-----48 ----- Dopisi. Iz Koroškega 1. sveč. — Bralci naši že vedo, da imamo po več krajih gornjega Koroškega sila veliko snega; padlo ga je večidel po 10 čevljev na debelo in še više, kajti nektere hiše bolj na samem so s snegom popolnoma zasute, da se ne more do njih, in se ne ve, ali reveži v njih še žive ali ne. Zdaj pa je vrh tega nastopil še tako silen mraz, kakoršnega že več let ne pomnimo, — 28 stopinj! To je strašno. Tiči zmrznjeni padajo spod neba. Iz Trsta 3. sveč. D. (Čitalnica Rojansha) je napravila v spomin našemu Vodniku „besedo". Predsednik g. Požar jo je odprl z lepim ogovorom. Pri tej priliki smo z vsklikom izvolili našega iskrenega budi-telja in slavnega pesnika Ivana Koseškega za častnega uda. Bog ga živi še leta in leta domovini naši na slavo! Dobra misel je bila to, da ob enem, ko se je slavil Vodnik, se je čestitalo Koseškemu, kije prvi zapel pesem prekrasno: ^Slovenija". — Potem pa so se vrstile deklamacije; zbor je pel »Strunam"; kmečka deklica je ljubeznjivo govorila o Slomšeku in Strosmajerju; zbor je zapej „Sablico", potem pa se je ponavljala glediška igra „Čapek", za igro je bila tombola, po tomboli pa ples v veliko veselje mladini naši. Vsi prostori so bili prepolni, in staro in mlado jako navdušeno. Narod naš se čedalje živejše zaveda narodnosti slovenske. Bog ga živi! Iz Matarije na Primorskem 31. pros. — č. *) — Seme, ki ga je nepozabljivi bivši minister Potočki sejal za povzdigo kmetijstva s tem, da je učiteljem ljudskih šol izročil poduk kmetijstva, že pri nas donaša dober sad. Vrli naš učitelj M. Kosič sklicuje naše kmete ob nedeljah popoldne in jim z lepo in čisto slovensko besedo razlaga važnost umnega kmetovanja. Včeraj smo zopet imeli priliko opazovati na obrazih mnogobrojno zbranih gospodarjev in mladenčev, kako marljivo so poslušali tehtne njegove besede o veliki napaki in škodi, če kmetijstvo ostaja pri starem kopitu. Zanimivo je bilo videti, kako je mnogo poslušalcev smehljaje se prikimovalo učitelju, kedar jim je kaka grenko a resnično v obraz povedal in jih naravnost grajal; vsem se je videla zadovoljnost na obrazih, ktera* nam je porok najboljšega vspeha pri našem ukaželjnem ljudstvu; žalibog, daje zanemarjano bilo v vsakem obziru toliko let! Ljudstvo naše je zdravo na duši in telesu in ne mara niti za nemčurje niti za Lahone, pa se naa tudi še niso lotili. Paziti pa vendar moramo, ako se pri nas blagostanje pomnoži, da se ne vgnjezdi, kakor drugod, kaka tuja pošast, ktera bi utegnila tudi tukaj ongaviti za „laško kraljestvo". Saj že škilijo po krepkem našem narodu. — Kakor pa sem dopis svoj začel s slavo Potockemu, za kterega bi bili radi vse druge ministre dali, da bi bil le on ostal, tako naj dopis končam s hvalo učitelja našega. Le naprej tako! le naprej! Iz Matarijske nadžupanije na Primorskem. — Kar so drage nam „Novice" pisale v listu 5., tudi jaz popolnoma potrjujem. To je resnica. Gosp. Koželj ima nepozabljive zasluge za sadjerejo našo, — hvala mu srčna! Da pa je tudi gosp. farman naše ljudi večkrat nagovarjal, naj se poprimejo koristne sadjereje, je gotovo. Da bi pa kdo od g. farmana več tirjal, ne bilo bi prav, kajti bolan na obeh nogah, ne more okoli kmetov hoditi in jim drevesa žlahniti. Potrebna bi nam pa bila čitalnica, da bi se kmetje v gospodarstvu in druzih vednostih bolj izobrazili. Naj bi se nam tedaj ta ljubeznjiva hčerka majke Slave na matarijski zemlji porodila! Toraj možaki matarijski! Vas milo prosim, kazite, da ste mož beseda, in da Vaše obljube niso puhlo besedovanje. Da se pa to doseže, pred vsem je treba, da si bratovsko roke podamo in da zložno stopamo naprej; kajti sloga jači, a nesloga tlači. Eden v imenu več druzih. Iz Gorice 2. sveč. (Kmetijska šola) se je tedaj pri nas začela. Število vpisanih je očiten dokaz žive potrebe njene; vpisanih je 40 rednih učencev in 30učiteljskih pripravnikov, ki vsaki teden po 5 ur kmetijstvo poslušajo. Med temi je iz pripravništva 16 Slovencev in 14 Lahov, 14 Lahov v nižem italijanskem oddelku, 13 pa v višem, Slovencev je v nižem slovenskem oddelku 5, 8 pa v višem, tedaj je s pripravniki vred Slovencev 29. Da je Italijanov več, prihaja med drugim tudi od tod, ker so občine v Furlaniji napravile 8 ustanov po 100 do 150 gold., ktere^so se mla-denčem podelile, da obiskujejo našo šolo. Žalibog! da za Slovence ni nobene ustanove! Iz Idrije 30. jan. — Bralcem „Novie" je že znana naša sijajna zmaga o volitvi deželnega poslanca. Kako strašno je ta zmaga razkačila ljubljanski ,,Tagblatt", kazal je cel lajtartikel poln navadnega njegovega orožja obrekovanja in laži. Ni vreden, da bi mu brco dali. — Naj povem raji, kako lepo je v nedeljo tukajšnja čital- *) Prosimo! Vred. ----- 49 ----- niča spomin Vodnika obhajala. Vesela igra ,,Bob iz Kranja" se je lepo vršila; gromovita hvala obilo zbranega občinstva bila je zasluženo povračilo izvrstni predstavi. Igri je sledila deklamacij a, in po njej dvogovor: „Rodoljubja zmaga", v kterem sta se odlikovala ,,Ljudmila" in „Janko". Po teh predstavah je bil ples in med plesom tombola. — Ne morem si kaj, da bi konečno ne omenil gledišnega, z novimi, lepo malanimi kolisami okinčanega odra,^ki smo ga pri tej veselici s toliko radostjo opazevali. Čast in hvala tedaj vrlemu odboru in še posebno g. tajniku za neutrudljivo prizadevo, da društvo svojemu namenu Čedalje bolj zadostuje. Da je tukajšnje ljudstvo, skoraj iz vseh stanov, za narodne veselice in sploh za narodno reč živo vneto, to nam je zopet mnogoštevilno občinstvo pri bivši besedi očitno kazalo. Živeli idrijski domorodci! Iz Starega Trga na Notranjskem. — Po mnogih ovirah se je vendar posrečilo tukajšnjim rodoljubom, da so v nedeljo 30. dne u. m. napravili veselico, ktera se je pričela z deklamacijo „Parobroda po g. pianeckem v občno zadovoljnost vseh poslušalcev. — Po deklamaciji je govoril g. Fr. Padar in navdušil vso skupščino prav do živega. Za tem je sledila glediščina igra „Strup", dobro izpeljana posebno v glavnih rolah. Nazočih je bilo nad 100 in mnogo imenitnih oseb, med tem tudi vnanji iz Rakeka, Cerknice itd. — Po igri pa je bil ples, pri kterem se je mladina sukala do polnoči in še čez, drugi pa so si pri dobri kapljici z napitni-cami otožna srca razveseljevali; posebno napitnica znanega domoljuba g, dr. Dolenca je vsem poslušalcem globoko v srca segla; zahvalil se je odboru za napravljeno veselico vkljub vsem zaprekam. Tako vsem na veliko veselje smo imeli v Starem trgu prvo narodno slovesnost; naj bi se kmalu iz nje rodila čitalnica! Domoljub. Iz Goren§kega 30. jan. (Tudi en košček iz nove ere. — Konec.) Ne splača se še govoriti o izvanred-cih zgodovinskih in etimologiČnih vedah komisarjevih v oziru našega naroda in jezika, kajti če trdi človek, da deželo in osebna in krajna lastna imena od Nemcev imamo, naj ga „Brencelj" vzame na precep. Zato raji povem še kaj od druzega dneva našega popisovanja, ktero je veljalo domačemu kraju. Ce se je g. komisar že prejšnji dan mogel prepričati, koliko so mu pomagale farne matrike, bilo je saj pričakovati, da bode drugi dan to pomoč tem hvaležniše spoznal, kolikor zamudniše in težavniše se je kazalo delo zavoljo obilnega števila gostačev, ki se kot miši vedno selijo in kot zajci radi ženijo. Kaj pomagajo tukaj že nad 12 let stari uradni zapisniki? A vendar z enakim pedan-tizmom začne svoje delo, tako, da sem zopet moral matrično pomoč vsiliti. Al — naj občuduje svet komisarjevo hvaležnost! Ko ravno ne gledam diurnistu na prste, ali mojemu narekovanju dohaja ali ne, zarenči kot strela iz jasnega neba mogočni gospod: „No, no! das geht nicht so schneli; hier habe ich zu befehlen" itd. Se le, ko ga zavrnem, da v mojem narekovanji zastonj išče vzroka razžaljenja, — kar pa se besede „befehien" tiče, naj ne pozabi, da nadomestujem od njegove oblasti neodvisen urad, ki dela celo brez dijetov, in če tega ne pripozna, da vse raje popustim in grem domu, se je možicelj toliko utolažiti blagovolil, da se je moglo v odločenem času, da-siravno po nočnem delovanji, popisovanje dokončati. — Naj ta črtica iz mojega življenja dokaže svetu, kako absolutistično v naši deželici s svojimi perutami šefrfetd nad nami oholi birokratizem. Da se tako godi že na zelenem lesu , koliko hujše na suhem, ki ima plašnega kmeta pred seboj! Dotični župnik. Iz Ljubljane. (V seji odbora druŠbe kmetijske 6* dan t m.) je prvikrat prišel po sklepu presv. cesarja od 15. dne p. m. za predsednika potrjeni deželni glavar pl. dr. Karol Wurzbach. Podpredsednik dr. C o sta ga je predstavil odboru. Novi predsednik pozdravlja s prijaznimi besedami odbor zagotovljaje, da rad prevzame častno opravilstvo in da se bode srečnega čutil, ako svojemu poslu zadostuje tako, kakor je zadostoval začasni voditelj dr. Costa, kteri če tudi ni zemljišk posestnik, je vendar cel mož bil tudi na tem mestu. —Potem bere dr. Costa načrt zahvainice ki jo kmetijska družba pošlje mnogozasluženemu ministru grofu P o točk emu, ki je žalibog se odpovedal mini-sterstvu. Zahvalno pismo se nogiasno sprejme. *) — Zdaj poroča društveni tajnik dr. Jan. Bleiweis o mnogih zadevah, ki jih je odbor rešil tako-le: v vladno komisijo zarad sadje- in vinorejske šole v Vipavi, kteri je ministerstvo kmetijstva obljubilo državno podporo, pošlje družba dr. J. Bleiweis-a, dr. Orla in Fr. Schollinajer-a kot svoje zastopnike, za zastopnika kmetijske družbe pa pri deželni komisiji, ki se je ustanovila za povzdigo konjereje na Kranjskem, je odbor izvolil odbornika Jožefa Seunig-a (tej komisiji, ktera se prične prihodnji mesec, je baron Mihael Zois predsednik, prisedniki so jej pa: en vladen komisar, en vojašk poveljnik, dr. Jan. Beiweis, dr. Razlag in grajščak Jož. Seunig); — na vprašanje se ]e odgovorilo c. kr. finančni direkciji, da tudi za pospeh kranjske vinoreje je želeti, da se prodaja žlahnejšega kranjskega vina v steklenicah (flaškah) do 10 po-liČev ali 10 masličev oprosti davka; — vabila kmetijske družbe bukovinske in š t a j a r s k e k razstavama, ki bote letos v Crnovicah in v Gradcu, se razglasijo po časnikih; — po želji c. kr. deželne vlade se je sestavil poduk, kako ravnati v gozdih in sadnih vrtih z drevjem, ktero je letošnji sneg polomil, — prošnjo županije Vrh za dovoljenje sejmov bode odbor priporočil vladi, dajo vsliši; — na oglase, ki so došli iz dežele družbi kmetijski, se bo naročilo 52 mernikov ruskega (rigajskega) lami; — za ude v družbo so bili sprejeti rudarski glavar Trinker, fajmošter A. Krčon v Rudniku in kaplan Jan. Zan v bohinjski Bistrici. — (Iz deželnega odbora). Po zaslišanji predstojnikov vseh uradnij, ki stoj6 pod deželnim odborom, in po natančnem in vsestranskem prevdarku vseh razmer, da se zadostuje pravici slovenskega jezika, a vendar ma-terijalnemu deželnemu pridu škoda ne godi, je deželni odbor, izvršivši nalogo, ki jo je prejel od poslednjega deželnega zbora zarad vpeljave slovenskega jezika v omenjene uradni je, v seji 4. dn6 t. m. sklenil sledeče: Od 1. marca 1.1. počenši je slovenski jezik uradni jezik v vseh uradnijah deželnega zastopa. Izjeme od tega pravila so sledeče: 1) Vložni vpisnik je, kakor je vloga slovenska ali nemška, slovenski^ali nemški. 2) Nemško se na Kranjskem piše nemškim občinam, vojaškim uradnijam in pa takim privatnikom, o kterih se za gotovo ve, da ne umejo slovenskega jezika, — zunaj Kranjskega se nemško dopisuje vsem uradnijam, le deželnemu odboru goriškemu in uradnijam tro-jedne kraljevine slovensko. 3) Nemške vloge strank in uradnij se rešujejo nemški. 4) Sejmi zapisniki deželnega odbora so slovenski ali nemški, kakor je sporočilo odbornikovo slovensko ali nemško. 5) V opravil-stvih, ki tičejo zaklad zemljiške odveze in posilno delal-nico, je uradni jezik nemški. 6) Deželnemu racunarstvu je v vseh administrativnih opravilih uradni jezik sloven- *} Drugi pot prinesemo zahvalnico celo. Vred. ------50 ------- fiki v kontrolnem uradovanji pa za zdaj in sicer do marca meseca 1871. leta nemški, od marca 1871. leta počenši bode slovenski; med časom bode deželni odbor po posebni komisiji za to skrbel, da se računstvu in m blagajnici potrebno imenstvo (terminologija) določno ustanovi. 7) Proračuni različnih zakladov, ki se deželnemu zboru predložijo, kakor tudi računski sklepi ustanovnih zakladov so slovensko-nemški. 8) Uradova-nje deželne blagajnice je v vsem, razun opravilstva v zakladu zemljiške odveze, slovensko. 9) Deželnemu dobro-dejnemu zavodu (bolnišnici, porodnišnici in norišnici) veljajo za vredovanje z uradnijami in strankami v deželi in zunaj dežele zarad rabe slovenskega in nemškega jezika ista pravila, ki so navedena pod pismen-kama 2) in 3). — Kar se tiče mnogobrojnih obrazcev (formularov) v različnih pisarnicah, je odbor vsacemu odločil ali samo slovenske ali slovensko-nemške ali le nemške napise. V seji 5. dne t. m. je bil na vabilo c. kr. deželne vlade, naj bi tudi deželni odbor svojega zastopnika poslal v novo ustanovljeno deželno komisijo o konj erejnih zadevah, izvoljen odbornika-namestnik dr. Razlag, ki je zemljišk posestnik in izveden v gospodarskih zadevah. — V isti seji je došla deželnemu odboru tožba ljubljanske mestne občine, ki toži deželni zastop pri c. kr. državni sodniji, da po krivici že več let plačuje za revne mestne bolnike v ljubljansko bolnišnico sprejete, nasproti temu, da druge občine po deželi ne odrajtujejo nič za svoje siromaške bolnike. Celi kup tožnih pisem se je izročil advokatu dr. Costi, naj na podlagi vladnih ukazov opraviči zahteve deželnega zastopa. Iz seje 29. dne" p. m. imamo dodati Še to, da c. kr. predsedstvo deželne vlade vsled sklepa deželnega zbora od 13. okt. 1. L, naj bi se od deželne vlade zahtevalo, da svoje predloge deželnemu zboru prinese poleg nemškega tudi v slovenskem jeziku, je z dopisom od 21. dne p. m. naznanilo deželnemu odboru to, da je minister notranjih oprav po dogovoru z drugimi ministri z odpisom od 1. jan. t. 1. naročil deželni vladi, naj kolikor mogoče skrbi za to, da predloge deželne vlade dohajajo deželnemu zboru tudi v slovenskem jeziku.— Od si. c. kr. deželne vlade senadjamo, da ravnoprav-nosti narodne ne bode, kakor gosp. minister notranjih oprav, delila „nach Thunlichkeit", ampak da bode ravnala popolnoma ravnopravno; saj prav za prav bi narobe pravo bilo, to je, predloge deželnemu zboru morale bi biti slovenske, „nach Thunlichkeit" naj bodo tudi nemške. Ravnopravnost za slovenski jezik je še zmirom prava „Zangengeburt"! — (Letni zbor političnega društva »Slovenije") je bil, kakor smo zadnjič rekli, 27. dan u. m. Predsedoval mu je gosp. dr. Jan. Bleiweis, cesarski komisar pa je bil gosp. Gutman, 1. magistratni svetnik. Prvo-sednik pozdravlja zbor, ter omenja važnejša opravila preteklega leta — prvega, kar obstoji društvo Slovenija". Naključba je nanesla, da je lani bilo mnogo in to zel6 važnih volitev v deželi: volitve 3 deželnih poslancev v 11 okrajih, in pa volitve v kupčij sko-obrtnijsko zbornico s 12.000 volilci po celi deželi. Odbor „Slovenije"je vodil vse te volitve in narod naš je izvolil vse tiste može, kteri so bili po društvu priporočani. S tem je zavarovana narodna večina v dež. zboru in v zbornici kupčijsko-obrtnijski. Koliko važnost za deželo ima taka večina, to čutimo mi, kakor čutijo nasprotniki naši tako živo, da lahko rečemo, da s tem smo dosegli to, kar daje društvu našemu največo veljavo. Naj bi bili v zborih vsak teden še tako živahno besedovali, politikovali in sklepali, adres pisali na kupe itd., pa bi bili padli pri volitvah, žalostna bi bila majka Slava. Z ozirom na tako srečni izid volitev misli predsednik, da društvo „Slovenija" le svojo dolžnost spolni, ako za zaupanje, ki ga je narod naš djan-sko skazal društvu, občni zbor mu izrekuje očitno zahvalo. — Drugo važno delo, ki ga je društvo izvršilo preteklo leto, bil je V i ž marš ki tabor — oni velikanski tabor, kterega se je udeležilo nad 30.000 naroda našega, in ki je v tej ogromni množini osupnil nasprotnike naše tako, da čeravno se je od konca do kraja vršil v mejah postavnih, mirno in v najlepšem redu, brez najmanjšega ugovora dveh cesarskih komisarjev, so ga — ker druzega niso mogli — zagrizeni nasprotniki vsacega narodnega gibanja, da-si tudi se sami sebe „liberalce" zmirjajo, razglašali za Pandorino pušico, iz ktere so skočila po deželi vsake baze hudodelstva! Ker je ta tabor po tolikem udeleštvu res historičen , vreden bi bil po mislih predsednikovih spominka; zato naj bi občni zbor tudi na to stvar svojo pozornost obrnil. Glede na vse to, kar je odboru mnogo mnogo dela dalo — tako sklepa predsednik svoj govor — stopi danes Vaš odbor pred občni zbor zadovoljnega srca s tem, kar je dovršil, kajti, kakor pravi domoljub si le v delu, a ne v besedovanju išče zado-voljnosti, tako tudi se živenje društva najbolj kaže v delovanji, in to vzlasti v važnih momentih. (Dobro-klici.) Tajnik društveni Jan. Murni k bere obširno sporočilo o delovanji „Slovenije", ktero se bode natisnilo in družbenikom izročilo. Iz tega sporočila se je razvidelo, da je odbor v preteklem letu imel 56 sej, v kterih so se izvrševale vse naloge, ki jih je prejel od občnih zborov, in da udov šteje društvo ..Slovenije" zdaj 700. . . . ! Po končanem sporočilu tajnikovem poprime besedo gosp. dr. E. H. Gosta in predlaga, naj občni zbor izreče zahvalo narodnim volilcem ljubljanskega mesta, kterim o mestnih volitvah glas »Slovenije" ni bil glas vpijočega v puščavi, potem volilcem deželnih volilnih okrajev in volilcem kupčijske in obrtnijske zbornice, in zahvalnica naj se razglasi po časnikih. Predlog se soglasno sprejme, isto tako tudi predlog g. Jož. De-bevca: naj se zahvala izreče tudi idrijskim volilcem. Sprejme se potem tudi predlog g. dr. J. Poklu-k a rja, kterega je podpiral g. dr. Costa, naj se napravi iz ostalega za tabor nabranega denarja blizo Viž-marjev tabora vreden spominek. Potem se je volil nov odbor; izvoljeni so bili gospodje: dr. Jan. Bleiweis, dr. E. H. Costa, dr. Jan. Ahačič, Peter Kozler, Jan. Murnik, M. Pakič, dr. Po-klukar, A. Perme, dr. Razlag in Fr. Ks. Sovan stareji. Predlogi posamesnih društvenikov so sledili v tej-le vrsti: Dr. E. Costa poprime besedo ter prevdarja politični stan Avstrije. Resni časi — pravi — so nastopili, kteri bodo odločili osodo našo za delj ali manj časa. Čudno je to, da v 10 letih, kar je Njegovo Veličanstvo Avstriji podelilo ustavo, se je o ustavi več premenjalo, kakor na angležki ustavi v 500 letih. Malo smo imeli veselih trenutkov. Eden tacih bil je z diplomo oktobersko, al brzo jo je oslabil Schmerling s patentom februarskim, da je to, kar diploma ponuja deželnim zborom, stisnil v državni zbor. Schmerling je padel, in spet se je z Belkredijem prikazal nenemškim narodom avstrijskim veselejši trenutek, — al zginul je kmalu, ker Belkredi je imel premalo srčnosti. Spod-rinil ga je državnik, kteri prisedši iz tujstva, je Avstrijo postavil tako, da je še cel6 ime" izgubila. Zdaj se namerava zopet prememba ustave, da bi se še bolj na oltar posadil centralizem, to so direktne volitve v državni zbor. To so žalostni časi — časi ledene zime v — 51 — tavnem našem življenji. Vendar tudi zdaj vidimo ne-ut re vejice, ktere kažejo, da pride mila pomlad slo- nskim narodom v Avstriji. Ena teh vejic je brošura Fischhofova, od 1848. 1. slavnozmmega politikarja. Ona gotovo ne ostane brez vspeha. Čakati, se v6, da moramo dolgo , al pomisliti je, da zgodovina narodov se šteje le po stoletjih. Druga zelena vejica je spominica bivše ministerske manjšine, ki ne ostane glas vpijočega v puščavi. Obupali so nekteri politikarji že o Avstriji* al Jaz n^8em tacih hudih misli: Avstrija mora obstati ker je potrebna država Evropi zarad ravnotežja in ker ni druge države v kterej bi narodi avstrijski tako lahko enakopravično živeli. Zmagala bode toraj gotovo tudi v Avstriji prava svoboda vsem narodom. Te misli so krepko zagovarjali v zbornici poslancev naši državni poslanci To man, Svetec, Črne, in zarad tega predlagam: naj občni zbor sklene za-hvalnico našim vrlim poslancem. — Enoglasno se sprejme ta predlog. Dr. Karol Bleiweis nasvetuje, naj odbor dela priprave, da se letošnjo spomlad napravi tabor na Do-lenskem. — Predlog se soglasno sprejme. Gosp. K reč stavi predlog, naj se napravi in pošlje našim državnim poslancem na Dunaj dobro utemeljena spomenica za zedinjeno Slovenijo, s prošnjo, da jo iz-roče po okoliščinah in po svoji previdnosti ali državnemu ministerstvu ali zbornici državnih poslancev. — Predlog se sprejme soglasno. Isti govornik stavi predlog: odboru „Slovenije" se daje nalog, da si pridobi po deželi za vsak veči kraj sposobne in poštene možake izmed družbenikov svojih, ki mu od časa do časa o vseh važnejših dogodbah javnega življenja, o napredovanji ljudske omike in narodne zavednosti posebno o javnih zadevah in narodno političnem življenji poročajo. Na podlagi teh sporočil bode mogel odbor veliko vspešneje delovati v svojem poklicu za brambo narodnih pravic. V prihodnjem občnem zboru pa naj odbor poroča o izpeljavi in vspehu tega sklepa. — Tudi ta predlog se sprejme soglasno. Dalje stavi g. K reč še sledeči predlog: Odboru ^Slovenije" se nalaga, da poizveda iz vseh slovenskih krajev, ktere županije uradujejo v domačem (slovenskem) jeziku, in ktere ne, in kaj je najpoglavitneji zadržek, da ne uradujejo vse županije tako. Ker se imajo pa napraviti velike županije z najmanj po 3000 duš, naj poizveda odbor za take ljudi, ki bi bili sposobni, pisalna opravila novih velikih županij v slovenskem jeziku opravljati, in naj, kedar pride čas za to, take ljudi priporoča za županijske tajnike ali pisarje, da se ne vrinejo nemškutarski zakotni pisači v županijske službe, ki bi v vsakem obziru občinam in narodu mnogo škode napravili. — Ko se je v debati, ki je na ta predlog sledila, dokazalo, da taki obširni nalogi nobeno društvo ne more kos biti, pri glasovanji ni obveljal ta predlog. Gosp. Regali razodeva željo, naj bi vsak mesec bil občni zbor. Dr. Costa pravi, da odbor bode rad sklicaval še več občnih zborov, ako mu družbeniki dad6 gradiva. Gosp. A. Jen ti misli, da naj bi zbori ugajali izomiki politični mladine naše. Predsednik dr. J. Ble iweis omenja, da preteklo leto razun g. Regali-a mu noben družbenik ni predloga ponudil za občni zbor 5 g. Regali-jev predlog pa se je po njegovi želji veljavno resil na drugi poti. V obče je predsednikova misel ta, da društvo naše ni potrebno za to, da bi se šopirilo z velikim besedovanjem, ampak da delamo na korist domovini. Delo in zmiraj le delo je to, po čemur se spoznava pravi rodoljub. Zato tudi je razločevanje n^d „Mlado"- in „Staroslovenci" pri nas prazna be- seda, dokler se ne v6, kaj da je program unih. „Tagblatt" je voditelje Slovencev poprej imenoval zmi-rom le „Ultra-Slovenen", zdaj jih imenuje „klerikalce", s kterimi porazumljenje nikakor ni mogoče; „Mlado-slovencem" je pa „klerikalna" vrata nekoliko odprta puščal, češ, da s temi bi se dala že beseda govoriti. Vendar se nikoli ni razjasnil razloček, in to tem manj, ker so nekteri „stari" Slovenci potuhnjeni „Mlado-slovenci", nasproti pa mnogi ,,mladi" Slovenci v svojem mišljenji odločni „Staroslovenci". Blagor in čast domovine naj bode načelo vsacemu Slovencu, — na blagor in čast jej pa delati in prav marljivo delati in delati v lepi slogi na različnih potih, to bodi od zora do mraka skrb vsacemu domoljubu. Kdor druzega ne znd kot v vsem le nasprotovati in seme nesloge sejati, on podkupljen ali nepodkupljen dela za vrage naše. Zato je sklenil predsednik govor svoj — jaz ne delam ni-kakoršnega druzega razločka med Slovenci kakor tega: ali so delal ni ali nedelalni. Ko noben predlog ni prišel več na vrsto, je bil konec seje ob 9. uri. Razdelilo se je v tem zboru nekoliko načrtov Vodnikovega spominka, ki je natisnjen v 2000 iztisih, in se razpošlje po vsem Slovenskem z vabilom za doneske. — (Masa, ki se je v stolni cerkvi) pela v nedeljo od 60 pevcev in pevk, bila je odlična na vsako stran. Da izurjeni pevci lepo poj6, to ni nič novega; al novo je bilo to, da je 20 dečkov, ki jih pevovodjaForster še le 4 mesece uči cerkvenega petja, prav dobro izpolnilo svojo nalogo. Po teh fantičih, izmed kterih bodo kadaj mnogi duhovniki ali učitelji ljudskih šol, se za prihodnost odgojajo cerkvi izurjeni pevci; taka šola je prava matica lepega petja, ktero je cerkvi gotovo bolj pristojno kakor navadni godčevski dideldumdej, ki se je iz teatra vgnezdil v cerkve. Kar pa še sicer tiče drugo petje v nedeljo, vršilo se je v vseh razdelkih do pičiče natančno. V samospevih so se posebno odlikovali pl. gospodičina Neugebauerjeva, gospd Prii-kerjeva in gosp. V. Valenta, al tudi pevci in pevke čveterospevov zaslužijo očitno pohvalo, kakor tudi ves zbor. O kompozicijan Palestrinovih in Wittovih ni nam treba nič govoriti, kajti ves svet vč, da sta mojstra v kompozicijah cerkvenih; al čestitati moramo g. Forsterju o tej njegovi novi maši, ki smo jo danes prvikrat culi. Slovesna „Gloria", „Agnus dei" poln božjega duha, „Credo" zarad dolzega teksta lepo razdeljen v samospeve in zbor, mirno-pobožni „Benedic-tus" in veličastni „Sanctus" — to vse so skladbe, ktere častno pričajo o Forsterjevem talentu za cerkveno petje. Le tako naprej! in stolna naša cerkev stopi kmalu v vrsto onih velikih cerkev, v kterih se sliši muzika, dostojna svetišča Božjega. — (Vodnikova vbeseda") 2. dan t. m. se je izvršila v čitalnici z občno pohvalo. Dav. Trstenjakova alegorija „Vodnik v Olimpu" lepo izmišljena bila je tudi lepo igrana po gospodih Resmanu in Žagarju in po go-spodičini Gorupovi. Za pol ure bilo je zbrano občinstvo res zamaknjeno v rajske kroge, kjer je culo očeta Vodnika v pomenkih z Simnom Jenkotom in Josipino Tur-nogradsko ter navdušeno pritrdilo besedi Vodnikovi, ki jo je zaklical na koncu igre: „že Slovenija ni zgubljena". — Pevski del „besede" pod vodstvom Forster-jevim se je danes posebno izvrstno vršil; v samospevih smo občudovali krasne glase gospodičine pl. Neu-gebauerjeve in gospodov Medena inKuralta, moški zbor pa je posebno s „Cigani" vzbudil tako viharno pohvalo, da se je dvorana zibala. — Na plesu je bilo vse živo; škoda, da je prostora skor premalo bilo. Počastila so to veselico tudi c. kr. deželni predsednik pl. Conrad in deželni glavar pl. Wurzbach, in iz Pulja in Črnomlja 52 ste Čitalnici pozdravljale Vodnikovo slovesnost po telegramih, ki sta bila s srčnimi živila klici sprejeta. — (Iz plesa turnarjev), ki je bil v saboto na strelišču, pripoveduje se od neke grofinje iz Radoljice, da je bila po vsej krasni obleki polna želoda. ^ Gorenci, ako hrastovega semena potrebujejo za svoje gozde, zdaj saj ved6, kam se za-nj obrniti. — {Pustna naznanila.) „Sokol" bode razposlal v kratkem naznanilo, da bode pustni torek velika ma-škerada s plesom, h kteri bodo povabljeni tudi društve-niki čitalnice in dramatičinega društva. Gospodičine in gosp6 kakor tudi gospodje naj že sedaj sestavijo svoje maske ali grupe. v — {Pustna naznanila.) Čitalnični odbor razpošlje vabilo, da bode prihodnji ples v saboto 12. dan t. m. Gospodičine in gospč se naprosijo, da pridejo v mali toiletti.