DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 143 CLEVELAND, 0. TUESDAY MORNING, JUNE 18, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIIt. Francija se je podala Hitlerju Novi francoski premier maršal Petain je prosil Hitlerja za časten mir. Hitler bo baje zahteval brezpogojno predajo. Nemške čete hitijo naprej, da v zadnjem trenutku zavzamejo strategične pozicije, predno bo uradno proglašeno premirje. ANGLIJA JE PREDLAGALA FRANCIJI ZDRUŽITEV V ENO DRŽAVO rai Bordeaux, 17. junija. — Vče-so se vršili dogodki v Franciji z bliskovito naglico. Skoro ves dan so §e vršila posvetovanja vladnega kabineta. Premier Reynaud je povedal, da je prišla iz Amerike obljuba za večjo pomoč, toda ne v vojaštvu. Vlada je uvidela, da to ni dovolj, da to ni dovolj, da bi se Francija rešila. Premier Reynaud se je odpovedal in imenovan je bil maršal Petain ministrskim predsednikom. 84 let stari junak iz prve svetovne vojne je dobil nalogo .žalostno nalogo, da prosi Hitlerja za premirje. Takoj je poklical k sebi španskega poslanika in mu naročil, naj njegov bivši učenec na vojaški akademiji, general Franco posreduje za premirje pri Hitlerju. Potem je stopil sivolasi vojskovodja, ki se je v prvi svetovni vojni izrazil pri Verdunu, k .(foi Ifemci ne MQj|mj in ..tih. di niso šli, pa je razglasil francoskemu narodu, da s težkim srcem naznani, da mora Francija položiti orožje ter da je vprašal sovražnika, da bi podpisal častno premirje. Kašne pogoje bo stavil Hitler Franciji, se še ne ve. Pričakuje se pa, da ne bodo lahki in da bo Francija plačala, da bo črna. Predvsem bo najbrže Hitler zahteval vso francosko bojno mornarico, potem kolonije in na zadnje še denar. Primeren plen bo najbrže zahteval tudi za kolego Mussolinija. ANGLIJA SE šE NE BO PODALA London, 17. junija. — Premier Churchill se je danes izja vil: "Z britskim imperijem okrog nas, se bomo borili toliko časa, da bomo rešeni Hitlerja." Churchill je govoril narodu po radio in mu zagotovil, da je dobil besedo iz vseh angleških kolonij, da bodo stale Angliji na strani do konca. Ne glede na to ,kaj se zgodi v Franciji, se bo Anglija bojevala naprej z Nemčijo, je rekel Churhill. Razlika je samo ta, da smo sedaj sami, ki se bomo borili za svetovno stvar. Izkazali se bomo vredne te časti. Govori se, da je bil napravljen med Francijo in Anglijo sporazum, da v slučaju, če se bo morala Francija podati, da se bo borila s svojo zračno silo in bojno mornarico še naprej ob strani Anglije. Francija ima še močno bojno mornarico in še precej močno armado v Afriki in Palestini, s katero bi lahko nadaljevala vojno obenem z Anglijo, razen če bi Hitler zahteval, da se vsa armada uda in da se mu izroči zračna in pomorska flotila. MUSSOLINI IN HITLER BOSTA GOVORILA Rim, 17. junija. — Laški diktator Mussolini se je odpeljal z zunanjim ministrom Cianom, da se sestane s Hitlerjem, s katerim bosta skupno diktirala mirovne pogoje Franciji. Kje se bosta diktatorja sestala, se še ne ve, toda pričakuje se, da bosta prišla v Pariz in diktirala Franciji pogoje prav v isti versajski palači, kjer sta zaveznika diktirala pogoje Nemčiji pred 21. leti. V Berlinu niso podali še nobene izjave glede premirja. Samo toliko se doznava, da bo Hitler zahteval popolno predajo francoske armade. To pomeni, da bi bil Hitler popolen zmagovalec, da ne bo podpisal premirja, ampak postopal s Francijo kot z okupirano deželo. HITLERJEVA ARMADA HITI NAPREJ Berlin, 17. junija. — Kljub temu, da je Francija vprašala za premirje in se izjavila, da se je prenehala bojevati, pa hite nemške oklopne čete naprej po francoskem ozemlju, da ga v zadnjem trenutku zavzamejo kolikor mogoče, predno se bo bojevanje uradno prenehalo. Tako bo Hitlerjeva armada po Franciji v obvladajočih pozicijah v času, ko bosta Hitler in Mussolini pripravljena narekovati mirovne pogoje. Danes so zavzele nemške čete Orleans in dosegle na vzhodu švicarsko mejo, ter s tem popol noma obkolile Maginot linijo. Na jugu so danes Nemci prodrli že Burgundijo. Kjer se franco ske čete upirajo, jih Nemci brez usmiljenja pokosijo. ANGLIJA JE ODVISNA OD MORNARICE Usoda angleškega imperija zavisi od tega, če bo Francija izročila svojo bojno mornarico Nemčiji, ali jo bo pridružila angleški, ali jo bo pa potopila. Če jo bo dobila v roke Anglija, potem bo še vedno gospodarica na morju, 'če jo bo pa dobil v roke Hitler in k njej pridene še svojo in italijansko, potem se pa bližajo Angliji črni dnevi. Skupno imata zaveznika še vedno 22 bojnih ladij, 10 nosilcev letal, 82 križark, 254 rušilcev, 131 podmornic. Italija in Nemčija sta imela v začetku vojne 11 bojnih ladij, 31 križark, 175 rušilcev, 163 podmornic. Od teh je Nemčija že izgubila skoro polovico. Torej Anglija se še lahko bori naprej, če dobi francosko mornarico, ali pa jo Francozi potope." Če jo pa dobe v roke Nemci, je pa slika drugačna. Tudi Nemčija je morala v zadnji svetovni vojni izročiti vso svojo bojno mornarico. Nemški mornarji so jo odpeljali v angleško bojno pristanišče Scapa Flow. Tam so jo pa 21. januarja 1919 skoro pred očmi Angležev potopili na dno morja. ZDRUŽITEV V ENO DRŽAVO London, 17. jun. — V zadnjem trenutku, predno se je Francija odločila, da prosi Hit lerja za mir, je angleški premier Churchill predlagal, da se zdru- Francozi beževšvico Fahy, 17. jun. — Francoski narod, ki je pred nekaj dnevi bežal iz severnih krajev proti jugu svoje domovine, je zdaj prvič začel bežati čez mejo v inozemstvo. Francozi, ki so še nedavno dali streho in kos kruha nizozemskim, belgijskim in drugim beguncem, so zdaj sami odvisni od milosti svojih sosedov. Švica gostil j ubno sprejema te brezdomovince in jim pomaga, kolikor more.' Begunci pravijo, da jih bo pribežalo še na tisoče, ki ne marajo biti pod nemško vlado. To je zdaj drugič, da zapuščajo Francozi svojo domovino in iščejo zavetja drugje. Leta 1871, ko je Bismarck zavzel Pariz, je prišlo v Švico 70,000 francoskih vojakov, ki so tukaj oddali svoje orožje. Begunci pripovedujejo, da so nemški letalci obstreljevali z strojnicami pota, po katerih so ljudje bežali proti švicarski meji. Večinoma hodijo peš in malokdo ima voz, ki ga vleče mršav konj. Med begunci so samo žene in otroci, katerih možje in očetje se bore "nekje v Franciji" proti Nemcem. Begunci so brez vsakih sredstev in beže brez cilja. Pred seboj vidijo samo pot, za seboj pa sovražnika. Francija, ki je dala svoje čase sto tisočem španskih beguncev zavetje, kamor je pribežalo na sto tisoče Poljakov, Čehov in Avstrijcev, nima zdaj prostora niti za svoje lastne ljudi. --o- Odlična učenka Na Notre Dame kolegiju v So Euclid, O. je graduirala gdč Cathryn čiermelj, hčerka Mr. in Mrs. Martin Čermelj iz Wooster, O. Izpite je položila z odliko. Poleg drugih predmetov je študirala tudi jezike ter je dobila v francoščini Lafayetovo odlikovanje, v nemščini pa odlikovanje Von Steuben organizacije. Leta 1936 je graduirala na Wooster višji šoli, kjer je dobila radi izvrstnega učenja šolnino za štiri leta na Notre Dame kolegiju. čestitamo vrli Slovenki in ji želimo mnogo uspeha v življenju.' Važna seja Članstvo društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ so opozorjeni tem potom na važno sejo, ki se vrši v čtrtek ob 7:30 zvečer v. navadnih prostovih. Trebo b|o vse urediti radi nameravanega izleta. Nemci so jim vzeli tudi zastavo Berlin. — Ko so se nemški častniki peljali po spe-njači vrh Eifelovega stolpa, ki se dviga 984 in četrt čevlja nad Parizom, so bili vzhičeni nad krasnim razgledom po mestu in okolici. Sneli so francosko zastavo vrh stolpa in na nje mesto pritrdili nemško svastiko. Par minut zatem se je pripeljal k stolpu francoski ognjegasni oddelek, ki je hotel dobiti francosko zastavo. Toda nek nemški častnik jo je bil že spravil kot bojno trofejo. Francoski ognje-gasti so se potrti odpeljali. novTgrobovi Frank Sotler Včeraj ob 4:1& popoldne je preminil na domu svoje hčere in zeta pionir Frank Sotler, star 73 let, doma iz Krškega, fara sv. Duh, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je eden tistih, ki je vedno opravljal težka dela, in je gotovo radi tega Izgubil vid na obeh očeh že pred 10 leti. Tako je ostal vedrlo pri svoji hčeri Alojziji in zetu John Ja-drich na 948 E. 207th St. v Eu-clidu.. Njegova soproga Alojzija se nahaja v stari domovini zadnjih 12 let. Tukaj zapušča edino hčerko Alojzijo poroč. J a drich ter vnuka Evgena in Lillian Jadrich. Bil je član sam. društva Slovenija. Pogreb se bj vršil v četrtek ob četrt čez osmo iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St. v cerkev sv. Kristine in potem na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Senator Pittman pozivlje letalca Lindbergha, naj vendar enkrat zaupa naši vladi Governer Bricker se boji demokratske poplave, trdi Martin L. Davey Kent, O. — Martin L. Davey, ki kandidira za governerja dr-1 zave Ohio je obdolžil governerja' Brickerja, da je javno priznal, da republikanski kandidat za| predsednika Zed. držav v državi' Ohio ne more' zmagati. To je Bricker priznal s tem, pravi Da-j vey, ker je sklical izredno zase- Washington, 17. jun. nator Pittman iz Nevade je danes odgovoril znanemu letalcu Lindberghu, naj se enkrat otrese svojih političnih svetovalcev in naj da svojo znanost v letalstvu na razpolago vladi Zed. držav, ki izpeljuje načrt za obrambo dežele. Lindbergh je v soboto namreč zopet govoril po radiu in poživljal Ameriko, naj pusti Evropo pri miru in naj se briga za svojo zemljo in nje varnost. Se- prt Nemčiji, da si je nabavljala potrebni material, da si je zgradila to svojo bojno silo, ni letalec Lindbergh temu nič nasprotoval. Toda zdaj, ko naj bi pa Anglija in Francija kupovala vojni material tukaj, pa Lindbergh trcli, da nas bo to zapletlo v vojno z Nemčijo. Torej je bilo legalno, da smo pomagali graditi Nemčiji zračno flotilo, ni pa legalno zdaj. pomagati onim, ki bi se radi branili pred to nemško silo? Pittman je ostro prijel Lind-danje državne posta voda je, kilber8'h" in njegove svetovalce, loči narodno glasovnico od na' vendar enkrat Ponehajo s naj državne. To pomeni, da bi republikanska glasovnica ne imela v istem stoplcu imena kandidatov za predsednika in podpredsednika z državnimi in okrajnimi kandidati, ampak bi bila sama zase. * "To pomeni," pravi Davey, "da je governer Bricker javno priznal, da je država Ohio izgubljena za republikanskega predsedniškega kandidata in governer Bricker je s tem zasadil bodalo v hrbet senatorju Taftu, ki je predsedniški kandidat na republikanski listi. "Governer Bricker je sklical svojim strahom, da bo šla Amerika v vojno. Pittman je tudi pobijal Lindberghovo trditev, da bo to, ker pošiljamo orožje in municijo Angliji in Franciji, do-vedlo Zed. države v vojno. "Značilno je to," je rekel Pittman, "ko je bil ameriški trg od- "Naj vzame ameriški narod enkrat za vselej na znanje, da za enkrat ni nobene nevarnosti za vojno tukaj, da pa obstoji nevarnost, da bo ogrožal našo deželo Hitler ter da moramo biti za ta slučaj popolnoma pripravljeni, ker sicer ne bomo v stanu preprečiti napad Hitlerja ali kake druge vojaške sile." Ameriški senator dvomi, da bi Hitler kdaj prišel čez morje, toda priporoča oborožitev Cleveland, O. — V nedeljo je govoril na praznovanju "nemškega dne" na nemški centralni farmi v Parma minnesotski se- nator Ernest Lundeen, ki zasto-državno postavodajo k izredne-j |a farmarsko delavsko stranko mu zasedanju devet mesecev po-jv ameriškem senatu. "Sem pro-tem, ko je bilo na tisoče ohijskih ti vsaki vojni," je rekel senator prebivalcev lačnih in v silni potrebi. Takrat se je prosilo go- in sem proti temu, da bi se naša dežela vmešavala v zadeve dru- vernerja, da bi sklical izredno )gih dežel. Toda sem pa za to, da zasedanje in preskrbel denar za j se zed. države oborože. Kot relif, toda Bricker je bil gluh za!nekdanji vojak sem zato, da smo vse prošnje. Zdaj pa, ko mu gre! pripravi jeni." Leta 1917, ko je za lastno korist, ko hoče razcepi-j bil Lundeen še poslanec, je gla-ti republikansko glasovnico, dajSOval proti vstopu Zed. državav bi si tako zagotovil bolj gotovo Franciji vse svoje orožje, kaj bo potem ostalo nam?" je rekel senator. "če Hitler res namerava priti sem čez, pqtem obdržimo vse, kar imamo v orožju. Najboljše je, če se zanašamo odslej samo na svojo moč pri obrambi, če bo vojna trajala še kaj časa, bo moral angleški kralj obleči plavalne hlačice, če bo hotel in-špicirati svojo bojno mornarico." Anton Strekal V petek večer je bil povožen] od avta, ko se je vračal iz delaj $ I v evropsko vojno. Danes pripo-zmago, je sklical izredno zaseda-; roča v senatu, naj bi Zed. države nje. Vse to pomeni," je rekel j vzele Angliji in Franciji njiju dalje Davey, "da governer Brick-j kolonije kot plačilo na vojni er nima poguma, da bi bil na gla-|dolg. Kar se tiče možnosti priho-sovnici obenem s predsedniškim da Hitlerja v to deželo, je rekel kandidatom." j Lundeen, da se Atlantik še ni posušil. Ko je govornik omenil, da eden senatorjev priporoča, da Amerika takoj napove vojno Prijazen obisk . cvv.cv IW oc JC —Včeraj so nas obiskali v našem Fisher Body tovarni, Anton uradu rojaki iz Chisholm, Minn. Nemčiji, je nekdo med poslušal-Strekal, star 55 let, stanujoč na in sicer Mrs. John Pahole, njena|ci zavpil: "Obesite ga!" državo. Francoski premier Raynaud je bil zato in je zelo prigovarjal vladi, naj ponudbo sprejme. Toda francoski kabinet je odklonil, nakar se je Reynaud odpovedal in novi premier Pe tain je prosil Hitlerja za mir. Kot se doznava sedaj, je Anglija predlagala popolno zdru žitev obeh držav, ki bi imeli eno vlado in podaniki obeh držav bi postali podaniki skupnega imperija. Obe armadi bi se združili v eno v boju proti Nemčiji. Tako bi francoska armada, ki se nahaja v kolonijah, lahko nadaljevala boj, četudi bi Hitler zajel armado v Franciji sami Trdi se, da bo morda do združitve še prišlo, če bo stavil Hitler Franciji pretežke pogoje in se bo ta raje borila do zadnjega 5495 Hamilton Ave. Odpeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je včeraj popoldne ob 2:30 podlegel poškodbam. Tukaj zapušča dva brata: Josipa in Johna ter sestro Frances, omož. Perušek, vsi stanujoči v West Parku, in več drugih so-rodnikov. Doma je bil iz vasi Raplovo, fara Struge pri Dobrem polju, kjer zapušča več sorodni kov. Tukaj je bil 39 let ter je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil v če trtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv Vida in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preosta lim naše iskreno sožalje. -o-- "Ako izročimo Angliji dva sina in hčerka ter njena sestra Miss Pauline Laušin, dalje! Mrs. Mary Medved, ki je mati j \2 let po nedolžnem Mrs. Fr. Laušin, Mrs. Harold ^prt, hoče odškodnino Lansing, Mich. — Aleksan- Govornika je predstavil predsednik nemških organizacij v Clevelandu, Otto .Fricke, ki je poudarjal, da so Nemci prav tako dobri patriotje kot so drugi, ter da vsled tega ni nobenega vzroka, "zakaj bi ne imeli Nemci ugodnosti tukaj, kot jih imajo druge narodnosti. Tožil je, da se je začela gonja po časopisju, da se diskriminira ameriške Nemce proti raznim narodnostim v Zed. državah, če je kaka propaganda v tej deželi, potem jo vodi angleški "poslanik iz Washingtona, ki bi rad spravil in Zed. države v vojno. —o--- Mrs. Harold Lausche, Mrs. Tony Grdina Jr.,J Mrs. Anton Kramer, obiskala je' tudi svoja dva sina Louisa in Antona Medved, naši metropoli! Dobrodošli iz moža, kot pa pristala na vse, kar žita Francija in Anglija v eno'bo Hitler zahteval. Graduiranci leta 1922 Graduiranci šole sv. Vida leta 1922 so prijazno vabljeni, da se udeležijo, če jim je le mogoče, pete sv. maše, ki jo bo daroval Father Joseph čelesnik v der Ripan, star 49 let, doma iz Indiana Harbor, Ind., je presedel 12 let v ječi v Saginaw, Michigan, obtožen umora nekega Louis Tirpula. Zdaj pa zahteva od države Michigan odškodnino $10,000 in sicer trdi, da je riških čarovnikov. Kot delegat'toliko zaslužil, ker je v ječi pose je udeležil tudi Mr. John J.ipravljal sojetnikom čevlje in ne-Grdina poznani slovenski čarov-1, kaj pa radi tega ,ker je bi! po nik. Mr. Grdina se je potem po-'nedolžnem zaprt. Porota ga je dal za en teden v Joliet, kjer bo bilo obsodila na dosmrtno ječo gost Mr. Joseph Zalarjeve dru- ker je državni izvedenec trdil, žine. Konvencija čarovnikov Zadnji teden se je vršila Chicagu konvencija zveze ame- Volitve delegating da je bila krogla, ki so jo dobili v ustreljenem, izstreljena iz Ri panovega samokresa. Toda zdaj četrtek ob 7:15 v cerkvi Mariji asesment. Vnebovzete za vse žive in mrtve sošolce in sošolke omenjenega letnika. Zadušnica V četrtek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca zadušnica V sredo večer se vrši seja dru- so zadevo zopet obnovili in ka-štva sv. Neže št. 139 C. K. of O. kor s0 tudi v orožju izvedenci v stari šoli sv. Vida. Na tej seji bolj podkovani kot so bili prej se bo volilo delegatinje za kon- gnje £ase, je zdaj drug izvede-vencijo, ki se bo vršila v septem-'nec trdil, da ta krogla ni bila iz-bru. Vsaka naj plača tudi svoj streljena iz Ripanovega samo kresa, radi česar je bil Ripan Godba fare sv Vida iz^čen na SV0vb0d0" Starše godbenikov fare sv.. Zadušnica Vida se opozarja, da se vrši me-1 V četrtek ob osmih se bo bra-sečna seja v sredo 19. junija ob la v cferkvi Marije Vnebovzete 8:30 zvečer v navadnih prosto- zMušnica za ploko'jnim John Na razgled po Ameriki Včeraj sta se odpeljala z vlakom na zaslužene počitnice Mr. in Mrs. John Paulich, 5238 St. Clair Ave., ki na omenjenem prostoru vodita že več let dobro znano gostilno. Ustavila se bosta v Chicagu, San Franciscu, os Angeles, želimo jima mnogo razvedrila na potovanju. V njih gostilni boste pa kljub odsotnosti lastnikov prav dobro postrežem. Nov grob v domovini Joe Močilnikar iz 1552 E. 41 St., je dobil pismo iz Velike vasi pri Moravčah, da so mu na 24. maja pokopali mater Marijo, staro 81 let. V stari domovini zapuščajo 4 hčere in enega sina, tukaj pa dva sina, Flori-jana in Josipa. Naj bo dobri materi ohranjen blag spomin in naj jim bo miren izpočitek v rodni grudi. Vile rojenice Staršem Mr. in Mrs. Joseph Zabukovec Jr., 817 E. 88th St. so vile rojenice prinesle zalo hčerko prvorojenko. Mati in za nokoino Marijo Ozimek. Pri-'rih. Pridite zlasti tisti, ki še ni- Rozmanom ob priliki 5. obletni-jdete se dobro počutita v East - ... , w.» t*. y »»v« • ________ ,___knlwionlrti 1/ior o»rv /\V\^ ulr/*\_ jatelji in znanci so prijazno vabljeni. ste dobili plačilnih knjižic svo- ce njegove smrti. Sorodniki inlEnd bolnišnici, kjer so obisko-jih sinov. 'prijatelji so prijazno vabljeni, valci dobrodošli. Naše čestitke! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio Kaj je Hitlerjev načrt? NAROČNINA: ZA Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. tf.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5v50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clash matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «gfj$*>83 No. 143 Tues., June 18, 1940 Francija pred padcem Hitlerjeva armada je obrnila zdaj vso pozornost na frnacosko Maginot linijo, ki ji še edina zabranjuje pot do popolne zmage nad Francijo. Nemci so začeli napadati to obrambeno črto od spredaj, obenem pa prodirajo tudi proti njenim zadnjim vratom. Prvi uspeh zaznamuje nemška armada z zavzetjem Verduna, ki je del trdnjav v Maginot črti. Razumeti se namreč mora, da Maginot črta ni nobena prava črta, ampak je to skupina raznih trdnjavskih pozicij, katerih vsaka šteje.v Maginot'liniji trdnjavo zase. Vsaka teh trdnjav se lahko brani, pa naj že pride napad od spredaj ali zadej. To je v glavnem jedro, ki tvori obrambeno črto sistema Maginot. Trenutno se še ne ve, če je fronta francoske armade še v vsej dolžini v zvezi z Maginot črto ali ne. Dejstvo pa je, da je francoska armada na zapadnem krilu v slabem položaju, da je izgubila zvezo z morjem, da je izgubila postojanke ob reki Seni in da se bo morala umakniti nazaj na odprtem polju. Če se bo francosko levo krilo vzdržalo, je popolnoma odvisno od pomoči, ki jo bo dala Anglija, ali ki jo more dati. Vprašanje je, če ima Anglija na razpolago kako večjo in dobro izurjeno armado, ki bi jo mogla poslati v Francijo. Pri tem bo igralo tudi važno vlogo vprašanje, koliko ima nemška armada še municije na razpolago, če ni porabila vso Zalogo v tem zadnjem silnem naskoku na francosko fronto, kjer se ni prav nič štedilo ne z orožjem ne z municijo. Morda Nemci tudi ne bodo v stanu zasledovati francosko armado pri umikanju. To je v vsaki'vojni najtežavnejše delo kake armade. Morda bodo Nemci opustili zasledovanje francoske armade v sredini fronte in na levem krilu in se vrgli z vso močjo na Maginot črto. Morda, dasi morda, je general Weygand zbral skupaj, ali bo zbral, zadnje svoje sile in napadel Nemce ter jim tako prekrižal račune in načrte. Pri tem je treba pa tudi vpoštevati, da je na potu v Francijo italijanska armada, ki dozdaj ni še skoro nič napadala ter bo morda udarila na Francoze na kaki važni točki. Če se računa na vse to, bi se lahko reklo, da je Francija na koncu svojih moči. Saj je še čudež, da se je francoska armada vzdržala toliko časa pod temi okoliščinami. Še večji čudež bi bil, če bi še naprej vzdržali svojo fronto nepredrto in če bi se mogli še naprej ustavljati kaj dlje časa dobro organiziranemu nemškemu napadu. Toda čudeži so se že godili in se še godijo in tudi na francoski fronti pride lahko do neprevidnih dogodkov, ki bi popolnoma spremenili položaj. Toda to ni nič gotovega. Bolj gotovo pa je, da bo Francija poražena in računajmo, kaj se bo zgodilo potem. Pri tem je treba računati na francosko bojno mornarico. Tri nove bojne ladje so nekje na francoskem obrežju. Če bi Francija sklenila premirje z Nemčijo, bi ta najbrže zahtevala tudi njeno bojno mornarico. Ako se te doda nemški mornarici in kar jih ima še v delu, pa bi imela Nemčija na Atlantiku deset popolnoma novih bojnih ladij. Poleg tega imajo Francozi več rušilcev, križark, in podmornic, ki bi jih zahtevali Nemci. Če bi Nemčija to povodno silo združila s svojo, bi pomenilo to veliko nevarnost za Zed. države. Hitler bi.najbrže zahteval od Francije, če bi se ta podala, tudi njene kolonije ob ameriškem obrežju, tako'Marti-nik in Guadeloupe v zapadni Indiji, Francosko Guiano na severnem delu Južne Amerike ter Saint Pierre in Miquelon južno od Nove Fundlandije. Razume se, da bi Zed. države ne priznale veljavnost teh francoskih kolonij Nemčiji. Hitler bi si najbrže premislil, da bi takoj razobesil nemško zastavo v Novem Svetu. Toda Hitler zna opravljati svoje delo drugače. Recimo, da bi ostale te francoske kolonije pod njeno zastavo, toda uprava bi bila popolnoma pod nemško kontrolo. Tukaj bi počasi, pa po določenem načrtu začela Nemčija zbirati svoje napadalne moči, delati pristanišča in torišča za podmornice in pošiljati sem svoja bojna letala. Od Lukaj bi potem ne bilo za Nemčijo nobene težave napasti obalo Zed. držav in tudi v notranjosti. Vse to kaže, da je tudi Zed. državam precej mar, kako se bo končala evropska vojna in na kateri strani bo zmaga. Tisti, ki pravijo, da nam evropski konflikt ni nič mar, ne vedo kaj govorijo, ali so pa sovražniki naše dežele. (Nadaljevanje) "Čehe je treba iz centralne Evrope odstraniti; dokler jih bo tukaj še kaj ostalo, bomo imeli neprestano žarišče husitstva in bolševizma. Kadar bomo imeli voljo in moč, bomo za dosego tega cilja s zavestjo vse odgovornosti žrtvovali celo generacijo nemške mladine. Naj bo cena še tako visoka, ne bom niti za trenutek okleval, ko si bom obremenil vest s smrtjo dveh ali treh milijonov Nemcev, saj bom do dobra poznal protiutež te žrtve." Tudi obstoj tirolskih Nemcev je imel že takrat v načrtu: "Tudi neumni sentimentalnosti južne Tirolske bom napravil konec. Nikdar mi ne bo prišlo na misel, da bi imel glede tega vprašanja kake pomisleke, če bi kazalo skleniti zvezo z Italijo." (Sicer je pa že v knjigi "Mein Kampf" proglasil Italijo kot edino prirodno zaveznico Nemčije v bodoči vojni—pa Angleško zraven). Tudi tam je že polagal tirolske Nemce na žrtvenik zveze: "Ali ni ta račun dober: za ceno 200,000 tirolskih Nemcev bom osvobodil osem do deset milijonov drugih Nemcev. (Sicer pa je s preselitvijo teh Nemcev drugje napravil postavko v korist svojemu načrtu—koloniziral jih je na poljsko ozemlje in zasejal seme bodočemu gospodu jočemu razredu Nemcey). 'Tudi Alzacija in Lotaringija spadata k Rajhu. (O tem je prav tako pisal že v 'Kampfu' in proglasil Francijo za svojega smrtnega sovražnika). Nikdar se ji ne bomo odrekli. Ne zaradi Nemcev, ki žive tam, temveč enostavno zato, ker potrebujemo to ozemlje in še drugo, da zaokrožimo svoje terorialno jedro tako kakor na vzhodu, severu in jugu. (Mi pa smo ga slišali, kako je neprestano zatrjeval, da Francozom nič noče). Naša prvenstvena misel je, da ustanovimo svoje gospodstvo za vedno in ga tako zasidramo, da bo trajal najmanj tisoč let . . . Naše poslanstvo je v tem, da podjarmimo druge narode. Nemški narod je poklican, da da svetu novi razred svojih gospodarjev." Kakšna bo podoba tega novega socialnega reda: Prvi razred—Razred gospodov, ki se bo rekrutiral iz hitler jevskih bojevnikov. Drugi razred — razred strankinih pristaše^, hierarhično razvrščenih. Tretji razred—razred velike mase brezimencev, večnih sužnjev. Pa še to je dodal Hitler: "Biološki rasizem je samo ena stran našega sistema. Sicer bomo pa kmalu prekoračili meje današnjega ožjega nacionalizma, kajti veliki imperiji pač zrastejo na narodni osnovi, a jo hitro puste za seboj . . ." Se o svobodi izobrazbe: "Popolna svoboda izobrazbe je privilegij elite in onih, ki jih elita priznava. Celotno delovanje znanosti mora biti pod stalno kontrolo. Znanost je instrument življenja, a ni njegovo bistvo. Zato bomo veliki masi nižjega razreda dovolili ugodnosti analfabetizma (nepismenost!), sebe pa bomo osvobodili vseh humanitarnih in znanstvenih Zavozljana situacija v Euclidu V Euclidu je bil izvoljen demokratskim vardnim vodjem Mike Spino. Tako imajo zdaj euclidski republikanci oba j predsodkov." vardni vodje, svojega in demokratskega pod svojo kontrolo, demokratje pa nobenega. Pomniti je namreč treba, da je euclidski župan republikanec, je na izvrševalnem odboru republikanske stranke in njegov cestni komisar Spino je demokratski vardni vodja. Kdo je tako naiven, da bo mislil in trdil, da bo demokratski vardni vodja Spino, ki je v službi po milosti župana Simsa, delal za demokratsko stranko? Gotovo ne bo, saj je bil Spino izvoljen precinktnim načelnikom j govori danes: "Ta radi del, ki jih je dala mestna administracija in za vardnega Nemčiji vsiljena!")* Hitler je že v tistih časih, ko še ni imel oblasti, večkrat po-vdarjal: "Svoje cilje bomo doma dosegli le z vojno. Jaz hočem vojno, hočem svetovne revolucije. Mi pa smo mladi, hočemo se vojskovati." (Ali ne vojna je Hitlerje- vodjo je bil potem izvoljen od precinktnih načelnikov, kijva vojna obsega tri področja: imajo delo pri republikanski mestni administraciji. Torej so vojskovanje, s propagando, z republikanci s spretno potezo pošteno potegnili demokrate' orožjem, z iztrebljanjem slo-s pomočjo "demokratov" samih, v kolikor se jih more pač ! slovanskih narodov šteti V denjbkratsko stranko kar se tiče principov. Načelstvo demokratske stranke v okraju mora tej situaciji posvetiti svojo pozornost in to takoj! II. Nekoč je Hitler zbral zaup nike v svoji planinski vili. Go vorili so o bodočem načinu vojskovanja. Nekdo mu je rekel: "Pravijo, da bo električno orožje odprlo nove možnosti za napad. Ali je to točno? In novi strupeni plini, bacili? Ali mislite, da bo bodoča vojna uporabljala bacile?" Hitler: "Narod, kateremu odrekajo njegove pravice, sme upravičeno uporabljati vsa sredstva, tudi bakteriološko vojno. Toda uporaba tega orožja je omejena. Važna je predvsem kot sredstvo za oslabitev nasprotnika pred izbruhom sovražnosti (tifus na Poljskem!). Sploh se pa bodo naše vojne začele še pred vojaškimi operacijami in mislim, da bomo razpolagali s sredstvi, ki bodo zadavile Angleško, če bo hotela iti proti nam." (Zadnje čase čitamo o nalezljivih boleznih na Angleškem). Forster: "Ali mislite, vodja, da se bodo Združene države zopet začele vmešavati v evropske zadeve?" Hitler: "V vsakem slučaju jim bomo to izbili iz glave. Za take prilike imamo posebno izdatno orožje. Amerika je neprestano pod revolucijo in mi je ne bo težko nahujskati k uporu in prevratu tako, da bodo gospodje Amerikanci dovolj zaposleni z lastnimi skrbmi. Meni ne bo vest ničesar očitala in bom izbral tako orožje, ki se mi bo zdelo potrebno. Novi strupeni plini so gromi, toda kakšna razlika je končno med počasnim umiranjem v bodečih žicah in trpljenjem onih, ki so zastrupljeni s plini in bakerijami? V bodoči vojni bo stal ves narod proti nasprotniku, tu ne bo več govora* o boju med samimi armadami. "Uničili bomo fizično zdravje svojih nasprotnikov tako, kakor bomo zlomili njih moralno odpornost. Ali so mikrobi orožje bodočnosti? Da bodo, prepričan sem o tem. Res je sicer, da v tej tehniki še nismo tako napredovali, toda poskusi so v teku in obetajo velike uspehe." (Mnogi glasovi nam potrjujejo, da Hitler izvaja svoj načrt). Forster: "Pravkar ste nam rekli, da bo treba sovražnika okužiti pred izbruhom sovražnosti. Kako mislite doseči to že v.mirnem času?" Hitler: "Po svojih agentih po svojih nevideznih nedolžnih potnikih. To je še najbolj sigurno in učinkovito sredstvo, kar jih poznamo do zdaj. Sploh pa ne pozabite, da se pokažejo učinki tega orožja šele po nekoliko tednih, in da se pojavi epidemija, je treba nekaj časa. Morda bomo uporabljali bacile tudi takrat, ko bo vojna na višku, ko bomo čutili, da sovražnik peša. (Ali nismo slišali o epidemiji tifusa med poljsko vojno? Pa o cepljenju čeških otrok s sifilitičnimi bacili. Ali nam to ne vzbuja pomislekov o skrivnih strupih, ki go lahko podtaknjeni nemškim medicinskim preparatom in znanim praškom, injekcijam itd. Kdo bi mogel po teh avtentičnih Hitlerjevih izjavah danes še brez pomisleka zaužiti zdravilo nemškega izvora?) "Na razpolago bomo imeli mnogo prostovoljnih delavcev. Poslali jih bomo čez mejo v mirnem času. Svet se bo privadil nanje in ne bo videl v njih drugega kot mirne potnike . . . (Opreznost. Pozojf na vsakega Nemca, ki pride k nam!) "Vojna je najbolj naravno stanje človekovo, kaj hočemo v vojni doseči? Kapitulacijo nasprotnika v trenutku, ko se sovražnik vda, vem, da ga lahko popolnoma uničim. Čemu bi ga v tem trenutku skušal vojaško oslabiti, če lahko isto dosežem z drugimi, lažjimi in učinkovitejšimi sredstvi. — Kakor je prejšnji artilerijski ogenj na sovražnosti moralno oslabila nasprotnika. Nujno je potrebno, da nasprotnik izgubi glavo, da je pripravljen kapitulirati, da je moralno prisiljen k ma-lodušnosti, predno se začne prava vojna. Kako naj to dosežemo? Vsa sredstva, ki bodo omogočila varovanje nemške krvi, bodo dobra!" Ali se nam pri teh besedah ne zbujajo spomini na nemško propagando, na obdolževanje, na proteste pred okupacijo Su-detov in Češkoslovaške? Češkoslovaški politiki so si lomili glave, kako bi opravičevali, kako bi upravičevali svoje delo, kako bi ugodili nemški manjšini—Hitler pa je videl v vsem svojem početju le sredstvo, njegov cilj je bil jasno začrtan. Prav tako s Poljsko. Bela knjiga Poljske jasno kaže tudi to. —Nemška bela knjiga laže, ko taji, kako. so si Poljaki prizadevali, da se ognejo vojni. propaganda še pred izbruhom se zdi, da sta ustvarjena za to. Ne bom omenjal vsake točke posebej, samo toliko pa rečem, da se mi je najbolj dopadlo na banketu. Veš Jaka, kar škoda, da te ni bilo tam. Saj rečem, Barbertončanke te pa znajo, tako okusno jed napravijo, da se mi še sedaj sline cedijo po njej. Kadar boste še ka j napravili, tedaj bomo prišli pa malo prej in dlje počakali. Tudi natakarji so bili precej dobrih rok, kar malo sem po strani pogledal, pa sem dobil, kar sem hotel. Povem vam, da sem se malo bal, da bom moral imeti suho grlo, pa je bil moj strah neupravičen. Vedno me silijo, da naj pišem kja v Ameriško Domovino, da bomo imeli piknik. No, bom pa povedal, da se vrši naš piknik v nedeljo 23. junija. Pa sem jim tudi povedal, da je treba za piknike tudi plačat za oglase, ker jaz vem, da uredništvo ne more shajati samo z dopisi. Seveda, kadar je zastonj se malo popro- Hitler: "Brez pomislekov bo- si urednika pa naredi, samo da mo podpisali revolucijo pri nasprotniku (Slovaki, Poljaki, Ukrajinci in ČSR) Zmeda čuv-stev, moralni konflikti, neodločnost, panika, to bo naše orožje . . . Nauk o revoluciji je skrivnost nove strategije. Naučil sem se ga pri boljševikih. Od sovražnikov se naučimo največ. (Da bi se tudi nas kaj prijelo!) Proučujte teorijo državnih udarov, pa boste videli, kaj je naše delo. Nikdar ne bom začel vojne prej, dokler ne bom prepričan, da bo demoralizirani nasprotnik podlegel pri prvem gigantskem naskoku. Kadar je sovražnik notranje oslabljen, ko je na robu revolucije, ko mu groze socialni nemiri, tedaj je čas za napad (Opozorilo nam v notranjih naših sporih—to tuja propaganda vse izrablja!) . . . vso svojo energijo bom porabil, da bom tak trenutek izzval. To bo moj smoter. In kadar ga bom dosegel, bom z vso pravico pognal sovražnikovo mladino v smrt. Tako bom prihranil toliko življenj, kolikor bi jih bilo mogoče še zaploditi. Gospodje, mi se ne bomo šteli heroje! Naš cilj je iztrebljenje nasprotnikov. Generali študirajo in bi radi postopali kakor nekdanji vitezi. Meni pa so potrebne revolucije. Nauk o revolucijah je osnova moje politike.—Nič me ne bo moglo ustaviti. Ni ga medarodnega prava, ni je pogodbe, ki bi me mogla ovirati, da bi ne izkoristil ugodne prilike. "Ta vojna bo peklensko krvava in kruta. Ko bomo navalili na nasprotnika z vsem svojim orožjem, ga bomo istočasno demoralizirali tudi z živčno vojno. Izzvali bomo revolucijo. Malemu človeku se bomo predstavili kol nosilelji pravičnega socialnega reda in večnega miru. Ti ljudje nočejo nič slišati o vojni veličini. Toda jaz hočem vojno in vsako sredstva mi bo dobro. Vojna bo taka, kakor bom jaz hotel. Vojna sem jaz." (Dalje sledi) --o-- ustreže društvu, ampak kadar pa društvo kaj rabi, tedaj se gre pa tja, kjer bo ceneje (saj veste, da se potrebuje pisalni papir, tiskovine itd.) in vse tiskarne vprašujemo, katera bo ceneje napravila. To se meni nikakor ne zdi pravilno. Seveda, to je naša navada, ampak jaz mislim, da moramo to slabo navado opustit, ker če urednik nekaj naredi za društvo brezplačno, tedaj ga moramo poznati tudi, kadar bo on nekaj zaslužil od društva. To se pravi "svoji k svojim!" že zadnjič sem bil omenil, da priredimo piknik SMZ in SžZ skupno in sicer v nedeljo 23. junija v Ivan praku, to je tam na vrhu, na 422. cesti, če pridete iz Clevelanda, je to prej ko pridete v Girard, seveda, če pridete pa iz New Yorka, potem pa morate skozi Girard. Nikakor pa se ne morete zmotit, ker bodo že napisi na vseh važnih krajih To pa rečem, da na tem pikniku bo nekaj posebnega. Saj si ■ahko mislite, da bo nekaj, ker že štiri mesece delajo zato možje in žene, fantje in dekleta. Rečem, da bo vsakemu žal, kdor bo zamudil ta piknik. Posebno še mislim na člane in članice SMZ in SžZ, da prav gotovo pridete, boste vsaj videli, kako smo mi združeni. Kaj vse bo na tem pikniku, pa ne bom povedal, ker se bojim, da bi jih potem morda preveč prišlo, ampak vseeno rečem "Naši na plan ta dan!" Če bo pa dež, bomo pa v dvorani, tako da nam nikakor ne unese. Prav pri jazno vas vabim od blizu in daleč. Torej na svidenje. Član društva -o- Slovenska pesem 18. avg. Nekateri so točno odgovorili, ampak oni, ki še niso, so proše-ni, da takoj sporoče. Ako pa imate vse pesmi pa nam sporočite to, da ne bomo dali pesmi dvakrat tiskat. Mladinski zbori pod vodstvom g. Semeta so nam sporočili, da bo njih program obstojal iz sledečih pesmi: a) Večer na morju, b) Men vse eno je, c) Jugoslovanska, — nastopilo bo šest zborov, ki se pridno vadijo, da lepo, ubrano zapojejo slovenski javnosti. Godbe Sv. Lovrenca in Sv. Vida so nam sporočile, da bodo sodelovale pri programu, da pokažejo koliko so naši mladi godbeniki napredovali. Od godbe Sv. Alojzija se pričakuje tudi nekaj izrednega, toda definitivnega programa od njih še nimamo. Pričakujemo njih odgovor v kratkem. Od dramskega društva "Ivan Cankar" se pričakuje, da vprizori prireditev in nastop v narodnih nošah. Vse pevovodje se naproša, da potom časopisov podajo nekaj zgodovine slovenske pesmi, zlasti onih pesmi, ki bodo pri tem programu zapete, saj ima vsaka svoj pomen. črički in Kraljički pod vodstvom pevovodje g. Ivana Zor-mana, istotak0 nastopijo. Njih program bo sporočen javnosti, kakor ga prejmemo. Vsemu ameriškemu narodu se obljublja krasen in užitka poln program. F. V. Opaškar, predsednik. -o- Inozemske ženske v službi Francije Iz Girarda Za predzadnjo nedeljo, to .je bilo 9. junija, smo bili dobili povabilo za na slavnost, ki se je vršila v Barbertonu, ko je naš rojak bral novo mašo. Udeležilo m je tudi nekaj rojakov iz Girarda. Zakaj pa tudi ne, saj so bili rojaki iz vseh vetrov, celo iz Chicaga so l|ili. Toliko nas je bilo, da je bila dvorana, v kateri se je vršil banket, premajhna. Takrat bi bili rabili nekaj Našim prijateljem naznanjamo, da smo od vlade mesta Cle veland, dobili oficijelno potrdi lo, da nam bo za naš pevski program 18. avgusta, na razpolago oder v Gordon parku, katerega smo lani imeli. Program bo obširen in zani m i v. Na zadnji seji pevskih zbo rov je bilo sklenjeno, da skupni odrasli pevski zbori zapojejo pod vodstvom pevovodje g. Iva nuseha sledeče pesmi: Nazaj v planinski raj (meša ni zbori) — Na goro (mešani zbori) — Ljubezen in pomlad moški zbori) — Venček narod nih pesmi (moški zbori). Vsak pevski zbor bo imel svo je vaje pod vodstvom svojega pevovodje, skupne vaje pa bodo 2. avgusta in itd. pod vodstvom pevovodje g. Ivanuscha. Namen federacije je spreme V Parizu se je zbrala organizacija inozemk, ki so se prostovoljno prijavile za delo na polju. Ta organizacija je podod-delk "legije žensk za prostovoljna dela v Franciji" in mlade poljske delavke, ki je njih prvi oddelek te dni odšel na kmetije, imajo na svoji uniformi črke "L. F. E. V. F." (Legion des Femmes Etrangeres Volon-taires en France.) Več ko milijon tujih žensk biva v Franci-1 ji, 400,000 od teh je mladih deklet in žena brez otrok. Med njimi so ženske skoraj vseh narodnosti, tako Italijanke, Španke, Avstrijke, Portugalke, Šve-dinje, Norvelžanke, Nizozemke in zdaj še Belgijke. Te ženske 30 porazdeljene po različnih kmetijah in prejemajo ondi hrano, stanovanje in mezdo. Prav, prav malo jih je, ki bi bile vešče kmečkih del. Saj so tako iz različnih stanov in poklicev, na primer so med njimi tipkarice, slikarice, umetno-ofbrtnice, učiteljice jezikov in dijakinje. Z majhno prtljago in nekoliko brašna za nekaj dni se pripeljejo dobre volje na posamezne kmetije. Dasi jih je malo, ki bi znale molzti in o-pravljati živino v hlevu, vendar se veselo opravijo na delo in se brž vsemu priučijo. Nekatere sploh nočejo prejeti nobenega plačila, večina pa so revne in v Parizu ne dobijo nobenega dela, ki bi bilo primerno njihovemu poklicu. Zatorej je to poljsko delo' tudi srečen izhod iz njihove brezposelnosti. PRIM0RSKEN0VICE Ribničanov, da bi bili malo raz- rinili. Govornikov je bilo vsehjnitev pevovodij vsako leto, tako vrst, tako da je bilo vse izvrstno, da pridejo vsi na vrsto. Prve izpeljano, ker je bil ves program' skupne vaje bodo v Slovenskem tudi v izvrstnih rokah. Pa kaj j Narodnem Domu na St. Clair bi še pripovedaval, saj kdor po-; Ave., ter se prosi vse pevce, da zna Lekšana in Udovioa, bo ve- se udeleže teh skupnih vaj. del, da če se ona dva primeta za j Poslali smo vsem pevskim zbo-znanjaT napad pehote,"tako boj kakšno stvar, da jima gre vse rem karte, na katere naj označi-v bodoči vojni revolucijonarna kakor bi bilo namazano. .Meni jo koliko pesmi jim manjka. —Gorica. — Ivan Lapa j ne z Vojskega in Josip Štrukelj iz Vito vel j sta prejela denarno nagrado vsak po 700 lir za dvojčke. Ce verjamete¥l; pa ne H»ttmtn»mn»imut»wwwmwmKa Ker je ravno prestopno leto, je pa ona prva začela, da bi se vzela. "Veš," je rekla, "zmerom te bom ljubila in zvesto ti bom pomagala prenašati tvoje skrbi." "Kakšne skrbi, saj nimam nobenih skrbi," bi se rad izmazal on. "Seve jih nimaš, ampak imel jih boš, ti rečem, ko se bova vzela." 11? škov. V takem primeru je treba vse razbiti, če hočejo točno utotoviti, kje leži zaklad: diamanti, zlato in denar. Tak je primer znane fregate, ki se je potopila v holandski ožini Ts«r-chelling. Tam je morje zelo nemirno, morski tokovi so močni. Zaklad, ki leži v obliki raztresenih novcev po peščenem morskem dnu, so dvigali s pomočjo cevi in strojev za čiščejne struge. Zlasti poučno in dramatično je bilo dviganje zaklada potopljenega "Egipta." Ta zaklad je dvigala posebna ladja "Artig-lio." Potopljena ladja je ležala 140 m globoko, kar je čedna globina. Lega ladje sicer ni bila nerodna, toda zaklad je ležal pod štirimi jeklenimi mostovi. Treba se je bilo posluževati skafandristov. Ti so vzeli s seboj vse potrebne priprave in so bili zvezani zgoraj po telefonu. Na površini ladje so izrezali ogromno "žrelo" v dolžini 20 metrov. Nato so lahko izvlekli dragoceni zaboj in ga spravili na varno. Notri je bilo za štiri in pol tone zlata v palicah, 1229 palic srebra in 200,000 funtov šterlingov. Tak je bil zaklad Egipta." No, za tak zaklad se je bilo vredno potruditi. iz domovine —V Savinskem pri Majšper-ku se je pripetil žalosten odgo-dek, ki je bolesno odmeval po vsej soseski. Veselo pirovanje se je končalo s smrtno nesrečo, pri kateri je 18-letno dekle izgubilo svoje mlado življenje. Pri posestniku Ribiču so se fantje iz soseske poslavljali od mladega Ribičevega sina, ki je naslednjega dne odhajal kot novinec k vojakom. Zbrala se je mladina iz sosednjih hiš ter se je poslavljala od prijatelja pri kupici vina, med petjem in godbo harmonike. To veselo slovo je trajalo do polnoči, ko je gospodar opomnil mlade ljudi, da je čas za odhod. Vsi so se dvignili, med njimi tudi konjač Vincenc Gajšt, ki je imel s seboj lovsko puško, ki je bila nabita, pa je pri prihodu v hišo ni izpraznil, temveč kar napolnjeno prislonil v kot poleg peči. Gajšt je rekel svojemu 18-letnemu bratu Ludviku, ki se je z njim vred nahajal pri Ribiču, naj mu da puško. Ludvik je Stopil v kot ter prijel za orožje, tedaj pa je pristopila 18-1 etna posestniška hči Pavla Krapše ter v šali prijela puško za cev, jo namerila proti sebi ter dejala Gajštu "če imaš korajžo, pa me ustreli." Mlada človeka sta se za šalo ruvala za puško ter nihče od ostalih navzočih ni pazil, kaj delata, da bi ju posvaril. Tedaj je Ludvik Gajšt, ni vedel, je hrul v smeri od severovzhoda, vlil se je strašen naliv, kakor da sd se utrgali oblaki, nato pa se je vsipala toča, ki je v nekaj minutah vse pobelila, kakor da je te kraje zapadel sneg. Ko'je toča nehala padati, so ljudje obupani prihiteli iz zavetišč ter gledali strašno razdejanje. Toča je oklestila vse kraje, ki leže med Muro pri Cmureku pa navzdol do bližine Pesnice ter na zapadu nekako do železniške proge Maribor—št. IIj. Prihrumela je tudi na zapadno stran proge ter padala v Kungoti in Svečini, vendar tam ni povzročila take škode. Usodno je zbila južno zapadni del župnije Marije Snežne, del župnije Sv. Ana, skoraj ves Sv. Jurij v Slov. gor., najhuje pa občini Malna in Par-tine, potem skoraj celo župnijo Sv. Jakob v Slov. gor, in velik del župnije Jarenina. Pri Mariji Snežni, pri Sv. Juriju in pri Sv. Jakobu ležijo še danes celi kupi toče, tako na visoko jo je nametalo. Uničeni so dobesedno vsi vinogradi, sadonosniki, zimski posevki, trava pa je zbita čisto v tla, tako da ne bo nobene košnje. Letos bo še hujše pomanjkanje krme kakor lani, dasi so morali konec letošnje zime živini pokladati v teh krajih že stolčeno rož je iz vinogradov. Letos pa živine sploh ne bodo mogli več rediti. —Kmečka pomoč se razširja. Doslej so ustanovili že odseke v št. Jurju, kjer ima zadruga tudi tranzitno skladišče, dalje v Kozjem. Sv. Emi, Pilštanju, Rogatcu, kjer bo tudi tranzitno skladišče, v št. Vidu pri Planini. Ustanovljeni bodo v kratkem odseki v Vojniku, Dram-ljah, žetalah, Stopercah, Pod-sredi, Podčetrtku, Planini pri Sevnici, Ponikvi pri Celju in v Loki pri žusmu. Tekom enega meseca upajo, da bodo imeli že okrog 30 poslovalnic. V treh tednih poslovanja je Kmečka pomoč spravila v promet 2 in pol vagona galice .poldrugi vjagofn mlevskih izdelkov, vagon cementa in dr. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Proda se Radi bolezni se poceni proda lepotični salon (beauty parlor). Vprašajte na 6724 St. Clair Ave. telefon HEenderson 4181. --,(145) V na jem Odda se v najem 4 sobe, spodaj ; furnez; samo odrasle ljudi. 1219 E. 61st St. (144) a je puška nabita, napel petelina in sprožil. V tistem hipu pa je odjeknil v sobi strel, nesrečno dekle je zavil plamen in dim ter je omahnilo oblito s krvjo, ki je naglem curku lila iz prestre-jenega vratu. Priskočili so ji na pomoč, toda nihče ji ni mogel ustaviti krvi, ker je imela glavno vratno žilo prestreljeno. V nekaj minutah je izkrvavela ter izdihnila. Storilca so orožniki naslednjega jutra prijeli ter ga zaprli. —Maribor. — Dan 28. maja je bil za velik del Slovenskih goric, za njihove najlepše kraje v skednjem delu usoden. Zadela jih je katastrofa, kakršne niti najstax*ejši ljudje ne pomnijo ter je pet župnij gospodarsko naravnost uničila. Nesreča je tem hujša, ker so ti kraji bili že lani prizadeti zaradi vremenskih ne-prilik ter slabe letine. Včeraj popoldne so se zbirali nad srednjim delom Slovenskih goric temni oblaki, ki so prihajali od severa ter niso nič dobrega obetali. Nebo je čisto za-temnelo, vihar je eimdalje huje pritiskal in v oblakih je hrume lo in šumelo, da je vse v silnem strahu pričakovalo hudo uro Res ni trajalo dolgo, pa je prihrumelo silovito neurje. Orkan Išče se sobe Išče se 1 ali 2 sobi za malo družino, 2 osebi. Kdor ima kaj, naj se zglasi na 6721 St. Clair Ave. Oddajo se 4 sobe, kopališče, vse udobnosti. Vpraša se na 1052 E. 62nd St. (144) Priletna ženska se išče za hišna dela na farmi. Zglasiti se je do 2. ure popoldne na 1097 E. 64th St., zgo-rej, spredaj. (143) Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, stane $6.80. Zavarujem udi avtomobile proti ognju in tatvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) Oblak Furniture Co. 1 TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebščino za dom 8612 SI!. CLAIR AVI. HEnderffoiy winnet0u r» nemftkua Irrlnrik* K. May*