9. VII. 1935 Poslano Pojasnilo k sporu grafHarjev s tiskarnami Naprošeni priobčujemo pojasnilo Z o t .ticrah delavcev .kot resni­ coljubni in nepristranski poročeval­ ci o vseh dogodkih, ki zadevajo v živo katerekoli tvorne skupine naše narodne celote. Razen tega je naša javnost o tem sporu ćula doslej le eno plat zvona, namreč le po­ jasnila Zveze tiskarnarjev in obeh prizadetih dnevnikov. Pri tem osta­ jamo strogo nevtralni in prinaša­ mo pojasnilo le kot informativni list ter prepuščamo avtorju polno odgovornost za vse navedbe v po­ jasnilu. Prav tako pa smo priprav­ ljeni objaviti tudi pojasnilo tiskar­ narjev-, če bomo za to naprošeni. * P. n. redakcijo »Glasa naroda« prosimo za priobčitev. Pojasnilo smo poslali tudi »Slovencu«, »Slovenskemu Narodu« in »Ju­ tru«. , . »Jutro« in »Slovenski Narod« sta objav­ ljala članke, kjer sta po svoje razlagala vz­ roke spora grafičnega delavstva s tiskar­ nami. Ogromna večina javnosti si je bila takoj na jasnem, da oba časopisa pišeta tako, da se lažje zagovarjata pred na­ ročniki in čitatelji, in tako, da čimbolj opravičita svoje lastnike, ki jim ne bi bilo prijetno, če bi javnost vso njihovo social­ nost in pravičnost videla v pravi luči. Grafično delavstvo na članke ni odgo­ varjalo, ker ni hotelo, da bi se strasti raz­ burjale do skrajnosti, ker ni hotelo ostriti položaja in poglabljati prepada, ki je za­ zijal pred leti med tiskarniškimi uslužbenci in podjetniki. Ker pa časopisje iz »Narod­ ne tiskarne« nenehoma »informira« javnost, smo primorani, da se branimo. Odklanja­ mo odgovornost za škodljive posledice, ki bodo nastale tedaj, ko se bodo obravnavale razne interne podrobnosti. To pot hočemo biti kratki. Trenutno no­ čemo ugotavljati, kako je z gospodarstvom in dobički v Narodni tiskarni in kam gredo zaslužki. Tudi ne bomo trenutno razprav­ ljali, kaj vse se je hotelo z uslužbenci Na­ rodne tiskarne storiti in kako se je zadnja leta gledalo nanje. Vse to še lahko pride na vrsto. Morda nam bodo pri tej polemiki pomagali tedaj tudi drugi, n. pr. invalidi itd. Sedaj naj navedemo le par konstatacij: 1. Složno delo med grafičnimi podjetniki in delavci je veljalo do pred leti za vzor vsej javnosti, kakšno bodi delo za prospeh kake obrti. Delavske organizacije so imeno­ vale tako postopanje cehovstvo in so ga obsojale kot škodljivega za delavske inte­ rese. Prišli pa so gospodje, ki so mnenja, da je delavstvo le eksploatacijski objekt, s katerim je potrebno postopati s stališča večjega ali manjšega dobička. Gospodje iz Narodne tiskarne so jim na čelu. Njihovo stališče je, da je za slehernega delavca mezda Din 3'— na uro docela primerna. Ti gospodje so dosegli, da se je razdor med delavstvom in podjetniki večal vedno bolj. 2. »Jutro« in »Slovenski Narod« se tru­ dita dokazati, da je grafično delavstvo na­ slonilo proti Narodni tiskarni iz političnih razlogov, kar dokazujeta s tem, da je v ostalih podjetjih delavstvo ostalo na delu. Ugotavljamo, da je Narodna tiskarna sama izprla delavstvo, česar ostala podjetja niso storila. Potek je bil tak: Kolektivna pogodba za delo v grafičnih podjetjih v Dravski ba­ novini je veljala do 1. julija. Pred 1. julijem smo imeli nedeljo in dva praznika, na ka­ tere se sicer normalno ni delalo. Organiza­ cija je z okrožnico opozorila delavstvo, da naj te dni ne dela nadurnega ali kakega drugega izrednega dela, če se pogajanja razbijejo, razen v podjetjih, ki se bodo v tem pogledu posebej dogovorila z organi­ zacijo. Taka varnostna odredba je bila po­ trebna, ker si je baš Narodna tiskarna vedno v takem kritičnem času hotela z nadurnim delom dobiti dovolj stavka za čas, ko bo pognala delavstvo na cesto. Nikjer na svetu ni delavstva, ki bi se pu­ stilo izigravati v taki meri, da bi prosto­ voljno kovalo orožje proti samemu sebi. V Narodni tiskarni torej delavstvo na praz­ nik pred 30. junijem ni delalo, kakor ni de­ lalo tudi v drugih podjetjih. To praznično delo pa je itak izjemno nadurno delo, ki na službeno razmerje ne vpliva. V nedeljo 30. junija pa se je delavstvo v vseh pod­ jetjih kakor vsako nedeljo podalo na delo. Medtem ko se v vseh drugih podjetjih, kjer je nedeljsko delo. ni zgodilo ničesar, pa je Narodna, tiskarna svojemu delavstvu za­ prla vrata, jih zastražila in odslovila sle­ hernega uslužbenca, češ, da ima .že drug Personal. Tudi naslednjega dne, t. j. v po­ nedeljek 1. Julija t. 1. se je delavstvo po­ dalo na delo. Vrata so bila zaprta in za­ stražena, delavstvo je bilo odklonjeno. Na vprašanje je vratar odgovoril, da ima na­ log odsloviti slehernega od prejšnjega ti- skarniškega osebja. Tekom dopoldneva je Narodna tiskarna poslala organizaciji pi­ smo s prošnjo, da naj delavstvu sporoči, da GLAS NARODA______________________________________________ Stran 3 se jim ponedeljek plača kot da bi delalo in v torek naj se vse osebje vrne normalno na delo. — Osebje se je v torek, dne 2. ju­ lija podalo na delo. Ob pol 7. zjutraj začne z delom prvi sloj. Vrata so bila zopet za­ stražena in uslužbencev se ni pustilo v pod­ jetja. Delavstvo se je zbralo pred podjetjem in čakalo. Ravnatelj Narodne tiskarne je popreje izjavil predstavniku organizacije, da ima nalog, da vpraša vsakega posame­ znika, če je voljan delati ali ne, in da bodo morali nato vsi oni, ki se bodo izja­ vili, da so voljni delati, počakati pred vrati, da bodo gospodje odločali, koga se sprej­ me in koga ne. Zastopnik organizacije je izjavil, da so voljni vsi, da gredo na delo in da sta organizacija in zaupnik na raz­ polago za vse nadaljnje. Odgovora ni bilo. Pozneje je organizacija napravila nove po­ izkuse, ki so bili neuspešni. Gospodje pri Narodni tiskarni so usvojili smoter, dobiti v podjetje ljudi, s katerimi se bodo lahko igrali po mili volji. Pa o tem bomo lahko še pisah! 3. Pri lanskem tarifnem gibanju je bil dosežen sporazum, v katerem je tudi točka: »Nobena od obeh strank ne zagreši nobene agresivnosti, ki bi ta sporazum in tarifni položaj ogražala. Obe stranki nastopita skupno proti podjetju, ki bi med tem ča­ som kjerkoli v državi izvršilo kake priprave. V takem primeru VKTV izključi prizadeto * V Ljubljana. 8. julija. Kako strahovito je gospodarska kriza zajela v življenje našega delavstva, zla uti pa naših rudarjev, pričajo s kričečimi številkami prav podatki, ki jih je zbrala Delavska zbornica o socialnih razmerah rudarskega delavstva v pie- mogokopnih revirjih v Sloveniji. Ti podatki, ki so vredni, da izve zanje vsa naša javnost, že sami po sebi lako zgovorno dokazujejo, da današnjega socialnega položaja delavstva ne morejo rešiti samo besede in obljube, ampak da je treba predvsem takih dejanj, ki bodo bistveno posegla v način vse gospodarske proizvodnje. V naših rudnikih je padla proizvodnja za polo­ vico. Od leta 1929 premogovna produkcija zaradi krize stalno in rapidno pada. Od leta 1929 do 1933 je padla proizvodnja premoga v celi dr­ žavi nad eno četrtino (od 160% na 72.4%), v rudnikih Dravske banovine pa skoraj za po­ lovico (od 100 na 51.6). Pri tem je značilno, da no državne železnice od leta 1929 dobavile samo iz Dravske banovine 44.2% vsega pre­ moga, lani pa je to števil« dobav padlo prav na 27%. Vendar pa grozi še ponovno zniža­ nje dobav. Razumljivo je. da s« rudarji zaradi tega vsi obupani. Kako v živo je zadeta pro­ izvodnja v rudarsko življenje, kaže to, kako strahovito je padlo stanje delavstva v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. V desetih letih, od 1925 do 1935. je padlo to stanje na polovico, in sicer od 9.806 na 4.636 rudarjev. (1. 1925 : 9806, 1927 : 7.262, 1929 : 8.977, 1932: 5.048, 1935: 4.636 rudarjev.) V glavnih sloven­ skih revirjih Trbovlje-Hrastnik-Zagorje pa je bilo samo po uradnih ugotovitvah banovinske komisije iz I. 1933 zaposlenih 4.111. onemoglih 1.587, brezposelnih pa 1.526. Pa tudi zaposleni so v poletnih mesecih tako prizadeti, da morejo delati srnino polovico delovnega časa in so to­ rej tudi ti vsaj napol brezposelni. V Trbovljah znaša na primer število delovnih dni sanjo 13, v Kočevju pa samo 9 in pol dneva. Kakšna je v resnici vsa socialna slika, pa vidi iz tega. da je moralo pri tako malem številu delovnih dni in tako nizkih delovnih mezdah lansko leto v revirjih Ftrastnik-Otetro, Kočevje, Laško, ttaj- henburg, Trbovlje in Zagorje 4636 delavcev vzdrževati še 3368 žena in 7271 otrok. Če mora delavec pri sedanje stanju draginje plačati za nakup živil (brez kurjave) 2211 Din. za 3—4 člansko družino pa 660 Din na mesec, in jih na primer samo v Trbovljah nad 6« od­ stotkov delavstva v poletnih mesecih zasluži podjetje iz Tarifne vzajemnosti in ravna z njim kot z netarifiranim podjetjem.« Tega sporazuma se Narodna tiskarna ni držala. Na tastaturi stavnega stroja je tajno iz- učevala trojico laikov; privabljala je razne grafičarje, ki so se nahajali v bednem po­ ložaju, da bi jih pridobila zase; s podpo­ rami je podpirala ljudi, ki jih je organi­ zacija zaradi nerednosti disciplinirala, da bi jih vezala na podjetje, itd. Citiran spo­ razum je Narodna tiskarna grobo kršila in ga izigravala na celi črti. Pritožbe delavske organizacije zaradi tega početja, so našle gluha ušesa. V zadnjem času delodajalci sploh nisr hoteli sklicati seje VKTV, da bi razpravljali med drugim tudi o tem. Že iz povedanega je jasno, na čigavi stra­ ni je krivda. Nadaljnja pojasnila pa bodo stanje še bolj osvetlila in pokazala social­ nost nekaterih gospodov v pravi luči. Tedaj bomo mogli govoriti tudi o tem, kdo ima baronske plače. Za sedaj naj ugotovimo le, da so plače tukajšnjega grafičnega delav­ stva nižje nego plače v tarifiranih podjetjih kateregakoli mesta v Jugoslaviji. V Ljubljani, dne 8. julija 1935. Savez grafičkih radnika i radnica Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. štrukelj Josip s. r. Drago Kosem s. r. samo povprečno po 4(MI Din ali malo vef. je več ko jasno razvidno, da je preživljanje večine trboveljskega »delav­ stva ogroženo do neznosnosti. č'e pridamo še, da trboveljski rudar ne more kupovati obleke, ker nima niti sredstev za prehrano, in si ne more privoščiti niti najmanj­ šega užitka, potem vidimo, da je naš rudar potisnjen na iiajnižjo socialno stopnjo v naši družbeni lestvici. Že prejšnja leta je znašal mesečni cisti zaslu­ žek rudarev od 200 Din navzgor, samo 8 de­ lavcev pa je od 2400 delavcev zaslužilo nekaj nad 1000 dinarjev. Čisti zaslužek pri 60% vse­ ga delavstva jo znašal 380 Din, letos pa je ta številka padla za celih 5 odstotkov, tako da je n. pr. velik del kočevskih rudarjev zaslužil v juniju samo 50 do 10(1 dinarjev. Ako hočemo pravilno presojati višino pov­ prečnega zaslužka, pa moramo imeti pred očmi, da je 75 do 80 odstotkov delavcev družinskih očetov in samo starejših delavcev. Redka je rodbina, v kateri bi služila dva člana, tako da mladostnih delavcev in žensk, ki bi živeH v skupnem rodbinskem gospodarstvu in večali rodbinski zaslužek, med njimi skoraj ni. V Tr­ bovljah pa mora na primer vsak rudar skrbeti še za enega rentnika ali brezposelnega, tako da znašajo odbitki od skromnih mezd celo do 12(1 dinarjev. Zadnji mesec so delali rudarji na primer po 13 šihtov. V' letu 1933 pa je de- lastvo odrinilo tudi velike socialne dajatve. 4866 delavrev-mdarjev je plačalo 5 milijonov in 678 tisoč Din. in sicer za bolniško blagajno 2,230.000 Din, za pokojninsko blagajno 2,850.000. za brezposelno zavarovanje 242.000, za vzdrževanje Delavske zbornice 282.000 ter v razne podporne fonde 74.000 Din. Poleg teh odtegljajev pa je jnoral plačati povprečno polog 98 Din vsak delavec še uslnžbenski davek in bednoshu fond. Razumljivo je, da je vse to pritiralo rudarje do bede in obupa in je že lansko poletje prišlo do gladovnih stavk. Rešitev tega rudarskega vprašanja pa je to­ liko bolj težavna v onih delavskih revirjih, v katerih je na tisoče delavstva v občinah, pn tem pa so odvisni predvsem od rudnika, pri tem pa ni v okolici naših glavnih rudnikov niti tovarn niti poljedelskega ozemlja. Rešitev tega vprašanja zahteva od vseh, da zastavijo vse svoje sile in priskočijo čiinprej vsemu ru- daivkem« delavstvu na pomoč, kajti le tako bo mogoče obraniti naše ljudi pred nujnim propadom. To propadanje pa je toliko silnej- še, ker se dogaja prav pred našimi očmi in »ni ga mirno gledamo in čakamo. zbrala dobromisleča mladina v krogu Društva kmetskih fantov in deklet, ki želi.z izobrazbo in z združevanjem olajšati v sebi življenjsko pot. Dvigniti žeti ugled kmetskega stanu in dela ter razobesiti zastavo sloge pa zdravega in tre­ znega življenja čim više. Preteklo nedeljo pop. ob 15. uri je izpred stare šole v povorki skozi dva trga manifesti­ rata mladina za kmetski pokret z godbo kmet. fantov na čelu, nakar je sledil 31 kosec ter šte­ vilno občinstvo. Na travniku v Št. Vidu se je po kratkem odmoru vršila tekma koscev pod pokroviteljstvom g. senatorja in ministra n. r. dr. Marušiča. Po kratkem presledku je pred­ sednik društva pozdravil vse navzoče, posebno g. nar. poslanca D ob e i ška. G. poslanec je v vznešenih besedah obrazložil zbranemu ob­ činstvu pomen tekme in organizirane mladine. Želel je koscem obilo uspeha, a občinstvu naj­ boljši utis. Po žrebanju se je vnela borba za prvenstvo. Tekmi je z zanimanjem prisostvo­ valo okoli 600—700 gledalcev. Ko je komisija pričela z ocenjevanjem, je vsled velikega števila koscev imela mnogo opravka. Med tem pa se je mladina zabavala in je ob razglasitvi uspeha bila prav zadovoljna. Nagrajeni so bili vsi, vsakdo pač doseženemu mestu primerno. Zad­ nji je dobil oslo, da bo v prihodnje bolje naostril koso in imel več uspeha. Ponosna si trka mladina na prsa in zre v bodočnost s trdno vero: »V slogi je moč!« Vsem pa, ki so dobre volje, veljaj: »Združujmo se!«. V Šoštaniu stavka 350 delavcev Šoštanj, 8. julija. V veliki tovarni usnja g. Franja Vošnjaka v Šoštanju je danes stopilo v stavko 350 delavcev. Stavka je izbruhnita radi tega, ker pri pogaja­ njih med Strokovno jugoslovansko delavsko zve­ zo in med podjetjem, ki so se vršila pod vod­ stvom g. Jože Gotmajerja v soboto in so bila razpisana od Delavske zbornice, ni prišlo do sporazuma. Delavci žele glede na to, da pod­ jetje stalno krši zakonska določila glede delov­ nega časa in druga določila obrtnega zakona glede odškodnin, da se delovno razmerje uredi s kolektivno pogodbo. Podjetje pa odklanja tako pogodbo, ker hoče imeti proste roke. Danes je poskusil posredovati v korist delavcev tudi sre- ski načelnik iz Slovenjega gradca, vendar luđi njegovo posredovanje ni uspelo in se je g. na­ čelnik mogel prepričati, da so zahteve delav­ stva popolnoma upravičene. Delavci so zlasti za­ htevali, da se sedanji plačilni pogoji urede s kolektivno pogodbo, da se v nižjih kategorijah regulirajo, in da podjetje uvažuje vse predpise zakona o zaščiti delavcev in obrtnega zako­ na. V stavko so stopili delavci složno in bodo zahtevali, da se njihovim zahtevam do kraja ugodi. Stavka delavstva v .Kovini* Maribor, 7. julija. Delavstvo tovarne Kovina na Težim pri Ma­ riboru se je že dalje časa pogajalo z vodstvom tovarne za P lenitev kolektivne pogodbe in za uvedbo pravilnika o minimalnih mezdah. Te dni je delavstvo predložilo svoje osnutke ravnatelj­ stvu, ki jih je pa gladko zavrnilo. To in pa še dejstvo, da je vodstvo odpustilo 1. julija 7 de­ lavcev ter izdalo še nekatere druge ukrepe v škodo delavstva, je bil povod, da je vse delav­ stvo »Kovine«, ki ga je nad 100, stopilo v so- boot dopoldne v stavko. Delavske organizacije so sestavile pogoje, pod katerimi se bo delav­ stvo zopet podalo na deio. Vsa mariborska jav­ nost z največjimi simpatijami spremlja borbo delavstva v »Kovini« in mu želi mnogo uspe­ hov! Velik zlet delavstva v Celje Celje. 8. julija. V nedeljo dopoldne se je vršil velib zlet, zlet delavstva iz vse banovine. V' Celje je prišlo zjutraj 5 posebnih vlakov iz Maribora, Prevalj, Jesenic, Kranja in Ljub­ ljane. Izletniki pa so prihajali tudi še z drugi­ mi vlaki. Izleta se je udeležilo vseh 40 podruž­ nic »Svobode«. Na kolodvoru je bil sprejem go­ stov. V povorki je korakalo skozi mesto okoli 12.000 delavcev. Celje zlepa ni videlo v svoji sredi toliko življenja. Samo dopoldne je bilo 12 koncertov, ki jih je na raznih krajih izvajalo 12 delavskih godb, tako na kolodvoru, v parku in drugod. Bilo je res, kakor bi bil delavski praznik. Ob 11. dopoldne so se vršile finalne nogo­ metne tekme med posameznimi delavskimi klu­ bi, popoldne pa se je ob pol treh formirala slavnostna povorka z delavskimi zastavami in kmečko konjenico, v sprevodu so stopale godbe in športniki v dresih. Vsa povorka je krenila na Glazijo, kjer je bil nastop združenih pevskih zborov »Svobod«. Govorili so nato o pomenu delavske kulture prof. Teplv, g. Leskovšek za strokovno komisijo, g. Sedej, predsednik delav­ ske zbornice, g. Topa lovil in drugi govorniki. Nastopil je reci taci jski zbor iz Kranja s Klopči­ čevo zborno pesnitvijo »Noč , Zalog pa z zbor­ no pesmijo »Mi vsi«. Vse Celje je bilo v držav­ nih zastavah in je navdušeno pozdravljalo v svoji sredi toliko množico delavstva. Zvečer se je vse delavstvo s posebnimi vlaki sjiet vrnilo domov. Vabilu županstva, da bi prebivalstvo izobesi­ lo zastave, se je Celje z Bregom in Gaberjem lepo odzvalo. Tekme koscev v Vuzenici Ob severnem vznožju šumo vitega Pohorja leži v razširjenem delu Dravske doline ob izlivu Cerkvenice v Dravo prijazen trg Vuzenica. Na skali nad Vuzenico je bil nekdaj grad, ki je bit. nekaj časa tudi last Celjskih grofov. Vuzenica sama pa je znana izza kmetskih uporov v nje­ ni neposredni bližini. Ob 420 letnici boja »za staro pravdo; se je Vrli tekmovalci po žilavi borbi za prvenstvo. Poglejte jih, kako radostni so in dobre volje po svojih uspehih, čeprav jih je tekma zdelala. Naši rudaril ie pogrezalo v revščino Dokazi o bednem stanju rudarjev