Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana < ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana ZVD d.d. kot najstarejša in največja interdisciplinarna institucija na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je že od ustanovitve leta 1960 najboljši odgovor na vprašanja, kako na najlažji način priti do najkakovostnejših in celovitih storitev po konkurenčnih cenah. Zaradi tega ZVD d.d. za vas opravlja strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu v okviru štirih centrov. Center za strokovne naloge varnosti • strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom ter izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije, • svetovanje, vzpostavitev in spremljanje sistema HACCP pri nadzoru in analizi kontrolnih točk za zagotavljanje neoporečnosti živil, • usposabljanja in izobraževanja s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom za različne dejavnosti, higiene živil ter osnovnih andragoških znanj, • prodaja varnostnih znakov, publicistična dejavnost (priročniki, praktične smernice, revija Delo in varnost,...), • izdelava požarnih študij, ocen požarne ogroženosti, požarnih redov in načrtov in pregledi in preskusi vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, • komisijski pregledi poslovnih prostorov po zakonu o gostinstvu in zakonu o zavodih. Center za tehnično varnost ^. SLOVENSKA AKREDITACIJA SIST EN ISO/IEC 17020/C K-036 • kontrole dvigal (liftov) - ugotavljanje skladnosti in periodični pregledi v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal, • kontrole tlačne opreme ter pripravo tlačne opreme za kontrolo, • prvi in periodični pregledi in preskusi delovne opreme (strojev, naprav, postrojev, dvižnih naprav,...), • priprava tehnične mape za stroje v skladu z direktivami EU, • meritve električnih veličin, termografski pregledi strojev in inštalacij, • izvajanje nalog koordinatorja za varnost in zdravje na začasnih in premičnih gradbiščih ter izdelava varnostnih načrtov, • izvajanje strokovnih nalog s področja protieksplozijske zaščite, izdelava elaboratov eksplozijske ogroženosti, usposabljanje delavcev za EX področja,... Center za fizikalne meritve ^^ SLOVENSKA .^^. AKREDITACIJA KJTTl SIST EM ISO/IEC 17025 ¦ ' "" ¦" LP-032 • meritve ionizirajočega sevanja v delovnem in življenjskem okolju, • meritve neionizirajočega (elektromagnetnega) sevanja, • pregledi virov ionizirajočih sevanj v medicini, industriji in ostalih panogah, • meritve fizikalnih parametrov v delovnem in življenjskem okolju (hrup, osvetljenost, vibracije, mikroklima), • celovita poročila in strokovne ocene o vplivih na okolje, • meritve in poročila o emisijah snovi v zraku, • preiskave in meritve kemičnih dejavnikov v delovnem okolju, • meritve radioaktivnosti, • usposabljanja iz varstva pred sevanji. Center za medicino dela X^ ~^~ • analize tveganja in zdravstvene ocene delovnih mest, • preventivni zdravstveni pregledi (pred zaposlitvijo, obdobni in drugi usmerjeni), • ocenjevanje delazmožnosti delavcev za potrebe zdravniških in invalidskih komisij, • pregledi menedžerjev , športnikov in rekreativcev, • pregledi kandidatov za voznike, voznike motornih vozil za amaterje in poklicne voznike vseh kategorij ter pregledi letalcev in pomožnega letalskega osebja vseh kategorij, • pregledi oseb, izpostavljenih snovem in energijam s kancerogenim, teratogenim, mutagenim in fibrogenim učinkom, • svetovanje pri izbiri ustreznega delovnega mesta za invalide ter svetovanje pri zniževanju odsotnosti zaradi bolezni in poškodb, • ostale naloge pooblaščenega zdravnika, med drugim tudi: o organiziranje prve pomoči, priprava dokumentacije in sodelovanje v invalidskih postopkih, • izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, • izobraževanje s področja celovitega aktivnega zdravstvenega varstva tako zaposlenih, udeležencev v prometu kot tudi športnikov. ZVD d.d. vam nudi tudi svetovalne storitve s področja delovnega prava in socialne varnosti, svetovanje pri ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, svetovanje pri upokojevanju ter izračun pogojev za upokojitev. 20 24 V središču Milan Srna Pogovor z ministrico za delo, družino in socialne zadeve gospo Marjeto Cotman Interview with the minister for Labour, Family and Social Affairs, Ms. Marjeta Cotman Tema meseca Peter Stefanoski Socialni pogled na problematiko staranja delovne sile z vidika „delovne sile“ Social »workforce« view of the problem of the aging work force Boris Ružič Varnost in zdravje pri delu in staranje delovne sile Safety and health at work and aging workforce Jasmina Rakita Delovnopravni pogled inšpekcijskega nadzora v zvezi s staranjem delovne sile Legal view of the inspection surveillance connected to the aging workforce Jana Uran Ugotovitve Inšpektorata RS za delo v zvezi z zagotavljanjem posebnega varstva starejših delavcev Findings of the Inspectorate of the Republic of Slovenia for work connected to the extra care for older workers Mirko Vošner Staranje delovne sile - nov izziv za strokovne delavce Aging of the workforce – a new challenge for safety offi cers 31 Sensing the quality of safety and health at work as a basis for the quality management The main goal of the research is to acquire data about the standpoint of the profession regarding current management of the safety at work and health protection system in Republic of Slovenia. To achieve the above goal quantitative research has been performed using the sample of 280 randomly selected experts with various professional experiences in the occupational safety fi eld. Questionnaire comprises six groups of questions aimed to acquire impartial opinions about the quality of occupational safety and health protection. Besides general data and information about professional experiences and title, the questionnaire comprises estimations of the quality of occupational safety and health protection, satisfaction with institutions engaged in occupational safety and health protection, evaluation of attitude of workers and their employers towards the level of occupational safety and health protection. We have prepared the priority model of occupational safety and health protection on the national level with a goal to provide support to all who are dealing with planning, implementation and control of the above branch and are actively participating in higher quality of life and work. Vsebina Razvoj in znanost 31 Miran Pavlič, Mirko Markič Zaznavanje kakovosti varnosti in zdravja pri delu kot podlaga za njeno obvladovanje Sensing the quality of safety and health at work as a basis for the quality management Aktualno 37 Primož Gspan Posvet Varnost pri delu, varstvo pred požari in medicina dela. Ugotovitve in zaključki Conference »Safety at work, fi re safety and occupational medicine Findings and conclusions Zakonodaja 39 Nina Kos Iz Uradnega lista RS From the Offi cial Gazette of the Republic of Slovenia Bronasta pokrovitelja revije Delo in varnost Gradimo prihodnost Poslovna skupina Delo in varnost 52/2007/3 1 3 5 6 9 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 DELO in VARNOST Izdajatelj in zalo žnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Direktor: Miran Kalčič, univ. dipl. pravnik Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Telefo n: (01) 585 51 00 Faks: (01) 585 51 01 Ident. št.: SI21282692 Matična številka: 5055580 Spletna stran: www.zvd.si Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. in ž. e-mail: milan.srna@zvd.si Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Urednik znanstvene priloge: prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Lektorica: Ta t ja n a Šro l Oblikovanje in fotografi ja: Saša Žebovec, univ. dipl. in ž. Člani uredništva: asist. Metka Teržan, dr. med. dr. Gregor Omahen, univ. dipl. inž. dr. Maja Metelko, univ. dipl. inž. Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Cena posamične številke: 13.77 € / 3.300 SIT z vključenim DDV. Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Vse pravice pridr žane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Tr ženje: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Tel.: (01) 585 51 69 Tisk: TIPOGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celovška 25 Fotografi ja na naslovnici: FOTO SPRING V središče smo tokrat postavili intervju z ministrico za delo, družino in socialne zadeve, gospo Marjeto Cotman. Tokrat je tema meseca Staranje delovne sile, ki je bila tudi osrednja tema pete konference Inšpektorata RS za delo. Strategijo aktivnega staranja, kot je dejala ministrica za delo, na ministrstvu že pripravljajo. Strategija bo opredelila ovire za zaposlovanje starejših, tako pri delodajalcih kot pri delojemalcih, ustrezne spodbude za zaposlovanje starejših oseb, odpravljanje neustreznega aktivnega staranja žensk. Spremeniti pa se mora tudi razmišljanje delodajalcev, da v tem, ko starejši dlje ostajajo delovno aktivni, ne bodo videli le bremena, ampak priložnost za izkoriščanje njihovega znanja, izkušenj in sposobnosti. Letošnje leto sta Evropska komisija in Svet Evropske unije razglasila za leto enakih možnosti za vse, o čemer smo že pisali.To je torej leto, ko naj bi še toliko bolj priznavali različnost ljudi, hkrati pa poudarjali spoštovanje te različnosti in opozarjali na pravico do enakega obravnavanja in enakih možnosti vseh, ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje, spol, raso... Kategorije oseb-delavcev, ki zaradi svojih določenih lastnosti potrebujejo posebno pozornost in varstvo pri urejanju pravic iz delovnega razmerja, pa so poleg žensk, nosečnic, doječih mater in staršev, mladoletnih delavcev, invalidov tudi starejši delavci. V našem pravnem redu so zanje z zakonodajo predvidene posebne varstvene določbe, s katerimi se jim zagotavljajo posebne pravice, kot so prepoved opravljanja določenih del, prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prepoved oz.omejitve pri opravljanju nočnega dela itd. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu namenja veliko pozornosti problematiki staranja delovne sile. Neprestano poudarjanje, da so starejši delavci manj prilagodljivi in manj motivirani za spreminjanje delovnega procesa, ni neposredno povezano s fi ziološko starostjo. Z vidika razvojne psihologije je dejstvo, da je človek v poznejših letih že do te mere osebnostno izdelan, da lahko povezuje pretekle izkušnje z vizijami o prihodnosti in pričakuje, da bo že pri načrtovanju sprememb lahko aktivno sodeloval. Spodbudno je, da se v nekaterih državah, predvsem skandinavskih, že spreminjajo kulturne navade vodilnih delavcev do svojih starejših sodelavcev. 2 Pojavlja se že fenomen izkoriščanja znanja in izkušenj starejših delavcev. To zahteva daljši delavnik in pripravljenost delodajalca, da omogoči delavcu delati „določene stvari v določenem času“. Hkrati pa je pomembno, da se morajo tudi delavci začeti zavedati, da so njihovo zdravje in psihofi zične lastnosti zelo pomembni, saj bodo morali delati vedno dlje in jih bodo zelo potrebovali. Ne bodo jih smeli zapravljati s slabimi razvadami in nezdravim načinom življenja. Po drugi strani pa tudi delodajalci ne bodo smeli obremenjevati delavcev čez vse razumne meje, saj jih ne bodo potrebovali le nekaj let, ampak vsaj nekaj deset let. Začela se je evropska kampanja, predhodnica Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, ki poteka vsako leto od 22. do 26.oktobra, vsakič z novim sporočilom. Letos je to NAREDITE SI BREME LAŽJE. Četrta evropska raziskava o delovnih razmerah, ki jo je pred dvema letoma izvedla Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, je pokazala, da skoraj 24 % delavcev toži zaradi bolečin v hrbtu, 22 % pa se pritožuje zaradi bolečin v mišicah. Težave so najbolj razširjene v novih članicah EU, kjer se 39 % delavcev pritožuje zaradi bolečin v hrbtu, 36 % pa zaradi bolečin v mišicah. Za kostno-mišičnimi obolenji trpi na milijone evropskih delavcev v vseh gospodarskih dejavnostih. Največ tovrstnih obolenj pa je v gradbeništvu, storitvenih in maloprodajnih dejavnostih, izobraževanju, zdravstvu ter v hotelirstvu in gostinstvu. Sodoben pristop h kostno-mišičnim boleznim je osredotočen na skupno obremenitev telesa. Kampanja NAREDITE SI BREME LAŽJE pa je usmerjena prav na obvladovanje bremen, s čimer pa ni mišljeno le ročno premeščanje bremen, ampak obremenitve telesa. Kampanja je priložnost za zagotovitev bolj varnih in zdravih delovnih mest v Evropi. Njen cilj je spodbuditi celostni pristop k reševanju problematike kostno-mišič-nih bolezni, ki vključuje preprečevanje tovrstnih obolenj ter rehabilitacijo in ponovno vključevanje obolelih delavcev v delovni proces. mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. glavni in odgovorni urednik, E: milan.srna@zvd.si Delo in varnost 52/2007/3 V središču POGOVOR Z MINISTRICO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE GOSPO MARJETO COTMAN Sredi aprila je potekala že 5. konferenca Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Letos je bilo obravnavano zanimivo in aktualno področje STARANJE DELOVNE SILE. O tem smo se pogovarjali z ministrico za delo, družino in socialne zadeve gospo Marjeto Cotman, ki se je kljub zelo natrpanemu urniku prijazno odzvala našemu povabilu na razgovor. Konference Inšpektorata Republike Slovenije so postale že tradicionalne in vselej je odziv udeležencev zelo velik. Prav gotovo gre to pripisati zanimivi tematiki, so pa tudi kakšni drugi razlogi. Kateri? Že lanska konferenca z naslovom Alkohol in druge droge na delovnem mestu je bila zelo odmevna, kar verjetno ne preseneča. Izbrana tematika je bila zelo zanimiva, močno pa je vplivala tudi na razvoj področja varnosti in zdravja pri delu ter delovnega prava v Sloveniji. Podobno je bilo tudi letos, saj se je dotaknila še enega tako za Slovenijo kot za celotno Evropsko unijo zelo aktualnega po-dročja – staranja delovne sile. Verjamem, da je tudi tokratna konferenca pustila močne sledi ter prinesla nova spoznanja in nove ideje za reševanje teh vprašanj. Delo in varnost 52/2007/3 Tema letošnje konfe rence je Staranje delovne sile. Za Slovenijo je to področje še posebej v zadnjem času sila aktualno. Ali lahko rečemo, da je staranje prebivalstva velik ekonomski in socialni izziv v prihodnjem obdobju? Staranje prebivalstva je dejansko eden največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Delež starejših in tistih, ki se upokojujejo, se veča in je že višji od deleža novih iskalcev zaposlitve, posledično pa je manj mladih in tistih v srednjih letih, kar močno vpliva na ekonomsko aktivnost prebivalstva, na socialne sisteme, ki temeljijo na delovni aktivnosti, ter na vlogo in položaj starejših na trgu delovne sile. Vse to kli-če po spremembah trenutnega stanja, po spremembah vedenja in vzorcev v strategijah zaposlovanja ter vzpostavitvi novih vzorcev in pristopov na vseh področjih, ki se tičejo starejših. V letu 2000 je bila izpeljana pokojninska reforma, ki je zvišala starostno mejo upokojevanja. Ali so predvidene tudi vzpodbude za zaposlovanje starejših oz. ukrepi za izboljševanje zaposljivosti starejših oseb? Zavedamo se, da samo pokojninska reforma ne more rešiti situacije, v kateri se je znašla naša država, zato na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že pripravljamo strategijo aktivnega staranja. Naše glavne naloge pri pripravi strategije bodo opredelitev ovir za zaposlovanje starejših – tako pri delodajalcih kot pri delojemalcih, da bomo tako lahko pripravili ustrezne vzpodbude za zaposlovanje starejših, ustrezne sodobne pokojninske zakonodaje in možne revizije, ustrezne vloge fl eksibilnosti upokojevanja, poiskali ukrepe za prenos znanja starejših zaposlenih na mlajše generacije, ukre- 3 V središču pe, namenjene izboljševanju delovnih delovnih razmer, prilagoditev pri delu, ko primerjati s podatki EU zaradi zelo razmer in zdravja pri delu ter prilago- ustrezno stalno izpopolnjevanje in majhnega vzorca. Število niha, saj je ditev pri delu, ukrepe za spodbujanje usposabljanje starejših oseb, uvedba bilo npr. v letu 2003 21 smrtnih nezgod delodajalcev za vlaganje na področju delnih zaposlitev ter rehabilitacije za pri delu, leto kasneje 13, leta 2005 17, vseživljenjskega učenja za starejše, višjo delovno sposobnost, preučitev letos pa na primer že 8. ukrepe za preprečevanje in odpravlja- dobrih praks drugih držav na področju Ker je največ vseh nezgod pri delu, tudi nje neustreznosti aktivnega staranja aktivnega staranja. Spremeniti pa se smrtnih, v dejavnosti gradbeništva, žensk, še posebno invalidnih žensk, mora tudi razmišljanje delojemalcev, ministrstvo in inšpektorat namenjata poiskali ukrepe za preprečevanje in da v tem, ko bodo delavci dlje ostajali veliko pozornost promociji varnosti in odpravljanje neustreznosti glede aktiv- a k t iv n i , n e b o d o v i d e l i b r e m e n a , a m p a k zdravja pri delu prav v tej dejavnosti. nega staranja drugih socialno izključe- priložnost za nadaljnje izkoriščanje in Razlogi za bolniški stalež v Sloveniji nih skupin,… nudenje svojega znanja in sposobno- so prav tako primerljivi z EU. Najpo-Nekatere fi nančne spodbude smo že sti. Seveda pa se morajo sposobno- gostejši razlog zanj pri moških so po-vključili v zadnje spremembe zakona o stim ustrezno prilagoditi tudi zahteve škodbe, ženske pa so najpogosteje zaposlovanju in zavarovanju za primer in pogoji. odsotne z dela zaradi mišičnokostnih brezposelnosti, tudi pokojninski zakon Najprej pa se moramo teh izzivov vsi bolezni. Tem težavam bo namenjena že zdaj pozna bonuse za ostajanje v skupaj resnično zavedati, potem šele tudi evropska informacijska kampanja zaposlitvi tudi po dobi, ko zaposleni lahko začnemo skupaj delati korake v oktobra letos. Ministrstvo bo ob tej pri-že izpolni pogoje za upokojitev. Mini- s m e r , k i s i j o b o m o z a črtali. Poudarjam, ložnosti izdalo različna informacijska strstvo za pravosodje, denimo, pred- da mora biti ta pot skupna. Ministrstvo, videva možnost ponovne vključitve država lahko tlakuje pot z vidika zako-v delovno aktivnost za že upokojene nodaje, spodbud in odpravljanja ovir, sodnike.... delodajalci in delojemalci ter druge javnosti pa z uresničevanjem zakono-Starejša delovna sila bo kmalu dajnih ukrepov, z oblikovanjem svojih največja skupina; kako za predlogov, s prenašanjem dobre in s to kategorijo delavcev najti promoviranjem ustrezne miselnosti. ravnotežje med produktivnostjo ter zdravim in varnim delom? Ko že govorimo o varnosti in gradiva ter praktične priročnike za obvladovanje teh bolezni. Poleg tradicionalnih tveganj pri delu (zaradi hrupa, nevarnih snovi, padcev in p odobnega ) se ve dno ve č govor i tudi o problematiki psihosocialnih tveganj pri delu, kot je mobing in druge oblike nasilja na delovnem mestu. Temu problemu bomo v prihodnosti namenili veliko pozornosti. Aktivnosti bodo na- zdravju pri delu, kakšna je vaša Za učinkovitost strategije je pomemb- menjene ozaveščanju delavcev, da bi ocena stanja na tem področju? no, da delodajalci spremenijo odnos težavo prepoznali, in delodajalcem, da do starejših. To je mogoče z ustrezno Stanje na področju varnosti in zdravja bi znali problem z ukrepi obvladati. povezavo stroškov dela s produktivno- pri delu lahko ocenimo kot zadovoljivo. Ocenjujem, da na zakonodajnem po-stjo, s svetovanjem delodajalcem pri Podatki Inšpektorata RS za delo ka- dročju dobro sledimo razmeram na zaposlovanju starejših, s spodbuja- žejo, da je število nezgod pri delu, ki področju varnosti in zdravja pri delu. njem delodajalcev za vlaganje v razvoj so terjale odsotnost delavca z dela več Analiza izvajanja resolucije o nacional-starejših. Poleg tega je treba nameniti kot tri zaporedne delovne dni, je v letu nem programu na področju varnosti in posebno pozornost tudi ukrepom za 2005 v primerjavi z letom poprej rahlo zdravja pri delu pa bo pokazala, ali so v izboljševanje zaposljivosti starejših upadlo. Kot je znano, je podatke o smr- letu 2003 zastavljeni cilji pravi ter ali so oseb, kot so na primer izboljševanje tnih nezgodah pri delu v Sloveniji tež- ukrepi za dosego le- teh primerni. mag. Milan Srna Novo na ZVD Novo na ZVD Novo na ZVD Svetovanje s področja delovnega prava in socialne varnosti • Izdelava različnih pravilnikov in pogodb o zaposlitvi • Predhodni izračuni upokojitvenih pogojev • Priprava predloga izbire najugodnejše variante za upokojitev delavca • Izračun dokupa zavarovalne dobe za različne primere • Svetovanje v zvezi z varstvom invalidov (predvsem odpuščanje invalidov) in • Svetovanje v zvezi s kvotnim sistemom Kontaktna oseba: Nina Kos, E nina.kos@zvd.si, T 01 585 51 18, M 041 360 052 4 Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca SOCIALNI POGLED NA PROBLEMATIKO STARANJA DELOVNE SILE Z VIDIKA DELOVNE SILE Peter Stefanoski, dipl. soc. delavec* Način zbiranja statističnih podatkov in kokratnim življenjskim okoljem (poeno- - predpostavke in prepričanja, ki njihov prikaz pripelje do prve zadrege stavljeno: duševne in telesne izkušnje) delujejo kot samoizpolnjujoče se v strokovnih razpravah o staranju de- kaže kot njegova »druga narava«. Torej prerokbe (self full-fi ling prophecy), lovne sile. Številni statistični prikazi kot stanje, ki je sicer »kulturološko« po- - organizacija dela, se osredotočajo na prikaz razmerja gojeno, vendar pa ga ne moremo po- - karierna politika. med mladimi do 15 leta starosti, torej ljubno voljno spreminjati. Če v določe- Neprestano poudarjanje, da so sta rejši tistimi, ki »še ne smejo delati«, in sta- nem okolju pripisujejo določeni starosti delavci manj prilagodljivi in manj motivi- rejšimi od 65 let, ki »ne smejo več de- določene težave (ki naj bi mu po defi - rani za spreminjanje delovnega proce- lati«. Razmerje se, kot je splošno zna- niciji pripadale), bo posamezniku težko sa, nima neposredne zveze z fi ziološko no, v zadnjih desetletjih čedalje hitreje prepričati okolje v nasprotno. Primer: 50 starostjo. Z vidika razvojne psihologije nagiba v večanje deleža slednjih. let in več stari ekstremni športniki (tria- je dejstvo, da je človek v »poznejših« Po podatkih iz statističnih letopisov RS tlonci, maratonci,...), ki na trgu delovne letih že do te mere osebnostno izde- so deleži »mladih« in »upokojenih« v sile veljajo za »iztrošen material«. lan, da lahko dokaj neobremenjeno letih 1900, 2001 ter projekciji za leti Politika se poskuša odzivati na tovrst- povezuje pretekle izkušnje z vizijami o 2011 in 2020 taki: na diskriminatorna stališča. Tako so na prihodnosti. V de lovni organizaciji, kjer _________ se napove dujejo spremembe, pravilo- 2020 ma pričakuje, da bo že pri načrtovanju 16 sprememb lahko na primeren način 65 aktivno sodeloval. V takih primerih se 19 izkaže, da starejši delavci niso manj motivirani za spremembe. V povprečju Tisto, kar nas zanima na tej konferenci, primer v Sloveniji z zakonom o delov- pa težje pristanejo na »neargumentira- pa je »starost« kategorije od 15 do 65 nih razmerjih pozitivno diskriminirani no« spreminjanje, ki ga dojemajo kot let, torej tistega dela prebivalstva, ki sta rejši delavci (ne smejo biti na primer proces, ki je namenjen samemu sebi ga praviloma štejemo za delovno silo. razporejeni na delovna mesta, na kate- (»mladim« je včasih že sama možnost Čeprav je jasno, da večji kot je delež rih obstaja nevarnost poškodbe ali zdra- spremembe dokaz, da je le-ta potreb- prebivalstva nad 65 let, večja je pov- vstvene okvare, za delavca ugodnejši na). Zavrnitev vprašanj in zahtev po prečna starost kategorije od 15 do 65 način odpovedi pogodbe o zaposlitvi...). utemeljitvi spremembe lahko okrepi let, pa je vseeno zanimiva projekcija S takim odzivom, ki sicer vsaj delno »opozicionistično« držo, ki jo napačno deleža prebivalstva med 45 in 60 let za blaži položaj starejših delavcev, pa hkra- tolmačimo kot neprilagodljivost, zasta- leto 2010 v Franciji, ki naj bi presegel ti ohranja pri življenju te iste predsodke relost, vztrajanje v taki drži pa dejan- 40 %. V Sloveniji je v letu 2003 delež - ker so starejši (beri - bolj o sko vodi do konfl iktov oz. do načelnega prebivalstva te starosti znašal 20,9 %. fl eksibilni, ...), jih je treba dodatno ščititi zavračanja sprememb. Starost 1900 -14 21 15 - 64 69 65 - 10 2001 2011 16 16 69 68 15 16 Starost leto 2003 (SLO) projekcija za leto 2010 (F) 15-29 21,5 % 30-44 22,7 % 45 - 59 20,9 % več kot 40 % 60 - 64 5,3 % Danes je znano, da gre večji delež bol-Delo mora biti organizirano tako, da se čimbolj zmanjšujejo njegovi kvarni učinki na zdravje delavca. Del rešitve (poleg doslednega upoštevanja predpisov s se najpogosteje pojavljajo kot posledi- niškega staleža pri skupini nad 45 let čimbolj zmanjšujejo njegovi kvarni učin-starosti predvsem na račun kostno-mi-ki na zdravje delavca. Del rešitve (poleg šičn i h b o l ez ni, z a k a t er e s e o c e nju j e, d a področja zdravja in varnosti pri delu) je ca ponavljajočih se za zdravje rizičnih tudi »karierna politika« delovne organi-del (neergonomičnost, nenaravni gibi, zacije. Po pravilu zdravje bolj ogrožajo prisilna drža, teža bremen, hrup..). delovna mesta, kjer se zahteva nižja Pr av t ako je znan o, da je te ž ja z ap os lji - Defi nicij »starosti« je toliko, kolikor je izobrazba, zato bi tudi z organiziranim vost (tudi pri starejših) povezana pred-strok in politik, ki se s staranjem ukvar- vsem z nižjo stopnjo izobrazbe. Leta spodbujanjem pridobivanja dodatnih jajo. Staranje je ireverzibilen proces, ki 1 9 9 8 j e p o p o d a t k i h z a v o d a R S z a z a - znanj, dokvalifi kacij in višje izobrazbe poteka po določenih bolj ali manj pred- poslovanje samo 4,6 % brezposelnih, lahko ustvarili tako ozračje v delovni or-vidljivih »naravnih« zakonitostih. Ven- starejših od 40 let, imelo najmanj višjo ganizaciji, ki bi omogočalo »karierno« dar pa nas v tem trenutku ne zanima šolo, skoraj 52 % pa nedokončano ali dvigovanje ter s tem zmanjševalo kvar-staranje kot »naravni« proces, pač pa končano osnovno šolo ali krajše pro- ne posledice »težjih« delovnih mest kot »kulturni«, socialni proces. Zgodo- grame poklicnega usposabljanja. (manj poškodovanih, iztrošenih, poklic-vina posameznika se v interakciji z vsa- Iz povedanega razberemo, da se je no zbolelih) in hkrati pripomoglo k višji * Inšpektorat RS za delo, direktor socialne in- treba na problematiko starejše delov- motivaciji za konkretno delo in občutku špekcije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana ne sile odzivati na vsaj treh ravneh: pripadnosti organizaciji. Delo in varnost 52/2007/3 5 Tema meseca VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU IN STARANJE DELOVNE SILE mag. Boris Ružič, univ. dipl. inž.* U VOD Staranje delovne sile je značilno za vse države EU. Predvsem skandinavske so že dosegle spremembe kulturnih navad v odnosu do starejših delavcev. Žal v nekaterih drugih še vedno prevladujejo negativni pomisleki, ki kot argument navajajo manjšo zmogljivost, večjo ranljivost (občutljivost) itd., čeprav ni statističnih ali znanstvenih dokazov o manjši zmogljivosti višjih starostnih skupin. Nasprotno, nekatere zmogljivosti s staranjem naraščajo in se pogosto tudi izboljšujejo (1). Delodajalci se bodo morali soočiti z dejstvom, da se delovna sila stara in da bodo morali ustvariti delovne razmere, v katerih bo ta delovna sila koristna in uspešna. Povečini delodajalci poudarjajo predvsem slabe strani staranja - redukcijo zmogljivosti, ki zahteva določene spremembe delov-n e ga m e st a, ka r je za delodajalce la hko tudi dokaj drago. Ta argument je zelo pogost v času ekonomske recesije. Edini odgovor na to pogosto napačno trditev vidijo v zmanjšanju števila starejših delavcev. Zadnja - peta evropska študija o delovnih razmerah je pokazala, da moški delavci v starostni skupini 50 in več let ocenjujejo, da so zaradi starosti diskriminirani. Izjema so delavci v skandinavskih državah in nizozemski delavci (2). Skandinavski model varnosti in zdravja pri delu poudarja prilagodljivost dela individualnim sposobnostim delavca predvsem v smislu kariernega na-črta za posamezna delovna mesta. Evropska agencija za varnost in zdravje poudarja, da je eden osnovnih pogojev za uspešno dolgotrajno delovno aktivnost med drugim tudi zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu že v za-četnem delovnem obdobju, saj bodo delavci le tako vstopili v zrelo delovno obdobje zdravi in še vedno dovolj delovno sposobni. Zelo pomembno je tudi stalno in kakovostno izobraževanje oz. usposabljanje zaposlenih tako v sami stroki kot za varnost in zdravje pri delu. Omenjena raziskava je pokazala, da so skandinavski, predvsem fi nski, švedski in * Inšpektor - višji svetnik, Inšpektorat RS za delo, Ljubljana 6 norveški, delavci v primerjavi z delavci drugih držav najpogosteje vključeni v različne vrste izobraževanj in usposabljanj. Spodbudno je, da so se na tej lestvici visoko uvrstili tudi slovenski delavci (slika 1). Po predpisih o varnosti in zdravju pri delu v Sloveniji za starejše delavce ne veljajo posebne zahteve oziroma ukrepi. Tega ne narekuje niti okvirna evropska direktiva za področje varnosti in zdravja pri delu 89/391/EEC in tudi ne direktive, ki so bile izdane na njeni podlagi. Vsekakor pa je umestno, da se nekatere specifi čne lastnosti starejših delavcev upoštevajo v izjavi o varnosti in v procesu ocenjevanja tveganj za delovna mesta, na katerih delajo starejši delavci. V tem pogledu je pomembno predvsem počasno upadanje fi zičnih lastnosti (telesna moč, vid, sluh, refl eksi, spretnost, ...) in spreminjanje psihičnih in osebnostnih lastnosti. Pri psihičnih lastnostih lahko rečemo, da se slabša spomin, upada sposobnost koncentracije in učenja, naraščajo pa npr. nekatere slabe osebnostne lastnosti, kot so razdražljivost, konfl iktnost, trma ipd. Praviloma se s staranjem slabša tudi splošno zdravstveno stanje vseh ljudi in seveda tudi delavcev. Zato je vse več stresnih situacij tudi v zvezi z delom. Po drugi strani se s starostjo izboljšujejo nekatere dobre osebnostne in druge lastnosti, kot so npr. preudarnost, previdnost, stalnost, strokovnost in delovne izkušnje. Starejši delavci poznajo tudi precej širši krog ljudi, kar je v določenih dejavnostih lahko tudi zelo pomembno. So pa vse te spremembe od človeka do človeka zelo različne in zato tudi bolj ali manj vplivne in pomembne. Pomemben dejavnik varnosti in zdravja pri delu so nezgode pri delu. Delavci oz. kategorija delavcev, ki je bolj izpostavljena nezgodam pri delu, je za delodajalce vsekakor manj zanimiva. Vsaka nezgoda namreč zanj pomeni neželen dogodek, ki ga lahko zelo obremeni tako fi nančno (izostanek z dela, stroški zdravljenja, odškodnine, ...) kot kazensko. V Sloveniji so razmere po posameznih starostnih kategorijah take (gl. tabelo na strani 7). Absolutno število nezgod pri delu je v najmlajši in najstarejših dveh kategorijah precej nizko, čemur botruje predvsem dokaj malo zaposlenih v teh kategorijah. Precej več pove število nezgod pri delu na 1000 zaposlenih, kjer je slika popolnoma drugačna. Iz diagrama je razvidno, da so najbolj ogrožene kategorije mlajših delavcev. Tveganje za nezgodo pri delu je najmanjše v starostni skupini 35 do 39 let, potem pa počasi narašča vse do starost ne sk u p ine 5 5 do 59 l et. Po 6 0 . l e tu tveganje spet upada, čemur zagotovo ni razlog ponovno naraščanje psihofi - Slika 1. Delež (odstotek) delavcev, ki se redno izobražujejo, nekatere države EU, 2005 (vir: Fourth European Working Conditions Survey,2007) Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca Število nezgod v starostni skupini delavcev, Slovenija, 2006 starost 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 163 1345 2026 1983 1825 2003 1903 1659 698 57 49,0 30,3 19,2 17,0 14,8 16,0 16,1 17,4 19,4 11,1 65 in več nezgode 6 na 1000 zaposlenih 6,9 zičnih lastnosti, ampak starejši delavci več ne opravljajo posebno nevarnih del, postanejo pa zagotovo previdnejši kot so bili prej. Pet najpogostejših vzrokov za nezgode pri delavcih, starejših od 50 let, Slovenija, 2006: • zdrs - spotik in padec - padec oseb - neopredeljeno, • druge nevarne situacije, ki niso naštete v tej klasifi kaciji, • izguba nadzora (popolna ali delna) nad predmetom dela (ki ga nosimo, premikamo, ravnam z njim, itd.), • izguba nadzora (popolna ali delna) nad strojem, transportnimi sredstvi ali pri ravnanju z opremo, ročnim orodjem, predmeti, živalmi - neopredeljena, • zdrs, padec, rušenje materialnega povzročitelja - od zgoraj (padec na žrtev). Pet najpogostejših delovnih procesov, pri katerih je prišlo do nezgode delavca, starejšega od 50 let, Slove -nija, 2006: • proizvodnja, izdelovanje, predelovanje - vse vrste, • proizvodnja, izdelovanje, predelovanje, skladiščenje - vse vrste - neopredeljeno, • druge skupine delovnih procesov, ki niso navedene v zgornji klasifi kaciji, • vzdrževanje, popravila, naravnavanje, prilagajanje, • gibanje, vključno gibanje na/v transportnih sredstvih. Pet najpogostejših aktivnosti, pri katerih je prišlo do nezgode delavca, starejšega od 50 let, Slovenija, 2006: • ročno prijemanje, grabljenje, pomikanje itd. - na ravnini, • hoja, tek, vzpenjanje, spuščanje, itd. • upravljanje s strojem - neopredeljeno, • gibanje - neopredeljeno, • delo z ročnim orodjem - s človeško silo. Z naraščanjem delovne dobe narašča tudi čas izpostavljenosti različnim nevarnostim in škodljivostim v zvezi z delom in je zato verjetnost, da bo delavec poklicno zbolel, vedno večja. Vendar pa o tem na Inšpektoratu RS za delo za zadnjih deset let nismo uspeli dobiti uporabnih podatkov. Delo in varnost 52/2007/3 Nekateri pomembnejši dejavniki, povezani s staranjem delovne sile a) Ostrakizem Ostrakizem je nov pojem, ki ga je za-čela uporabljati Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Med trenutnimi vodilnimi problemi starejših delavcev agencija omenja stres in neprestani pritisk vodstva za doseganje boljših rezultatov oz. večje produktivnosti. Posledica nedoseganja rezultatov je velikokrat občutek delavca, da je izključen iz delovnega okolja oz. občutek »ostrakizma*«, ki mu ga vzbujajo vodilni delavci (3). b) Nova organizacija dela Evropska agencija opozarja, da so strukturne spremembe v delovni sili že dramatične. Staranje delovne sile narekuje, da bodo morali delodajalci spremeniti organizacijo dela, delovni čas in svoja pričakovanja glede neprestanih zahtev po višji produktivnosti. c) D alj ši de lavnik Predvsem v skandinavskih državah se že pojavlja fenomen »izkoriščanja« znanja in izkušenj starejših delavcev. To narekuje daljši delavnik in pripravljenost delodajalca, da omogoči delavcu delati »določene stvari v dolo-čenem času« (favour doing the right thing at the right moment) (3). d) Izbira med produktivnostjo ter varnim in zdravim delom Starejši delavci bodo kmalu največja skupina prebivalstva v EU. To nas postavlja pred vprašanje: kako za to kategorijo delavcev najti ravnotežje med produktivnostjo ter zdravim in varnim delom, ki bo zagotavljalo, da bo delavec vso svojo, kot kaže, vedno daljšo delovno dobo sposoben opravljati svoje delo na pričakovani ravni. * Ostrakizem (črepinjska sodba) - z njim so nepriljubljenega meščana za deset let izgnali iz Aten. V ta namen je vsak meščan Aten, ki je želel glasovati, na črepinjo ali ostrakon vpraskal ime osebe, ki bi jo bilo po njegovem mnenju treba izgnati. 7 'Tema meseca e) Karierni načrt Od delodajalca se pričakuje, da bo v sodelovanju z vsakim delavcem pripravil karierni načrt. Z vidika zaposlitve in dela je karierni načrt pomemben zato, da se za vsakega delavca začrta predvidena jasno zamišljena pot oz. usmeritev o njegovih namenih, ciljih in pričakovanjih v zvezi z zaposlitvijo ter namenih, ciljih in pričakovanjih delodajalca o delu in drugih aktivnostih (npr. strokovnem in poklicnem izobraževanju in usposabljanju) zaposlenega. V dokumentu, ki ga izdelata skupaj, morajo biti nameni, cilji in pričakovanja usklajeni in ustrezno dorečeni, za celo delovno obdobje zaposlenega ali le za določeno oziroma za preostalo delovno obdobje. Med drugim bosta tako opredelila tudi npr.delavčevo napredovanje v času njegove delovne dobe v skladu s predvidenim dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem ob delu ter pridobivanjem izkušenj pri opravljanju dela. Karierni načrt naj bi upošteval tudi pričakovane časovne spremembe v delavčevi psihični in fi zični kondiciji ter s tem v zvezi ustrezno prilagajanje na tako spremenjene razmere. Pri izdelavi kariernega načrta so lahko pomembna npr. naslednja področja: – opredelitev znanj in izkušenj, – opredelitev namenov, ciljev in pričakovanj, – opredelitev kompetenc e (kaj že obvladamo, česa smo že sposobni), – opredelitev osebnostnega profi la oz. osebnostnih lastnosti (dobrih in slabih), – opredelitev možnosti za nadaljnjo kariero. Karierni načrt je novost, ki se v Evropi in pri nas uveljavlja šele v zadnjem času, zato ga starejši delavci praviloma še nimajo. Zanje bo torej pomembno, da se jim oz. da si zagotovijo karierni načrt vsaj za preostalo delovno obdobje in s poudarkom na dejstvu, da so v zaključnem delu zaposlitvenega obdobja ter se zato njihove pristojnosti pomembno razlikujejo od mladih delavcev. To, da so različne, še ne pomeni, da so tudi slabše ali manj vredne. Na mnogih področjih so lahko precej boljše in za delodajalce zanimivejše. S tem v zvezi je znan mednarodni projekt EVROPSKI KARIERNI POTNI LIST (CAREER STRATEGY DEVELOPMENT - EUROPEAN CAREER PASSPORT), ki se je v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2005 izvajal v okviru in s sofi -nanciranjem programa Leonardo da Vinci - Community action programme on vocational training. V tem projektu so sodelovali tudi različni subjekti iz naše 8 države. Namen projekta je bil ponuditi podporo in spremljanje razvoja kariere ciljnim skupinam, v kombinaciji z osebnostnimi lastnostmi, spretnostmi, znanji, cilji in potrebami na trgu delovne sile z vzpostavitvijo karierne strategije. Temeljni namen projekta pa je izboljšanje spretnosti in sposobnosti ljudi, še posebno mladih, v začetnem poklicnem usposabljanju na vseh ravneh, z namenom da se jim omogoči integracija na trgu delovne sile. Dejstvo je, da se morajo v življenju odločati o zadevah, ki utegnejo pomembno vplivati na potek njihovega nadaljnjega življenja. Vedno pogosteje se dogaja, da so prvič v življenju postavljeni pred odločitev o poklicni karieri. Ciljna skupina so bili mladi ljudje, ki iščejo prvo zaposlitev, nezaposleni, zaposleni, ki potrebujejo pomoč pri na-črtovanju nadaljnje kariere, invalidi ter starejši zaposleni, po 45 letu. f) Sprememba stališč Vodilni delavci (tudi v kadrovskih službah) bodo morali spremeniti svoja stališča o starejših delavcih. Namesto na splošno odklonilnega stališča bodo morali ustrezno sprejeti dejstvo, da gre za delavce, ki so še vedno dovolj sposobni in imajo pogosto veliko zelo koristnih znanj in delovnih izkušenj. g) Področja, na katerih imajo starejši delavci težave Vsekakor so tudi taka področja. Glavna težava starejših delavcev je, da so pretežno navajeni na drugačen način dela in tudi drugačno (npr. ne avtomatizirano in računalniško vodeno) delovno opremo oziroma so bili usposobljeni za povsem drugačna dela, kot jih mora večina delovno aktivnih ljudi opravljati danes (4). Predvidimo lahko, na katerih področjih se bodo starejši delavci slabše izkazali. To so predvsem: – dejavnosti, ki zahtevajo zelo hitro mentalno obdelavo informacij (ravno takih pa je v zadnjih desetletjih vedno več), – dejavnosti, v katerih so zaposleni izpostavljeni močnemu hrupu, veliki vročini ali mrazu, – natančna dela, ki zahtevajo dober vid (starejši delavci ponavadi slabše vidijo, predvsem na blizu), – slabo osvetljena delovna mesta, – dejavnosti, ki zahtevajo fi zični napor, – dela na višini in v globini, – dela v prisilni drži. Vse te vidike bo treba ustrezno obravnavati v izjavi o varnosti in v procesu ocenjevanja tveganj, kar pa je strokovno dokaj zahtevno. Z AKLJUČE K Trenutna demografska situacija oz. demografsko gibanje bosta imela vrsto posledic predvsem na področju zaposlovanja, izobraževanja pa tudi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. V večini držav EU je opazen izrazit proces staranja delovne sile, pa tudi nerazumljiv trend, da se med starejše delavce uvršča tudi tiste po 45 letu starosti. Za delavce v višjih starostnih skupinah pa v večini držav še vedno prevladuje apriorno stališče, da gre za delavce z zmanjšano zmožnostjo. Po drugi strani pa ni dokaza, ki bi potrjeval, da so starejši delavci, na splošno in sistematično, manj produktivni in/ali učinkoviti kot njihovi mlajši kolegi. Evropska agencija za varno in zdravo delo namenja veliko pozornosti problematiki staranja delovne sile. Spodbudno je, da se v nekaterih državah, predvsem skandinavskih, že spreminjajo kulturne navade vodilnih delavcev do svojih starejših sodelavcev. Zanimivo pa je, da niti direktive EU niti trenutni zakonski in podzakonski akti na področju varnosti in zdravja v Sloveniji ne omenjajo obveznosti delodajalcev do zagotavljanja ustreznih delovnih mest za starejše delavce. Očitno se pričakuje že omenjena sprememba vrednot oziroma preprosto povedano - soočenje z dejstvom, da bomo prej ko slej vsi spadali v »ogroženo« skupino delavcev. Zelo pomembno je, da se morajo tudi delavci začeti zavedati, da so njihovo zdravje in psihofi zične lastnosti zelo pomembni, saj bodo morali delati vedno dlje in jih bodo zelo potrebovali. Zato jih ne bodo smeli zapravljati s slabimi razvadami in nezdravim načinom življenja, kot so preveč nezdrave hrane, premalo gibanja, kajenje, uživanje drog, čezmerno uživanje alkohola, stres, pretirano pehanje za materialnimi dobrinami ipd. Po drugi strani pa tudi delodajalci ne bodo smeli obremenjevati delavcev čez vse razumne meje, saj jih ne bodo potrebovali le nekaj let, ampak vsaj nekaj deset let, ker mladih, ki bi jih nadomestili, več ne bo. LITERATURA 1. European Agency for Safety and Health at work: Workshop, Ageing of the worfor-ce and prevention of work related accidents, dostop no na spletni strani na dan 26. 3. 2007 2. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions: Fourth European Working Conditions Survey, 2007 3. A. L. Johansson. Work organization in an ageing Europe. European Agency for Safety and Health at work, dostopno na spletni strani na dan 02. 04. 2007 4. A . T. M a l l i er, T. A .C. Shaf to. T h e ec on o mi -cs of Flexible Retirement. Academic Press Limited, London 1992 Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca DELOVNOPRAVNI POGLED INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V ZVEZI S STARANJEM DELOVNE SILE Jasmina Rakita, univ. dipl. pravnica* 1. Splošno Leto 2007 sta Evropska komisija in Svet Evropske unije razglasila za leto enakih možnosti za vse – torej leto, ko naj bi še toliko bolj priznavali različnost ljudi, hkrati pa poudarjali spoštovanje te različnosti in opozarjali na pravico do enakega obravnavanja in do enakih možnosti vseh ljudi, ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje, spol, raso, narodnost, veroizpoved ipd. Vendar pa obstajajo kategorije ljudi, ki zaradi svojih lastnosti dejansko niso izenačene z drugimi glede možnosti, ki jih imajo na različnih družbenih po-dročjih – med drugim tudi pri zaposlovanju in v delovnem razmerju. Zato je tem kategorijam treba zagotoviti nekatere dodatne pravice, da bi njihove možnosti pri zaposlovanju in v delovnem razmerju izenačili s tistimi, ki jih imajo drugi. Kategorije oseb - delavcev, ki zaradi svojih določenih lastnosti potrebujejo posebno pozornost in varstvo pri urejanju določenih pravic iz delovnega razmerja, so: – ženske, – nosečnice, doječe matere in starši, – mladoletni delavci, – invalidi in – starejši delavci. V našem pravnem redu so zanje z zakonodajo predvidene posebne varstvene določbe, s katerimi se jim zagotavljajo nekatere posebne pravice, kot so prepoved opravljanja določenih del, prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prepoved oz. omejitve pri opravljanju nočnega in nadurnega dela, pravica do dela s krajšim delovnim časom, povečan letni dopust itd. V prvi vrsti te določbe delujejo kot preventiva pred okvarami zdravja delavcev, saj zagotavljajo večjo pozornost varnosti in zdravju pri delu omenjenim, * Inšpektorica I, vodja službe nadzora javnega sektorja, Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, Ljubljana Delo in varnost 52/2007/3 bolj ranljivim kategorijam delavcem. Zaščitne določbe pa naj bi hkrati v določeni meri učinkovale tudi proti-diskriminacijsko, saj naj bi delavcem oz. iskalcem zaposlitve s posebno ureditvijo olajšale dostop na trg dela ali pa povzročile, da bi takšne osebe težje šikanirali oz. da bi bile omejene možnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi tem osebam po volji delodajalca. Skratka, določbe s posebno ureditvijo za določene kategorije delavcev oz. s posebnim varstvom le-teh pomagajo izenačevati možnosti za dostop in obstanek na trgu dela. Obravnavali bomo zlasti tiste določbe v slovenskem pravnem redu o posebnem varstvu starejših delavcev v okviru delovnega razmerja. 2. Opredelitev starejšega delavca. Kdo je »starejši delavec«? Po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) uživajo posebno varst vo delavci, starejši od 55 let. Zanje je v zakonu uporabljen termin »starejši delavci«. Vendar pa zaenkrat to velja samo za moške. Za ženske delavke je od uveljavitve ZDR s 1. 1. 2003 do leta 2014 v skladu z 236. členom ZDR predvideno postopno zviševanje starostne meje, ki delavki zagotavlja posebno varstvo. Ta starostna meja je bila ob uveljavitvi ZDR 51 let – meja pa se iz leta v leto povečuje za štiri mesece. V letu 2007 tako znaša 52 let in štiri mesece – v tem letu torej uživajo posebno varstvo »starejših delavcev« delavke, ki so letos dopolnile 52 let in štiri mesece, ter vse, ki so starejše od njih. Tabela 1 kaže postopno zviševanje starosti za delavke od 1. 1. 2003 do 1. 1. 2015 – gre torej za starost, ko začne-jo delavke uživati posebno varstvo kot starejše delavke: Ta b e l a 1. Leto Starost delavke 2003 51 let 2004 51 let in 4 meseci 2005 51 let in 8 mesecev 2006 52 let 2007 52 let in 4 meseci 2008 52 let in 8 mesecev 2009 53 let 2010 53 let in 4 meseci 2011 53 let in 8 mesecev 2012 54 let 2013 54 let in 4 meseci 2014 54 let in 8 mesecev 2015 55 let V letu 2005 je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji v starostni skupini 55 in več let zaposlenih 41.028 delavcev oz. 5,2 % vseh zaposlenih, medtem ko je bilo 95.160 delavcev ali 12,3 % vseh zaposlenih delavcev v starostni skupini od 50 do 54 let. Gre torej za nezanemarljivo skupino delavcev, za katero se glede na demografska gibanja predvideva, da bo v prihodnjih letih samo še naraščala. Hkrati je pomembno, da se povprečna starostna meja ob upokojitvi delavca povišuje – kar izhaja tako iz predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi iz dejanskega stanja. Po podatkih statističnega urada je bil tako leta 1992 povprečen upokojenec, ko je prejel prvo pokojnino, star 54 let in tri mesece, medtem ko je bil leta 2005 upokojenec ob upokojitvi star v povprečju že 59 let in 10 mesecev. 3. Prepoved diskriminacije Starost osebe je tudi eden izmed razlogov, ki jih naša zakonodaja izrecno opredeljuje kot razloge, zaradi katerih oseba pri iskanju zaposlitve ali v delovnem razmerju ne sme biti postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi 9 I Tema meseca ¦ z drugimi - torej ne sme biti diskrimi-nirana. Prepoved diskriminacije in načelo enakosti pred zakonom imata temelje že v ustavi RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami, v nadaljevanju: ustava). Tako je v 14. členu določeno, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ker je starost vsekakor osebna okoliščina, velja načelo enakosti tudi ne glede na starost osebe. V ustavi je s tem povezan in pomemben še 49. člen, ki v okviru svobode dela določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Navedeni določbi je izpeljal zakonodajalec v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), avtorji ZDR pa so pri urejanju področja prepovedi diskriminacije izhajali tudi iz ureditve po dveh direktivah EU: - direktiva Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, z dne 29. 6. 2000 in - direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, z dne 27. 11. 2000 (t.i. »okvirna direktiva«). Obe imata t.i. »zaprti krog« okoliščin, na podlagi katerih je prepovedana različna obravnava. Prva tako obravnava le boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti, medtem ko druga obravnava diskriminacijo na podlagi naslednjih okoliščin: - veroizpoved ali prepričanje, - hendikepiranost, - starost ali - spolna usmerjenost. Prepovedujeta pa oblike diskriminacije: • neposredna (direktna) diskriminacija, • posredna diskriminacija, • nadlegovanje, • navodila, naj se neka oseba diskri-minira, • viktimizacija. Zakonodajalec je ustavne in določbe omenjenih direktiv (v nadaljevanju: direktivi) konkretiziral in uzakonil v ZDR, predvsem v njegovem 6. členu. V skladu z njim torej delodajalec ne sme iskalca zaposlitve (kandidata) pri zaposlova- 10 nju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi: o spola, o rase, o barve kože, o starosti, o zdravstvenega stanja, o invalidnosti, o verskega prepričanja, o političnega prepričanja, o drugega prepričanja, o članstva v sindikatu, o nacionalnega in socialnega porekla, o družinskega statusa, o premoženjskega stanja, o spolne usmerjenosti, o ali zaradi drugih osebnih okoliščin. Vidimo torej, da ZDR eksplicitno dolo-ča, da se kandidata za zaposlitev ali delavca ne sme diskriminirati (oz. postavljati v neenakopraven položaj) na podlagi starosti. Pri tem opozarjamo, da pri diskriminaciji zaradi starosti ne gre nujno za starost, ko ima oseba že lahko status starejšega delavca, pač pa tudi katerokoli drugo starost (ali mladost) – spodnja meja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi je v skladu z 19. členom ZDR 15 let. Torej so na podlagi starosti lahko diskriminirane tako osebe, stare 15 let, kot 55 ali 65 let. Nadalje je treba dodati, da lahko pri starejšem delavcu seveda prihaja do diskriminacije tudi zaradi drugih razlogov – nekoliko večja kot v drugih starostnih skupinah delavcev je pri starejših delavcih možnost, da so diskriminirani tudi zaradi svojega zdravstvenega stanja ali morebitne invalidnosti. V ZDR sta prepovedani tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija zaradi omenjenih razlogov. Posredna diskriminacija glede na tretji odstavek 6. člena ZDR obstaja, če navidezno nevt ralne določbe, kriteriji in praksa učinkujejo tako, da postavljajo osebe določenega spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oz. invalidnosti, verskega ali drugega prepričanja, spolne usmerjenosti ali nacionalnega porekla v slabši položaj, razen če so te določbe, kriteriji in praksa objektivno upravičeni ter ustrezni in potrebni. ZDR določa v primeru diskriminacije tudi nekoliko drugačno (in za žrtve diskriminacije lažje) dokazovanje kršitve načela enakega obravnavanja. Na-mreč če kandidat oz. delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved dis- kriminacije zaradi okoliščin iz prejšnjega odstavka, je dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela, na strani delodajalca. Poleg tega ima kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri delavca na prosto delovno mesto kršena zakonska prepoved diskriminacije, v skladu s petim odstavkom 204. člena ZDR pravico, da v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije pa je delodajalec kandidatu oz. delavcu glede na določbe ZDR tudi odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava (glej peti odstavek 6. člena ZDR). ZDR torej od možnih oblik diskriminacije prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, delno pa tudi nadlegovanje. Nadlegovanje kot oblika diskriminacije je prepovedano v skladu s 45. členom ZDR (ki dolo-ča varovanje dostojanstva delavca pri delu), kjer pa je poudarek na spolnem nadlegovanju. V skladu s 45 členom ZDR je tako delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen neželenemu ravnanju spolne narave, ki vključuje neželeno fi zično, verbalno ali never-balno ravnanje, ali drugemu na spolu temelječemu vedenju, ki ustvarja zastrašujoče, sovražne ali ponižujoče delovne odnose in okolje ter žali dostojanstvo moških in žensk pri delu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Odklonitev navedenih ravnanj s strani prizadetega delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu. Tudi v primeru nadlegovanja je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičuje-jo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjima stavkoma. Delavec pa ima v primeru nadlegovanja in šikaniranja s strani delodajalca in/ali sodelavcev po ZDR (112. člen) tudi možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Tako lahko v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če: – ga je delodajalec žalil ali se nasilno vedel do njega ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja s strani drugih delavcev, Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca – mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem v skladu s 45. členom ZDR in – seveda tudi v ostalih primerih, predvidenih v 112. členu ZDR. Prepoved nadlegovanja eksplicitno in podrobneje določa zakon o uresni-čevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 50/04, v nadaljevanju: ZUNEO). S tem zakonom se do-ločajo skupni temelji in izhodišča za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih pravic in obveznosti ter pri uresniče-vanju njegovih temeljnih svoboščin na kateremkoli področju družbenega življenja, zlasti pa še na področju zaposlovanja, delovnih razmerij, vključevanja v sindikate in interesna združenja, vzgoje in izobraževanja, socialne varnosti, dostopa do dobrin in storitev ter oskrbe z njimi, in sicer ne glede na njegove osebne okolišči-ne, kot so narodnost, rasa ali etnično poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, jezik, versko ali drugo pre-pričanje, starost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje, družbeni položaj ali druge osebne okoliščine. V skladu s 5. členom ZUNEO je nadlegovanje nezaželeno ravnanje, temelječe n a k a t e r i k o l i o s e b n i o k o l i š čini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, po-nižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo. Nadlegovanje iz prejšnjega odstavka se šteje za diskriminacijo po določ-bah ZUNEO. ZDR pa kot oblik diskriminacije ne prepoveduje izrecno dveh, ki jih obravnavata direktivi - navodil in viktimizacije. ZUNEO sicer defi nira in prepoveduje še viktimizacijo, navodil za diskrimini-ranje pa kot oblike diskriminacije izrecno ne opredeljuje in prepoveduje. ZU-NEO tako v 3. členu določa prepoved viktimizacije - da torej v primerih, ko pride do storitve ali opustitve, ki pomeni diskriminacijo oz. nadlegovanje, dis-kriminirana oseba ne sme biti izpostavljena neugodnim posledicam zaradi njenega ukrepanja. Starejši delavec, ki je diskriminiran, ima torej v skladu z navedenimi predpisi – predvsem ZDR in ZUNEO (pa tudi neposredno na podlagi same ustave) možnost uveljaviti svoje pravice z mehanizmi, na način in v primerih, določenih v naštetih predpisih, kadar je žrtev: – neposredne ali posredne diskriminacije, – nadlegovanja oz. – viktimizacije Delo in varnost 52/2007/3 zaradi starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti ali katerekoli druge osebne okoliščine. 4. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu 4.1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu Na nek način je načelo prepovedi diskriminacije konkretizirano tudi v 89. členu ZDR, ki določa neutemeljene odpovedne razloge. Med njimi je tudi starost. Kot neutemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa se poleg starosti štejejo tudi: – začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu, – vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev iz delovnega razmerja, – članstvo v sindikatu in udeležba v sindikalnih aktivnostih, – udeležba v stavki, organizirani v skladu s predpisi, – kandidatura ali opravljanje funkcije delavskega predstavnika, – rasa, barva kože, spol, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo. Sama starost delavca torej ne sme biti razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu. Poleg tega pa so starejši delavci še posebej varovani pred odpovedjo s strani delodajalca – to varstvo ureja 114. člen ZDR. Po tem členu ZDR delodajalec starejšemu delavcu ne sme brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. To varstvo pred odpovedjo pa ne velja v primeru prenehanja delodajalca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima status starejšega delavca, je iz poslovnega razloga torej možna samo: 1. s soglasjem delavca, pri čemer mora biti njegova izjava volje podana v pisni obliki; 2. če starejši delavec že izpolnjuje minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pri čemer so minimalni pogoji dolo-čeni v 36. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo št. 4, v nadaljevanju: ZPIZ-1); 3. pod pogojem, da bi starejši delavec v času uživanja zagotovljene pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti po 18. v zvezi s 25. čle-nom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZZPB) izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Vendar pa je treba k temu dodati, da v skladu z 19. členom ZZZPB starejši delavec – zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, če je podal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa mu hkrati ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Opozarjamo še na 132. člen ZDR, po katerem pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru upokojitve odpravnina ob upokojitvi v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delavec pa ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi samo v primerih: – ko ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (ko prejme že odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti) in – v primeru, če je delodajalec zanj fi nanciral dokup pokojninske dobe. V obeh primerih pa je delavec upravi-čen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR oz. zne -sek za dokup pokojninske dobe nižji od 11 I Tema meseca ¦ zneska odpravnine po prvem odstavku 132. členu ZDR. Ali je možno podati odpoved pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu oz. delavki brez njegovega/njenega pisnega soglasja, če sicer ne izpolnjuje minimalnih pogojev za upokojitev, vendar bi jih izpolnjeval/a, če bi uveljavljal/a znižanje pogojev starosti za upokojitev zaradi otrok oz. zaposlitve pred 18. letom? V skladu s komentarjem zakona o delovnih razmerjih (avtorjev N. Be-lopavlovič, I. Bečan, dr. A. Cvetka in drugih, ki je izšel leta 2003 pri založbi Gospodarski vestnik v Ljubljani) mora soglasje starejši delavec oz. delavka podati tudi v primeru, ko sicer ne izpolnjuje minimalnih pogojev za upokojitev neposredno po 36. členu ZPIZ-1, izpolnjuje pa jih, če bi uveljavil/a (kar je zgolj njegova oz. njena volja) znižanje pogojev starosti za upokojitev zaradi otrok oz starejša djelavka zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti po 37. in 38. členu ZPIZ-1. Prvi odstavek 114. člena ZDR namreč izrecno določa posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, uveljavljanje znižanja starostne meje pa je kot osebna okoliščina prepuščeno starejšemu delavcu kot zavarovancu. Glede na navedeno bi delodajalec starejši delavki ali delavcu torej tudi v takem primeru lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo z njenim/njegovim pisnim soglasjem. Ob tem pa bi delavca/delavko seveda moral opozoriti tudi na dejstvo, da soglasje starejšega delavca k odpovedi pomeni razlog za odklonitev pravice do nadomestila za čas brezposelnosti - v skladu z deveto alinejo prvega odstavka 19. člena ZZZPB. Delavec, ki bi v primeru uveljavljanja znižanja pogoja starosti za upokojitev zaradi otrok podal soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, bi se torej po odpovedi res moral upokojiti, sicer bi ostal brez sredstev za preživljanje. Kot že rečeno, mu denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ne bi pripadalo, prav tako pa ne bi mogel biti upravičen do denarne socialne pomoči iz naslova socialnega varstva - če bi že izpolnjeval ostale pogoje za njeno pridobitev (torej če zase ali za svoje družinske člane ne bi mogel zagotoviti sredstev za preživljanje in bi 12 izpolnjeval tudi ostale pogoje iz zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo), pa 24. člen omenjenega zakona spet določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oz. lahko vpliva. Za takšne razloge štejejo zlasti: prenehanje delovnega razmerja iz razlogov, zaradi katerih zavarovanci ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen če gre za popolno nezmožnost za delo, razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, ipd. 4.2. Upokojitev starejšega delavca V praksi pa seveda najpogosteje starejšemu delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s starostno upokojitvijo. Kdaj se bo delavec upokojil, je po tem, ko izpolni pogoje, predpisane v ZPIZ-1, zgolj njegova odločitev. Ko se za to odloči, mora tako sam podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tega sicer ZDR ne določa eksplicitno, ampak lahko na to sklepamo po določbi 132. člena ZDR, ki določa, da pripada delavcu v primeru njegove upokojitve ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravnina (v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje). Delavec bo torej v primeru upokojitve -po tem, ko za to izpolni pogoje iz ZPIZ-1, podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (lahko tudi izredno, če bi bila situacija pri delodajalcu tako nevzdržna, da delavec ne bi več mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, in če bi bili seveda podani razlogi za izredno odpoved na strani delodajalca, določeni v 112. členu ZDR). Odpoved mora biti v vsakem primeru v pisni obliki, vendar pa delavcu redne odpovedi ni treba obrazložiti. Nadalje mora biti odpoved tudi pravilno vročena delodajalcu. ZDR določa v 87. členu, da redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča delavec delodajalcu po pravilih pravdnega postopka (glej zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo št. 2). V praksi se je pojavilo tudi vprašanje, ali lahko delodajalec »upokoji« starejšega delavca brez njegovega soglasja ob izpolnjenih minimalnih pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Starostna upokojitev starejšega delavca ni v pristojnosti delodajalca – delodajalec delavca ne more kar tako upokojiti, pač p a j e t o pravica oz. možnost delavca, ki jo sam uveljavi, ko za to izpolni pogoje in ko se tako odloči. V tem primeru delavec – kot že rečeno - sam poda odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve. Takrat mu tudi pripada odpravnina ob upokojitvi, ki jo določa 132. člen ZDR. Če obstaja za to utemeljeni razlog in ob upoštevanju vseh določb o postopku odpovedi in zakonsko določenih rokov, lahko delodajalec starejšemu delavcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi: - redno odpoved iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, iz poslovnega razloga pa samo pod določenimi pogoji – glej zgoraj, - izredno odpoved, če obstajajo razlogi, navedeni v 111. členu ZDR. Delodajalec delavca torej ne more upokojiti, pač pa je starostna upokojitev pravica delavca, ki jo lahko uveljavlja, ko zanjo izpolni pogoje. Lahko pa delodajalec, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi - pri tem pa mora poleg predpisanega postopka in rokov upoštevati tudi posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu iz poslovnega razloga. 5. Invalidnost Ker je med starejšimi delavci tudi precej takih, ki imajo status invalida, in ker je po drugi strani tudi zelo veliko starejših delavcev med invalidi, namenjamo nekaj besed tudi posebnemu varstvu, ki ga imajo po določbah delovnega prava delavci s statusom invalida. 5 .1. Posebne varstvene določbe za delavce s statusom invalida ZDR uvršča delavce s statusom invalida med posebej varovane kategorije delavcev, ki jim mora delodajalec pri opravljanju dela zagotavljati določene dodatne pravice. Tako je določeno v 199. členu, da delodajalec zagotavlja varstvo delovnih invalidov in invalidov, ki nimajo statusa delovnega invalida, Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca – pri zaposlovanju, – usposabljanju – ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov (zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo št. 2, v nadaljevanju: ZZRZI) in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec v skladu z 200. členom ZDR zagotoviti: – opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti ali – opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost ali – poklicno rehabilitacijo in – nadomestilo plače v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delavcu, ki ima status delovnega invalida in je na tej podlagi pridobil pravico do dela s krajšim delovnim časom, delodajalec tudi ne sme odrediti opravljanja nadurnega dela ali mu delovnega časa neenakomerno razporediti oz. začasno prerazporediti (glej 145. in 147. člen ZDR). V skladu z 20. členom ZDR se šteje, da ima invalid, ki je usposobljen za določena dela, zdravstveno zmožnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ta dela. Enako kot za starost velja tudi ugotovljeno stanje invalidnosti kot razlog, zaradi katerega se delavca ne sme diskriminirati pri zaposlovanju ali v času trajanja delovnega razmerja (6. člen ZDR). V letu 2006 se je uveljavil tudi kvotni sistem zaposlovanja invalidov – na podlagi ZZRZI ter na podlagi Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 111/05), s katero je bil določen delež invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu, ki je po zakonu dolžan zaposlovati invalide v okviru določene kvote. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fi zična oseba ali oseba javnega prava, ki zaposluje najmanj 20 delavcev, razen tistih delodajalcev, ki jih zakon ne zavezuje k izpolnjevanju kvote. Kvote so v omenjeni uredbi določene glede na dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo delodajalci. Delodajalec mora takoj, ko izve za invalidnost delavca, ukreniti vse, kar je Delo in varnost 52/2007/3 treba, da mu zagotovi delo, ki bo ustre -zalo njegovemu zdravstvenemu stanju, ugotovljenemu z odločbo o invalidnosti. Preveriti mora, ali obstaja delo, ki bi ga lahko delavec invalid glede na omejitve zaradi invalidnosti opravljal – to mora preveriti tudi pri drugih delodajalcih. Nadalje mora delodajalec preveriti, ali bi lahko delavca zaposlil na delovnem mestu z določenimi prilagoditvami ali ga napotil na zaposlitveno rehabilitacijo. V skladu s 13. členom ZZRZI namreč lahko invalid uveljavlja pravico do zaposlitvene rehabilitacije, če nima pravice do enakih storitev po drugih predpisih. Ta možnost velja tako za invalide, ki so pridobili tak status po ZZRZI, kakor tudi za invalide, ki so jim bile izdane odločbe o invalidnosti po drugih predpisih (npr. stari ZPIZ, ZPIZ-1). Z Z R ZI pa tudi dol o ča, da lahko posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije za invalida uveljavlja tudi njeg ov delodajalec - v tem primeru sklene z izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije in invalidom pogodbo o izvajanju storitev zaposlitvene rehabilitacije, s katero dogovori medsebojne pravice in obveznosti. Zaposlitvena rehabilitacija so storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. ZZR-ZI med te storitve uvršča med drugim: – svetovanje, vzpodbujanje in motivi-ranje invalidov k aktivni vlogi, – pomoči pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo, – pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve, – analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida, – izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida, – usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu, – spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju, – spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi in – opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Invalid, ki mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, ima v skladu s 16. členom ZZRZI naslednje pravice in obveznosti: – pravico do storitev zaposlitvene rehabilitacije v skladu z odločbo in rehabilitacijskim načrtom, – pravico in obveznost, da v zaposlitveni rehabilitaciji aktivno sodeluje, – pravico do denarnih prejemkov iz 17. člena tega zakona (pravica do denarnega prejemka v višini 30 % minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo najmanj 100 ur mesečno ter pravica do povrnitve stroškov javnega prevoza, plačilo stroškov bivanja v višini največ 20 % minimalne plače) in – druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz načina in obsega izvajanja zaposlitvene rehabilitacije. Zaposlitveno rehabilitacijo lahko izvajajo le subjekti, ki pridobijo v ta namen koncesijo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zaposlitveno rehabilitacijo pa je treba razlikovati od poklicne, ki je pravica po ZPIZ-1 in jo torej lahko pridobijo le delavci s statusom delovnega invalida. Poklicna rehabilitacija je glede na določbo 80. člena ZPIZ-1 celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fi zično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo tako, da se lahko ustrezno razporedi oziroma zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu ustrezno prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Pravico do poklicne rehabilitacije lahko v skladu z odločbami ZPIZ-1 pridobi le zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti ter na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. 5.2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu Če obstaja možnost zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, lahko delodajalec delavcu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi in mu hkrati ponudi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto pri sebi ali (na podlagi dogovora) pri drugem delodajalcu. To m o ž n o s t d o l o ča tretji odstavek 101. člena ZPIZ-1: delodajalec lahko zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega ali pravica do premestitve na drugo 13 I Tema meseca ¦ delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije ali invalidnosti II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega, ali za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi o delovnih razmerjih. Če zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, skladno z drugim ali tretjim odstavkom 101. člena ZPIZ-1, v roku 30 dni od prejema ponudbe: - mu preneha delovno razmerje, - nima pravice do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, - ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v skladu z ZDR. V 40. členu pa ZZRZI določa, da lahko delodajalec invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu z ZZRZI oz. predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem O ustreznosti ponujenega delovnega mesta lahko delavec invalid ali delodajalec zahtevata tudi dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije Če invalid ne sprejme ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe: - nima pravice do odpravnine, - nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Šele ko je delodajalec izčrpal vse možnosti za prezaposlitev oz. preusposa-bljanje delavca invalida (tako pri sebi kot pri drugih delodajalcih) in za tega delavca ni našel primernega delovnega mesta, lahko začne razmišljati o od- 14 povedi pogodbe o zaposlitvi invalidu iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove pogodbe). ZDR določa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem invalidom (116. člen ZDR). Omenjeni člen določa v prvem odstavku, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, razen če mu ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ZPIZ-1 v 102. členu določa možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ali iz poslovnega razloga – brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Delavcu, ki so mu z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju RS, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more skladno s 101. členom ZPIZ-1 zagotoviti: – pravice do premestitve na drugo delovno mesto b r e z a l i p o k o n čani poklicni rehabilitaciji oz. – pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. ZZRZI določa v četrtem odstavku 40. člena možnost, da delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi: če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 40. člena ZZRZI, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi zgornjih določb (prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in četrtega odstavka 40. člena ZZRZI) ugotovi komisija v sestavi: • predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, • predstavnik Inšpektorata RS za delo, • predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, • predstavnik delodajalcev in • predstavnik sindikatov. Komisija ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vedno, ko želi odpovedati pogodbo invalidu delodajalec, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev. Pri delodajalcu, ki ima manj kot pet zaposlenih, ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi komisija, če tako predlaga: o Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, o Zavod RS za zaposlovanje, o zavarovanec (delavec) ali o delodajalec. Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina članov. Odločitev komisije pa je dokončna. Komisijo določi minister, pristojen za delo. Podrobnejše določbe v zvezi z njenim delovanjem ureja pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Uradni list RS, št. 117/05). Sedež omenjene komisije je na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije z ugotovitvami in predlogom Zavoda RS za zaposlovanje. Komisija nadalje posreduje mnenje delodajalcu in invalidu, v primeru, ko se začne postopek na zahtevo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda RS za zaposlovanje, pa tudi tema zavodoma. Nazadnje pa opozarjamo, da so pred odpovedjo starejši delavci s statusom invalida varovani iz (vsaj) dveh naslovov: – kot starejši delavci (po 114. členu ZDR), – kot invalidi (po 116. členu ZDR). S tem v zvezi je treba upoštevati 117. člen ZDR, ki določa, da velja močnej-še pravno varstvo, če je posameznemu delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo. Kaj je bolj ugodno za delavca, se ugotavlja v konkretnem primeru za konkretnega delavca, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera. Odločitev in ocena, kaj je ugodnejše, je končno na samem delavcu, ki se bo v primeru, če izpolnjuje pogoje za več posebnih pravnih režimov pred in v zvezi z odpovedjo, odločil, na katere varstvene določbe se bo skliceval. Glej: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in stvarnim kazalom, avtoric: B. Kresal, K. Kresal Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca Šoltes in D. Senčur Peček, Založniška polnega letnega delovnega časa, t.i. prehodnem obdobju), za nadaljevanje hiše Primath, Ljubljana, 2002. Nadalje nočni delavci. dela ponoči dati v podpis izjavo o tem, izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih Nočni delavci imajo tudi že zaradi da soglašajo z delom ponoči. Če de-s komentarjem, avtorjev N. Belopavlo- same narave takšnega dela pravico do lavci, ki so do dopolnitve starosti, pri vič, I. Bečan, A. Cvetka idr., Založbe posebnega varstva, ki vključuje: kateri so prešli v varovano kategorijo Gospodarski vestnik, 2003, da je treba – daljši letni dopust, delavcev – starejše delavce, opravljali različna določila pravnega varstva – ustrezno prehrano med delom, nočno delo, ne dajo soglasja za opra-uporabljati kumulativno, če niso ena- – strokovno vodstvo delovnega oz. vljanje dela ponoči, potem jim je delo-kovredna oz. primerljiva (če npr. eno proizvodnega procesa, dajalec dolžan v okviru njihove pogod-predvideva soglasje organa, drugo pa – periodično izmenjavo izmen, če je be o zaposlitvi odrediti delo v času pisno soglasje starejšega delavca za delo organizirano v izmenah in to med 6. uro zjutraj in 23. uro zvečer. odpoved pogodbe o zaposlitvi). vključuje tudi nočno izmeno, – na nočno delo delodajalec ne sme 6.3. Neenakomerna 6. Delovni čas starejšega razporediti delavca, ki nima ure- razporeditev delovnega časa delavca jenega prevoza na delo in z dela, V skladu s 147. členom ZDR velja pre-za takšno delo. Sama pogodba o zaposlitvi in določ- posebnosti urejanja delovnega časa ali delavca, ki bi se mu po mnenju 6.1. Nadurno delo poved neenakomerne razporeditve zdravniške komisije zaradi ta ZDR določa v 14 5. in 20 3. členu prepo- dela poslabšalo zdr avst veno ved opravljanja dela preko polnega nje, delovnega časa oz. nadurnega dela – delovni čas nočnega delavc za delavke in delavce, ki imajo status sme v obdobju štirih mesecev starejšega delavca. Delodajalec tako v v povprečju več kot 8 ur na da skladu s 145. členom ne sme naložiti – obvezno posvetovanje deloda dela preko polnega delovnega časa s sindikatom pred uvedbo noč po 143. členu ZDR (nadurno delo) in dela oz. enkrat letno. 144. členu ZDR (dodatno delo v prime- Pogosto imajo delavci, ki opra rih naravne ali druge nesreče) tudi na- nočno delo, to določeno že v sam slednjim kategorijam delavcev: godbi o zaposlitvi, kar je praviln – starejšemu delavcu (203. člen skladu s sedmo alinejo prvega od ZDR), ka 29. člena ZDR, ki določa obv - delavcu, ki bi se mu na podlagi sestavine pogodbe o zaposlitvi – mnenja zdravniške komisije zaradi drugim tudi določilo o dnevnem takega dela poslabšalo zdravstve- denskem rednem delovnem čas no stanje, razporeditvi delovnega časa. - delavcu, ki dela krajši delovni čas Kaj naj torej stori delodajalec, k v skladu s predpisi o pokojninskem njem zaposleni delavec, ki je od in invalidskem zavarovanju, predpi- nitve pogodbe o zaposlitvi naprej si o zdravstvenem zavarovanju ali vljal v skladu s pogodbo o zaposlit drugimi predpisi. nočno delo, dopolni 55 let oz. st Prepoved iz 145. člena ZDR pa ni ab- v kateri je pridobil status stare solutna, saj je v skladu z 203. členom delavca?Je tudi v primeru, ko je n ZDR nadurno delo dopustno naložiti delo opredeljeno že v sami pogo starejšemu delavcu pod pogojem, da zaposlitvi, potrebno pisno soglasj ta predhodno poda pisno soglasje rejšega delavca za takšno delo1? si, ki dodatno urejajo delovni čas oz. zdravniške komisije zaradi takega ali začasne prerazporeditve delovne-delo opredeljeno že v sami pogodbi o starejšemu delavcu pod pogojem, da zaposlitvi, potrebno pisno soglasje sta-Dodajamo, da obstajajo tudi predpi- ZDR določa v 14 5. in 20 3. členu prepo- dela poslabšalo zdr avst veno st a-ga časa za vse skupine delavcev, za delavca?Je tudi v primeru, ko je nočno ZDR nadurno delo dopustno naložiti delo opredeljeno že v sami pogodbi o dno poda pisno soglasje za to. ved opravljanja dela preko polnega nje, katere velja tudi prepoved dela preko v kateri je pridobil status starejšega solutna, saj je v skladu z 203. členom delavca?Je tudi v primeru, ko je nočno časno prerazporediti, če ta predho- delovnega časa oz. nadurnega dela – delovni čas nočnega delavca ne polnega delovnega časa iz 145. člena Prepoved iz 145. člena ZDR pa ni ab- v kateri je pridobil status starejšega razporediti neenakomerno ali ga za- za delavke in delavce, ki imajo status sme v obdobju štirih mesecev trajati ZDR. Tako velja prepoved neenako-drugimi predpisi. nočno delo, dopolni 55 let oz. starost, mu delavcu tudi mogoče delovni čas starejšega delavca. Delodajalec tako v v povprečju več kot 8 ur na dan, merne razporeditve in začasne pre- si o zdravstvenem zavarovanju ali vljal v skladu s pogodbo o zaposlitvi tudi ni absolutna, sklepamo, da je starejše- skladu s 145. členom ne sme naložiti – obvezno posvetovanje delodajalca razporeditve delovnega časa med njem zaposleni delavec, ki je od skle-in invalidskem zavarovanju, predpi- nitve pogodbe o zaposlitvi naprej opra-nom iste ga z akona z a starejš e delavce dela preko polnega delovnega časa s sindikatom pred uvedbo nočnega drugim tudi za naslednje delavce: Kaj naj torej stori delodajalec, ko pri v skladu s predpisi o pokojninskem njem zaposleni delavec, ki je od skle-145. členu ZDR v povezavi z 203. čle- po 143. členu ZDR (nadurno delo) in dela oz. enkrat letno. – za starejše delavce, - delavcu, ki dela krajši delovni čas Kaj naj torej stori delodajalec, ko pri Ker pa prepoved nadurnega dela po 144. členu ZDR (dodatno delo v prime- Pogosto imajo delavci, ki opravljajo – delavce, ki bi se jim na podlagi mi po-no in v dstav-vezne – med ali te-u in o no stanje, razporeditvi delovnega časa. rovanju ali drugimi predpisi. rih naravne ali druge nesreče) tudi na- nočno delo, to določeno že v sami po-mnenja zdravniške komisije zara-– takega dela poslabšalo zdravstve- denskem rednem delovnem času in o nju, predpisi o zdravstvenem zava- slednjim kategorijam delavcev: godbi o zaposlitvi, kar je pravilno in v di takega dela poslabšalo zdra-– mnenja zdravniške komisije zaradi drugim tudi določilo o dnevnem ali te-ninskem in invalidskem zavarova- – starejšemu delavcu (203. člen skladu s sedmo alinejo prvega odstav-vstveno stanje, ZDR), ka 29. člena ZDR, ki določa obvezne – delavce, ki delaj - delavcu, ki bi se mu na podlagi sestavine pogodbe o zaposlitvi – med čas v skladu s predpisi o pokoj- – delavce, ki delajo krajši delovni ba o opravljanju nočnega dela v njej ter varstvo starejših delavcev s tem v 6.2. Nočno delo (tudi če bi jo starejši delavec sklepal na zvezi na posameznih področjih oz. za novo) ne more nadomestiti pisne-V skladu z 203. členom ZDR je starej- določene poklice. Kot primer v nada- ga soglasja starejšega delavca za šemu delavcu prav tako prepovedano ljevanju navajamo ureditev iz pravilni-opravljanje nočnega dela, saj se de-naložiti - brez njegovega predho- ka o pogojih, pod katerimi zdravniku lavec ne more za vnaprej in za vselej dnega pisnega soglasja – opravlja- ni potrebno opravljati dežurne službe odpovedati pravnemu varstvu, ki mu nje nočnega dela. (Uradni list RS, št. 62/00 s sprem., v ga daje ZDR. Tako je potrebno izrecno Kot nočno delo se šteje delo v času nadaljevanju: pravilnik). Pravilnik je bil posebno pisno soglasje za opravljanje med 23. in šesto uro naslednjega sprejet na podlagi 42. člena zakona nočnega dela, ki ga lahko delavec ka-dne. Če je z razporeditvijo delovnega o zdravniški službi (Uradni list RS, št. darkoli tudi umakne. časa določena nočne delovna izmena, 72/06 – uradno prečiščeno besedilo Prav tako pa velja, da mora delodaja-pa se šteje za nočno delo osem nepre- št. 3), ki določa, da zdravniku, ki je do-lec delavcem, ki v času trajanja pogod-trganih ur v času med 22. in sedmo uro polnil 50 let, praviloma ni treba opra-be o zaposlitvi dopolnijo 55 let starosti naslednjega dne (to določa 149. člen vljati dežurne službe ob pogojih, ki jih (oz. delavkam ustrezno nižjo starost v ZDR). V skladu s 150. členom ZDR določi minister. so delavci, ki delajo ponoči vsaj tri ure 1 Odgovor na ta vprašanja povzemamo iz članka Pravilnik določa pogoje, pod katerimi svojega dnevnega delovnega časa oz. Stintaer eŠjšeitindec l aTveckia ivnc ,noočbnjaovldjeenl oe,g aa v vt o rreicvei j i dPr.r aMvanra- zdravniku, ki je dopolnil 50 let sta-delavci, ki delajo ponoči vsaj tretjino praksa, letnik 2005, številka 12, str. 25. rosti, praviloma ni treba opravljati Delo in varnost 52/2007/3 15 I Tema meseca ¦ dežurne službe. Zdravnik, ki dežurne službe ne želi opravljati, mora v skladu z 2. členom pravilnika o tem pisno obvestiti delodajalca oz. organizatorja. To obvestilo mora posredovati delodajalcu najkasneje 3 mesece pred dopolnitvijo 50 let starosti oz. 3 mesece pred dnem, ko želi začeti uveljavljati to pravico. Ne glede na to pa mora zdravnik na zahtevo delodajalca opravljati dežurno službo v naslednjih primerih: o v primerih naravnih ali drugih nesreč, epidemij ter v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi, o v primeru, da pri delodajalcu zaradi starostne strukture zdravnikov posameznih specialnosti ni drugih organizacijskih možnosti za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, o zaradi odsotnosti zdravnikov iz bolezenskih ali drugih razlogov pri delodajalcu, zaradi česar je ogroženo nemoteno zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva -vendar samo za čas teh odsotnosti, o v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi in ni mogoče drugače organizirati neprekinjenega zdravstvenega varstva (a le dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja in zdravje ljudi). Zdravnik, ki je pisno obvestil delodajalca, da ne želi opravljati dežurne službe, mora v primeru, da želi ponovno opravljati dežurno službo, o tem obvestiti delodajalca oz. organizatorja. 7. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ZDR določa v 202. členu pravico starejšega delavca, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če se delno upokoji. V skladu z določbami pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta mogoči dve vrsti delne upokojitve: ¦ starostna (delna) upokojitev, ki jo lahko izkoristi le zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ¦ invalidska (delna) upokojitev, ki jo lahko izkoristi le zavarovanec/ delavec, pri katerem je prišlo do nastanka invalidnosti III. ali II. kategorije, če je dopolnil več kot 50 let in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela vsaj s polovico delovnega časa. Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko torej v skladu z 58. členom 16 ZPIZ-1 pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. Delna pokojnina je starostna pokojnina, ki se delavcu, ki je po upokojitvi ostal oziroma ponovno vstopil v delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom, izplačuje v sorazmerju s skrajšanjem polnega delovnega časa. Delna pokojnina se zavarovancu odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost in se potem usklajuje kot druge pokojnine. Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva: - izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali - odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali - ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in plače v času prejemanja delne pokojnine in starosti na dan uveljavitve ponovne odmere. ZPIZ-1 pa ureja tudi možnost oz. pravico do delne invalidske pokojnine. V skladu s 93. členom ZPIZ-1 namreč imata zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa: • pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in • pravico do delne invalidske pokojnine. Delna invalidska pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec. ZDR določa institut pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v členih od 64. do 66. Tako določa v 64. členu, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega; za krajši delovni čas pa se šteje čas, ki je krajši od polnega delovne -ga časa, ki velja pri delodajalcu. To pomeni, da je urejeno zaposlovanje s krajšim delovnim časom brez omejitev (ni spodnje meje delovnega časa), tako da je mogoče tudi npr. eno- ali dveurna trajna ali priložnostna dnevna zaposlitev pri delodajalcu, pa vse do meje, ki pomeni polni delovni čas pri delodajalcu. Kot polni delovni čas se upošteva 40 ur na teden, če ni krajši polni delovni čas določen s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo. Ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi morata stranki že v sami pogodbi izrecno navesti, da sklepata delovno razmerje s krajšim delovnim časom. Poleg tega morata dogovoriti dolžino dnevnega ali tedenskega rednega delovnega časa in razporeditev delovnega časa. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere ZDR določa drugače (npr. glede letnega dopusta, ki pripada delavcu enako – ne glede na to, ali dela s polnim ali krajšim delovnim časom). Prav tako ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, v skladu s petim odstavkom 64. člena ZDR pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom. Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa. Kot smo ugotovili že zgoraj, pa je starejši delavec varovan pred odreditvijo nadurnega dela tudi po drugih določbah ZDR (145. in 203. člen ZDR). V primeru krajšega delovnega časa zaradi delne upokojitve pa je pomembna tudi določba 66. člena ZDR. Tam je namreč določeno, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (pa tudi v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu), pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Takšen delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz de- Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca lovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR ni drugače določeno. 8. Letni dopust V skladu s prvim odstavkom 159. člena ZDR ima vsak delavec, ne glede, ali dela polni ali krajši delovni čas, pravico do letnega dopusta, ki v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne. Minimalno število dni letnega dopusta delavca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Poleg tega pa ima glede na drugi odstavek 159. člena ZDR starejši delavec (prav tako kot delavec s statusom invalida in delavec z najmanj 60 % telesno okvaro) pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Seveda pa se lahko daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v 159. členu ZDR, vedno določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Letni dopust izrabljajo delavci v delovnih dnevih. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela pa se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. 9. Sodelovanje pri upravljanju V RS urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju predpisi: > Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93 s sprem., v nadaljevanju: ZSDU) kot temeljni predpis, ki je uredil sodelovanje delavcev pri upravljanju in konkretiziral to možnost oz. pravico delavcev, določeno že v ustavi RS, > Zakon o evropskih svetih delavcev (Uradni list RS, št. 59/02), > Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe (Uradni list RS, št. 28/06) in > Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske zadruge (Uradni list RS, št. 79/06). 9.1. Sodelovanje pri upravljanju po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ZSDU je osnovni predpis, ki pri nas ureja sodelovanje delavcev pri upra- Delo in varnost 52/2007/3 vljanju, zato mu namenjamo nekoliko več pozornosti. Delavci lahko v skladu z določbami ZSDU svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju uresničujejo: – kot posamezniki ali – kolektivno preko: sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in preko predstavnikov delavcev v organih družbe. Svet delavcev (ki ima 3 in več članov) se oblikuje, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravic o; v dr užbah, ki imajo do 20 zapo -slenih delavcev z aktivno volilno pravico, pa lahko delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika. Sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe pa se uresničuje preko predstavnikov delavcev v organih vodenja in nadzora družbe: – v dvotirnem sistemu upravljanja preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe ali nadzornem odboru zadruge, lahko pa tudi preko predstavnika delavcev v upravi družbe (delavski direktor); – v enotirnem sistemu upravljanja pa preko predstavnikov delavcev v upravnem odboru in komisijah upravnega odbora, lahko pa tudi preko predstavnika delavcev med izvršnimi direktorji družbe ali zadruge. Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje v skladu s 85. členom ZSDU tako, da so delavci: – neposredno obveščeni in da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja, – obveščeni preko delavskega zaupnika ali sveta delavcev, ter da preko njega dajejo predloge in mnenja, zahtevajo skupno posvetovanje z delodajalcem, so-odločajo o posameznih, z ZSDU določenih vprašanjih in zahtevajo zadržanje posameznih odločitev delodajalca do sprejema končne odločitve na pristojnem organu. V skladu s 87. členom ZSDU ima svet delavcev predvsem naslednje pristojnosti: – skrbi za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter doseženi dogovori med svetom delavcev in delodajalcem; – predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev; – sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upravičeni, upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem; - pomaga pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. Delodajalec pa mora tudi delavcu kot posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju (88. člen ZSDU). Tako ima delavec kot posameznik pravico: > do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oz. organizacijsko enoto, > biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju, > povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces, > zahtevati, da mu delodajalec oz. njegov pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine ZSDU. Delodajalec mora odgovoriti na pobudo najkasneje v 30 dneh. Ena od najpomembnejših oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju je pravica delavcev oz. sveta delavcev, da se delodajalec posvetuje z njimi pred sprejemom pomembnejših statusnih in kadrovskih vprašanj ter vprašanj zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora torej v skladu z 91. členom ZSDU pred sprejemom obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu (91. člen ZSDU). Skupno posvetovanje je dolžnost delodajalca, da: - seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede statusnih in kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, - se s svetom delavcev posvetuje in - si prizadeva za uskladitev stališč. Za statusna vprašanja družbe se štejejo (93. člen ZSDU): - statusne spremembe, - prodaja družbe ali njenega bistvenega dela, - zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela, - bistvene spremembe lastništva, - statusno preoblikovanje družbe, opredeljeno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, - sprememba sistema upravljanja družb. 17 Tema meseca Za kadrovska vprašanja družbe se štejejo (94. člen ZSDU): – potrebe po novih delavcih, – sistemizacija delovnih mest, – razporejanje večjega števila delavcev izven družbe, – razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj, – sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, – zmanjšanje števila delavcev, – sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti. Nadalje ZSDU določa tudi zelo pomembno obliko sodelovanja pri upravljanju delavcev - soodločanje: Delodajalec mora v skladu s 95. členom ZSDU predložiti v soglasje svetu delavcev predloge odločitev v zvezi z: • osnovami za odločanje o izrabi letnega dopusta in odločanje o drugih odsotnostih z dela, • merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, • kriteriji za nagrajevanje inovacijske dejavnosti v družbi, • razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda delavcev, • kriteriji za napredovanje delavcev. Svet delavcev mora predloge obravnavati in se do njih opredeliti v osmih dneh od predložitve v soglasje. Če se svet de lavc ev ne opredel i do p redl ogov v roku, se šteje, da z njimi soglaša. Delodajalec pa ne sme sprejeti odloči-tev, če je v osmih dneh svet delavcev zavrnil soglasje. Tretja pomembna oblika (kolektivnega) sodelovanja delavcev pri upravljanju pa je pravica zadržanja odločitve delodajalca: Svet delavcev ima pravico s sklepom zadržati posamezne odločitve delodajalca in hkrati sprožiti postopek za razreševanje medsebojnega spora (98. člen ZSDU): – če delodajalec o vprašanjih, za katere ZS DU t a ko dol oča, predhodno ne obvešča sveta delavcev pred sprejemom dokončne odloči-tve – v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca, – če delodajalec ne seznani sveta delavcev, ne spoštuje rokov iz 91. člena tega zakona in ne zahteva skupnega posvetovanja s svetom delavcev o statusnih in kadrovskih vprašanjih – v osmih 18 dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca. V naštetih primerih delodajalec ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa. 9.2. Sodelovanje pri upravljanju po zakonu o evropskih svetih delavcev (ZESD) Zakon o evropskih svetih delavcev (v nadaljevanju: ZESD) ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki jih sestavljajo predstavniki delavcev, oz. urejanje postopkov obveščanja in posvetovanja z delavci v gospodarskih družbah ali v povezanih gospodarskih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah EU, in ki poslujejo vsaj v dveh državah članicah EU. Ta zakon se uporablja za: – družbe na območju EU, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji (to so družbe, ki poslujejo na območju EU in zaposlujejo v državah člani-cah EU najmanj 1.000 delavcev in od tega najmanj po 150 delavcev v vsaj dveh državah članicah EU), in – za povezane družbe na območju EU, katerih obvladujoča družba ima sedež v RS (to so družbe, ki poslujejo na območju EU in zaposlujejo najmanj 1.000 delavcev v najmanj dveh državah članicah EU in vključujejo najmanj dve družbi, ki imata sedež v različnih državah članicah EU, v katerih je zaposlenih najmanj po 150 delavcev). V skladu s 7. členom omenjenega zakona se ustanovi posebno pogajalsko telo, da se z glavnim poslovodstvom družbe pogaja glede dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci. Iz vsake države članice EU, v kateri posluje družba ali podružnica oz. povezane družbe, se v posebno pogajalsko telo določi en predstavnik delavcev. Posebno pogajalsko telo ima najmanj tri in največ 17 članov. Bistveno je, da glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo lahko odločita, kako bosta organizirala obveščanje in posvetovanje z delavci. To opredelita s posebnim pisnim dogovorom (dogovorom o ustanovitvi evropskega sveta delavcev). Vsebina sodelovanja pri upravljanju je torej v precejšnji meri prepuščena dogovoru predstavnikov delavcev in predstavnikov delodajalcev. Vendar pa ZESD predpisuje obveznost ustanovitve evropskega sveta po samem zakonu, če: – glavno poslovodstvo noče začeti pogajanj v 6 mesecih od dneva vložitve zahteve, – v obdobju treh let od dneva vložitve se ne sklene dogovor ali – glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo razglasita neuspeh pogajanj. 9.3. Sodelovanje pri upravljanju po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe (ZSDUEDD) ZSDUEDD ureja načine sodelovanja delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe2. Cilj zakona je, da se v evropski delniški družbi doseže sporazum o sodelovanju delavcev pri upravljanju te družbe, ki zagotavlja prav ic e delavc ev do čezmejnega obve -ščanja, posvetovanja in soodločanja. Če sporazum ni dosežen, se sodelovanju delavcev pri upravljanju zagotovi na podlagi zakona (tako kot pri ustanovitvi evropskega sveta delavcev). ZSDUEDD tako določa: • sodelovanje delavcev pri upravljanju na podlagi sporazuma – s sklenitvijo pisnega sporazuma o načinu sodelovanja delavcev pri upravljanju, • sodelovanje delavcev pri upravljanju na podlagi zakona – če se stranki tako dogovorita ali v roku ni dosežen sporazum o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju evropske d.d. in se poslovodstva udeleženih družb odločijo za uporabo določb IV. poglavja tega zakona ter nadaljujejo postopek registracije evropske d.d., pri čemer posebno pogajalsko telo ni sprejelo sklepa o prekinitvi pogajanj iz 14. člena ZSDUEDD. V takih primerih se torej ustanovi svet delavcev evropske d.d. na podlagi zakona z namenom obveščanja in posvetovanja (glej 19. člen ZSDUEDD). Poslovodstvo evropske d.d. mora svet delavcev evropske d.d. obveščati o rednih poročilih pristojnih organov in zagotoviti dnevne rede sestankov organov vodenja ali nadzora evropske d.d. ter kopije vseh dokumentov, predloženih skupščini delničarjev (24. člen ZSDUEDD). Svet delavcev evropske d.d. ima pravico, da se vsaj enkrat letno sestane s poslovodstvom z namenom, 2 Evropska delniška družba je glede na določbo 3. člena ZSDUEDD družba, ki je ustanovljena v skladu z Uredbo Sveta št. 2157/2001/ES z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe. Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca da skupaj obravnavata redno poročilo o poslovnem uspehu in bodočem razvoju družbe. O tem je treba obvestiti poslovodstva v posameznih državah članicah. 9.4. Sodelovanje pri upravljanju po zakonu o sodelovanju pri upravljanju evropske zadruge (ZSDUEZ) Zakon (v nadaljevanju: ZSDUEZ) velja za evropske zadruge3, ki imajo ali bodo imele sedež v RS. Po sprejemu predloga za ustanovitev evropske zadruge morajo poslovodstva vseh udeleženih pravnih oseb čim prej začeti pogajanja s predstavniki delavcev udeleženih pravnih oseb o ureditvi načina sodelovanja delavcev pri upravljanju zadruge (glej 4. člen ZSDUEZ). Za sklenitev sporazuma o ureditvi sodelovanja delavcev pri upravljanju evropske zadruge se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce udeleženih pravnih oseb (število članov tega telesa je sorazmerno s številom delavcev, ki so zaposleni v udeleženih pravnih osebah – pri tem se upošteva število delavcev v času sprejema predloga za ustanovitev evropske zadruge). Posebno pogajalsko 3 Evropska zadruga je v skladu s 3. členom ZSDUEZ zadruga, ki je ustanovljena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2993/ES z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge. telo se potem pogaja s poslovodstvi udeleženih pravnih oseb, da bi dosegli sporazum o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju evropske zadruge (9. člen ZSDUEZ). Prav tako kot v primeru sodelovanja pri upravljanju evropske delniške družbe in v evropskih svetih delavcev lahko poteka sodelovanje delavcev pri upravljanju: - na podlagi sporazuma, s katerim se tudi določi vsebina postopkov sodelovanja pri upravljanju, ali - na podlagi zakona (če se stranki tako dogovorita ali se tako odločijo poslovodstva udeleženih pravnih oseb ter nadaljujejo postopek registracije evropske zadruge v primeru, ko v zakonsko določenem roku ni dosežen sporazum o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju evropske zadruge). Če pride do tega, da poteka sodelovanje delavcev pri upravljanju na podlagi zakona, se uporabljajo v teh primerih določbe ZSDUEZ, ki podrobneje urejajo oblike sodelovanja: ¦ obveščanje in posvetovanje na podlagi zakona (členi od 24. do 29. ZSDUEZ): - če obstajajo izjemne okoliščine, ki bistveno vplivajo na interese delavcev, zlasti ob preselitvah, prenosih, prenehanjih družb ali podružnic ali ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delav- cev iz poslovnih razlogov, ima svet delavcev npr. pravico, da je s tem pravočasno seznanjen; - svet delavcev ima prav tako pravico, da se na lastno zahtevo sestane s poslovodstvom zadruge zaradi seznanitve in posvetovanja o ukrepih, ki bistveno vplivajo na interese delavcev in * soodločanje na podlagi zakona (členi od 30. do 34. ZSDUEZ). 10. Zaključek Opisane določbe poglavij delovne zakonodaje, še zlasti tiste, ki urejajo delovni čas in nočno delo starejših delavcev, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, prepoved diskriminacije, letni dopust in zagotavljanje pravic delavcem s statusom invalida, so namenjene posebnemu varstvu delavcev, ki jim je zakonodajalec dodelil status starejšega delavca oz. delavke. Ureditev varstva te kategorije delavcev je zelo pomembna, saj spadajo starejši delavci med težje zaposljive skupine ljudi, hkrati pa pogosto že zaradi svoje starosti in opešanih sposobnosti ne dosegajo več takšnih rezultatov dela kot njihovi mlajši sodelavci. Po drugi strani pa je to varstvo v veliki meri namenjeno prav varovanju njihovega zdravja in varnosti pri delu. Več o tem pa določajo tudi predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu. Delo in varnost 52/2007/3 19 Tema meseca UGOTOVITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO V ZVEZI Z ZAGOTAVLJANJEM POSEBNEGA VARSTVA STAREJŠIH DELAVCEV Jana Uran, univ. dipl. pravnica* Inšpektorat RS za delo je v obdobju od 8.1. do 28.2.2007 izvedel akcijo nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi z zagotavljanjem posebnega varstva starejših delavcev. Akcija je bila izvedena tako na podro-čju nadzora delovnih razmerij kot varnosti in zdravja pri delu, vendar bodo v tem poročilu predstavljeni samo podatki in rezultati s področja nadzora delovnih razmerij. Pri izvajanju akcije smo posebno pozornost namenili spoštovanju omejitev, ki veljajo za starejše delavce in starejše delavce-invalide, zato smo preverili de-lodajalčeve akte o sistemizaciji oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitost zaposlovanja, prepoved sklepanja pogodb civilnega prava, delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov, vodenje evidenc na področju dela, zagotavljanje enake obravnave, zagotavljanje posebnega varstva pred odpovedjo starejšim delavcem, spoštovanje zakonodaje o varstvu invalidov, izvajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju itd. Ker se je akcija zaključila šele pred dobrim mesecem in mnogi upravni in prekrškovni postopki še tečejo, predstavljamo neuradne statistične podatke o ugotovljenih kršitvah in ukrepih, saj uradne statistike v tako kratkem času nismo mogli izdelati. Splošni podatki o opravljeni akciji V okviru akcije so inšpektorji na podro-čju nadzora delovnih razmerij opravili 102 inšpekcijska pregleda pri 100 delodajalcih, ki zaposlujejo oz. omo-gočajo delo starejšim delavcem. Pou-* Inšpektorica-višja svetnica, direktorica Inšpekcije nadzora delovnih razmerij, Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, Ljubljana 20 darek je bil na delodajalcih, ki so del t.i. multinacionalk. Delodajalci, pri katerih je bil opravljen nadzor, so zaposlovali 18.606 delavcev, od tega je bila skoraj desetina (okoli 1. 6 5 0) starejših delavcev oz. delavk. Delež med spoloma zaposlenih starejših delavcev je skoraj izenačen, a vendar lahko navedemo, da je bilo približno 20 več delavcev moškega spola. ZDR v letu 2007 določa kot mejnik za uporabo varstvenih določb za starejše delavcev za moške starost 55 let, za ženske pa 52 let in 4 mesece. Delodajalcev, ki bi v splošnih aktih določali nižjo starost za pridobitev pravic starejših delavcev, je zelo malo, v okviru akcije so inšpektorji ugotovili le en primer takega delodajalca. Med starejšimi delavci je bilo 15 % invalidov (okoli 250), med njimi je bilo več tistih, ki imajo status delovnega invalida, manj pa tistih, ki ga nimajo. Od 1.650 starejših delavcev je bilo 60 zaposlenih za določen, drugi pa za nedoločen čas. V zvezi z »izvorom« starejših delavcev ugotavljamo, da so starejši delavci večinoma državljani Republike Slovenije, medtem ko so skoraj vsi preo- stali državljani držav bivše Jugoslavije. Iz t.i. tretjih držav je bilo zaposlenih približno 45 starejših delavcev - od tega 99 % iz držav bivše Jugoslavije, medtem ko je bil državljan države članice EU le en starejši delavec. Delodajalci so v letih 2006 in 2007 na novo zaposlili 58 starejših delavcev. Pri delodajalcih, kjer je bil opravljen nadzor, starejši delavci opravljajo delo tudi s krajšim delovnim časom, a teh ni veliko (okoli 20 delavcev), medtem ko je nekoliko več starejših delavcev, ki delajo na podlagi civilnih pogodb (več kot 60). Ugotovitve a) Izvajanje določb ZDR Akt o sistemizaciji delovnih mest in izjava o varnosti z oceno tveganja Večina delodajalcev je imela bodisi izjavo o varnosti z oceno tveganja bodisi akt o sistemizaciji delovnih mest, iz katerih so izhajali pogoji za zasedbo delovnih mest. Inšpektorji so pri 26 delodajalcih ugotovili, da v aktu o sistemizaciji delovnih mest niso imeli določenih primernih delovnih mest za invalide v skladu z 37. členom zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in za- Struktura zaposlenih delavcev Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca poslovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nad. ZZRZI). Le pri 3 delodajalcih je bilo ugotovljeno, da delavci niso izpolnjevali pogojev za opravljanje dela - niso imeli ustrezne izobrazbe. Novo zaposlovanje v letih 2006 in 2007 Pri več kot polovici delodajalcev, ki so jih inšpektorji obiskali v okviru akcije, so v teh letih zaposlili po enega ali več novih delavcev. Skupno so ti delodajalci med vsemi na novo zaposlenimi zaposlili 58 starejših delavcev, od katerih pa je bil le eden invalid. Od vseh na novo zaposlenih starejših delavcev so približno polovico zaposlili za nedoločen čas, drugo polovico pa za določen čas. Kot izhaja iz ugotovitev inšpektorjev, je bila večina novo zaposlenih starejših delavcev zaposlenih na delovna mesta nižjih tarifnih razredov, npr. na delovnih mestih čistilec, za pomožna dela, pomočnik v strojni delavnici. Nove zaposlitve so bile povečini izvedene v skladu z določbami ZDR; le pri enem delodajalcu je inšpektor ugotovil, da nima izkazano, da bi novo zaposlenim delavcem vročil vse potrebne listine (predlog pogodbe o zaposlitvi, fotokopijo prijave v zavarovanja za socialno varnost). V sklenjenih pogodbah o zaposlitvi za določen čas delodajalci kot razlog obi-čajno navajajo povečan obseg dela in uvajanje novih programov. Na splošno menijo, da je zaposlitev starejšega delavca lahko v določenih primerih tudi prednost, vendar opažajo, da se redko prijavljajo na prosta delovna mesta. Inšpektorji ocenjujejo, Delo in varnost 52/2007/3 da je morebiten razlog tudi neizpolnjevanje pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta (npr. izobrazba). Diskriminacija Inšpektorji so med akcijo preverili tudi izvajanje določbe 6. člena ZDR o prepovedi diskriminacije, pri čemer pa niso ugotovili kršitev. Zaposlitve za določen čas Na splošno ugotavljamo, da so starejši delavci povečini zaposleni za nedolo-čen čas, kar je najverjetneje tudi posledica dejstva, da so pri zadnjem delodajalcu zaposleni že dlje časa in da starejši niso pripravljeni tako pogosto menjavati delovnega okolja. Od 1.650 starejših delavcev jih je bilo namreč le približno 60 (od tega približno tretjina žensk) zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za določen čas. Kot poročajo inšpektorji, so bili med starejšimi delavci za določen čas zaposleni zlasti invalidi. Delavce je za določen čas zaposlovalo približno 20 delodajalcev. V zvezi z zakonitostjo pogodb o zaposlitvi za določen čas je bilo ugotovljeno, da so v glavnem sklenjene iz zakonsko določenih razlogov (običajno zaradi povečanega obsega dela) in v okviru časovnih omejitev po ZDR (v zvezi s časovnim veriženjem pogodb o zaposlitvi je bila ugotovljena ena kršitev), sklenjene pa so bile za delovna mesta različnih zahtevnosti – od najenostavnejših do del, za katere se zahteva sedma stopnja izobrazbe. Krajši delovni čas Pri približno 10 delodajalcih je bilo ugotovljeno, da zaposlujejo delavce s krajšim delovnim časom in da vsem zago- tavljajo pravice v skladu z ZDR (64. in 66. člen ZDR). Od vseh delavcev, zaposlenih za krajši delovni čas, je bilo približno 20 starejših delavcev, večina s krajšim delovnim časom, in to zaradi invalidnosti. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi Od 1.1.2006 dalje je bilo pri posamič-nih delodajalcih mogoče zaslediti odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejšim delavcem: – v 27 primerih je šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, – v enem primeru za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in – v 8 primerih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Kot poročajo inšpektorji, so vsi delodajalci upoštevali določbe ZDR, ki urejajo postopek pred odpovedjo, tudi tisto, ki ureja posebno varstvo pred odpovedjo po 114. členu ZDR. Invalidi Dobra tretjina vseh v akcijo zajetih delodajalcev zaposluje invalide, med katerimi je približno 200 starejših invalidov. V letih 2006 in 2007 je bilo delovno razmerje odpovedano le trem starejšim invalidom, pri tem pa je delodajalec upošteval tako določbe ZDR kot tudi ZPIZ-1. Pri odpovedih pogodb o zaposlitvi po 101. členu ZPIZ-1 so delodajalci upoštevali obveznost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delu ali za krajši delovni čas. Tako je bilo pri delodajalcu, ki zaposluje 52 delavcev, ugotovljeno, da je vsem delavcem ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki so jo nato vsi sprejeli -med njimi je bilo tudi 21 invalidov. Pri delodajalcih, kjer je bil opravljen nadzor, ni bilo primera, da bi delodajalec delavcem, ki imajo status invalida (bodisi z ali brez statusa delovnega invalida), v zadnjih šestih mesecih odpovedal pogodbe o zaposlitvi v nasprotju s 116. členom ZDR. V okviru akcije je bilo ugotovljeno, da v primeru, ko delodajalci odpovedujejo pogodbe o zaposlitvi delovnim invalidom, pri tem dosledno upoštevajo veljavno zakonodajo. Ko je to potrebno, delavcu invalidu zagotovijo pravico do premestitve na delo, ustrezno njegovi preostali delovni zmožnosti v skladu z 91. členom ZPIZ-1 in pri tem upoštevajo določbo 101. člena ZPIZ-1. Le pri enem delodajalcu je bilo ugotovljeno, da ni upošteval 91. niti 101. člena ZPIZ-1. 21 Število starejših zaposlenih za nedoločen čas za določen čas 60 1. 590 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 I Tema meseca ¦ V zvezi z delavci invalidi ni bilo ugotovljene kršitve v zvezi z zagotavljanjem pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s 93. členom ZPIZ-1, prav tako nobene kršitve v zvezi z zagotavljanjem pravice do poklicne rehabilitacije v skladu z 88. členom ZPIZ-1. Kot navajajo inšpektorji, so v celotni akciji ugotovili, da sta bila le 2 delavca na poklicni rehabilitaciji. Vsi v nadzor zajeti delodajalci so pri zagotavljanju pravic in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost, oz. pri izbiri drugega delovnega mesta upoštevali mnenja invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti. Inšpektorji v okviru opravljene akcije nadzora niso ugotovili niti enega primera, da bi delavcu, ki ima status invalida, prenehalo delovno razmerje, ker ni sprejel ponujenega dela, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. V treh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu iz poslovnega razloga je delodajalec upošteval postopek, določen v 102. in 103. členu ZPIZ-1. Kršitev določb 39. in 40. člena ZZRZI in v zvezi z določbami ZZRZI v zvezi z zaščitno zaposlitvijo in podporno zaposlitvijo pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga inšpektorji niso ugotovili. Civilne in avtorske pogodbe Pri vseh delodajalcih so inšpektorji med akcijo ugotovili, da imajo s starejšimi delavci sklenjenih približno 62 pogodb civilnega oz. avtorskega prava, kar menimo, da niti ni tako malo. Inšpektorji ugotavljajo, da so sklenjene v skladu z določbami ZDR, da gre za občasna dela, pri katerih ni elementov delovnega razmerja ter da ne gre za sistemizirana delovna mesta. Na podlagi civilne pogodbe so delavci opravljali dela kot npr. članstvo za nadzor žrebanja v televizijski oddaji, pregledovanje izvajanja plačilnega pro meta, vodenje nekega projekta, uvajanje novega programa, pomoč pri vodenju prometa itd. Delovni čas, odmori in počitki V zvezi z določitvijo in razporeditvijo delovnega časa inšpektorji niso ugotovili kršitev ZDR, so pa pri 2 delodajalcih ugotovili, da niso imeli letnega razporeda delovnega časa. V okviru akcije so inšpektorji ugotavljali tudi, kako pogosto delodajalci odrejajo nadurno delo in pri tem ugotovili, 22 da se nadurno delo pojavlja, vendar ne pri velikem številu delodajalcev in ne pogosto. Le pri enem delodajalcu je bilo ugotovljeno, da je bilo delo prek polnega delovnega časa odrejeno v nasprotju s splošnimi določbami ZDR o nadurnem delu, prav tako v enem primeru delodajalec ni spoštoval prepovedi opravljanja nadurnega dela v skladu z določbo 145. člena ZDR. Vsaj pri 6 delodajalcih, kjer opravljajo nadurno delo tudi starejši delavci, pa je bilo ugotovljeno, da delodajalci od starejših delavcev predhodno niso pridobili soglasja za nadurno delo. Takoj po nadzoru so to storili, vendar jih niso imeli ob samem nadzoru. Nadurno delo pri teh delodajalcih se opravlja občasno, odvisno od narave dela in dejavnosti delodajalca. Od vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcih, kjer je bil opravljen nadzor, kar okoli 500 delavcev dela ponoči, vendar je med njimi le 10 starejših. Za nočno delo so starejši delavci dali soglasja v skladu z določbami ZDR. Odmori in počitki so v skladu z ZDR zagotovljeni pri skoraj vseh 100 delodajalcih, saj je bila ugotovljena kršitev v zvezi z zagotavljanjem odmora med dvema zaporednima delovnima dnevoma le pri enem delodajalcu. Letni dopust Delodajalci, pri katerih so zaposleni starejši delavci, jim na splošno zagotavljajo pravico do dodatnih 3 dni letnega dopusta (159/2. člen ZDR), vendar pa so bile ugotovljene kršitve v zvezi s to določbo kar pri 7 delodajalcih. Smo pa med akcijo pregledali dva delodajalca, ki dajeta starejšim delavcem še več pravic kot izhaja iz ZDR. Prvi jim daje namesto 3 dodatnih dni letnega dopusta kar 5, drugi pa šteje za starejšega vsakega delavca, ki dopolni starost 50 let. b) Izvajanje zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) Na podlagi zbranih podatkov ugotavljamo, da delodajalci med akcijo niso zaposlovali na črno, prav tako pa inšpektorji niso ugotovili niti enega primera, ko bi delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o mali zaposlitvi. c) Zaposlovanje in delo tujcev Starejši delavci so povečini državljani RS, v zvezi s tujci pa ugotavljamo, da jih večina prihaja iz tretjih držav. Med akcijo je bilo zaposlenih 45 starejših delavcev iz držav bivše Jugoslavije, le eden pa iz ene od držav EU. Nepravilnosti v zvezi z zaposlovanjem tujcev je zelo malo, saj so ugotovili le 2 kršitvi, ki sta se nanašali na prijavo dela tujcev. d) Izvajanje zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) Od vseh pregledanih delodajalcev jih 94 vodi evidence na področju dela in socialne varnosti v skladu z ZEPDSV, le 6 pa ne. e) Sodelovanje delavcev pri upravljanju Evropski svet delavcev Med vsemi 100 delodajalci smo le pri treh ugotovili, da so njihovi delavci vključeni v evropski svet delavcev. Eden izmed evropskih svetov delavcev je bil ustanovljen dogovorno na Danskem, za druga dva pa tega podatka nimamo. V evropskem svetu delavcev sodeluje v vseh primerih po en delavec, kot pa poročajo inšpektorji, pa delodajalci tem delavcem omogočajo neovirano delovanje. Delodajalci tako upoštevajo: – 5. člen zakona o evropskih svetih delavcev (Uradni list RS, št. 59/02; v nad. ZESD), ki se nanaša na posredovanje podatkov o skupnem številu delavcev in podatkov o družbi, – določbo 28. člena ZSED o letnem obveščanju in posvetovanju evropskega delavskega sveta o poslovnem uspehu in perspektivah družbe ali povezanih družb, ki poslujejo na območju Evropske unije (zlasti nas je zanimalo obveščanje in posvetovanje o stanju zaposlenosti in predvidenem razvoju ter kolektivnih odpustih delavcev), kršitev ni bilo ugotovljenih, – 29. člen ZSED, ki določa obve-ščanje in posvetovanje v izjemnih okoliščinah - zlasti o kolektivnem odpustu delavcev; varstvo starejših delavcev v teh družbah do zdaj niso obravnavali kot poseben problem, – določbo 30. člena ZSED, da so predstavniki delavcev obveščeni o sejah evropskega sveta delavcev, – določbo 34. člena ZSED o dajanju informacij, – določbo 35. člena ZDR o zagotavljanju posebnega varstva predstavnikov delavcev. Delo in varnost 52/2007/3 Pri vseh treh delodajalcih se določbe ZSED izvajajo v celoti, vendar določena tematika, npr. starejših delavcev, za te družbe v Sloveniji doslej še ni bila aktualna, prav tako ne kolektivni odpusti delavcev, saj do teh težav v družbah še ni prišlo. Doslej evropski svet delavcev v zvezi s starejšimi delavci v družbah v Sloveniji še ni imel vidnejše vloge, so pa tematiko starejših delavcev na »evropski ravni« obravnavali, vendar bolj na splošno, brez konkretnih podatkov oz. rešitev. Sodelovanje delavcev pri upravljanju Pri delodajalcih, kjer delavci niso vključeni v evropski svet delavcev, so inšpektorji preverjali uresničevanje posebnega varstva starejših delavcev po določbah zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Večina delodajalcev je seznanjena z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, vendar pa ga pri vseh delodajalcih ne izvajajo, saj delavci niso izkoristili možnosti do sodelovanja pri upravljanju, ki jim jo daje zakon. Če ga pri delodajalcu izvajajo, so zaposlenim zagotovljene zakonske pravice. Delodajalci imajo večinoma organiziran svet delavcev ali imajo delavskega zaupnika, večje družbe pa imajo svoje predstavnike delavcev tudi v organih delodajalca. Pri večini delodajalcev, kjer je bil opravljen nadzor, zaposleni tudi neposredno sodelujejo pri upravljanju z dajanjem predlogov in pobud o boljši organizaciji dela v prid izboljšanja delovnih razmer, doseganja boljših rezultatov pri delu, vendar pa v zvezi s starejšimi delavci inšpektorji niso ugotovili posebnosti. Delodajalci spoštujejo določbe ZSDU, vendar inšpektorji ugotavljajo, da predstavniki delavcev zelo redko obravnavajo problematiko starejših delavcev, saj pri njih ni aktualna oz. nimajo težav na tem področju, prav tako ni bilo potrebe po zadržanju kakšne odločitve delodajalca po 98. členu ZSDU. Ukrepi V okviru akcije smo izdali oz. izrekli ukrepe: – 54 ureditvenih odločb, – 5 odločb o prekršku, – 12 plačilnih nalogov ter – 12 opozoril. Poudarjamo, da nekateri postopki še niso končani, zato menimo, da bo ukrepanj v končni statistiki še nekoliko več. Delo in varnost 52/2007/3 opozorila plačilni nalogi odločbe o prekršku ureditvene odločbe Zaključek Inšpektorji obravnavajo tematiko starejših delavcev tako celovito zelo redko, pa tudi prijav je bolj malo. V okviru akcije smo ugotovili, da je pri delodajalcih, kjer je bil opravljen nadzor, od vseh zaposlenih le okoli 10 % delavcev starejših. Ta številka niti ni velika, saj se je veliko oseb v preteklih letih ob dopolnitvi starosti 50 let upokojilo po takrat veljavni pokojninski zakonodaji, veliko starejših pa je tudi prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje. Kot poročajo inšpektorji, delodajalci s starejšimi delavci nimajo posebnih problemov; mnogi celo menijo, da ni posebnih razlik glede na druge delavce. V nadzor zajeti delodajalci poznajo zakonodajo in tudi spoštujejo predpise o posebnem varstvu starejših delavcev in invalidov. Delodajalci ocenjujejo starejše kot dobre delavce, ki so bolj predani delu, imajo več delovnih izkušenj in so bolj pripadni delodajalcu. Večina delodajalcev je tudi navedla, da so starejši delavci praviloma bolj zanesljivi ali pa enako zanesljivi kot mlajši. Nekateri so pri tem izpostavili, da so bolj zanesljivi zaradi izkušenj in večje skrbi za varno delo. V zvezi z odsotnostmi starejših delavcev pa imajo delodajalci različne izkušnje. Nekateri tožijo, da so starejši delavci pogostokrat odsotni zaradi bolezni, vendar pa po drugi strani večina zatrjuje prav nasprotno in pravi, da starejši delavci niso nikoli ali pa so zelo redko odstotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Odsotnosti delavcev so močno povezane tako s psihofi -zičnim stanjem delavcev kot s samo dejavnostjo delodajalca in naravo delovnega mesta. V okviru akcije je sicer bilo ugotovljenih nekaj kršitev v zvezi s posebnim Tema meseca varstvom starejših delavcev in tudi invalidov (pravica do dodatnega dopusta, pridobitev pisnega soglasja za nadurno delo), vendar ne veliko, tako da so bolj znak določene nedoslednosti delodajalcev, kot pa da bi bile množične. Ocenjujemo, da je bila akcija zelo koristna. Pokazala je, da je splošno stanje pri nadziranih delodajalcih dobro, saj pri večini izpostavljenih vprašanj nismo ugotovili množičnih kršitev oz. neupoštevanja zakonodaje. Treba pa je pripomniti, da ni pri vseh delodajalcih tako. Nadzor smo opravili povečini pri večjih delodajalcih, ki delujejo v okviru multinacionalk, saj smo želeli poleg nadzora v zvezi s spoštovanjem delovnopravne zakonodaje preveriti tudi izvajanje določb zakonov o sodelovanju delavcev pri upravljanju in o evropskih delavskih svetih. Večina delodajalcev zaposluje pravne strokovnjake ali kadrovike, ki poskrbijo, da delodajalec spoštuje zakonodajo, zato so nepravilnosti pri teh redke. V akciji smo obravnavali problematiko zaposlenih starejših delavcev, vendar naj opozorimo, da ocenjujemo, da je na zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih veliko starejših oseb, ki so iskalci zaposlitve in predstavljajo težje zaposljivo kategorijo delavcev, ki bi se lahko vključila v krog aktivnega prebivalstva. V zvezi s tem je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zače-lo že leta 2006 s projektom spodbujanja novega zaposlovanja starejših, plačevanjem prispevkov za socialno varstvo in drugimi aktivnostmi, s katerimi bi delodajalce spodbudili k zaposlovanju starejših delavcev (več o tem – Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključe-vanja 2006-2008; MDDSZ, september 2006, str. 17). 23 Ukrepi X r 1 12 r 1 12 n 5 i 354 / / / / / 10 20 30 40 50 60 Tema meseca STARANJE DELOVNE SILE – NOV IZZIV ZA STROKOVNE DELAVCE Mirko Vošner,univ. dipl. var. inž.* U VOD Staranje prebivalstva je eden glavnih izzivov EU. Na možnost gospodarske rasti in izboljšanja socialnih razmer bo še naprej vplivalo upadanje števila aktivnega prebivalstva in vedno več upokojencev. V pripravah na proces staranja se morajo okrepiti prizadevanja za povečevanje zaposlenosti in dvig pov-prečne starosti ob odhodu s trga dela. Eden izmed pogojev za dosego tega cilja je zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. 1. STARANJE DELOVNE SILE Slovenija mora poleg umne rabe prostora in uporabe fi zičnega kapitala skrbno uporabljati potenciale, ki jih predstavljajo njeni prebivalci. Razvoj, ki bi zahteval vedno manj zaposlenih, bi se lahko hitro sprevrgel v socialno in tudi ekonomsko težko obvladljive razmere. Zato je strategija usmerjena v kar največjo stopnjo delovne aktivnosti v vseh starostnih strukturah, to je k taki dohodkovni in socialni politiki, ki bosta zagotavljali, da se bo delo splačalo in bosta ljudi spodbujali k aktivnemu zagotavljanju lastne socialne varnosti, hkrati pa bosta omogočali zagotavljati kakovostna delovna mesta z gospodarskimi aktivnostmi, ne pa z ohranjanjem delovnih mest le zaradi socialne skrbi. Hitrejša gospodarska rast je največji spodbujevalec zaposlenosti in najboljše sredstvo socialne varnosti ter družbene vključenosti prebivalstva. Slovenija je na področju človeškega kapitala, zaposlovanja in trga dela na ravni povprečja EU, z dokaj visoko stopnjo socialne varnosti pa jo pogosto presega. Kljub vsemu pa so na trgu dela prevelika strukturna neskladja, izobrazbena raven je prenizka, delež nezahtevnih delovnih mest pa previsok. Zato bo v naslednjih desetih letih Slovenija potrebovala pozitivni neto migracijski tok, ki bo dopolnjeval strukturne primanjkljaje na trgu dela. 24 Slovenija mora povečati stopnjo zaposlenosti in razširiti delež zaposlenosti starejših. Konkurenčnost gospodarstva je zlasti odvisna od kakovosti delovne sile. Zato potrebujemo reformo izobraževalnih programov kot do-usposabljanje zaposlenih. 2. TRENDI IN PRIČAKOVAN RAZVOJ V SVETU Na področju človeške ga kapitala, del ovne sile in trga dela veljajo značilnosti: 2.1. Nizek delež aktivne populacije VZROK: zmanjšana rodnost, podaljševanje življenjske dobe in začetega izobraževanja. CILJ: dvigovanje stopnje delovne aktivnosti, zagotavljanje obnavljanja prebivalstva brez pretiranih migracijskih tokov. 2.2. Rast kakovosti človeških virov VZROK: izzivi na znanju temelječega gospodarstva in družbe. CILJ: dograjevanje standarda splošne izobrazbe ter pospeševanje vseživ-ljenjskega izobraževanja/učenja. 2.3. Povečanje kakovosti delovnih mest za naraščajočo zahtevnost znanja in sposobnost zaposlenih VZROK: vse večja konkurenčnost. CILJ: pospeševanje razvoja na znanju temelječega gospodarstva. 2.4. Strukturna neskladja na trgu delovne sile VZROK: vse večja zahtevnost del, skromna razpoložljiva znanja in sposobnosti, regionalna neskladja. CILJ: pospeševanje prožnih oblik zaposlovanja, uvajanje novih oblik dela. 2.5. Trg dela postaja eden ključnih elementov učinkovitega gospodarskega razvoja in podjetniških reform VZROK: brezposelnost zlasti v ZDA in EU. CILJ: dvig gospodarske rasti. 2.6. Nevarnost neenakega dostopa do znanja in dela VZROK: neenakomerna porazdelitev dela. CILJ: zmanjševanje socialnih razlik. Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca 3. STANJE IN PROBLEMI V SLOVENIJI Slovenija je na področju človeškega kapitala, zaposlovanja in trga dela v številnih potezah na ravni povprečja EU. Od najrazvitejših držav EU pa nas predvsem loči: 3.1. Nizka stopnja delovne aktivnosti v določenih starostnih skupinah, še posebej nižja aktivnost starejših in mlajših generacij – stopnja aktivnega prebivalstva med 15 in 64 let v RS 67,9 %, v EU 69,6 %, – demografske napovedi predvi de-vajo za RS v letu 2011 soočanje s pomanjkanjem de lovne sile. 3.2. Prenizka izobrazbena in kvalifi kacijska raven – aktivno prebivalstvo najbolj zaostaja za EU v izobrazbi, ki je pretežno srednja (RS 18 %, EU nad 25 %), – posebno je problematična nizka izobrazbena struktura starejših, ki postajajo zaradi tega nekonku-renčni na trgu dela. 3.3. Prevelik delež nezahtevnih delovnih mest – selitev manj zahtevne proizvodnje iz RS je bilo do zdaj zelo malo, – premalo je tehnološkega posodabljanja, kar ima za posledico več zdravju škodljivih delovnih mest in s tem povezanega hitrega izstopa posameznikov iz aktivnosti ali pa pove-čane bolezenske odsotnosti z dela, – poškodbe na delu, zdravstvene okvare, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom so veliko ekonomsko breme tako za delodajalca kot za delavce, – ocenjuje se, da je takšna škoda v podjetju tri- do petkrat višja od bruto plače poškodovanega ali zbolelega delavca. 3.4. Strukturna neskladja – izobrazbena, poklicna in regionalna neskladja. 3.5. Nezadostna fl eksibilnost trga dela – večja fl eksibilnost na trgu dela in pri zaposlovanju, pogostejše delne in začasne zaposlitve, lažji pretok in mobilnost delovne sile, Delo in varnost 52/2007/3 – neustrezna plačna politika, ki one-mogoča prilagodljivost stroškov dela na podjetniški ravni. 3.6. Neenak dostop do dela in kapitala – visoka stopnja socialne varnosti gre pogosto na račun nizke prožnosti zaposlovanja, kar nekaterim skupinam bolj škodi kot koristi (invalidom, mladim in starejšim) in botruje dolgotrajni brezposelnosti, - na trgu se pojavljajo posebne rizič-ne skupine (nekvalifi cirani, invalidi, starejše osebe). 4. IZZIVI IN CILJI 4.1. Izboljšati stopnjo delovne aktivnosti – povečati stopnjo (samo)zaposlenih starejših, s čimer bi preprečili njiho- vo prezgodnjo selitev med t.i. vzdrževano prebivalstvo, – ustaviti padajoče razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci (1 proti 1,64), – zaradi prezgodnjega umika s trga delovne sile postanejo starejši prehitri porabniki socialnih fondov, - neizrabljena delovna sila se usmerja v sivo ekonomijo, ki povzroča zmanjševanje števila delovnih mest za mlajšo generacijo, – povečati stopnjo delovne aktivnosti mladih, ki pa ne sme ogrožati dviga izobrazbene ravni (bolonjski proces - primerljivo izobrazbo bo treba dosegati v krajšem študijskem času), – omejiti študentsko delo in bonitete, ki podaljšujejo čas dokončanja študija, – uvesti fi nančne pomoči študentom (krediti, štipendije), 25 I Tema meseca ¦ - zaradi napovedanega primanjkljaja delovne sile bo treba spodbuditi selektivno migracijo z ekonomskimi, s socialnimi in političnimi merili. 4.2. Izboljšati izobrazbeno in kvalifi kacijsko sestavo aktivnega prebivalstva - v izobraževanje vključiti, poleg mladih, tudi odrasle s poudarkom na odgovornosti za povečanje znanja udeležencev (javne in zasebne šole, podjetja-neformalni sistem izo-braževanja-certifi katni sistem). 4.3. Povečati delež zahtevnih in po znanju intenzivnih delovnih mest - okrepiti razvojno in raziskovalno dejavnost v podjetjih v povezavi z univerzami in inštituti, - spodbujati tehnološko posodabljanje, management znanja, zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu, idr, - v resoluciji nacionalnega programa o VZD so celo opredeljene spodbude za vlaganje v varno in zdravo delo (znižani prispevki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni delodajalcem, ki imajo podpovprečno število poškodb pri delu, država naj bi pomagala delodajalcem pri pridobitvi ugodnih posojil za izboljšanje VZD). 4.3. Razreševati strukturna neskladja in povečati fl eksibilnost na trgu delovne sile - povečevati prožno varnost (olajšanje dostopa do fi nančnih skladov za pospeševanje investicij, nižji prispevki delodajalcev za socialno varnost pri težje zaposljivih, poklicno usmerjanje in štipendiranje). 4.4. Omejevanje neenakosti na trgu delovne sile - programi politike zaposlovanja se morajo selektivno usmerjati na najbolj ranljive skupine (neizobraženi, mladi, starejši), - spodbujati samozaposlovanje. Če hoče Slovenija vstopiti v gospodarstvo in družbo znanja brez velikih socialnih izgub, ki bi ta prehod blokirale od znotraj, mora ohraniti relativno visoko stopnjo socialnega soglasja in zaupanja med socialnimi skupinami in socialnimi partnerji. 26 5. POLOŽAJ STAREJŠIH NA TRGU DELA Delovno aktivni prebivalci Slovenije so obvezni zavezanci pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po katerem na podlagi t.i. »medgeneracijskega principa« del dohodka odvajajo za pokojnine upokojencev. Na podlagi pokojninske zakonodaje, ki je veljala do leta 1999 je določala starostno upokojitev za moške pri 58. letih starosti in 40. letih zavarovalne dobe, za ženske pa pri 53. letih starosti in 35. letih zavarovalne dobe. Hkrati je bila mogoča starostna upokojitev z najmanj 20 let zavarovalne dobe pri starosti 63 let za moške in 58 let za ženske. Zakonodaja je omogočala tudi predčasno upokojevanje za moške pri 55. letu starosti in 35. letih zavarovalne dobe, za ženske pa pri 50 letu starosti in 30. letih zavarovalne dobe. V času spremembe družbeno-eko-nomskih razmer v začetku devetdesetih let, ki ga imenujemo čas tranzicije, se je zaostr il tudi položaj na trgu delovne sile. Prihajalo je do številnih steča-jev podjetij, še zlasti v gospodarskem sektorju, kar je privedlo do presežnih delavcev. Zato je bilo zlasti za starejše delavce upokojevanje najugodnejša rešitev pred brezposelnostjo. Za reševanje problema presežnih delavcev so predčasno upokojevanje uporabljala številna podjetja. V tem obdobju je politika zaposlovanja z različnimi ukrepi še dodatno spodbujala upokojevanje presežnih delavcev, da bi na ta način najenostavneje preprečila socialne in ekonomske posledice naraščajoče brezposelnosti. V tem obdobju naj bi se samo z različnimi oblikami predča-snega upokojevanja dodatno upokojilo več kot 30.000 delavcev, kar je ob si- ceršnjem trendu upokojevanja močno poslabšalo razmerje med aktivno populacijo in upokojenci. 5.1 Starostne upokojitve Leto Št. starostnih upokojencev 1990 204.532 1995 256.887 1996 263.971 1997 267.896 1998 273.440 1999 278.596 2000 284.925 2001 291.584 2002 299.006 2003 304.631 2004 312.624 2005 318.383 Vir: www.zpiz.si/img/letno_poročilo2005/ima-ge004.gif Nezadržnemu trendu starostnega upo kojevanja je nujno sledila reforma pokojninskega sistema, ki je bistveno zaostrila pogoje upokojevanja. Pravico do starostne pokojnine pridobijo moški pri 58 letih starosti in 40 leti zavarovalne dobe, ženske pa pri enaki starosti in z 38 leti zavarovalne dobe. Z najmanj 20 leti zavarovalne dobe lahko moški pridobijo starostno pokojnino pri 63, ženske pa pri 61 letih starosti. 5.1.1 Zaostritev pogojev za starostno pokojnino > 58 let starosti / 40 let (38 let - ženska) pokojninske dobe, > 63 let (moški); 61 let (ženska) / 20 let pokojninske dobe, > 65 let (moški); 63 let (ženska) / 15 let zavarovalne dobe. Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca 5.1.2 Znižanje starostne meje zaradi otrok > 1 otrok (8 mesecev), > 2 otroka (20 mesecev), > 3 otroke (36 mesecev), > za vsakega nadaljnjega otroka (20 mesecev). 5.1.3 Znižanje starostne meje zaradi zaposlitve pred 18 letom (ženske): > za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom. 5.1.4 Prenehanje zavarovalne dobe s povečanjem (benefi cirana delovna doba) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, v nadaljevanju ZPIZ-1) je posredno odpravil instrument zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem (benefi cirana delovna doba), s katerim so se lahko predčasno upokojevali delavci, ki so delali na zdravju nevarnih in škodljivih delovnih mestih (rudarji, jeklarji, livarji, avtoprevozniki, piloti, radiologi, policisti,...), ali pa jih zaradi narave in zahtevnosti dela svojega poklica (raz-lični umetniški poklici, športniki, ..) ne bi mogli opravljati do redne starostne upokojitve. Kot alternativo je zakon uveljavil vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je po ZPIZ-1 zbiranje prispevkov delodajalcev, da bi se iz zbranih sredstev zago -tavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, ter zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. V obvezno dodatno zavarovanje so vključena vsa delovna mesta: – za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s poveča-njem, – jih kot takšna določi posebna komi-s ija , k i jo im e n u je m in is te r z a d e lo n a podlagi meril in kriterijev, ki jih dolo-či vlada Republike Slovenije, ali – so določena v zakonu. > vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ter upošteval: > izjeme; 25 let (moški) 23 let (ženske) pokojninske dobe, ki delajo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Delo in varnost 52/2007/3 6. PRAVNO VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV (Zakon o delovnih razmerjih - ZDR) 6.1. Posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci (1) Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Pojem »starejši delavec«: Starejši delavci so delavci, ki so starejši od 55 let. To pravilo velja splošno za moške in za ženske, vendar se bo za ženske v celoti upoštevalo šele od 1. 1. 2014, ko se tudi v skladu z ZPIZ-1 uveljavijo enaki minimalni starostni pogoji za moške in ženske za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V prehodnem obdobju je treba upoštevati posebno prehodno ureditev za ženske, saj se posebno varstvo zagotavlja delavkam ob drugačni, nižji starosti, in sicer: – ob uveljavitvi ZDR delavkam, ki izpolnjujejo starost 51 let, – nato pa se starost za delavke vsako leto zvišuje za štiri mesece. Starejši delavci uživajo posebno varstvo. Eden od vidikov varstva starejših delavcev je tudi posebno varstvo pred odpovedjo. Varstvo starejših delavcev pred odpovedjo obsega prepoved redne odpovedi iz poslovnega razloga brez delavčevega pisnega soglasja ves čas, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni za ta čas zagotovljena pravica do denarnega nadomestila. Navedena prepoved ne velja v primeru odpovedi v postopkih za prenehanje delodajalca. 6.2. Prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa (1) Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - Metal Ravne, d.o.o. Leto Št. zaposlenih Zavarovalna doba, ki šteje s povečanjem KD - ODPZ SKUPAJ % 2001 1.045 218 295 513 49,09 2002 1.017 184 295 479 47,10 2003 962 159 304 463 48,13 2004 945 142 338 480 50,79 2005 966 130 356 486 50,31 2006 975 122 366 488 50,05 Vir: Metal Ravne, d.o.o. - kadrovska služba 27 I Tema meseca ¦ delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. (2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa: - delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva, - starejšemu delavcu, - delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, - delavcu, kateremu bi se na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje, - delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, - delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi. 6.3. Trajanje letnega dopusta (1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. (2) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. 6.4. Varstvo starejših delavcev > Delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo Po tem zakonu se šteje za starejšega delavca tisti delavec, ki je starejši od 55 let. Starostna meja je določena za oba spola enako, kar je glede na dosedanjo veljavno zakonodajo sprememba; doslej je bila starostna meja določena za ženske nižje (50 let). Iz tega razloga je v prehodnih določbah urejen prehodni režim, v katerem se postopno zvišuje starostna meja za ženske. Po ZDR uživajo posebno varstvo ob uveljavitvi zakona 1. 1. 2003 starejše delavke, ki ob uveljavitvi zakona izpolnjujejo pogoj starosti 51 let. Starostna meja se postopno zvišuje, tako da naj bi bila do 1. 1. 2014 (do polne uveljavitve enake minimalne starosti za vse delavce) za oba spola izenačena. 28 Splošna določba o posebnem varstvu starejših delavcev iz tega člena je konkretizirana z naslednjimi pravicami starejših delavcev po tem zakonu: – pravica do dela s krajšim delovnim časom v primeru delne upokojitve, – prepoved nadurnega ali nočnega dela brez delavčevega soglasja, – neenakomerna razporeditev ali prerazporeditev delovnega časa, – pravica do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, - posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. 6.5. Krajši delovni čas > Starejši delavec lahko sklene delovno razmerje oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če se delno upokoji. Delovni čas je eden od bistvenih pogojev dela in ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki se lahko spremeni samo s soglasjem volj obeh pogodbenih strank. Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. Delna pokojnina se zavarovancu odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost in se potem usklajuje kot druge pokojnine. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in uživanja delne pokojnine ima zavarovanec naslednje možnosti: – izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, – odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja, ali – ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in plače v času prejemanja delne pokojnine in starosti na dan uveljavitve ponovne odmere. 6.6. Omejitev nadurnega in nočnega dela > Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega so- glasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Določba ureja nadurno in nočno delo starejših delavcev, in sicer tako, da veže njegovo opravljanje na soglasje delavca. Določba o varstvu starejših delavcev v zvezi z nadurnim in nočnim delom je novost v slovenski delovni zakonodaji. Vanjo je vključena ob upoštevanju Priporočila MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se starejšim delavcem, upoštevaje njihove sposobnosti, prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo, še posebej pa naj bi se omejilo nadurno delo. Zakon torej varuje starejšega delavca s tem, ko določa, da mu delodajalec brez njegovega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Prepoved torej ni absolutna, starejši delavci, ki to zmorejo in želijo, lahko opravljajo takšno delo, če s tem pisno soglašajo. Zakon sicer izrecno ne določa, da mora delavec podati predhodno pisno soglasje, se pa to lahko razbere iz zakonske dikcije. Če delodajalec ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela brez pisnega soglasja delavca, potem mora delodajalec to soglasje imeti, preden mu takšno delo odredi. Če delodajalec starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo, ima inšpektor za delo pravico in dolžnost, da delodajalcu z odločbo odredi, da zagotovi izvajanje zakona, prav tako pa ga v tem primeru kaznuje za prekršek. 7. VPLIV STARANJA DELOVNE SILE NA SISTEM VZD 7.1. Začetni pozitivni vpliv zaradi: - pridobljenih delovnih izkušenj, - dobrega poznavanja delovnih procesov. 7.2. Negativni vpliv zaradi: - podcenjevanje nevarnosti ob dolgoletnih izkušnjah, - slabši reakcijski čas-čas odzivnosti na nevarnost, - zmanjšana fi zična moč, - spremenjena delazmožnost, - pretirana rutina dela, ki vsaj posredno vplivajo na: ? število poškodb na delu, ? negativne kazalnike zdravja (ab sen- tizem,idr.), ? stroške zdravstvene in pokojninske blagajne. Delo in varnost 52/2007/3 Tema meseca 7.3. Načrtovanje zaposlovanja kadrov - premeščanje starejših delavcev - uvajanje različnih oblik dela (krajši delovni čas, delo na domu, ...) 7.4. Revizija ocene tveganja - poudarek na zdravstveni zmožnosti starejših delavcev 7.5. Dopolnitev obsega preventivnih zdravstvenih pregledov - obseg in kriteriji preventivnih zdravstvenih pregledov starejših delavcev 7.6. Dopolnjeni/ spremenjeni programi usposabljanj 7.7. Usmerjen nadzor strokovnih delavcev pri izvajanju ukrepov VZD na DM 8. STAREJŠI DELAVCI - IZZIV ZA STROKOVNE DELAVCE ¦ prilagoditi izobraževalne programe za dodatna usposabljanja ali notranje prekvalifi kacije zaradi upadanja delazmožnosti, ¦ načrtovanje in premeščanje kadrov, ¦ nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem ukrepov VZD, ¦ dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje - vloga nedavno imenovane 9-članske komisije za ob- Delo in varnost 52/2007/3 vezno dodatno pokojninsko zavarovanje (predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev), ¦ priprava bistvenih podatkov s področja VZD za oceno delazmožnosti na senatih invalidskih komisij I. stopnje ¦ nevarnost poškodbe na delu ! ¦ revizija OT - določitev DM glede na specifi čne zahteve, ¦ načrtovan rekreativni oddih, ¦ odmori med delom, ¦ poudarjena vloga pooblaščenega zdravnika, ¦ zdravstvene omejitve, ukrepanje, nadzor. 9 ZAKLJUČEK Staranje delovne sile na trgu dela je nezadržen pojav, ki ga povzroča vrsta gospodarskih, socialnih, demografskih 29 Tema meseca Vir: Meta! Ravne, d.o.o. - kadrovska služba ŠTEVILO ŽIVOROJENIH OTROK V SLOVENIJI 30.000 1 25.000 n n n n c 20.000 v | 15.000 S3 S 10.000 5.000 lili 80 82 84 86 88 90 Vir: Delo, 10.april 2007, str. 6 92 94 96 98 00 02 04 in nenazadnje političnih dejavnikov. Na eni strani se že dalj časa soočamo z očitnim trendom upadanjem števila rojstev, kar že povzroča pomanjkanje delovne sile pri nekaterih specifi čnih poklicih. Na drugi smo priča zaostrenim pogojem upokojevanja, ki starejšo delovno aktivno populacijo zadržuje pred prezgodnjim upokojevanjem. Za daljše ohranjanje aktivne delovne populacije na trgu dela je vzpostavljanje ustreznih ukrepov s področja VZD eden izmed izzivov tako za strokovne delavce kot pooblaščene zdravnike. Zato je toliko pomembneje soočiti se z aktualnimi trendi staranja delovne sile ter temu primerno naravnati učinkovite ukrepe za ohranjanje delovne kondici-je zaposlenih. 9 VIRI IN LITEARTURA 1. Komisija EU. Demografska prihodnost Evrope. Bruselj, 2006. 2. Svet EU. Poročilo o socialni zaščiti. Bruselj, 2006. 3. Komisija EU. Socialne razmere v Evropski uniji. 2004. 4. Sodelovanje javnih zavodov za zaposlovanje Srednje Evrope - zaposlovanje starejših. 2001. 5. http://www.zpiz.si 6. http://www.zzzs.si 7. http://www.stat.si 8. Poslovno poročilo. Kapitalska dr už-ba - Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SOD-PZ). 2005. 9. Priročnik za pregled dokumentov z vidika staranja, 2006. 10. SIJ - Metal Ravne, d.o.o., kadrovska služba. * Predsednik Zbornice za varnost in zdravje pri delu, Miklošičeva cesta 38, Ljubljana 30 Delo in varnost 52/2007/3 Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILOGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Miran Pavlič, Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana. E-pošta: miran.pavlic@kclj.si Mirko Markič, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, Koper. E-pošta: mirko.markic@fm-kp.si ZAZNAVANJE KAKOVOSTI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU KOT PODLAGA ZA NJENO OBVLADOVANJE Osnovni namen raziskave je bil pridobiti podatke in informacije o stališčih stroke do obstoječega obvladovanja poslovno-organizacijskega sistema varnosti in zdravja v Sloveniji. V ta namen smo opravili kvantitativno raziskavo na naključnem vzorcu 280 izbranih anketiranih strokovnjakov, ki so imeli različne delovne izkušnje na področju varnosti pri delu. Anketni vprašalnik je obsegal šest skupin vprašanj, s katerimi smo poskušali od anketirancev pridobiti njihovo kar najbolj objektivno zaznavanje kakovosti varnosti in zdravja pri delu. Poleg ugotovljenih splošnih podatkov in informacij o delovnih izkušnjah in strokovnem statusu smo pridobili oceno o stanju kakovosti varnosti in zdravja, zadovoljstvo z institucijami na področju varnosti in zdravja, oceno o zadovoljstvu delavcev in njihovih delodajalcev s stanjem varnosti in zdravja pri delu. Izdelan je model nacionalnih prioritet na področju varnosti in zdravja pri delu, ki naj bi bil v pomoč vsem, ki sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru tega področja ter si nenehno prizadevajo za višjo kakovost življenja in dela. Ključne besede: anketa, delojemalci, delodajalci, kakovost, model prioritet, podjetja in druge organizacije, stanje, strokovna javnost, varnost in zdravje, zadovoljstvo. ASSESSMENT OF OCCUPATIONAL SAFETY AND HEALTH PROTECTION QUALITY AS A BASIS FOR THEIR MANAGEMENT The main goal of the research is to acquire data about the standpoint of the profession regarding current management of the safety at work and health protection system in Republic of Slovenia. To achieve the above goal quantitative research has been performed using the sample of 280 randomly selected experts with various professional experiences in the occupational safety fi eld. Questionnaire comprises six groups of questions aimed to acquire impartial opinions about the quality of occupational safety and health protection. Besides general data and information about professional experiences and title, the questionnaire comprises estimations of the quality of occupational safety and health protection, satisfaction with institutions engaged in occupational safety and health protection, evaluation of attitude of workers and their employers towards the level of occupational safety and health protection. We have prepared the priority model of occupational safety and health protection on the national level with a goal to provide support to all who are dealing with planning, implementation and control of the above branch and are actively participating in higher quality of life and work. Keywords: survey, employees, employers, quality, priority model, companies and other organisations, condition, professional public, safety and health, contentment. Delo in varnost 52/2007/3 31 Razvoj in znanost ZAZNAVANJE KAKOVOSTI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU KOT PODLAGA ZA NJENO OBVLADOVANJE mag. Miran Pavlič, dr. Mirko Markič 1. UVOD Obvladovanje celovitega sistema varnosti in zdravja pri delu, ki poleg izvajanja tehničnih obsega še izvajanje drugih, npr. zdravstvenih, socialnih, vzgojnih, pravnih in drugih varnostnih ukrepov, bi bilo brez dobro pripravljenih izhodišč za načrte (npr. snovanje smotrov in ciljev) in programov tudi na drugih stičnih področjih in brez uporabe sodobnih informacijskih pripomočkov težko ali pa sploh neizvedljivo. [1] Ustvarjanje večjega števila in boljših služb je bil cilj, ki si ga je marca 2000 Evropska unija zastavila na lizbonskem Evropskem svetu. Varnost in zdravje sta bistvena elementa v smislu zagotavljanja kakovosti dela, hkrati pa tudi zelo pomembna indikatorja v sporočilu Komisije »Investing in quality« (investiranje v kakovost). Politika Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu mora držati korak s spremembami in novimi zahtevami z namenom promoviranja »ugodja pri delu« (well-being),1 Še pomembnejše pa je dejstvo, da je v letu 1999 število nezgod (v nekaterih državah članicah in v nekaterih panogah) začelo ponovno naraščati. Poleg tega je v državah kandidatkah povprečna pogostost nezgod pri delu precej nad povprečjem v EU, predvsem zaradi večje specializacije na delovnih področjih, ki se jih tradicionalno šteje za visoko tvegana. [2] Znano dejstvo je, da so »novo nastajajoče« bolezni, kot so stres, depresija, anksioznost, nasilje na delu, izsiljevanje in zastraševanje, »krive« za 18 % vseh problemov, ki so povezani z zdravjem pri delu; četrtina od njih je vzrok za dvo - ali večtedensko odsotnost z dela. [3] Te težave so dvakrat pogostejše na področju izobraževanja in v zdravstveno-socialnih službah. Težave so (bolj kot zaradi izpostavljenosti specifi čnim tveganjem) povezane s 1 Koncept »well-being at work« (ugodja pri delu) je razvil ILO - Mednarodna organizacija dela. številnimi dejavniki, kot so organizacija dela, specifi čnost delovnega časa, hierarhični odnosi, utrujenost pri delu zaradi prevoza, raven sprejemanja etičnih in kulturnih razlik znotraj podjetja itd. Tem problemom je treba nameniti posebno pozornost v okviru globalnega konteksta, ki ga ILO (MOD-Med-narodna organizacija dela) defi nira kot ugodje pri delu - »well-being«.2 Za dosego tega cilja je treba vključiti vse akterje – na primer upravne organe, socialne partnerje, podjetja, zavarovalnice – in spodbujati njihovo medsebojno sodelovanje. [4] Socialna agenda, ki jo je sprejel Evropski svet v Nici, je opredelila bistvene elemente nove strategije Evropske unije za po-moč pri »predvidevanju in odzivanju na spremembe v delovnem okolju«. Nova strategija je izid širokega spektra raz-ličnih pogledov na problematiko. Na primer, Evropski parlament je v zvezi z resolucijo o socialni agendi pozval Komisijo, da »vpelje realno strategijo Evropske unije glede varnosti in zdravja pri delu, ki bo temeljila na določe-vanju skupnih primerljivih ciljev, ki bo vsebovala akcijski načrt za krepitev implementacije, nadzora in vrednotenja obstoječih direktiv, in ki bo vključe-vala dodatne zakonodajne pobude o tveganjih, ki niso dovolj dobro (ali pa sploh ne) pokriti, kot kožne bolezni zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom, stres, okvare mišično-kostnega sistema in nove delovne situacije, ter bo spodbujala uporabo analiz tveganja pri preventivi. The advisory committee on safety, hygiene and health protection at work (ACSHH) - Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu, ki vključuje socialne partnerje, je sprejel svoje mnenje decembra 2001. Pospešena posvetovanja so postavila temelj za novo strategijo Evrop-2 Ugodje pri delu je stanje, ko so v pravi meri zadovoljene fi zične, psihične in socialne potrebe. ske unije za obdobje 2002 do 2006, ki vzpostavlja skladen politični okvir in predlaga konkretne aktivnosti skupaj s celotnim razporedom implementacije. Poleg tega sta varno in zdravo delovno okolje ter organiziranost dela pomembna dejavnika, ki neposredno ali posredno vplivata na uspešnost gospodarstva ter na negospodarstvo in na podjetja. Natančna zveza med varnostjo in zdravjem pri delu in konkurenčnostjo je kompleksnejša od zgolj določitve stroškov za doseganje skladnosti s predpisi. [5] Kar se tiče gospodarstva (ekonomije), je »nekakovost« dela izražena kot izguba proizvodnih zmogljivosti npr. v 500 milijonih izgubljenih delovnih dni v letu 1999 kot posledica nezgod pri delu ali težav z zdravjem – in s stroški odškodnin in podpor, kar je veliko fi nanč-no breme za podjetja. Več kot 350.000 ljudi je bilo prisiljenih zamenjati službo ali delovno mesto ali delovni čas, skoraj 300.000 jih ima različne stopnje delovne nezmožnosti, od tega jih je 15.000 trajno izključenih iz dela. Če ne upoštevamo velikih osebnih tragedij, ki so s tem povezane, je to izguba virov delovne sile, še posebej, če upoštevamo staranje delovne populacije. [6] V globalnem gospodarstvu pa bi lahko rekli, da postajajo stroški v breme vseh. [7] Nacionalna vizija jasno izraža strategijo in nudi cilje ter ukrepe nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu.3[1] S cilji se nato lahko poistovetijo vladne institucije, delodajalci, delojemalci, sindikati in strokovne institucije. Ti tudi podpirajo večje sodelovanje, inovativnost in aktivnost pri razvijanju najučinkovitejših načinov, kako doseči zastavljene cilje. Pred snovanjem ciljev pa je na vrsti ugotavljanje obstoječega stanja iz raz-3 Sistem varnosti in zdravja pri delu je podsistem države kot celote in sestavni del poslovnih sistemov, ki imajo svoje smotre in cilje. Razvoj sistema mora temeljiti na kreativnosti (videnju oz. viziji stroke v bodočnost i) in ne na rut inerstv u, odzivanju na zahteve zakonodaje. 32 Delo in varnost 52/2007/3 Razvoj in znanost ličnih zornih kotov. To ni vedno lahko in razumljivo, ker vsak, ki sodeluje pri snovanju, načrtovanju, izvedbi in kontroli varnosti in zdravja pri delu, razpolaga z različnimi znanji, vednostmi in vrednotami. Ker je raziskovanje obstoječega stanja mogoče na različne na-čine (kvantitativno in kvalitativno raziskovanje) in iz različnih vsebin (npr. iz tehničnega, zdravstvenega, pravnega, sociološkega, organizacijskega itd. vidika), le celovit razvid v tovrstno dejavnost daje kar najpopolnejše začetno stanje. Raziskave bodo pripomogle pri zbiranju informacij in nasvetov, potrebnih za določanje prednosti na področju varstva pri delu pri snovanju praktičnih preventivnih ukrepov. V prispevku bomo na osnovi znanstvenih metod, ki so vključevale študij dokumentacije, dostopnih podatkov, pri merjavo dostopnih podatkov, zbiranje podatkov o stališčih predstavnikov stroke - znanosti varnosti pri delu, predstavili raziskavo o oceni stanja varnosti in zdravja v državi z vidika zaznavanja stroke-znanosti in zasnovali smernice za operativno izvajanje načrtovanega. 2. METODOLOGIJA Raziskava je bila opravljena s pisno anketo zaprtega tipa vprašanj. Obsegala je šest sklopov vprašanj, s katerimi smo želeli pridobiti osnovne podatke in informacije o stanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. V prvem sklopu vprašanj smo poizvedovali po delovnih izkušnjah anketiranih in jih povprašali, koliko let se poklicno ukvarjajo z varnostjo in zdravjem pri delu (odgovore smo razvrstili v šest razredov, ki so bili odvisni od delovnih izkušenj anketirancev na po-dročju varnosti pri delu). Tudi naslednje vprašanje je bilo povezano s strokovnim statusom (anketirani je imel možnost, da se razvrsti v skupino 1) varnostni inženir – strokovni delavec VZD v podjetju ali drugi organizaciji, 2) varnostni inženir, zaposlen v podjetju z dovoljenjem za delo na področju VZD), 3) varnostni inženir s.p. oz. nosilec dejavnosti storitev VZD ter 4) svetovalec, inšpektor, zaposlen v službi ministrstva, predavatelj). Tretje vprašanje je bilo splošno, vendar vsebinske narave in se je nanašalo na presojo anketiranih o stanju varnosti in zdravja pri delu. Stanje varnosti in zdravja pri delu je bilo mogoče presoditi v petstopenjski lestvici (boljše, podobno, slabše, primerljivo s SFRJ, slabše kot v SFRJ). Oceno dejavnosti institucij na področju varnosti in zdravja pri delu smo pridobili s četrtim vprašanjem, ki je Delo in varnost 52/2007/3 Ta b e l a 1. Delovne izkušnje anketirancev na področju varnosti pri delu obsegalo 21 podvprašanj. Anketiranci so imeli na voljo ocene od 1 do 5, s katerimi so ocenjevali dejavnosti institucij na področju varnosti in zdravja pri delu (od npr. delovanja strokovnega društva, ocene pravne urejenosti in usklajenosti področja VZD v RS do zadovoljstva z raziskovalnim delom na področju VZD). Sklop petega in šestega vprašanja je bil povezan s pridobivanjem podatkov in informacij o zadovoljstvu slovenskih delavcev in njihovih delodajalcev s stanjem varnosti in zdravja pri delu v njihovi gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji. Vprašalnike smo junija 2003 poslali na 280 delno naključno izbranih naslovov iz baze podatkov Zveze društev varnostnih inženirjev. V celotni populaciji, ki smo jo izbrali iz baze podatkov zveze, je bilo približno 750 naslovov, ki jih sestavljajo člani regijskih društev, ljubljanskega, mariborskega, celjskega, gorenjskega, goriškega, obalno-kraškega, novomeškega, murskoso boškega. Stratifi cirani vzorec smo sestavili tako, da smo proporcionalno število anketiranih izbrali glede na utež oz. število članov v posameznem regijskem društvu in tako dobili 280 anketiranih. Vrnjenih je bilo 115 vprašalnikov, kar je 41 % vseh poslanih in je zado st na veliko st v zorc a z a analizo, zanesljivost in veljavnost. [8] Osnovni namen in s tem povezano izhodiščno raziskovalno vprašanje je bilo: kakšno je stališče stroke varnosti in zdravje pri delu v RS4 [9] do obstoječega sistema varnosti pri delu? 4 Nosilci stroke - znanosti varnosti pri delu so nedvomno predvsem varnostni inženirji in diplomirani varnostni inženirji, ki si pridobijo poklicna znanja o varnosti pri delu s končanjem študija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, odde -lek za tehniško varnost Univerze v Ljubljani. Naloge, ki izhajajo iz stroke - znanosti same so plod razvoja stroke - znanosti in varnostne kulture v družbi. Predpisane naloge so del nalog, ki sicer izhajajo iz stroke, vendar so bolj ali manj odvisne od družbenih okvirov, ki jih določajo sprejeti predpisi in se s predpisi tudi spreminjajo. Trenutno so določene z 19. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99). Cilj raziskovanja je bil pridobiti podatke in informacije ter stališča stroke varnosti in zdravja pri delu za njihovo kasnejšo implementacijo v predlog nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu. Statistično analizo smo na podlagi pridobljenih podatkov in informacij od vprašanih opravili s programskim paketom SPSS. Temeljila je na bivariatni analizi med vprašanji. 3. REZULTATI RAZISKAVE Vzorec sestavlja dokaj raznolik spekter anketirancev, saj je kar 78 odstotkov že izkušenih strokovnjakov, 36,5 odstotka se s tem ukvarja od 11 do 20 let; 28,7 odstotka od 21 do 30 let ter 13 odstotkov več kot 31 let; 0,9 odstotka oziroma en anketiranec se s tem ukvarja do enega leta, 5,2 odstotka od enega do 5 let ter 15,7 odstotka od 6 do 10 let. Izmed vprašanih je bilo največ, 53,9 %, takih, ki delajo kot varnostni inženirji – strokovni delavci na področju VZD v podjetju ali v drugi organizaciji, 17,4 % jih dela kot varnostni inženirji v podjetju z dovoljenjem za delo na podro-čju VZD, 10,4 % kot varnostni inženir s.p. oziroma nosilec dejavnosti storitev VZD, 12,2 % kot svetovalci, inšpektorji, zaposleni v službi ministrstva, predavatelji, 6,1 % pa se jih ni izreklo o zaposlitvi. Mnenja o stanju v primerjavi z Evropsko unijo so bila precej deljena. 35 % strokovne javnosti meni, da je stanje na področju varnosti in zdravja pri delu v državi primerljivo s stanjem v EU, 3 % menijo, da je celo boljše, hkrati pa 30 % vseh odgovorov nakazuje, da je stanje slabše kot v EU, 9 % pa, da je primerljivo s stanjem v bivši SFRJ. Zanimivo je tudi, da večina anketirancev, ki imajo od 11 do 30 ali več delovne dobe (za katere pričakujemo lahko, da verjetno najbolj verodostojno presojajo 33 Razvoj in znanost tudi bivši in sedanji sistem varnosti pri delu), meni, da je stanje na področju varnosti in zdravja pri delu slabše kot v bivši SFRJ. Takšnih odgovorov je kar 19 % vseh. Če predpostavimo, da odgovori izražajo zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo stroke glede stanja varnosti in zdravja pr i delu in da odgovore pola-riziramo, bi dobili 38 % odgovorov, da je stanje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji boljše oz. primerljivo z EU, ter kar 58 % takih, ki menijo, da je stanje slabše kot v EU, primerljivo s stanjem v bivši SFRJ oz. slabše. Do vprašanja se jih 4 % ni opredelilo. Odgovori stroke kažejo določen pesimizem v zvezi s stanjem varnosti in zdravja pri delu v poosamosvojitve-nem obdobju. Pri trditvah pri četrtem vprašanju so anketiranci v povprečju odgovarjali dokaj podobno, malo odstopa skupina varnostnih inženirjev, zaposlenih v podjetju z dovoljenjem za delo na po-dročju VZD, saj v povprečju ocenjujejo slabše kot druge tri skupine. Na splošno so anketiranci zadovoljni z delom institucij, navedenih v vprašalniku, povečini odgovarjajo zadovoljivo, le malo je takih, ki njihovo delo ocenjujejo za slabo (predvsem druga skupina zaposlenih). Malce slabše je bila ocenjena kaznovalna politika v6_11, saj so jo povečini ocenili z zelo slabo in s slabo; prav tako sta dokaj slabo ocenjeni vprašanji v6_12 – Ozaveščanje javnosti in promocija VZD, in v6_14 – Raziskovalno delo na področju VZD, kjer je tudi veči-na anketirancev v vseh štirih skupinah ocenila z zelo slabo ali s slabo. Slabo ali zelo slabo so anketiranci ocenili še trditve v6_17 – Sodelovanje strokovne javnosti z resornim ministrstvom in v6_18 – Status varnostnega inženirja v RS, v6_19 – Vpliv sindikata-delavskega zaupnika na VZD in v6_20 – Vpliv strokovne javnosti na oblikovanje politike VZD. Na vprašanje 5 - Kako bi z vidika VZD ocenili zadovoljstvo slovenskih delavcev pri delu, so vprašani odgovarjali takole: V prvi skupini (varnostni inženirji, strokovni sodelavci VZD v podjetju ali drugi organizaciji) jih 29,3 % meni, da so delavci zadovoljni, 44,8 % jih pravi, da je zadovoljstvo čedalje manjše, 20,7 % pa, da niso zadovoljni, 3,4 % nima mnenja in 1,7 % meni nekaj drugega. Iz druge skupine (varnostni inženirji, zaposleni v podjetju z dovoljenjem za delo na področju VZD) jih 15,8 % meni, da so 34 ¦ 1C l% D 4% D 3% ¦ 35% D stanje je boljše kot v državah EU D stanje je podobno kot v državah EU D stanje je slabše kot v državah EU D stanje je primerljivo s stanjem, kot smo ga imeli v okviru bivše SFRJ ¦ stanje je slabše kot v bivši SFRJ D ni odgovorilo ^\T -N >= ——-* D 9% ^ z: ^w D 30% Slika 1. Ocena stanja varnosti in zdravja pri delu v RS delavci zadovoljni, 31,6 % pravi, da je zadovoljstvo čedalje manjše, 47,4 % meni, da niso zadovoljni, 5,3 % nima mnenja. Iz tretje skupine (varnostni inženirji, s.p. oziroma nosilci dejavnosti storitev dejavnosti VZD) jih 8,3 % meni, da so zadovoljni, 58,3 % pa da je zadovoljstvo čedalje manjše, 33,3 % meni, da niso zadovoljni. V četrti skupini (svetovalec, inšpektor, zaposlen v službi ministrstva, predavatelj) 21,4 % meni, da so zadovoljni, 35,7 % odgovarja, da je zadovoljstvo čedalje manjše, 35,7 % da niso zadovoljni in 7,1 % nima mnenja. Na splošno odstotki kažejo takole: 23,3 % meni, da so zadovoljni, 42,7 %, da je zadovoljstvo čedalje manjše, 29,1 % da niso zadovoljni, 3,9 % jih nima mnenja in odstotek meni drugo. Na vprašanje 6 – Kako so po vašem mnenju slovenski delodajalci zadovoljni s stanjem VZD v njihovi gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, so anketirani odgovarjali takole: V prvi skupini (varnostni inženirji, strokovni sodelavci VZD v podjetju ali drugi organizaciji) jih 3,6 % meni, da so delavci zelo zadovoljni, 39,3 % da so zadovoljni, 12,5 % meni, da niso zadovoljni, 19,6 % jih ne zanima, 12,5 % jih nima mnenja in 12,5 % jih meni nekaj drugega. Iz druge skupine (varnostni inženirji, zaposleni v podjetju z dovoljenjem za delo na področju VZD) nihče ne meni, da so delavci zelo zadovoljni, polovica meni, da so zadovoljni, nihče ne odgovarja, da niso zadovoljni, 45 % jih ne zanima, 5 % jih nima mnenja in nihče ne meni kaj drugega. Iz tretje skupine (varnostni inženirji, s.p. oziroma nosilci dejavnosti storitev dejavnosti VZD) nihče ne meni, da so delavci zelo zadovoljni, 58,3 % meni, da so zadovoljni, 25 % pravi, da niso zadovoljni, 16,7 % jih ne zanima. delo vašega društva varnostnih Inženirjev -sodelovanje strokovnega delavca z delovnim inšpektorjem -sodelovanje strokovnega delavca s pooblaščenim zdravnikom -delo Izobraževalne Institucije varnostnih Inženirjev (FKKT-Ja, OTV) -delo Urada za varnost in zdravje pri delu -delo Inšpekcije za delo na področju delovnih razmer -delo Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije -pravno urejenost in usklajenost področja VZD v RS -delo podjetij z dovoljenji za delo na področju VZD -delo resornega ministrstva na področju VPD -zbiranje in vodenje državnih evidenc-statistik na področju VZD -delo Zbornice varnosti in zdravja pri delu -delo zdravstvene Inšpekcije na področju zdravja pri delu -vpliv sindikata-delavskega zaupnika na VZD -kaznovalno politiko na področju VZD -status varnostnega inženirja v RS -sodelovanje strokovne javnosti z resornim ministrstvom -osveščanje javnosti in promocijo VZD -delo Sveta za varnost in zdravje pri delu -vpliv strokovne javnosti na kreiranje politike VZD - I«" 1" 1«" I«" 1« lu Z3 — ¦ u* u» 1«- lu ZD« M'" 3 — |2J» |u7 >« „ u . u Slika 2. Ocena dejavnosti institucij na področju varnosti in zdravja pri delu Delo in varnost 52/2007/3 Ta b e l a 2 . Zadovoljstvo slovenskih delavcev iz vidika varnosti pri delu Razvoj in znanost Kako bi z vidika VZD ocenili zadovoljstvo slovenskih delavcev pri delu? Total So zadovoljni Zadovoljstvo je čedalje manjše Niso zadovoljni Ne vem Drugo Z varnostjo in zdravjem pri delu se ukvarjate kot: Varnostni inž. - strok. sod. VZD v podjetju ali drugi org. 17 29,3% 26 44,8% 12 20,7% 3,4% 1,7% 58 100,0% Varnostni inž. zaposlen v podj. z dovoljenjem za delo ... 15,8% 31,6% 47,4% 5,3% ,0% 19 100,0% Varnostni inženir s.p., oz. nosilec dejavnosti storitev VZD 8,3% 58,3% 33,3% ,0% ,0% 12 100,0% Svetovalec, inšpektor, zaposlen v službi ministrstva, predav 21,4% 35,7% 35,7% 7,1% ,0% 14 100,0% Total 24 23,3% 44 42,7% 30 29,1% 3,9% 1,0% 103 100,0% V četrti skupini (svetovalec, inšpektor, pri delu ukvarja od 11 do 20 let; 28,7 % zaposlen v službi ministrstva, predava- od 21 do 30 let ter 13 % več kot 31 let; telj) nihče ne meni, da so delavci zelo 0,9 %, oziroma en anketiranec se s tem zadovoljni, 71,4 % meni, da so zadovolj- ukvarja do enega leta, 5,2 % od enega ni, nihče ne meni, da niso, 21,4 % jih ne do 5 let ter 15,7 % od 6 do 10 let. zanima in 7,1 % jih meni nekaj drugega. Med anketiranci je bilo največ, 53,9 od-Na splošno odstotki pokažejo takole: 2 stotka, takih, ki delajo kot var nostni inže - % jih meni da so zelo zadovoljni, 48 % nir - strokovni delavec za VZD v podje-jih meni, da so zadovoljni, 9,8 % meni, tju ali v drugi organizaciji, 17,4 odstotka da niso zadovoljni, 24,5 % jih to vpra-delajo kot varnostni inženirji v podjetju z šanje ne zanima, 7,8 % nima mnenja in dovoljenjem za delo na področju VZD, 7,8 % jih meni nekaj drugega. 10,4 odstotka jih dela kot varnostni inženir s.p. oziroma kot nosilec dejavnosti 4. DISKUSIJA storitev VZD, 12,2 odstotka delajo kot Vzorec sestavlja dokaj raznolik spekter svetovalec, inšpektor, zaposlen v službi anketirancev, saj je kar 78 % že izkuše- ministrstva, predavatelj, 6,1 odstotka pa nih strokovnjakov, 36,5 % se z varnostjo se jih ni izreklo o zaposlitvi. Mnenja glede stanja v primerjavi z Evropsko unijo so bila precej deljena. Izmed varnostnih inženirjev – strokovnih sodelavcev za VZD v podjetju ali drugi organizaciji jih 35,1 % meni, da je stanje podobno kot v EU, hkrati pa jih 40,4 % meni, da je stanje slabše. Podobno je tudi pri drugih treh zaposlitvenih skupinah, razen pri skupini varnostnih inženirjev, zaposlenih v podjetju z dovoljenjem za delo na področju VZD, k j e r j e m a l o v e čja razlika v odstotkih, saj jih 44,4 % meni, da je stanje podobno kot v državah EU, 38,9 % pa, da je stanje slabše kot je bilo v bivši SFRJ. Večina anketirancev v vseh skupinah meni, da je zadovoljstvo delavcev če- Tabela 3. Zadovoljstvo slovenskih delodajalcev s stanjem VZD Kako so po vašem mnenju s ovenski delodajalci zadovoljni s stanjem VZD v svojem podjetju, družbi, zavodu...? Total So zelo zadovoljni So zadovoljni Niso zadovoljni Jih ne zanima Ne vem Drugo Z varnostjo Varnostni inž. - strok. in zdravjem sod. VZD v podjetju ali pri delu se drugi org. ukvarjate 3,6% 22 39,3% 12,5% 11 19,6% 12,5% 12,5% 56 100,0% kuL Varnostni inž. zaposlen v podj. z dovoljenjem za delo... ,0% 10 50,0% ,0% 45,0% 5,0% ,0% 20 100,0% Varnostni inženir s.p., oz. nosilec dejavnosti storitev VZD ,0% 58,3% 25,0% 16,7% ,0% ,0% 12 100,0% Svetovalec, inšpektor, zaposlen v službi ministrstva, predav ,0% 10 71,4% ,0% 21,4% ,0% 7,1% 14 100,0% Total 2,0% 49 48,0% 10 9,8% 25 24,5% 7,8% 7,8% 102 100,0% Delo in varnost 52/2007/3 35 Razvoj in znanost na področju varnosti in zdravja pri delu - varnostnimi inženirji, analize dostopne dokumentacije inšpektorata RS za delo in strategije Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu. dalje manjše, v skupini varnostnih inženirjev, zaposlenih v podjetju z dovoljenjem za delo, pa jih 47,4 % meni, da – niso zadovoljni. Na vprašanje o zadovoljstvu delodajal- – cev večina meni, da so zadovoljni. Torej o zadovoljstvu vprašani menijo, da Identifi ciranih je pet nacionalnih priori-so zaposleni vedno manj zadovoljni, tet s posledičnimi ukrepi, ki bodo poma-delodajalci pa zadovoljni. Opazen je gali doseči kratkoročne in dolgoročne torej razcep med delodajalci in delavci, izboljšave, kot tudi dolgoročne kulturne ki kaže, da delodajalci ne vedo, da so spremembe na področju varnosti in delavci nezadovoljni. zdravja pri delu. Prioritete naj bi: Večinsko mnenje varnostnih inženir- – zmanjšale pogostost in resnost po-jev, strokovnih delavcev za varnost pri škodb pri delu na prednostnih po-delu, anketirancev o stanju varnosti in dročjih; zdravja pri delu, posredno nakazuje na – bolj učinkovito ugotavljale, beležile potrebo po spremembah, korekcijah oz. izboljšavah obstoječega sistema varnosti in zdravja pri delu v RS.5 [10] – Podobna mnenja, rezultate obstoječega stanja var nosti in zdravja pr i delu na – nekaj manjšem vzorcu opisuje tudi raziskava, opravljena leto kasneje. [11] Na področju varnosti in zdravja pri delu – bo treba okrepiti slovenske raziskovalne zmogljivosti in se osredotočiti na in preprečile poklicne bolezni in bolezni povezane z delom; odstranile tveganja na ravni projektiranja; okrepile zmožnost vlade in stroke varnosti in zdravja pri delu, da vpliva na rezultate; spodbudile prebivalce, delodajalce in delojemalce za varnost in zdravje pri delu. praktične izide in koristi pri nadzoro- Vsaka od nacionalnih prioritet naj bo vanju tveganja na delovnih mestih. Z periodično ovrednotena, da bomo lah-usklajenim delovanjem je treba združiti ko določili njeno sprotno pomembnost raziskovalne organizacije in strokovne in učinkovitost. Izboljšali jih bomo ozi-institucije po vsej državi. Vlagati bi mo- roma jih zamenjali z novimi glede na rali v razvoj znanja, saj bo le tako lahko rezultate ovrednotenj, kot to določa obvladovala trenutne in bodoče proble- standard s področja vodenja procesov me, povezane z varnostjo in zdravjem varnosti in zdravja. [15] Administrativ-pri delu. Znanje in ustrezno strokovnost no določeno mejo tveganja opredeljuje treba razvijati v sami stroki - znanosti jejo predpisi države, v tujini tudi predpi-varnosti pri delu, na delovnih mestih, pri si zavarovalnic. V državi imamo lahko načrtovalcih, tehničnem osebju, nad- večjo varnost od evropsko predpisane, torej obvezne, in takrat rečemo, da je zornih službah in na splošno pri vseh poklicih, ki posredno ali neposredno vplivajo na varnost delovnih mest, kot tudi v vzgojnih in izobraževalnih programih vseh vrst in stopenj. Država je odgovorna za reguliranje in izvajanje varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu. [12] Tudi s tem razlogom smo v Sloveniji sprejeli nacionalne prioritete. [13], [14] Menimo, da je v reviziji prioritet, modelu nacionalnih prioritet, ki so podlaga za vsak naci- varnost v državi kakovostna. [16] 5 ZAKLJUČEK Namen raziskave je bil pridobiti podatke in informacije o stališčih stroke varnosti do obstoječega obvladovanja poslovno-organizacijskega sistema varnosti in zdravja v državi. Poleg ugotovljenih splošnih podatkov in informacij o delovnih izkušnjah in strokovnem statusu smo pridobili oceno o onalni program varnosti in zdravja pri stanju kakovosti varnosti in zdravja v delu, treba upoštevati: državi, zadovoljstvo z institucijami na – raziskave razvoja sistema varnosti področju varnosti in zdravja, oceno o in zdravja pri delu, zadovoljstvu slovenskih delavcev in – analize stanja varnosti in zdravja njihovih delodajalcev s stanjem varno-pri delu, sti in zdravja pri delu. V raziskavi je bilo – pridobljene rezultate opravljene ugotovljeno, da so anketiranci najmanj ankete med strokovnimi delavci zadovoljni z raziskovalno dejavnostjo na področju varnosti ter s katerimi vse-5 Kakšne spremembe pričakuje stroka - znanost varnosti pri delu v sistemu varnosti in zdravja pri binskimi in/ali institucionalnimi podro-delu, je razvidno iz rezultatov raziskave drugega dela ankete o prioritetnih ciljih in ukrepih varnosti in čj i stroka še ni z adovo ljna. Izdel a li sm o zdravja pri delu. Več v: Pavlič, M. Određivanje prio- model nacionalnih prioritet na podro-riteta u nacionalnom programu sigurnosti na radu u R Sloveniji, magistarski rad, VŠSR, Zagreb, 2004. čju varnosti in zdravja pri delu, ki naj 36 bi bil v pomoč vsem, ki sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru tega področja ter si nenehno prizadevajo za višjo kakovost življenja in dela. VIRI [I] Markič, M. Strateško planiranje kot orodje za udejanjanje politike varnosti in zdravja pri delu, Mednarodni seminar Smernice evropske zveze na področju varnosti, Portorož, 5, 1999;18-29 [2] Eurostat-»Statistics in focus«, Population and social conditions: No 17/2001 »Accidents at work in the EU 1998-99 in No 17/2001 »Work-related health problems in the EU 1998-99« [3] Eurostat, Labor force survey 1999 (ad hoc modul) [4] European Governance - a White paper; COM (2001) 428 fi nal, 25.july 2001 [5] Communication from the commission, Adapting to change in work and society:anew Community strategy on health and safety at work 2002-2006, Commission of the European communities, COM(2002) 118 fi nal, Brussels, 11.03.2002 [6] Eurostat-»Statistics in focus«, Population and social conditions: No 17/2001 »Accidents at work in the EU 1998-99 in No 17/2001 »Work-related health problems in the EU 1998-99« [7] Bilban, M. Ekonomski vidik poškodb pri delu, Delo in varnost, 51 (2006) 2; 25-36 [8] Easterby, S. Thorpe, R., Lowe, A. Management Research: An Introduction, Sage, London, 2002 [9] Gspan, P. Analiza in presoja varnosti pri delu, Zavod RS za varstvo pri delu. Ljubljana, 1996 [10] Pavlič, M. Određivanje prioriteta u nacionalnom programu sigurnosti na radu u R Sloveniji, magistarski rad, VŠSR, Zagreb, 2004 [II] Ninčevič, A. Ocena praktične rabe Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Delo in varnost, 51 (2006) 2; 37-44 [12] Takala, J. A safety culture that can save lives, Safe work program, ILO, Geneva, 2003. [13] Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja, Uradni list RS, št. 126/2003 [14] Strašek, V. Varnost in zdravje pri delu in družbena odgovornost,. Delo in varnost 47, 2, ZVD, Ljubljana, 2002, 60-63. [15] OHSAS 18001, 1999 (Occupational Health and Safety Assessment) [16] Drusany, V. Vodenje tveganja v podjetju, Ljubljana, 2001 Delo in varnost 52/2007/3 POSVET »VARSTVO PRI DELU, VARSTVO PRED POŽARI IN MEDICINA DELA« Portorož, 15. IN 16. maj 2007 UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI dr. Primož Gspan, univ. dipl. inž. Tradicionalno dvodnevno strokovno posvetovanje v portoroškem Kongresnem centru je, kot že doslej, organizirala Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo – oddelek za tehniško varnost, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Inšpektoratom Republike Slovenije za delo, Zbornico varnosti in zdravja pri delu, Kliničnim inštitutom medicine dela, prometa in športa in letos prvič še s sodelovanjem Združenja za medicino dela, prometa in športa. Vsebinska poudarka na posvetu sta bila skladno z letošnjo usmeritvijo EU vprašanje starejših delavcev ter vse bolj izrazite zahteve po trajnem vseži-vljenjskem izobraževanju. Obravnavane so bile še druge pereče in splošno zanimive teme v šestih sekcijah. V uvodni sekciji je treba posebej omeniti napredek varnosti in zdravja (v nadaljevanju V+ZD) kot uspeh načrtno usklajenih prizadevanj inšpektorata RS za delo. Gospod Stefan Orasche je predstavil zanimivo in učinkovito novo strategijo inšpekcijskega nadzora v sosednji Avstriji. V nadaljnjih in po tematikah usklajenih sekcijah so se imeli udeleženci možnost seznaniti in razpravljati med drugim o pomenu analiz tveganj, tudi na razširjenem področju varovanja okolja, o problemih in pomenu raznolikosti delovne populacije in o nezanemarljivem možnem prispevku starejših delavcev h gospodarstvu in stroki ter o metodah za vzdrževanje fi zične in psihične kon-dicije starejših. Predstavljeni so bili novi standardi in računalniške podpore za praktično delo strokovnim delavcem. Drugi dan posvetovanja je bila dopoldanska sekcija namenjena predvsem medicinskim vidikom dela in starajočih se delavcev ter pereči problematiki azbesta, popoldanska pa aktualnim temam požarnega varstva. Posvet se je zaključil z okroglo mizo z razpravo o obravnavanih temah in o te- Delo in varnost 52/2007/3 kočih problemih ter, kar je posebno pomembno, o usmeritvah in predlogih za nadaljnje še uspešnejše delo. Iz vsebine posveta, razprav in okrogle mize lahko povzamemo naslednje ugotovitve in zaključke: 1. Kot eden od pomembnih odgovorov na vodilno temo starejših je ugotovitev, da »starega delavca« ni mogoče opredeliti samo z leti, ampak sta fi zična in psihična kondicija posameznika odvisni od življenjskega sloga in prizadevanj posameznika za ohranitev življenjskih zmožnosti. Nedvomen zaključek je bil, da je delavec lahko primerno učinkovit tudi še v pozni starosti. Vendar je treba dobro poznati funkcije, ki s starostjo upadajo, in one, ki se ohranjajo ali celo dograjujejo. Pr av o te m bi m orali biti b o -lje poučeni delodajalci, da bi znali ustrezno razporediti delavce, prilagajati naloge, delo in delovno mesto starosti in zmožnosti in spodbujali načine za ohranjevanje življenjskih in delovnih funkcij zaposlenih. Ne nazadnje zahteva tudi direktiva 89/391/ECC individualno prilagoditev dela delavcu. 2. Omenimo nov in obetajoč pogled na celovitost V+ZD, ki ga vsebuje pojem koncepta »družbene odgovornosti« in ki daleč presega pomen gole ekonomike V+ZD. Pojem družbene odgovornosti še bolj defi nirano in strukturirano vsebuje vodenje varnosti, ki smo ga označevali s pojmom »kultura varnosti« in katerega pomen smo poudarjali še na lanskem posvetu. Kljub temu je bilo na okrogli mizi še posebej poudarjeno, da moramo ob izvajanju normativnih zahtev na področju varnosti pri delu in požarne varnosti govoriti še posebej tudi o varnostni kulturi. Delodajalci se morajo namreč zavedati, da so zakonske zahteve samo minimalne in zato zatekanje k čim cenejšim minimalnim zahtevam in rešitvam na dolgi rok ne pomeni zadostne varnosti. 3. Spet je bilo poudarjeno, da je eden od pomembnih vzrokov za slabe delov- ne razmere ter za varnost in zdravje pri uporabi novih investicij, da se po ukinitvi »elaboratov varnosti« temeljne zahteve za V+ZD v najpomembnejši fazi graditve objektov, to je v fazi projektiranja, siste-matično več ne analizirajo, ne evidentirajo in ne rešujejo. Posledice so bistveno dražji potrebni poznejši ukrepi. Ne nazadnje je tudi neizvedljiv celovit sicer predpisan postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja. Pri tem postopku komisija namreč ne more preverjati izpolnjevanja predpisanih bistvenih zahtev za objekte, če te zahteve v projektni dokumentaciji niso eksplicitno defi nirane. Zato ostaja na tem delu postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja na ravni farse, kar pa očitno nikogar od odgovornih ne moti. MDDSZ je treba zato na to že več let ponavljano dejstvo ponovno opozoriti in najodločneje zahtevati, da posredujejo za učinkovito rešitev v zakonodaji o graditvi objektov ali v zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu kot prispevek k učinkovitejšem gospodarjenju in konku-renčnosti slovenske družbe. 4. MDDSZ je treba opozoriti tudi na nelogičnost, da je predpisana obvezna uporaba SIST-a za toplotno udobje, niso pa obvezni kriteriji za res škodljive ekstremne toplotne razmere: za delo na vroče m i n d e lo na m ra z u. K l jub te mu da ti d ve p o dr o čji dobro pokrivajo ustrezni SIST-i, katerih uporaba pa je trenutno prostovoljna. 5. Pri kakovosti ocen tveganja in revizij opazimo očiten napredek, k čemur pripomore tudi novo predlagana metoda za sistematični pregled strojev in naprav, ki je lahko zgled metode tudi za splošnejši namen. 6. Posebej je bilo opozorjeno na še vedno pereč problem hrupa na delovnem mestu, zaradi česar moramo utemeljeno pričakovati večje težave in okvare v naslednjih letih. Zato je hrupu treba nameniti večjo pozornost. 7. V sekciji medicine dela so bili predstavljeni številni in dragoceni podatki, 37 Aktualno na temelju katerih je mogoče utemeljeno in objektivno oblikovati bodoče težiščne naloge, tudi politike. Podatki dokazujejo, da pomenijo nezgode pri delu okrog 10 odstotkov celotnega bolniškega staleža (leta 2004 je bilo več kot 11 mio izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni, nege, porodniške in nezgod pri delu; od tega je bilo nekaj čez milijon delovnih dni izgubljenih zaradi registriranih nezgod pri delu). Odgovornost za to nosita tudi stroka in odnos menedž-menta do VZD (varnostni inženirji, poo-blaščeni zdravniki - specialisti medicine dela, drugi strokovni delavci), česar se mora stroka zavedati. Še posebej je treba poudariti, da ni zanesljivih evidenc o drugem, verjetno pomembnejšem segmentu odsotnosti z dela: o boleznih, povezanih z delom kot posledici slabe organizacije dela, neprilagojenosti na-čina dela in naprav ter razmer na delovnih mestih. Prav temu je treba v bodoče nameniti posebno pozornost, na kar že leta doslej zaman opozarjamo. Brez teh podatkov so tudi celovite ocene škode zaradi varnosti pri delu pomembno podcenjene. 8. EU v tednu V+ZD 2007 (okvare lo-komotornega sistema – »NAREDITE SI BREME LAŽJE«) posebej izpostavlja oceno zdravstvenih razmer. Verjetno sta za to področje najbolj pristojna KIMDPŠ in IVZ. 9. Eno o d z a klj učnih m nenj je bil o, da je odločilni pogoj za večjo vlogo in status strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika v gospodarskih družbah, zavodih in ustanovah v spremenjenih gospodarskih razmerah prav osebno uveljavljanje in tvorno sodelovanje posameznika z menedžmentom podjetja, pri čemer so lahko šolska izobrazba, zbornica in inšpekcija samo v pomoč. 10. Prepričanje zbornice ostaja, da je kljub različnim pomislekom eno pomembnih zagotovil za dvig ravni dela strokovnih delavcev permanentno izobraževanje, ki je na drugih področjih že uspeš no uveljavljeno (tudi verifi cirano). 0 tem naj bi razpravljal na zborničino pobu d o tudi S vet v lade RS z a V+Z D na 1 etošnji jun ij sk i seji. Za na mi s o že pr ve oblike permanentnega usposabljanja strokovnih delavcev. Zato je bilo predlagano, da bi pripravili oceno po prvem letu delovanja. Morda z anketo, vprašalniki ipd. Takšni podatki bi prispevali k objektivnosti ugotovitev in k nadaljnjim usmeritvam izobraževanja in podobnim razpravam. 11. Opozorjeno je bilo tudi na kakovost strokovnih izpitov za strokovne delavce, ki po oceni ne dosegajo želene in potrebne ravni. Pred pristopom na izpit 38 namreč za kandidata ni predpisan čas praktičnega dela in praktičnih izkušenj, kar napeljuje tudi izpraševalce k pogosto bolj milemu ocenjevanju. 12. Spet se ni bilo mogoče izogniti že dolgo zahtevanemu oblikovanju zavarovalnih premij v odvisnosti od konkretne stopnje varnosti v določnem podjetju s temu prilagojeno oceno tveganja, kar bi morala biti ena od prednostnih nalog v najbližji prihodnosti. Tak sistem se je namreč v svetu uveljavil kot izjemno učinkovita vzpodbuda delodajalcem za skrb za V+ZD in ne nazadnje za medsebojno tekmovanje. 13. Pregled stanja v EU kaže, da se članice na vseh segmentih intenzivno pripravljajo na novo fi nančno perspektivo, ki bo začela veljati v letih 2007 do 2013. Gospodarsko najrazvitejše države (Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija) pa že kažejo pomisleke glede znižanja ravni V+ZD ob ohranjanju minimalnih standardov varovanja zaposlenih (problem nekonkurenč-nosti omenjenih držav zaradi visokih stroškov dela). Ti signali so vredni naše resne in pravočasne pozornosti ter spremljanja in prilagajanja. Nedopustno in nespametno bi bilo, če bi nižanje ravni varnosti in zdravja pri delu dobesedno razumeli tudi slovenski novodobni “turbokapitalisti”. Zlasti še, ker svetovna praksa govori prav nasprotno: da sta namreč prav stopnja varnosti in varnostna kultura odsev konkurenčnosti, urejenosti, bonitete in zanesljivosti podjetja. Konkretne izkušnje pri nas dokazujejo, da gre trenutno velikemu deležu lastnikov izključno iz meseca v mesec za čim večji in trenutni dobiček. 14. O nacionalnem programu je obveljalo stališče, da bi moral biti za večjo izvedljivost zastavljen manj široko in tako, da bi bilo mogoče doseganje ciljev spremljati in verifi cirati čim bolj objektivno. Zaradi večje uresničljivosti pa naj bi bilo omogočeno izbirati med že oblikovanimi in deklariranimi cilji prednostne ter jim določiti roke, nosilce in merila za evidentiranje stopnje uresničevanja. Zato naj MDDSZ in MZ čim prej pripravita celovito oceno uresničevanja zakona o VZD in resolucije o nacionalnem programu VZD ter določita nadaljnje prioritete, nosilce in roke na področju sistema VZD. 15. Jasno je bilo izraženo mnenje, da je glede poklicnih bolezni več kot preveč sprenevedanja in slepomišenja. Oči-tno ni resnične volje pri pooblaščenih zdravnikih in ker so pogosto odvisni od delodajalca, je stanje takšno, kot pač je. Vsi se izgovarjajo na nedorečen sis- tem dokazovanja, ki je povezan s fi nan-ciranjem diagnosticiranja poklicne bolezni, kar pa ni ravno ključni problem. Le-ta je dvojna lojalnost, pojav, ko je zdravnik plačan od istega delodajalca kot delavec, kar je etično nesprejemljivo, ker ima vedno prednost plačnik. Ključno je tudi dejstvo, da pooblaščeni zdravnik ni zaščiten, če diagnosticira poklicno bolezen: delodajalec z njim lahko nemudoma prekine pogodbo. Nikakor pa ne smemo zanemariti tudi namenskega prikrivanja stanja in želje po zaslužku. 16. Na področju varstva pred požarom je bil poudarjen pomen inženirskih metod in računalniškega modeliranja. Te metode so za nas toliko bolj zanimive, ker imamo slabe oz. pomanjkljive predpise. Eden od pomenov inženirskih metod je tudi v rešitvah, ki so objektom prilagojene in tako omogočajo realne rešitve oz. predloge za izvedbo požarnovarnostnih ukrepov v objektih, da objekti tako niso, vsaj kar se tiče ukrepov, »predimenzionirani«. 17. Organizatorju je bilo predlagano, da bi o nekaterih aktualnih temah in zaključkih posveta seznanil resorno ministrstvo ter še posebej delodajalce preko GZS in OZS, kar bi pomagalo pri praktičnem uveljavljanju učinkovite varnosti in zdravja pri delu. * * * Po splošnem mnenju udeležencev je bilo posvetovanje eno od uspešnejših po izbranih tematskih področjih in temah in tudi po strokovnih izmenjavah izkušenj v neformalnem delu. Spet je bil pohvaljen skupni nastop organizatorjev s priporočilom, da stroke usmeritve in dosežke zadnjega leta še vnaprej čim bolj koordinirajo in povezujejo za doseganje sinergijskih učinkov za napredek varnostne kulture in ravni varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva v Sloveniji. Ob zaključku posveta so bili udeleženci povabljeni na prihodnje strokovno druženje naslednjo pomlad. Razšli smo se z občutkom, da smo oba kongresna dneva koristno izrabili in da je bil posvet ne samo strokovno in glede zaključkov in sugestij nadpovprečno uspešen in ploden, temveč je ostal tudi neformalni del z druženjem, izmenjavo mnenj in nepozabno večerjo med plovbo vzdolž naše lepe obale v nepozabnem spominu. Organizatorji se posebej zahvaljujejo referentom in razpravljavcem, zapisovalec poročila pa se zahvaljujem za sugestije in opombe, ki so jih pr ispevali kolegi in voditelji sekcij ter okrogle mize. Delo in varnost 52/2007/3 Zakonodaja IZ URADNEGA LISTA REPUBLIKE SLOVENIJE (od 29. 1. do vključno 21. 5. 2007) Ureja: Nina Kos, univ. dipl. pravnica Uradni list RS, št. 10 Zakon o zagotavljanju socialne varno- Zakon o spremembah in dopolnitvah z dne 6. 2. 2007 sti slovenskim državljanom, ki so upra- Zakona o varstvu pred utopitvami Pogodbeni partnerji so sprejeli: Aneks št. 4 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti Aneks št.3 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi grafi čne dejavnosti Aneks št.3 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno- vičeni do pokojnin iz republik nekdanje (ZVU-A) SFRJ (ZZSV-UPB1) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in Zakona o sodelovanju delavcev pri zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB2) upravljanju (ZSDU-B) Zakon o delovnem času in obveznih Zakon o reviziji postopkov javnega napočitkih mobilnih delavcev ter o zapi- ročanja (ZRPJN-UPB4) sovalni opremi v cestnih prevozih (ZD- Zakon o referendumu in ljudski iniciati-COPMD-UPB1) vi (ZRLI-UPB2) predelovalne dejavnosti Vlada RS je sprejela: Uradni list RS, št. 27 Uredbo o spremembah in dopolnitvah z dne 26. 03. 2007 Uradni list RS, št. 12 Uredbo o povračilu stroškov prevoza z dne 12. 02. 2007 Državni zbor je sprejel: na delo in z dela javnim uslužbencem Zakon o sodiščih (ZS-UPB3) Državni zbor je sprejel: in funkcionarjem v državnih organih Zakon o sodniški službi (ZSS-UPB3) Zakon o pravicah iz pokojninskega in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Energetski zakon (EZ-UPB2) invalidksega zavarovanja bivših voja- Uredbe o povračilu stroškov za službe-ških zavarovancev (ZEC-B) na potovanja v tujino Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-UPB1) Uradni list RS, št. 20 z dne 06. 03. 2007 Pogodbeni partnerji so sprejeli: Uradni list RS, št. 14 Popravek h Kolektivni pogodbi lesar- z dne 16. 02. 2007 Ministrstvo za okolje in prostor, Mini- stva strstvo za zdravje in Ministrstvo za Uradni list RS, št. 28 z dne 29. 03. 2007 Državni zbor je sprejel: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ureditvi določenih vprašanj kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so Uradni list RS, št. 29 sprejeli: z dne 30. 03. 2007 Pravilnik o monitoringu radioaktivno-v zvezi z graditvijo objektov na mejnih Ministrstvo za promet je sprejelo: sti prehodih (ZDVGOMP-A) Pravilnik o spremembi Pravilnika o Minister za obrambo je v soglasju z mi- Uradni list RS, nistrom za okolje in prostor sprejel: št. 22 z dne 12. 03. 2007 stro kovnem usposabljanju osebja za obratovanje žičniških naprav Pravilnik o spremembah in dopolni- Ministrstvo za gospodarstvo je spre- Ministrstvo za promet je sprejelo: tvah Pravilnika o požarni varnosti v jelo: Pravilnik o spremembah in dopolni-stavbah Seznam standardov, katerih uporaba tvah Pravilnika o pogojih za opravljanje ustvari domnevo o skladnosti dvigal z zahtevami Pravilnika o varnosti dvigal Predsednik sveta FIHO je sprejel: varnega prometa in vzdrževanje reda Pravilnik o organiziranju in izvajanju v pristaniščih in ostalih delih teritorial-nadzora v invalidskih in humanitarnih nega morja in notranjih morskih voda Uradni list RS, št. 31 organizacijah z dne 06. 04. 2007 Uradni list RS, št. 24, Uradni list RS, št. 15 Vlada je sprejela: z dne 20. 03. 2007 dne 20. 02. 2007 Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepre- z Državni zbor je sprejel: Državni zbor je sprejel: mičnih virov onesnaževanja Zakon o dodatni koncesijski dajatvi Zakon o odpravljanju posledic dela z Ministrstvo za delo, družino in socialne od prejemkov, izplačanih za občasna azbestom (ZOPDA-UPB1) zadeve je sprejelo: in začasna dela študentov in dijakov Zakon o izumih iz delovnega razmerja Pravilnik o spremembah in dopolnitvah (ZDKDPŠ-UPB1) (ZPILDR-UPB2) Pravilnika o nomenklaturi poklicev Uradni list RS, št. 16 Uradni list RS, št. 26, Uradni list RS, št. 32 z dne 23. 02. 2007 z dne 23. 03. 2007 z dne 10. 04. 2007 Državni zbor je sprejel: Državni zbor je sprejel: Vlada RS je sprejela: Zakon o avtorskih in sorodnih pravi- Zakon o spremembah in dopolnitvah Za- Uredbo o določitvi kvote za zaposlo-cah (ZASP-UPB3) kona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-A) vanje invalidov Delo in varnost 52/2007/3 39 Zakonodaja Uradni list RS, št. 34 Uradni list RS, št. 37 Uradni list RS, št. 41 z dne 17. 04. 2007 z dne 23. 04. 2007 z dne 11.05.2007 - Državni zbor je sprejel: Vlada RS je sprejela: Vlada RS je sprejela: Zakon o spremembah in dopolnitvah Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav Uredbo o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah (ZZad-B) za pridobivanje svinca in njegovih zlitin Uredbe o mejnih vrednostih emisije iz sekundarnih surovin hlapnih organskih spojin v zrak iz na- Vlada RS je sprejela: Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav prav, v katerih se uporabljajo organska Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju za proizvodnjo lesnih kompozitov topila odpadne vode iz naprav za pranje in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz livarn Uredbo o spremembah in dopolnitvah kemično čiščenje tekstilij sive litine, zlitin z železom in jekla Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepre-mičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kot 50 ;W in nepremič-nih motorjev z notranjim izgorevanjem Uredbe o mejnih vrednostih emisije Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav halogeniranih hlapnih organskih spojin Uredbe o izvajanju zaščitnih ukrepov za proizvodnjo aluminija z elektrolit-v zrak iz naprav, v katerih se uporablja- na ladjah in v pristaniščih skim postopkom Uredbo o emisiji snovi v zrak iz livarn jo organska topila aluminija in magnezija Uradni list RS, št. 42, Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav Uradni list RS, št. 39 z dne 15. 05. 2007 za pripravo asfaltnih zmesi z dne 04. 05. 2007 Državni zbor je sprejel: Vlada RS je sprejela: Zakon o sodelovanju delavcev pri upra- Uredbo o spremembah Uredbe o rav- vljanju (ZSDU-UPB1) nanju s snovmi, ki povzročajo tanjša- Zakon o upravnih taksah (ZUT-UPB3) nje ozonskega plašča Zakon o varstvu pred utopitvami Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo keramike in opečnih iz- (ZVU-UPB1) delkov Uradni list RS, št. 40 Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav z dne 07. 05. 2007 Uradni list RS, št. 43, za proizvodnjo cementa - Državni zbor je sprejel: z dne 18. 05. 2007 Uredbo o emisiji snovi v zrak iz naprav Zakon o spremembi in dopolnitvi Obli-Državni zbor je sprejel: za vroče pocinkanje gacijskega zakonika (OZ-A) Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih Zakon o spremembah in dopolnitvah UPB1) in srednjih kurilnih naprav Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-B) Uradni list RS, št. 44, Uradni list RS, št. 36 Zakon o spremembah in dopolnitvah z dne 20. 04. 2007 z dne 21. 05. 2007 Zakona o delovnem času in obveznih Ministrstvo za okolje in prostor je sprejelo: počitkih mobilnih delavcev ter o zapi- Državni zbor je sprejel: Pravilnik o monitoringu kakovosti zu- sovalni opremi v cestnih prevozih (ZD- Zakon o graditvi objektov na mejnih nanjega zraka COPMD-B) prehodih (ZDVGOMP-UPB1) 40 ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran www.zvd.si in si ogledate novosti oziroma nas obiščete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani. Delo in varnost 52/2007/3 Programi za evidence s področja VZD in ocene tveganj Demo verzijo programov lahko preizkusite na spletnem naslovu www.ebs.si. 1. Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu - EVZD 39 Program evidence zajema obširno bazo podatkov vodenja evidenc (39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) varnosti in zdravja pri delu za več firm. V programu zajemamo podatke o delovnem okolju za različne fizikalne, biološke, kemične in druge škodljivosti, delovni in osebni varovani opremi, posebnih zdravstvenih zahtevah ter nevarnih snoveh po delovnih mestih, kijih mora podjetje redno pregledovati na posameznih področjih, kjer so prisotna. Po delavcih pa spremljamo evidenco o usposabljanjih iz varnosti in zdravja pri delu, preventivnih zdravstvenih pregledih, katere morajo imeti delavci opravljene, da lahko nemoteno opravljajo dolžnosti na svojem delovnem mestu, obvezen začetek dela in poškodbe pri delu. Evidence varnosti in zdravja pri delu omogočajo tudi plan in analizo posameznih ali celotnih podatkov za določeno obdobje. Nekatere evidence lahko vodimo tudi v drugih programih, kjer je običajno več podatkov, sama evidenca pa podrobnejša. Vedno pa izhajamo iz istih podatkov. Cena: 425,64€ (102.000,00 SIT) z vključenim DDV 2. Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - IOT & RIOT Program je namenjen za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Cena: 450,68 € (108.000,00 SIT) z vključenim DDV 1 + 2 PROGRAM = 600,90 € (144.000,00 SIT) z vključenim DDV 3. Program Šifrant za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD je namenjen za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja. Pred izvedbo obdelave za posamezno delovno mesto v programu Ocena tveganja, izdelamo najprej v tem programu (Šifranti VZD) kriterije ocenjevanja, ukrepe kako se izogniti ali zmanjšati možnost pojava. Na podlagi teh kriterijev se ocenjujejo oz. izdelajo ocene. Ocenjevanje mora biti vedno po enakih oziroma podobnih zahtevah. Cena: 550,83 € (132.000,00 SIT) z vključenim DDV 1+2 + 3 PROGRAM = 1001,50 € (240.000,00 SIT) z vključenim DDV Nove publikacije Praktične smernice za preiskave delovnega okolja – PRAH Praktične smernice za varno premeščanje bremen Priročnik za varno vzdrževanje ZVD ADR 2007 ADR 2007 Priročnik za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Priročnik za varno delo z viličarji Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464 EVZD39 Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu IOT & RIOT Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja Več informacij: Barbara Vogrič, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si