Natisov 15.000. C" izhaja vsaki datiran z dnevom Mnje nedelje. lina velja za Av-za celo leto f, u pol in čelrt memo; za _ f-' 50 vin. za celo 1 Nemčijo slane 1 leio 5 kron, za 6 kron; Kteo inozemstvo se pni naročnino z ozi-I visokost pošt-} Naročnino je pla-L|qirej. Posamezne jeprodajajo po 6 v. JiiStvo in upravno se nahajata v iško po-Hi štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo nI odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/, strani K 16, za >/• Strani K 8, za >/u strani K 4, za '/»• strani K 2, za »ft; Strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. ;kazal k "'ranckai srečno ovarni delo tanovc Vojnikj zda okli in njivi redi 81 i kozoM :rito, izka, Kdor je volitve. 20. junija so se izvršile ožje volitve, naj le nakratko poročamo: 1. Štajersko. Na spodnjem Štajerskem bila je fe v ptuj-tkoormožkem okraju ožja volitev med dosedanjim (Klancem dr. M. P i o j e m in farovškim kandi-tafjm Brenčičem. Naša stranka se te ožje plitve ni udeležila. Za politično ničlo (krnica nismo mogli glasovati in dr. Ploj je islfd njegove narodne hujskanje v naših vrstah temi vpliv zgubil. Zato se je naša stranka jjilrža 1 a glasovanja. Pri ožji volitvi nije dr. Ploj propadel in vsled velikan-■ duhovniške agitacije ter tudi vsled nespo-MlHosti Plojevih agitatorjev je bil spuhelj-jiki B r e n č i č izvoljen. Ploj je dobili 3560, prnič pa 5135 glasov. Na spodnjem Štajer-iiimamo zdajvsame prvaške-klerikal-linoslance. Žalostna nam majka! * * * 2. Koroška. Koroški napredni kmetje pa so pri ožjih ih na celi črti zmagali. V celovški bil je izvoljen naš kandidat Lutschou-i je dobil 2958 glasov, medtem ko jo ostal st Luk a s (za katerega so tudi slov. glasovali) z 2233 glasovi v manjšini. V4 okraju zopet je zmagal naš kandidat lajele. ki je dobil 2493 glasov; soc. demote: Eich je dobil le 2182 glasov. Zmaga »Koroškem je torej velika! Rt Po volitvah. Tv. vecim ledra, frišne svinjske kože zadnjega dela. Opazovalec. Reka. Oštirica g. Lebe po domače Holzer je neznansko agitirala za Pišekovo stranko in pri tej priliki žaljivo in zaničljivo govorila črez Štajercijance. Pohorci, zapomnite si to dobro! Mi pa svetujemo tej mali a vročekrvni ženki, naj pusti politiko, Štajercijance in Nemce pri miru, naj se raje briga bolj za kuhljo in za svojo ljubo malo deco, pa bo bolje in pametneje. Največji most na oboke sveta. Amerikanci zgradili so zdaj največji ob6kni most sveta čez East-River pri Novem Yorku. Naša slika kaže to velikansko stavbo od dveh strani. Štiri leta so ta most gradili. V velikanskem oboku prepreži most reko. To je tudi obenem najtežji železniški most;'njegova fteža znaša 807000"lonT~Skupna dolgost mostu znaša 5 kilometrov. Troške se je 1 preračunalo najprve fna. £48 ;vmilijonov markov, znašali bodejo j pa bržkone veliko več. XXXXXXXXXXXX Zahtevajte povsod „Štajerca". a Die groBte Bogenbriicke derVVelL 0 is new . Hudson -ffiverferiiclre bei (evr-fori. - Prevroča kri ni dobro za ženske. Neb oštirica pa je zaničljivo o gosp. kandidata! sniku govorila ter mu očitala, da ni druzega kot en revni BBurgžandarin". Mi S da „Bnrgžandarma kot cesarska straža pfl ni kaj smešnega ali sramotnega, seveda vi tudi ne more biti — grofovega roda bilo pametneje, ko bi ženske včasih zobi stisnile! Gornje Hoče. G. Visočnik po iz Pohorja je na dan volitve v čast in ljenega Pišeka streljal ter 15 šasov je imel ta možek, a željni smo vedeti, celo leto samega veselja naprej streljal? vidli, bomo vidli! Slivnica. Na biukoštno nedeljo je i: kandidat g. L. Kresnik tukaj volilni sh terega se je udeležila ogromna množica cijancev. S črno armado sta pribruhnila di Leskovar in pisar Kemperle iz Maribora H sta si hotela nekaj jezika brusiti, so jih in čete Štajercijanci hipoma postavili na ,li črez to je bil žnidarček Pungartnik tako kačen, da je slekel hlače, stopil na okno jega stanovanja, in nago svoje zadnje strinečim otrokom, dekletam, ženam in a H cijancem črez okno kazal. Kaj pa porečeš kt j ljubi „Štajerc?" Nič — jeli? Mi tudi i* mogoče, da mu sodnija en flajšterček pri I na njegovo prevročo — kožo. Gotovo ga I njegovi prijatelji, kaplan Baznik, Roj kota I H oštir Gsellmann itd. sedaj kot narodnega ji ■• sloveli. Živijo! 'z ' Hoče. Bil je tudi pri nas naš Ijabrjfl H cenjeni kandidat g. Kresnik na volilnem ■ katerega so se udeležili vrli Štajercijanci ti množnem številu, da so črno stranko mM H tebi nič zbrcnili ven. Zanimiv je pri tem i tP* posebno en slučaj. Ko so Kresnika hoteli kričati in mu govorjenje preprečiti, je edei črnih pobalinov zakričal: „Zivio Srbija!' klerikalnih listih se ti farizeji kaj radi !: etn in hlinijo kot zvesti državljani in Avstrij Kaj pa je ta vsklik pomenil ? Ce ti gre< I slabo, ajd doli med tvoje brate, med pre Srbe. Ali veste kam Bliši ta izklic? Cel H o tem nobeden nič ne zine po črnih car" Junaki, vse poštenosti vredni 1 Čast vam in odkritosrčni ljubezni do matere Avstrije! Da; in srce je pač res pri vas nasprotna sttu| je to morda tudi laž? Hoče. Raje bi bili mirni in tihi, a loj Hočah tega nimajo radi; dregajo in iz gol kristjanske ljubezni, no ljubezen pi bežen vzbuja, zatorej pa — ajd, tndi w\ samo kaplan Baznik in njegove čete. Y[ številki „Slov. gosp." je znani hoški ri napadel tukajšuo učiteljstvo. Sprva se j«j gospoda nadučitelja ter mu predbacival, le po hočkih Slovencih (!!) dosegel tukajšnoj učiteljsko mesto. Bod' na gmah, ti sii črnim škricom! Dobil je to mesto po pa ne po milosti tvoje — bande. Smoj itak opetovano povdarjali, da ima g. naš, kateri službuje tukaj že 21 let, a{ občinstva 1000 več zaslug, kakor jih boj spodarjev" šribarček si jih nabral v Jeli, škricek ti blagodušni in mlečozobni, v tvoj rog trobil, potem bi bil dobil svoj po milosti — no ja, vsaj veš. kateri. se radi tega ne pričkamo nadalje — a še omenimo: Našega g. nadučitelja s; in ljubili v Hočah že takrat, ko so jevemu" škricu mamica še smrkelj brii nosa. — Potem se pa loti ta nova dušica našega g. učitelja, ter mu pripi pometa smeti pred svojim pragom. Noj kovi gostilni in mesnici te blage kristjai šice vsako nedeljo govore, da naš g. uči' devettaužendkrat prekleti ŠtajercijanecJ nič drugega, kakor trumo otrok. To inT bedo mu predbacivajo. Siroveži! Če ima beti sedmero otrok, ženo in bolno v teku dvajsetih let imel Bog ve koliko] v svojej obitelji, če je moral tri svojih letnih bratov spraviti na svoje stroške dj podedoval žali Bog vinarja ni, ali je da bi imel polne kadi cekinov ? ToJ gmotno stisko in pa — otroke ma of puhle, sirove duše! Sram vas bodi in pride oče v takih razmerah v stiske in je popolnoma razumevno in vsmiljenia |ro* ant ikn nje. !iiaja vreden. A mi poznamo tndi gospode ka-|(toeiadrnge duhovnike, celo Škofe, ki imajo rJWgow črez vest, in vendar nimajo otrok, pa Wih dohodkov. No, podle duše, čemu pa tem gospodom ne očitate dolgove? Nima nič drozega blor preveč otrok! Blagodnšna srca! Torej im jih. in sicer sedem, Bog se vsmili, jih je lini. a otročiči so z a k o n s k i, in preskrbel jih je do danes v silah in težavah sam, pošteno lisam, in mu nobeden teh hoških prvakov in (tanki niti vinarja pripomogel ni. Kaj vas torej |lnga našega učitelja beda in otroci? A mi polarno v našej vasi, v našej občini in fari očete, li imajo tndi otrokov, pa so nezakonski |ii se ne preskrbjejo po svojih očetih. Mi pojmo :ndi gospode duhovnike, ki niso v zakonu imajo vendar le tudi nezakonske otroke, ka-le vsmili, tudi niso preskrbljeni. Naj imena? Čemu pa pred tem pragom »potujete se črez njegovo airo-uštio! Vendar bi bilo bolje, ko bi v vaši ne-aaaaki krščanski Ijnbezni mu pomagali iz nje. (Pred dvemi leti je poprosil krami šolski svet janekai kurjave, češ, samična koleginja ima |mien prostega stanovanja brezmejno prosto Jnjjto. A niso um ne poleua dovolili, zakaj g. »Novak Kari so bili nasproti. Ja, seveda, ko |K kakšen prvaški učitelj ali celo kakšen ka-Iflinček kurjave prosil, bi mu takoj pol Pohorja »Mi. Spotnjete se njegove bede! Zakaj pa mu ■te pripnetili pri občini tajniško mesto ? Sedaj it tietc kronice g. Pišek, sin poslanca Pišeka. gospod mora tri do štirikrat na teden je vasi jo primahati sem gori. Ako mu oče podari le enodnevno plačo svoje kot državni poslanec t. j. 20 K, mu ni srioariti v Hočah. Pa kaj češ. to mesto jedaj ni za „Šr.ajercijance". Zanimivo je, zlate dašice so nekateri Hočanje. Dolgo-ošti: Gsellmann se je pri zadnjem občin-računu kaj brzo repenčil nad izdatkom ja, zakaj, služil je tiste groše lansko naš učitelj. Gsellmann je odkrito rekel, K občinski očetje, on in Novak na čelu, sicer lili dotično svoto,■ pa ne za njega. -Aha, iknež naj jo požre, potem mu pa iz srca limo tudi 10000 K. Oh. oh, kako dobro ta kristjanska ljubezen ! Pa čudno! čeprav Gsellmann vsakega nemškutarja in „Sta-iz dna srca sovraži, vendar pa njih in kronice kaj rad pobira. Da, da, krist-ljnbezen in pa svetlo kronice — gliha štriha! Brez zamere gospodine reštaurater oann, da smo so bavili tudi z Vašo visoko ! Pred štirimi leti je prišel naš £ako pso-g. u-Jitelj k nam. Poznal ga izvun g nad-Ija in g. šolskega sveta oglede nobena ni v Hočah. A poizvedli so hočki hra-leži in prvaki, da je neki nemškutar in bilo. Dva meseca pred imenovanjem so po njihovih umazanih listih psovali kakor Torej po osebi ga nobeden ni poznal,- a po m je bil iiaznaujeu kot nemškutar — dosti preveč je, križaj mo ga že pred kot sem pride. Cenjeni bralci, kaj pa pravite k tej kristjanski Ijnbezni ? Vidite po teh in sto drugih enakih slučajih ste vi vzbujali v njem ljubezen do vas, in to je bilo krivo, da vam je in še bo večkrat zmešal vaše črne štrene — kar ste sejal ito že-jete. Pa ni tako prokleto človeče naš ubogi učitelj sam. o ne, v teh kristjanskih srcih prebiva enaka ljubezen tudi do drugih. G. Stanitz a so n. pr. kar zadnjič zopet prav po hinavski napadli ter mn tudi dolgove očitali in mu „krah" prerokovali G. Stanitz je revnega viuičarja sin in pi je po lastnih močeh in po pridnem delu in hudem boju pripomogel do današujega stanu. Mn zavidate njegovo lepo imetje? Mu želite 0krah" ? Nič se ne bojte, dušice plemenite, da bi ga zadrgnila vaša nevošljivost — Stanitz je grča in korenika in Bog ve, kedo in koliko izmed vas jih bo šlo prej rakom žvižgat, kakor on. Zabilježite si ta mene tekel! Kaplan Baznik, po čem diši? Glejte dragi čitalci, na eni strani bedo špotujejo, na drugi pridelano imetje zavidajo! Moj Bog, vsak ni tako srečen kakor n. pr. g. atek Novak, ki se je vsedel v kupec premoženja in zraven tega po vseh krajih še srečno poerbal zdaj eno zdaj drugo; vsak ni tako srečen kakor g. Rečnik, ki je tudi vsak hip dobival srečne erbščine; in vsak ni tako srečen, kakor Rojko — ter Franclček, ki je dobil po očetu tisočake, po tastu ua hišo, grunt in polni hlev najlepše živine. — človek obrača, Bog pa obrne! Konečno še nekaj! Spotnjete se s strupenimi slinami črez bedo in nesrečo svojega bližnjega, čemu se pa ne spotnjete črez nesramnosti vaših najpristnejših pristašev? čemu n. pr. niste objavili nesramno dejstvo vašega priljubljenega prijatelja Pungartni'ka iz Slivnice, ki je v sveti jezi na binkoštno nedeljo otrokom, deklicam, ženam in možem -iz okna svojo nago ,zadnje obličje' kazal, kaplan Baznik, kje pa je to objavljeno in spoštovano? Da. da pometajte torej raje pred svojim pragom) Pohorje. Dne 13. junija bi bila morala biti procesija k svetemu Arhu na Pohorju in sicer v ča3t sv. Ajitnu. Ker paaso bili slučajno letos ta dan volitve, so sv. Antona god takoj na 12. prestavili in procesijo tudi na ta dan preložili, češ far mora pri volitvah biti navzoč. Po službi božji so se vrli romarji dobro najedli in napili in se zidane volje spravili proti domu. Visoko na Pohorju še sredi pota imamo tndi krčmo, pri Tike-ju. Tamkaj se je precej romarjev oglasilo, da bi si dušico bolje telesu privezali. Med temi romarji sta bila v družbi poslanca Pišeka tudi hoški in slivniški kaplan. Nahajal se je pri Tike-jn tudi g. Anton Pehar posestnik iz Zgornje Hoče. Tega so zaradi volitve malo našraufali. In ker mož odvrne, da ne bo ne na eno ne na drugo stran volil, mn je slivniški gnadljivi gospod kaplan dal ime: »Kurji drek". Odsihmal so Peharja klicali kar kot „Kurji drek". Mož je to elegantno ime tiho požiral, misleč si, da brijejo norca v vsoji vinski navdušenosti, zato odvrne: „Vem da je dvobarven, jaz pa ne bom belo, ne črno volil; bom rajessocijalisti potegnil." Potem pa ste „kravji drek", ga apostrofirajo gospod kaplan iz Slivnice. Mož bo vendar tako pameten, da bo tega finega gospoda tožil. Sodite sami, dragi bralci, katero poštenje si za- služi taki hlapec Gospodov. Katoliški duhovnik in tako govorjenje, take izraze — no daleč smo prišli! Res se odpirajo tadi največjemu botelnn oči: Tako govori duhovnik, v Hočah so kričali „Zivio Srbija", v Slivnici je eden nekaj črez okno kazal itd. No, zares vseh časti vredna kompauija! Le tako naprej — vera peša. Pohorc. Novice. Priporočamo najtopleje tovarno kmetijskih in poljedelskih strojev J. Pfeifer. (Glej tndi inzerat v današnji številki „Štajerca"!) Iz Spodnje-Stajerskega. Hofrat Ploj — adijo! Zaduji politični boj prinesel je tudi senatnemu predsedniku dr. M. Ploju politično smrt. Ta dogodek je na vsak način večjega političnega pomena; kajti to mora danes tudi sleherni Plojev nasprotnik priznati, da je bil Ploj eden najveljavnejšihin najvplivnejših si o ve n sko-p r v a š k i h poslancev. In kakor krvavo satiro sprejema javnost na znanje, da je Plojev naslednik — spuheljski Brenčič. Vsa javnost se temu dejstvu smeji in odkritosrčno povemo, da je ta pojav značilni dokaz propadanja politične inteligence med Slovenci. Dr. Ploj bil je v prvi vrsti najpomembnejši zastopnik stare prvaške stranke. Ta stranka je bila vedno v vsakem oziru konzervativna. Nikdar ni mogla razumeti političnega razvoja in modernih zahtev javnega življenja. Na stari tradiciji, s starim in zastarelim programom, brez pravega stika z ljudstvom samim je korakala ta prvaška stranka svojo pot naprej. Bila je zastopnica tistih struj, ki so se vedno smatrale kot nekaka smetana na mleku slovenskega ljudstva. Politično življenje so smatrale te stroje le kot nekak privilegij za-se. Voditelji te stranke so napravili pri »zastopanju ljudskega blagra" dobre dobičke. Na Dunaju smatralo se je prav rado te gospode kot nekake „Parade-stucke" in njih volja je bila „volja" slovenskega ljudstva samega. Največji avstrijski trgovski parnik. Pri „navale triestino" v Monfalconu pustila je znana pomorska družb3 ,.Au- stro-Ameri-eana" brzopar-. nik Jgraditi. katerega kaže naša slika. To bode največja in najhitrejša avstro - ogrska trgovska barka Nosila bode ime „Kaiser Franz Josef. Izrinila bode 16000 ton vode in dosegla hitrost 18 morskih milj na uro, Parnik bode lahko v 1. razredu 150 oseb, v 2. razredu 450 in v 3. razredu 1800 oseb sprejc. Poleg tega se bode lahko naložilo 7000 blaga. Moštvo parnika znašalo bode 300 oseb. ton Iz te stranke vstvaril si je torej dr. Ploj temelj svoji slavi. Pomagal mu je pri temu seveda neprecenljivi, čeprav tudi brezobzirni njegov politični talent. Ploj je rojen politik in diplomat, ako ravno je napravil v zadnjih letih tudi mnogo taktičnih napak. Vedel si je na Dunaju že kot mlad človek velikih simpatij pridobiti. Vlada, ki ni naših južno-avstrijskih razmer nikdar poznala, napravila je iz skoraj mladeniškega Ploja nekakega „reprezentanta slovenskega ljudstva". Kot 30 letni mož bil je Ploj že hofrat in danes je senatni predsednik pri upravnem sodišču. Vlada ga je vedno in povsod podpirala, ker je tudi on kot orodje nekake višje volje vlado podpiral. Iz tega razmerja med vlado in Plojem je sledilo seveda tudi dejstvo, da je Ploj v gospodarskem oziru za ljudstvo le toliko in le tisto dosegel, kar je potreboval za svojo osebno agitacijo. Ploj je bil torej vedno nekaki vladini komisar med slovenskim ljudstvom. Mi in z nami pač vsi moderno misleči ljudje imamo seveda vse druge pojme o demokraciji in ljudskem zastopanju. In tudi ljudstvo dobiva druge pojme. Ravno zato je Ploj padel. Zidal je vedno le na svoj osebni vpliv in nikdar ni mislil na to, da bi svoje pojme spojil z na-ziranjom javnosti in političnim življenjem sploh. Osebnih napak dr. Ploja ne bodemo danes razpravljali; zlasti tistih ne, ki mu jih v slovanski in krščanski ljubezni njegov bratranec dr. Korošec očita. Omenimo le tisto, kar se zgolj politične sodbe o dr. Ploju tiče. V svoji mladosti bil je Ploj nemškega mišljenja in še pozneje se je podpisaval kot „Dr. Friedrich Ploi". Kot Ptujčan bil je gotovo vedno vezan na ptnjsko meščanstvo in klerikalci mu očitajo, da se celo na starejša leta ni slovenščine dobro priučil. Vendar pa je Ploj v zadnjih letih zašel na pot narodnjaške huj-s k a r i j e. To se je izkazalo zlasti septembra meseca 1. 1908, ko je Ploj zbral najgrše in naj-podlejše laži o nemških izgredih in jih podal v posebni interpelaciji državni zbornici. Takrat in tudi pozneje še večkrat je dr. Ploj dokazal, da prekosi v narodni hnjskariji celo klerikalne ro-govileže. Upal je pač, da se bode „narodna stranka" razvila in mu vstvarila varno zavetišče. Zato se je razvil iz Ploja, ki je bil svoj čas narodno toleranten, nacionalni trombentar. Njegova v Ljubljani tiskana „Sloga" je v naravnost revolver-žurnalistiškem zmislu pričela borbo proti nemštvu in si je v svoji brezvestnosti v tem oziru prvenstvo med slovensko-štajerskimi listi pridobila... Plojeva nedoslednost je tudi mnogo vzroka njegovega političnega konca. Pred 4 leti bil je kandidat klerikalne stranke in kako je ta za Ploja delala, to vemo mi, to vedo pa tudi slovenski liberalci. V politični konkurenci se je potem iz znanih vzrokov spri z voditelji klerikalne stranke in poskusil boj na lastno pest oziroma s pomočjo nekdaj nanj tako hude „ narodne stranke". To je bila po našem mnenju za Ploja velika taktična napaka. V času vpeljave splošne volilne pravice imel jo Ploj le dve poti: prestopiti v klerikalni tabor in se pokloniti ožlindranem gospodstvu ali pa — odstopiti. Jur-tela je bil pametnejši, ker je pravočasno odstopil. In mnogo slovenskih vodij je v pravem času spremenilo svoje liberalno „ prepričanje" v klerikalno. Ploj pa se je v neverjetni kratkovidnosti zatekel v nekdaj mu tako sovražno na-rodnjakarsko taborišče. Na takih napakah seje razbila Plojeva častihlepno s t.. . Sicer pa je v preteklem volilnem boju dr. Ploj največje politične napake napravil. Najprve je rekel, da sploh ne kandidira, potem je pustil izjaviti, da bi v slučaju izvolitve mandat ven- Dama 391 ki drži kaj na zdravo negovanje kože( ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (tnamka „Steckenpferd") od Bergmann 8 Co. Telsita 1.1 Kos za BO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. dar-le sprejel in končno, ko je videl, da se vse podira, je še enkrat „odstopil". Taka omahljivost omeji tudi navdušenje najvernejših pristašev. Volilci vendar niso navadna igračica, ki se ima ravnati po slučajnem razpoloženja tega ali onega možakarja! Malo resnejša in skozinskoz demagogična napaka pa je bila, da je Ploj gospodarske zadeve vedno in p o v-sodvpolitične namene izrabljal. S tem se ne stori ničesar. Zadnji Plojev letak o „podpori" je naravnost škandal in ne dela senatnemu predsedniku posebne časti. Neprijetni učinek je že to, ako se človek z vsemi kriplji potegnje za mandat, kakor vtapljajoči se za slamnato bilko... * * * Toliko v slovo! Marsikatera grenka beseda nam sili v pero; ali pustimo, kajti dr. Ploj plačuje svoje politične grehe itak dovolj drago. Ponavljamo torej le, da je bil dr. Ploj v političnem oziru nevarni sovražnik in da je vsled tega skrajni čas, da je za vedno — odstopil! * * * 0 kompromisu blebetajo nekateri ljudje, ki slišijo travo rasti. Pravijo, da smo se mi s klerikalno stranko glede ožje volitve zmenili in da smo podpirali Brenčiča. Pribijemo, da o kakem kompromisu s klerikalno stranko in „Štajerčevo" stranko sploh govora ni. Vodstvo naše stranke je izdalo za ožjo volitev v 26. volilnem okraju parolo, da se naj naši pristaši volitve vzdržijo. Mi se nismo mogli ogrevati za duševnega revčeka Brenčiča; ali tudi za senatnega predsednika dr. Ploja se nismo mogli navduševati. Dr. Ploj je v naših vrstah izgubil vse simpatije, odkar je zašel' na pot narodne hujskanje in odkar je celo gospodarske zadeve za to nesrečno politiko izrabljal. Ploja našim volilcem tudi že zaradi tega nismo mogli priporočati, ker je „Štajerc" vedno stal Da stališču, da naj kmet kmeta voli. Z eno besedo torej : Brenčiča nismo marali, Ploja nismo smeli in mogli priporočatir"«t$orej smo rekli našim volilcem, da naj raje doma ostanejo. Mislimo, da je to naše stališče popolnoma pravilno. Živio Srbija! Prvaki vedno tajijo veleizda-jalske svoje srčne želje. V razburjenosti pa jim dajo vendar dostikrat duška. Tako se je n. pr. na našem shodu v Slivnici odlikoval neki kmet-ski fant K o m a n, ki je v sorodstvu s klerikalnim poslancem Pišekom. Ta zapeljani in na-hujskani fantič se je spozabil tako dalečv da je opetovano javno in glasno zaklical: „Zivio Srbija!", da se je uvedla proti zaslepljencu sodnijska preiskava in bode bržkone hudo kaznovan. Največjo kazen zaslužijo seveda tisti, ki so to neumno srbofilsko hujskarijo tnkaj uvedli. Komur se na Avstrijskem ne dopada, ta naj bi pobral šila in kopita in naj bi se odpotil tja čez mejo v blaženo deželo kraljemorilcev. Mi takih ljudi ne potrebujemo! V SV. Trojici Slov. gor. dobil je naš kandidat Girstmayr 34 glasov, klerikalni Roškar pa le 29, vkljub temu da je že v kloštru 10 klerikalnih glasov. V O s e k u dobil je Girstmayr 38, Roškar pa 14 glasov. Ta občina se je torej posebno pridno držala. V Zgornjem Porčiču dobil je Girstmayr 17, Roškar pa 22 glasov. V Senarski Girstmayr 30, Roškar 32 glasov, v spodnjem Porčiču pa Girstmayr 7, Roškar 20 glasov. V celi fari ostali smo torej naprednjaki s 126 glasovi v večini. Delajmo naprej in prihodnjič uspehi še lepši! Toča, ta grozna šiba božja, obiskalaje| že prelepe slovenske gorice. Dne 8. t. divjala nevihta s točo in je zlasti občine Vrangovo, Cogetnice hudo pri Oškodovanih je okroglo 20 posestnikov. 1,'pj da bode novo izvoljeni poslanec Roškar dolžnost storil in takoj na to deloval, , vbogim kmetovalcem hitro in izdatno pod To je Roškarjeva sveta dolžnost. Ali prosimo mila srca, da naj s prostovoljnim rovi, ki se bodejo ev. v našem listu izl nesrečnežem pomagajo. Vsak donesek došel in naj se pošlje ali upravi nŠtajera?j pa g. Ferd. G o 11 o b v Sv. Trojici v goricah. Watzlawek zopet tepen. Kakor zna daja neki R Watzlawek v Celju listič, sicer v nemščini pisan, ki pa je prvašk ralne smeri. Watzlawek bil je že večkrat I ker je v tera listu raznim osebam čast Te dni je ta revolver-žurnalist zopet obrtnika žalil. Ta pa je fanta na cesti preklofutal! Obsojeni klerikalci. Ob času občinsl i litev v Žicah so klerikalni hujskači ravnost podivjali. Okroglo deset fantalii po volitvah sklenilo, da napade in pretepi predna volilca Antona Rataj in Franca Oboroženi s poleni so to tudi res storili] klerikalni način in v prav klerikalni ljubezni so napadli omenjena uaprednja pretepli in hudo ranili. Vsled tega so ti razbojniki pred sodnijo zagovarjati. Pri t sodniji v Celju so bili obsojeni: Franc Le« v ar na 7 mesecev težke ječe, Anton MarB in Alojz P a h o 1 e vsak na 4 mesece, R o b a r na 5 mesecev težke ječe, U 1 č n i k pa na 6 mesecev strogega Upamo, da bodo zapeljani divjaki zdaj mir in ne poslušali več prvaških hojskačev, kij znajo vedno sami skriti, medtem ko dna nesrečo ženejo ! Zaprli so Jožefa Ratej iz konjiške zaradi raznih večjih tatvin. Grozni Zločin. 16 letni hlapec JohanF| v Mariboru izvršil je nad 5 letno deklico 1 oskrumbe in poizkašenega umora in je proti spodnji Pulskavi zbežal. Zločinec ima I lavsko knjižico svojega Franca, rojenega 1 Povozil je voz v Mariboru 69 letno] Bednar. Starka pridobila je take notranjij škodbe, da je v bolnišnici umrla. V kleti stepla sta se v Maribora Paveu in Kristl. Zadnjemu je bilo v rebro zlomljeno. Ponarejeni denar, zlasti 5 kronski se zopet na hrvaški meji zlasti pri. pojavlja. Torej pozor! Očeta obkradel. Šolar Stangl v ukradel je svojemu očetu 120 K. Denar j nim osebam razdelil. Govori se, da se | k tatvini navodilo. Hitra kazen. V Šoštanju zabodel Ramšak tovariša Antona Sropnik in ga l nevarno ranil. Vsled tega sta dva Ramšaka hudo pretepla in gaorožn Vlom. V Zgornjem Sušilu pri Bn vlomili v klet posestnika Balona in] 280 1 vina ter več posode. — Radar Trbovljah pa je vlomil pri Plazniku v in ukradel 50 K denarja. Slepar. Po spodnjem Štajerskem Ženitev v cesarjevi hiši. Iz mesta Viareggio prišla je novica, da se je tam prihodnji prestolonaslednik avstrijski, nadvojvoda Kari Franc Jožef zaročil s princesinjo Žita iz Bourbona-Parma. Zaročenec je za sedanjim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom prvi pretendent na habsburški tron ; po smrti Franca Ferdinanda postal bi torej on avstrijski cesar. Zaročenec je sin nadvojvode Otona in šteje danes 24 let, medtem ko je nevesta šele 19 let stara. Ona je hčerka vojvode Roberta iz Bour-bona-Parme in portugalske infantinje Marije Antonie. še* ErzherttHjKart rwnzJosef PrinzessinZira vJourbonJ ZurVerlobung amWienerHoFe. Vaše zdravje dobite! Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, živci, muskeljni in žile bodejo krepki. Vaše spanje zdravo, zopet se rite. ako rabite Dravi Felleriev fluid z. zn. ..Elsafluid". Poiskusni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo apotekar E. V. Feller, Stubica, EIsaplatz šter. 241 ( mo, iz- ki je *o-iibe- . tepea, kradel kih to-h te na-.nov jt ;pe na-Vučaj. ill. Na okolic delava pretep ir H. Zistler okoli, ki lahkoverne Ijadi forej pozor! WY6 potegnili so pri Ptuju mrliča Roka Wt. ki je pred pol letom v vodo padel in | V hiši orožnikov v Maribora je vlomil ne-ki tat in hotel krasti. Pazite na deco! V Lenovcu pri Celja so 1'itoci z užigalicami igrali. Pogorela je Hro-pa hiša in komaj so omejili ogenj, ki bi Ko vso vas vpepelil. Škode je za 8000 K. — Kako je na9tal ogenj pri Koresu v Dobovcn. lp?io je od otrok zažgano gospodarsko poti sreči ni bilo vetra. I* Zhta poroka. V Ormoža praznovala sta ■iki M a n d a, hišna posestnika, redko |ao9t zlate poroke. <'estitamo iz vsega srca! Uboj, Zaradi volitev sta se sprla pri sv. nun liartl Tampuš in Anton Založnik. je naposled Tampuša z nožem sunil, dt je ta kmalu nato umrl. Založnika so iki odgnali. To so posledice podivjane pr-|bie politične hujskarije! J Kamenje v vlak metala sta delavca Bajda [Sieve v Hrastniku. Oddali so ju sodniji. Dvoboj Otrok. Zaradi neke deklice sta dva ja v celjski okolici napravila dvoboj ; eden w je bil hudo ranjen. Oj ti otroci! Čez most v vodo skočila je v Celju pre-oa krava Robeka na Bregu. Zlomila si je , tako da so jo morali zaklati. [ Z vilami po glavi udaril je hlapec Petek v I Pavlu fanta Mirko Pospek in ga smrtnone-m ranil. Vzrok je bil malenkostni prepir. Prste zmučkalo je pri delu v Laškem Trgu Iz Koroškega. Napredna zmaga ižavnozborske volitve prinesle so na Ko- m velikansko zmago napredne I i. Nemški naprednjaki so vse svoje man- ržali in še par novih pridobili. Nemški i so popolnoma poraženi in tudi njih voditelj Walcher ni bil več izvoljen. in komaj so slovenski klerikalci svojega jnauerja obdržali. Slo se je le za ' 50 glasov in vrli naš Schnmy prišel S ožjo volitev. Prihodnjič je Gra- ban e r izgubljen. Kar se tiče ožjih lite v, bili so od nas priporočani lipredni kandidati izvoljeni. V tkrajn (celovška okolica) dobil je vrli župan Itsch o a n i g 2958 glasov, medtem ko je )d slovenskih prvakov podpirani socialist 33 glasov dobil. Lutschounig je torej izvo- V 4. okraju (Velikovec-Eberstein-Althofen) je naš kandidat N a g e 1 e 2493 glasov, [slovenskih prvakov podpirani socialist Eich ili 8182 glasov. Nagele je izvoljen. O volitvah Iremo še govorili. Koroško ljudstvo je ost a 1 o zvesto n a p r o d n i misli! iprcj do končne zmage! * Iz Globasnice se nam poroča: Srečni izid 3, volilnem okraju je naše klerikalce il zmešal, da že ne vedo, kaj delajo. Pri pro- I ■ je doslej vedno križ naprej nosilo. Le- ifi so klerikalci pustili križ ob zidu sloneti ■»obdržali procesijo brez Boga. K 1 e r i k a 1- r: so torej na Boga pozabili. Naši |niveni ključarji, mežnar in fajmošter so se K preveč za politiko in volitve ter premalo ■tvojo službo brigali ... V zadnjem „S-Miru" Hoje tudi poročilo o zadnjem naprednem vo- Inm shoda. To poročilo je seveda cd začetka zlagano. Zdaj bode vsaj tistih 100 ■ialcev, ki so bili na shodu navzoči, vedeli ■tnalo lažnjivost tega lista. Vsak pošten Hmoec se mora „ŠMirau sramovati. Klerikalci Hjcali naš shod razbiti, ali morali so jo osra- ■feoo popihati. Protigovornik našega Schumyja, Rožič, privandrani Kranjec, je mar- • Parma — 5 — širal celo v spremstvu žandarjev ... Pri vo-litvi smo bili sicer premagani in orglar Grafen-auer pride zopet v parlament. Ali poguma zaradi tega ne izgubimo, kajti prišel bode tudi čas napredne zmage! Klerikalne volitve. Sodnija je zaradi volilne sleparije posestnika Jakoba Krenn in Franca Brodt v spodnjem Drauburga zaprla. Tudi dva druga klerikalna posestnika sta v preiskavi. Ti čmnhi so namreč volilne listke, brez da bi vprašali, za Walcherja izpolnili. Baje igral je tudi župan Pungaršek pri tema veliko vlogo . . . Lep napredek označiti je gledč zadnjih volitev v sodnijskem okraja Bo rovi je. Edino v Svetnivasi dobil je Grafenauer nekaj glasov več. V vseh ostalih vaseh pa je dobil manj glasov nego 1. 1907. Pred 4 leti bilo je v tem okraja za Grafenauerja 922 glasov oddanih, letos pa le 692 (!!). Grafenauer izgubil je torej 230 glasov. Število nemško-naprednih glasov je naraslo za 219. Pred 4 leti dobili so „beliu le 609 glasov, letos pa že 828. To je pač izvrstni napredek in lahko rečemo, da je ta okraj svojo dolžnost v polni meri storil. Pazite na deco. V Trebesingu izvabil je neki zločinski fantič 6 letno deklico v stran in ji je hotel silo napraviti. Otrok je bolan, fantiča pa so oddali sodniji. Požar. Pogorela je Kohhveissova hiša v celovški okolici. Škode je za 10000 K. Ponarejeni denar izdajal je nekdo v Celovca. Pazite, zlasti na 5 kronske torarje! Požari. V sv. Štefanu je pogorelo gospodarsko poslopje Kuchlerja. Škode je za 20.000 K. Pri sv. Mihaela je udarila Btrela v neko hišo in zažgala. Tudi tukaj je škoda velika. Povozilo je hlapca Jožefa Holzer v okolici Celovca. Padel je vsled pijanosti in slabe poti pod voz, ki mu je zdrobil glavo. Pokojni zapušča dva nepreskrbljena otroka. V Dravo. Skočila je pri Beljaku 28 letna Mici Rogej. Čevljar Seiler in stražnik Lielek pa sta jo še pravočasno iz vode rešila. Postopači. Pri Beljaku napadla sta dva fan-talina posestnika Oitzingar. Ukradla sta mu 250 K denarja. Samomor. Pri spodnjem Draubnrgu skočil je delavec Valentin Hergold v Dravo. Vzrok samomora je revščina. Mrliča doslej še niso našli. F. L. Jahn. Naša slika kaže F. L. Jahna, ki je bil ustanovitelj Av**vM organizacije nemških telovadcev in katerega častijo nemški telovadci jako visoko. Kako je ravnati s trtami, ki jih je toča potolkla v času od meseca junija pa do trgatve? Ako je padala junija ali julija meseca redka in drobna toča, okrcala je poganjke in listje nekoliko. Ker so trte le malo poškodovane, se popravijo same ob sebi t kratkem. V tem slučaju naj se trte samo dobro po-škrope z galično apneno raztopino. Če je toča hujša, odseka navadno poganjkom vršičke in listje razseka, bolj trdih delov poganjkov, listov in zaroda pa ne pokvari prav močno. V takem slučaju naj se s trt prav nič ne odrezuje, ampak pustijo naj se trte pri miru. Očesa, ki ostanejo speča, ako je poganjek cel, poženejo še v istem letu, ako toča poganjku vršiček odseka. V tem poslednjem slučaju napravijo trte vse polno stranskih poganjkov ali kakor pravi trtorejec: zdivjajo. Ko se takšne trte podvezava in čisti, naj se pusti na koncu presekanega poganjka samo po eden najlepši poganjk, vsi druge naj se pa, kakor zakotniki ali skopuhi, skrajšajo na dva lista. Poskrbeti je treba nadalje, da se takšne trte pravočasno in večkrat poškrope in požvepljajo. Ako potolče trte toča avgusta meseca ali celo še kasneje, ne Škoduje trtam veliko Marsikako leto razbije toča seveda tudi v tem času mehkejše trtne dele, kakor vršičke poganjkov in listje, pokvari pa več ali manj tudi grozdje, ki visi na oni strani trte, odkodir je toča priletela. Če se glavnih poganjkov še ni skrajšalo in jih privezalo tako, da delajo nekako ostrejše nad dolnjimi trtnimi deli, ne napravi toča posebno velike škode. Rane, ki jih napravi pozna toča na trtah, se zacelijo le deloma in zimska očesa navadno ne poženejo. Če pa zimska ali speča očesa poženejo, poženejo navadno le na onih poganjkih, ki imajo močnejše poškodovane vršičke. V tem slučaju ni druge pomoči, kakor da se trte takoj poškrope. Poškropiti pa se morajo trte na vsak način, da se obvaruje še deloma delujoče trtno listje pred peronosporo. Če je toča v kakem kraju nekaj bolj navadnega, naj se trtam glavnih poganjkov pred drugo polovico avgusta ne skrajšuje, kajti to ostrejše iz poganjkov varuje nekako pred točo spodnje listje in grozdje. Ako je toča vinograd večkrat potolkla ali če je bila tako huda, da so zrna razsekala ne le cele poganjke, ampak odlomila tudi starejše trtne dele in razbila lubad, naj se vse, kar je odlomljenega, takoj spravi iz vinograda. Če pade taka toča zgodaj, poženejo trte iz ostalih, nepoškodovanih delov. Ti poganjki naj se, ko so dolgi 20 cm, primerno potrebijo ali zrejšajo in večkrat poškropijo in požveplajo. Ako je vreme ugodno, dozore poganjki do zime. Ako je toča trte močno potolkla, trte nato ošibkijo, zato se priporoča, da se v jeseni ali pa v nastopnem letu zgodaj spomladi močno pognoje. Trsna plesnoba (Oidium). Izmed mnogoštevilnih rastlinskih zajedavk, ki napadajo našo vinsko trto, je poleg peronospore trsna plesnoba ena najbolj znanih in pogosto se nahajajočih. Če tudi so lansko leto vinogradniki v mnogih slučajih zamenjavali peronosporo na grozdju s plesnobo, je vendar tudi ta bolezen po nekod precej močno nastopila in ugonobila marsikateri, peronospori že oteti grozd. Kakor pospešuje vlažnotoplo vreme razširjenje več ali manj vseh drugih glivičnih bolezni na naših kulturnih rasdinah, pospešuje tudi razvitje in razširjanje trsne plosnobe, ki se posebno rada pojavi v bolj zaprtih legah in pregostih nasadih ter pri določenih trsnih vrstah. Tako n. pr. kaj rada nastopi na muškatelcu, a se ne izogiba ravno tudi diugih vrst. Peronospori slično napada tudi plesnoba vse zelene trsne dele, vendar s to razliko, da se naseli le na površju, dočim se peronospora vglobi v notranje dele listja, oziroma mladik ter jagod in če opazimo, da se listje ob robu nekoliko navzgor sfrkuje in da je na listju in mladikah ter na grozdju neka pepelu podobna prevlaka, tedaj ni dvoma, da imamo v vinogradu trsno plesnobo ali oidium, ki se, ako močno nastopi, tudi izdaja po plesnjivem duhu. Ker se, kakor rečeno, plesnobna glivica naseli le na površju trsnih delov, jo je lahko ovirati v razvoju tudi še, če se je že tu in tam pojavila, dočim se je peronospore, ker se zajeda v notranje dele listja, mladja in jagod, mogoče obraniti le, če se še zdravi poganjki obdajo z bakreno galično-apneno raztopino, ki naj prepreči kaljenje peronospornih trosov. Bakrena galica, ki je v z';ezi z apnom izvrstno protisredstvo zoper peronosporo in razne druge glivične bolezni, pa ne prepreči, oziroma ne ugonobi plesnobe; zoper to se je do sedaj še kot najboljše sredstvo izkazalo edino le večkratno opraševanje trsja s fino zmleto žve-p'.ovo moko. Pod vplivom solnčne toplote se spreminja žveplo v žvepleno sokislino, katera zaduši plesnobo, oziroma prepreči razširjatev plesaobnih glivic na sličen način, kakor se prepreči plesnenje sodov, ako se žveplena so-kislina spravi v prazen sod s tem, da užgemo v njem požveplani trak. Čim finejša je žveplova moka, tem manj je treba in čim toplejše je ob enem vreme, tem preje se žveplo razžge in tem boljši je uspeh. Z žveplovo moko je trse fino poprašiti prvokrat, ko so se vsi grozdiči pokazali, drugokrat neposredno pred cvetenjem in tretjekrat takoj, ko je trsje odevelo. Žvepla pa se lahko brez škodljivih posledic tudi med cvetenjem, ako je to bodisi iz kateregakoli vzroka potrebno. Če se pozneje še vzlic temu na kakem trsu bolezen prikaže, ga je še enkrat žvepliti s sosednimi vred. Žvepla se naj le pri lepem vremenu, ko je prenehala jutranja rosa in sicer tako, da je žveplo fino in enakomerno liki megla razdeljeno. Dežuje preje, kakor je solnce žveplo razžgalo, tedaj je žveplanje pri lepem vremenu ponoviti, ker je bilo prejšnje žveplanje bržčas brez učinka. Nekateri opuste žveplanje trsja le, ker se boje, da bi dobilo vino neprijeten, na gnila jajca spominjajoč okus in duh. Ako se ne žvepla prepozno in če se delo fino zvrši, to se pravi, da se ne nasiplje preveč žvepla med grozdje, oziroma jagode, tedaj se ni bati, da bi dobil most ali vino označen okus, kajti solnčna toplota je žveplo razkrojila že davno pred trgatvo. Ta okus lahko dobi mošt le, če ostane nekaj žvepla na in med jagodami do trgatve. Da se pa to v tem slučaju prepreči, je mošt hitro po stiskanju, predno začne vreti, pretočiti, da se izloči na dno vsedia gošča in ž njo vred seveda tudi pri prešanju v mošt došlo žveplo. Če bi to še ne zadostovalo, je po glavnem vrenju vino parkrat razpršeno v nekoliko za- — 6 — žveplan sod pretočiti in neprijeten žveplen duh izgine potem gotovo. Fino semleto žveplo in žveplalnike prodaja »Zveza gospodarskih zadrug« v Gradcu, Franzeruplatz 2. Tudi pri vodstvu »Avstrijskega državnega vinorej-skega društva« v Kremsu dobe društveniki žveplalnike ceneje nego direktno od tovarnarjev Tako n. pr. stane tam Hcllcrjev iveplalnik, imenovan »Rex II« 22, med tem, ko'kaže Hellerjev cenik za isti stroj ceno 32 K; z diferenco se že lahko poravna pri društvu udnina za pet let. Namesto navadne žveplove moke rabijo z dobrim uspehom nekateri vinogradnki žveplovo moko, kateri je primešanih 4 do 5 odstotkov fino semlete bakrene ga-lice. Poprašenje trsja s to pobakreno žveplovo moko ne prepreči le razširjanje plesaobe, ampak je povrh še nekako dopolnilno delo škropljenju, ker se na ta način bakrena galica v obliki praha laže spravi tudi v najbolj skrite dele kaberhjakov (grozdekov), kakor pa s škropljenjem ; to pa je posebno v takih letih, kakoršno je bilo lani, velike važnosti. Seveda se mora zraven tega škropljenje ravno tako vršiti, kakor sicer; oprašenje s pobakrenim žveplom le bolj zagotovi uspeh obrambe. Pobakreno žveplo prodaja tvtdka A m o n (Bozen-Tirolsko); 100 kg stane tam 21 K. Ptuj, v maju 1911. Zupane. »Gosp. Glasnik«. „Meso se vsak dan podraiujel" Tako se povsod govori. Vendar Vam ni treba nikdar pogrešati izvrstne goveje juhe, ker lako kaj lahko in jako ceno napravite it obče priljubljenih Maggi-jevih kock za govejo juho. 1 kocka a 6 vinarjev z ■/« litra vrele vode polita da takoj 1 krožnik Cisto gotove goveje juhe, ki se nič ne razlikuje od juhe, iz mesa skuhane. Cc se pa že meso kupi, bolje je vporabiti za pečenko, prazeno meso i. t. d. Lepo posestvo. 681 V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 seb, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosmk, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kron, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglasjo pri Andrej . Osrajnig v Ribnici na Pohorja. Proda se prav lepo posestvo ki meri 4? oralov, 7 lepega sadonos. z žlahtnim sadnim drevjem, 8 oralov travnikov, ki so Skošnje na leto, £ oralov lepega vinograd« z.lepo trto, ki priraste Crez 40 polovnjakov dobrega vina, 7 oralov rodovitnih njiv, drugo je gozd i mešanim lesom, ki se lahko brezakrbi proda za 4000 kron drv, potem sta 2 vrta za zelenjavo, potem 7 lepih poslopij, 1 velika vila na en strop z S lepimi sobami, zraven vile mlin, potem velika hiša s S sobami, potem zopet eno gospodarsko poslopje, zraven kamra za žito, spodaj 2 kleti, zraven preda, lepa viničarska hiša zraven zopet velika press, spodaj lepa klet, veliki hlevi za živino in konje, lepi veliki svinjski hlev, vse podano in velbano, 1 veliki kozole; poslopje je vse zidano in v najboljšem stanu in voda povsod zraven poslopja. Posestvo je arondirano in prav lepo in rodovitno, leži prav na mirnem tn lepem kraju, in ne v bregu. Pri posestvu ostane 2 voza, vinska posoda, plugi, brane; posestvo leži >/* ure °d železniške postaje in od okrajne ceste in od farne cerkve. Proda se zaradi smrti prav po nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknjižena. Več se izve pri Josip Sajelšnik, gostilničar pri Sv. Jernej, Sv. Duh Loče pri Konjicah. 586 J. Pfeifer ▼ Hočah 684 (Kotsch pri Mariboru. Tovarna kmeti]skih in poljede'jskih strojev. Dvarna za železo in medenino ali mesing. — StavDa 2a žage in mline po najnižji ceni. Novo zboljšane mlatilnice za roko......K 120 ' » „ .. .... >n Gepelj . . „ 140 „ „ „ skopanje ra roko in Gepelj.......„200 Gepelji za gonitbo mla-tilnic s konji a!i voli po novi postavi proti nezgodi izdelani, popolnoma zakrito is-delani od 160 do 180 kron brez lesa. Za vse eno letno jamstvo. Kdor nima nlitiln naj si kupi mla-tirnico St. 3, ki dostavi mlatite popolnoma, katera slamo celo nič Ceniki naj se zahtevajo brezplačno. "ae £££ Jj* Pridni trezni 688 konjski hlapec, 20 K mesečne plače, se sprejme pri g. Aleks. Grundner, Rečje (Retschach) pri Konjicah. Lepa stanja za streljanje (1 veliki trihter in 3 možnarji) se jako poceni proda. Naslov: Ussar, Vrhevee—Zavre pri Ptuju. 687 Dobro ohranjeni 3s: 1 ©,-^r i r se zaradi odpotovanja prfda Vpraša se v uprai nistvn ,. Štajerca." 590 U okolice Ptuja se učenke za Šiviljsko delavnico takoj sprejmejo. Resi Martschitsck, Ptuj, Sarnitzgasse 13. XggjXjggggj Motorno kolo s Puchovim „Kolibri"-motor-jem 13/4 P. S., ki je še skoraj novo in dobro ohranjeno, se proda. Vpraša se pri g. Fran z Soger, fabrika koles, .Maribor. 689 Hranilnica (Sparkassa) vlad. drzaynega mesta Ptuj Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. «♦*♦- Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže, r * * m fig Občenje gg J^zavst. ogersko $( ftt banko, m m Ravnateljstvo, ta Vstanovljeia > leta j — 1862. I 1 • 1 * $ £ Giro-konto pi s podružnici as ogerske bani 1 v Gradcu. I Uradne urt S za poslovanje g strankami d & delavnikih c; 2 8—12 ure. c w * i „Zsl 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe 573 © • 9 „Jablus". • m m Iz „Jablu8a" pripravljena pijača vr6, kakor na-raeni mošt, je zdrava in krepična. 1 zavoj „Jablusk z navodiloBLvred stane samo 5 K 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Pojasnila zastojn in franko. Glavno zastopstvo „JablllS"t Podplat, Štajersko. Zli Dr. A. Rix krema za prša neškodljivo, se rabi zunaj, trajni uspeh! Lepa prša, polne, krepke forme trupla za vsako T kratkem času. Poizkusna doza K 3-—, velika doza K 8"—, vso medicinsko izkušena kosmetika. Neprijetne lasi v obrazu odpravi tekom 6 minut dr. A. Riks .Haarentfemer«, garantirano neškodljiv, cena K 4"—. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. V/len IX, Berggasse 17/K 674 — Razpošilja diskretno po povzetju. — Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjasko. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in Šivanja zastonj in franko. 36d nemščine zmožni, se sprejmo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod „Merkur" lirno, Nova ul. ŽO. "________\_______m Pekovski učenec se sprejme pri g. Antnnu KosBj pekovski mojster na Brega pri Ptuju. oii Kakor blisk 893 podvrgla so si maj. Herbst-kolesa in šivalni stroji celi svet! Georg Herhst, Dunaj VI., Mariahnttr.tr. I |M. Cenik zastonj in frmko. Išče se mesarski pomočnik z nekaj kavcije, ki bi izvrševal mesarijo pri neki gostilni v mariborski okolici. Vprašanja pod šifro „U. fl. 100" poste restante, Maribor. 618 Zaslužek!! «3 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Štrikarije doma. Edino moja mašina za hitro fitrikanje ,.Patenthftbel" ima izkušene jeklene dele. Strika tanegfj, nogavice, modne in Športna izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nifi ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trp. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasse 1/06. Pozor! 60.000 parov Čevelj I 4 par čevelj samo K 7 50. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naroČilo, prodati večje Število Čevtlj globoko pod izdcL ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para Ženskih Shir-Čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po st. Vsi 4 pari koštajo le K 7o0. Posije po povzrtju C. briiner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zruenjava dovoljena ali denar nazaj. o 88 Učenec z dobro Šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slovenSčine, iz poštene his>, se takoj sprejme pri g. Krita Mittere-gger, trgovec, Lavamiind na Koroškem. 659 Po ceni in reelno! Gloria-srebrna remonioar-žepna ura (sistem - Roskopf-patenl) z elegantno verižico in priveskom K 8-50. 3 kose K St'60. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu svote (tudi v znamkah) 501 Michael Horowitz, Krakova II.; Dietla si 57 J. Pozor! 50.000 parov čevelj I i pare čevelj za samo 7 K 50 v. Zaradi vstavljenja plačil večih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino čevelj globoko pod izdelovalnimi troški prodam ; j rudam torej vsakomur 2 para za gospode in 2 para za dame žnor-astih čevelj usnjo, rujave ali črne, galoširane, močno kovano usnje, veleeleg. najnovejša fagija, velikost gl. št. Vsi i pari koštajo le 7 K 60 v, Pošlje po povz. Ch. Jungwlrth eksp. hiša čevelj, Krakova št. S/A. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 582 * Grazer Ka (r. 6. m. b. K.), Brni ■trasM Nr. 14.' reritp — ««fk in jrrii«fm J — raseh. (h provision, ohne b\> c h erungs i wunc und oni-! zu Gehaltsv^rnuTtanfl mas*igrr Virzinsunf | Hiirgschaft oiVrgepnflj abzug nut l^'i oder gegen grundhlj cider HOnitigt; eiit^pf Sicherhfit in ■weig zur Itiickali!i Wochenralen (von I auch mebrer? zugleichl werdeti kfinnen Kapital in 5 odor in I 15'jalircn rick^ea im >allgemeiiien Zv^ in bvlirbig zu verMll Frist. Schuldscheinral iiDPntgeltlich. Sehnellftf | dipuuiC. Ausialilung f^ schusse nach Hersteh Sicherheit sofort . versaod. mesečna plaia K Jfl nudbe na: Pjraa ii$m Kajfe:. Kuwje,] Franz Mii Gewehrfsbrikant bUchsenmachur F»rUdJ ten). Direktni nal lovskih pušlt, lam od K 68*— nnprej. I prenaredbe sirokoi ' stinove cevizned« horn in iiovt^ Safte il»j brezplačno jCa. kova Oglje iz koslsujeq 2 vagona inu na pni Mlchelič, posestnik iti Krasni pri Poljčatail se proda naiaidjdud ita licu mesta, i niči dopošljc* proti |l meterski slot & K. nI stivlim, J Učenec! se sprejme i Sevnica (LickteoviUj] znanje obeh dczelskjf ali neobhodno pobi pridu [ delavk f za cilindirskoii meta pri (iel • industrija t'i rad Pisohelilorf. I Deklo dobro gospoiiiijo, ta kuha, pošteno sprejme Kmej, Itd Ptuju itn. V 7897 48 54 slii :!!#:!'t ^glflrlMlfJ Dne 4. julija 1911 ob i), mi predpoldnein Pluj-Radgona, Ptnj-Rogatec in Majšperg-Poličane Prodna jama Od kilometra Število kupov Ptuj—Radgona Od Bračiča in Simonica v Janežovcih 9-8 30 8-7 30 7-6 30 6-5 40 Prodec iz Ragoznicc' 5—4 4—3 40/3—41/2 30 30 50 Ptuj—Rogatec Prodec iz jame pri Sv. Roki in iz Drave Prodec iz jame v Njivercah Prodec iz nove jame Predikaka pri sv. Lovrenci na dr. p. Prodec iz Šege pri Makolah 1—2 2—3 3-4 4—5 5-6 6-7 7—8 8-9 9—10 10—11 11—12 12—13 13—14 14—15 15-16 16-17 50 30 30 30 30 40 45 40 40 40 50 15 20 25 25 25 Poljčanska okrajna oosta Prodec iz|Šege 1. Od Svaršnika do zidanega mosta . 2. in dalje do bisterčke okrajne meje 25 25 Dne 5. julija 1911 ob 9. uri predpoldnem Pt.uj-Krapina, Turniše-Cvetlin in Zitale Prodna jama v a . h * -"""[Število Od kilometra kupov Ptuj Krapina Iz Dobrine in od Golega vrha Prodec iz Dobrine • Rogacki del Na Žitalsko okrajno cesto: Prodec iz Dobrine 7—8 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-»» 16-;«>— 17-s»« Turniše—Ovetlin Prodec od Belčiča iz Cvellina 4-5 5-6 6-7 7-8 8—9 9-10 10-11 11—12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17—18 18-19 10—»o 50 50 50 50 50 40 40 40 30 30 30 10 10 35 30 30 40 40 40 40 40 30 30 20 20 20 15 15 15 15 Dne 5. julija 1911 ob 9. uri predpoldnem Ilajdin- Pragersko, Hajdin-Rače, Maribor-Ptuj in Borl- Lcskovec Prodna jama Od kilometra Število !kupov Hajdin—Pragersko Iz jame v Sternlali Prodec iz jame v Šikoli 6-7 5 7-8 5 8-9 5 9-10 5 10—11 5 11 — 12 5 12-13 10 13 — 14 20 14—15 40 15—16 40 16—17!9» 60 Račka okrajna oosta Prodec iz jame na Hajdinl od okraja Od ločenja -4 4—5 5-6 15 m Maribor-Ptuj Prodec iz jame na Hajdini od Zupaniča za pešpot na Hajdini 40 knpov rizelna 6-5 5-4 4—3 30 30 30 Bori—Leskovoc -Prodec na Cvetlina na Hrvaškem Kilom. 16—17 do Drevenšekove kovačnice kilom. 19 45 Dne 6. julija 19IJ Ob 9. uri predpoldnem Ptnj-Goriija Radgona, Pacinje>Velovlek-I/ivanjci, Destinci-Svetinoi, Ptuj-Ljutomer. Gabernik-Sv. Andrej in Dornova-Parinje in občinska cesta Ptnj-Ragoznica Prodna jama Od kilometra Število kupov Ptuj—Qernja-Radgona Prodec iz j a me v Ragoznici- 2-3 Prodec od vahtarja v Podvincih 3-4 4-5 5-6 Paolnje - Velovlek Livanjci Svetinci Prodec iz jame v Domovi Destinol Od ločenja do | kilom. 7 5-81 8-91 Ptuj—Ljutomer Prodec iz jame v Ragoznici Prodec iz Podvinc Prodec iz nove jame pri Doroteji 2-3 3-4 4-5 Prodec iz kamnoloma Potrč v Bratislavcih 5-6 6-7 7-8 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-"' Gabernik - Sv. Andrej Prodec iz jame v Gerlincih Od ločenja do kilom. ll"« 11-12 12-13 . 13-14 14—15 15-16 16-17 17--8.5 Dornova—Pacinje Prodec iz Domove: Od ločenja Ljutomerske ceste pri kažipotu pred gradom v Domovi do ceste na Podvince in od tukaj do izteka v 6—7;n _______Gornjo-Radgonsko cesto 6—7.8 50 50 50 30 15 25 30 35 35_ 30 30 40 30 30 30 30 30 40 35 35 20 25 20 20 25 25 20 20 15' 10 10 Občinska oosta Ptuj—Ragoznioa zadej za kolodvorsko zalogo 100 kupov sejanega prodeca iz okrajne jame v Ragoznici. Vsak licitant mora, preden kaj ponudi, 10% vadij obstoječ iz gotovega denarja, knjižic štajerskih hranilnic, ali pa javnih državnih obligacij v roke dražbenega komisarja položiti. Natančneji pogoji se lahko vsaki dan o navadnih urah tukaj poizvejo. Licitacija prodeca se bo vršila v gostilni ^Bierqaelle" nasproti c. k. pošte. N č 1 k- ORHIB Okrajni odbor v Ptnji, dne 21. junija 1911- ____I , __- _______I Patent-Satt- und HeiBdampf- »System LENTZ« und Leistungen bis 1000 PS e. Osterreichisches Verkaufsbureau: Etnil Honigmann, Wien IX., Loblichgasse 4. Največja zaloga kmetskih strojev in sprejem; popravil Franc Karapuš Ig. Polska pri Pragerskem Intern. Jagdausstellung Wien 1910: Slaats - Ehrendiplom (Hiirtsio AuimichnungO Ustanovljeno 1853. Ustanovljeno 1853. G.Topham&0 § družba z n. z. fabrika mašiti in livarna železa Dunaj X|l, Gudrunstrasse 159 izdeluje kot špecialiteto: „Uollgatter" vsake vrste za žage na paro in vodo. Vse mašine za obdelovanje lesa. Kreis-žage, band- žage, mašine za oblati, Fras-mašine, Fournier-Schalmašine, mašine za pripognjeno pohištvo, Fass-rnašine, transmisije. Prospekti, proračuni troškov, obiski inžeaerjev zastonj. noaoaODOnna am D O D O D O D O D O D Ž Štajersko dobro deželno vino K 52"— Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56"— Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — Silvanec, beli, fino namizno vino K 60— Rizling, beli, fino namizno vino K 64'— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet T velikem poslopja šparkase § Otto Kuster, Celje na Štajerskem, g ODODODODODOD O OODODOnODODOD IDODDOCIOOODDO a Ž o a o a o a o a o D Naš na najmoderneje urejeni špecial-tovarniški etablissement stoji že 686 = 40 let na čelu = fabrika za preše in ima v strokovnih krogih najboljše ime. zahtevajte specialni cenik št. 775 o prešah za vino in sadje, kompletnih napravah za mo-šterije, o hidraoličnih prešah, mlinih za sadje in grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd. Čez 680 medajl in prvih cen itd. Ph. Mayfarth & Co. Kfe se zastopnike. Dunaj II., Taborstr. 71. Ke se zatopnike. V zalogi C. Leuchs & Co v Niirnbergu izhaja: «<< Nova adresna knjiga Hll (Neues Adressbuch) za Štajersko, Koroško in Kranjsko «^< II. naklada i^** ki obsega adrese vseh protokoliranih in nepro-tokoliranih trgovcev, fabrikantov, obrtnikov, rokodelcev, graščakov, zdravnikov, apotekarjev, advokatov, notarjev, hotelov, krčmarjev, zavodov za zdravljenje in kopališč, bolnišnic, državnih in občinskih oblastij, šol, kloštrov, samostanov, BInnung", zadrug društev za industrijo, kmetijstvo, trgovstvo in obrtništvo vseh mest in najmanjših občin ter po okrajnih glavarstvih, krajih in branšah urerejene, z opombo sodnijskih okrajev, poštnih, brzojavnih in železniških postaj, register po krajih, branšah in dobavi. = Subskripcijska cena 25 kron. = Efflux Najnovejša in najpopolnejša adresna posebna knjiga za te kronovine. "TJBJ ^o'srtoio16 deželno adresno knjigo kajti Vi znate kot izkušeni podjetnik vrednost dobre in popolne adresne knjige ceniti. Za zvišanje Vašega prometa in razširjenje Vašega prometnega kraja ter za izpoz-nanje novih dobavnih virov se izplača dobri in novi adresni materijal vedno. mu.......i Zahtevajte prospekt in vprašalno ■«■■ ■■■ polo za sprejem Vaše firme pri: dbh* C. Leuchs & Co., Nflrnberg (Lastn.: Komercialni svetnik W. Leuchs in G. Leuchs). Največja zaloga adresnlu knjig dežel celega sveta nst. 1794. 636 Vsakdo, kdor vpošlje 14 K, dobi takoj krasno pravo srebrno remontoar-uro, s S srebrnimi pokrovi najfinejše graviranje, moderna plošča fagija, in 14 karatno I zlato verižico, c. k. puncirano, najmodernejša facija, | 60 gramov težka, za K 140-— na obroke po račjih ugodnih pogojih — samo K 4'— na mesec. Ura in verižica za dame. Se pošilja povsod, tudi pioti povzetju prve svote K 14—. Lechner, Lundenburg Z™&. pele 11: Nan slrij 3 kr [.leta sko leto vsem kmetom priporoča najnovejše v'telne ali geplne, vitelnel tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreziiice. reporezni«,1 čistilnice ali vejač, odbiralnlke aH trijerje, mline zj jaboljke in j mleti, stiskalnice ali preSe, sesalke za gnojnico in studence, ti frea C vrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zna SAmc jat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, Ib in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, slroje za «j opreme za opekarne, samote za cementne cevi delat itd., i vejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak^_ doma melje, na roko, na viti, vodno in parno moč, celo d« 'nine izdele'*, najnovejše kotlje, brzopariltiike prave ..Alfa" sepa I/Jati pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam] ^B okoli 200 strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poni željo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogoti pa le na moje stroške ne na kmeta stroške; ugodni plačilni fl m tudi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih zastoj: ako ti kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami postori 477 rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. hiša zlatega blaga X*KK*KXtt* Delavci m dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko ffesiak, Maribor, Draugasse. ttx*tmx*ttx Po zelo znižanih cenah.! *W Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. priporoča svojo bogato zalogo tbuval za pomladansko zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških tevljltl nega in tujega izdelka, (iuroi za pete, vrvice, zaponke, vednoi| večji izberi. Priporočam tudi specialistom pravi; gorske in hi čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo « popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročili' povzetju. Priporočljiva domača sredstvi! Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvii slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica} —■ Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje1 a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Baba giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, u strani bolečine. — Bleiburžki živinski prašek a l| Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a H Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1—. j pošiljatev L. HflrbSt, apoteka, Bleiburg na Koro! Ne izpostavite se nevarnosti, da se iz male ranice vsled rana razvije. Pokrite rano skrbno s priznanim obveznim srd Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlačitno t imenovano Praško domače mazilo kot zanesljivo si za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. BČ~ Postna razpošiljate v vsaki dal.' 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h se 4 doze, za K 7— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nosijo postavno deponirano varstveno znamko. ------— Glavna zaloga —— B. FRAGNER, l ta h. dniil: apoteka „pri črnemu orlu" Praga, Kleinseite, ogelj Nerudagasse štev. 203. -------------Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. -j Čitjate in strmite !! Nezaslišano!! 600 k. fft 1* K 3-60, Ena krasna pozlaS. 36 urna prec. anker-ura z verižico, Al ko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za Huf najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z iroit. dragocena! njem. 1 Špic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. broša za a vost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz i žepni nož, 1 par gumbov za manfiete, 3 pranegurabe, vrt /kito s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega ] lepših slik sveta, 5 jux-predmctov, veliko veselja za lai stare, 1 koristni nBriefstetlera, 20 .predmetov za korespofi Se 600 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Val z uro, ki je že sama denar vredna, koSta samo K 3 60. J Dunajska hiža blaga F. Windi