70 din - Leto XXXIX - Št. 62 KRANJ, torek, 19. avgusta 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^slušaj o nas ^ Rateč do Kranja toren^i? *°kam* radio Triglav postaja bfciši* radijska postaja, ki bo z mo 525? signalom »pokrivala« ^isko občino. tudi Kljub višjim cenam bo zaslužek manjši Še pred letom dni je direktor Hotelskega turističnega podjetja Bled pripovedoval, kaj vse bodo popravili in zgradili novega. Zdaj ... stran 2 stran 3 Namesto strojev težka kladiva in krampi Prvotno je bilo predvideno, da bodo zgradili le vodovod Brda-Hlavče njive in da ga bodo gradili tri leta. Minuli teden pa je bila voda že na Petelinovem griču. stran Voda je pri roki, med gasilci tudi ženske Gasilsko društvo iz Stare Fužine je v jubilejnem letu zgradilo prizidek h gasilskemu domu. S 17 metrov visokega stolpa se bo slišala sirena daleč naokrog. stran 7 - Privlačni so »butiki za reveže« Te dni trgovci vabijo na razprodaje oblačil. Obiskane so podobno kot lani. Skrivnost, zakaj niso bolj, pa verjetno tiči drugje. stran 12 Hgv uspeh v Himalaji Marija Stremfelj »najvišja« Jugoslovanka stKranJ> 18. avgusta — Iz Paki-c ana je prišla razveseljiva novi-a: Jugoslovanska alpinistična od-?rava, v kateri so bili tudi Kranj-r a in invalidskega zavarovanja e3el sklep o letošnji četrti Pokojnin. Tako bo od 1. s uskla-septem- l'* najnižja pokojnina za polno po-jjlainsko dobo 60.754,10 dinarja, ta v esek pa je tudi osnova za odmero ^stvenega dodatka. Najvišji doda-ve Za Pomoč in postrežbo bo po no-1^ 40.500 dinarjev, najnižji pa Vpa dinarjev. Za deset odstotkov varstvo uPrejmajo preživnine za to^etov (in razliko od 1. januarja le Trajen pomnik legendarnemu preboju — Spominska plošča na pročelju in skica poti v hodniku Planinskega doma na Kofcah bosta trajno pričali, da se je tod med 20. in 22. avgustom leta 1942 med pohodom na Štajersko prebijal 1. bataljon II. grupe odredov pod poveljstvom Franca Poglajena -Kranjca. Z nenadnim manevrom prehoda prek Škrbine na Koroško je obšel sovražni obroč in se izmuznil iz klešč. Tedanji komandant in sedanji narodni heroj ter generalpolkovnik Kranjc (po njem se je bataljon tudi imenoval) je odkril ploščo ter govoril na nedeljski slovesnosti. Na Kofcah se je zbralo veliko borcev, aktivistov, planincev in Tržičanov, srečanje pa je popestril izbran kulturni program z recitatorjema Marino Bohinc in Jankom Jogodicem ter pevci kvineteta Zupan. Med gosti je bil tudi član sveta federacije Viktor Avbelj. Več na 2. strani, (jk) — Foto: F. Perdan Vedno aktualnejša tema Ponovno posojila, vendar kakšna Kranj, 15. avgusta — S potrošniškimi posojili, prve smo uvedli pred tridesetimi leti, smo imeli spremenljivo srečo. Sprva smo jih odobravali za nakup najnujnejših stvari, potem smo spustili vajeti iz rok (očitno tudi pamet) in odobravali posojila za vse mogoče, ob minimalni lastni udeležbi. Zagospodarile so devize in kdor jih je imel, je lahko kupil pod še ugodnejšimi pogoji vse, kar je hotel. Trg je bil poln denarja, nenasiten, obenem pa ne tudi izbirčen. MERKUR kranj Veliko ovir za hitro Ukrepanje - Pred nedavnim sem se pogovarjal z direktorjem dokaj uspešne delo-•j?® organizacije na Gorenjskem. Pohvalil se je, da ima veliko dobrih, spo-^ bnih in poštenih sodelavcev, da pa so nekateri leni in za podjetje malo s?r\stni. Čeprav bi zanje lahko hitro našel boljše zamenjave, tega ne more ^j9riti, ker si na novo ne upa zaposlovati (ljudi je v delovni organizaciji že ko dovolj) in ker slabim ne more pokazati tovarniških vrat. Preveč je ? lr in preveč so zaščiteni, je dejal. Šele ko delavec kaj ukrade, pride pijan l0..^e,o ali »udari nekaj plavih« zapored, mu lahko, kajpak s tehtno obraz-2,tvijo disciplinske komisije, vrne delovno knjižico. . In drugi primer. Ko je radovljiški izvršni svet prejšnji torek obravna-J?1 Poslovanje in ravnanje zasebnega jostinca z Bleda, ki dela našemu tu-^2niu medvedjo uslugo, se je spet izkazalo, da je povsem brez moči za hi* v° 'n učinkovito ukrepanje. Čeprav mu je ljubljanska inšpekcija dokazala sto nepravilnosti in je nedvoumno, da ne spoštuje obrtnega zakona, mu Sf mogoče na hitro odvzeti obrtnega dovoljenja, ker je postopek zelo dolg in zapleten. e Prav je, da je priden in pošten delavec zaščiten pred morebitnimi izi-~favanji in izsiljevanji (nepoštenih); skorajda nerazumljivo pa je, da je vr-; ;" v primerih, ko gre nedvoumno za slabo delo, nepoštenje, izigrava-' Mantstvo ... . C. Zaplotnik ♦\ ___________ Nekatere industrije so se širile na račun potrošniških posojil, ker so predvsem zaradi njih in ne toliko zaradi kvalitete prodale vse. Avgusta leta 1979 so se pojavile prve omejitve in se stopnjevale, maja leta 1984. pa so se močno povečali tudi lastni deleži ter obresti. Zaradi tega zanimanje za posojilo ni bilo preveliko, minulo jesen pa je potrošniškim posojilom povsem odklenkalo. Ostala so samo posojila na osnovi dinarskega in deviznega varčevanja za stanovanje, drobno gospodarstvo in deloma kmetijstvo. Ta, lahko bi rekli druga skrajnost tudi ni minila brez posledic. Prodaja doma se je v nekaterih industrijskih vejah povsem ustavila (pohištvo, bela tehnika), menda pa kar v 27 panogah, na tuje pa tudi ne prodajamo tako, kot bi želeli in po spodbudni ceni. Zaradi zastoja pri proizvajalcih in lakoti po devizah je že nekaj časa živa ideja po ponovnih potrošniških posojilih na osnovi prodaje deviz bankam. Vendar na ta račun tokrat ne bi bilo mogoče kupiti prav vsega. Spet bi bili radi enostranski: kaj pa dinarski varčevalci, bodo spet potisnjeni v drugi plan, in ljudje z nekaj milijoni plače, ki brez posojila ne morejo kupiti nič vrednejšega, vendar nujnega? Zato odločitev o ponovnih posojilih ne bo lahka. J. Košnjek Iz rok v usta Turistov nismo še nikoli preštevali s takšnim strahom kot letos. Predvsem tuje preštevamo, saj je pri nas devizna žeja huda. Julijski obisk je marsikateremu hotelirju, celo v imenitnem Dubrovniku, pri-mazal klofuto. Gostov ni in jih ni bilo, cvetela so ugibanja, daje krivo svetovno nogometno prvenstvo, černobilska nesreča, premaknjene počitnice na Bavarskem, Reaganov nasvet državljanom, naj letos, ostanejo doma.. . Malokdo pa je naglas priznal, da so morda krive deset in več odstotkov višje tujske cene. Ugibanja je utišal boljši avgustovski obisk. Vendar prazne julijske sobe ni moč nadomestiti, šla je v izgubo. Na Bledu hotelirji julijske klofute niso kdovekako občutili. Podatki kažejo, da so imeli v sedmih mesecih letošnjega leta več gostov kot lani v tem času, ne gre pa seveda pozabiti, daje bila lanska sezona rekordna. Tudi te dni so hoteli polni, celo Vila Bled, čeprav ameriških gostov tudi na Bledu ni. V tem preštevanju gostov pa ne smemo pozabiti, da je naš turizem letos dobil še drugo, dosti močnejšo klofuto. Hotelirji ne morejo več prodajati deviz po dnevni ceni, živahno graditi in razmišljati, kaj vse bodo še postorili. Novi devizni zakon je turističnemu razvoju spodrezal noge. Ta klofuta pa je pravzaprav dvojna, saj jih zelo tepe nerealni tečaj dinarja. Z narodnogospodarskega vidika je razumljiv, skozi hotelirska pčala pa huda kazen. V HTP Bled so, denimo, izračunali, da bodo v letošnji sezoni zaradi nerealnega tečaja dinarja izgubili 250 milijonov dinarjev. To seveda niso mačje solze in zaradi dvojne klofute so morali načrte odložiti v predal. Ne morejo si privoščiti, da bi iz tekočega poslovanja odšteli 300 milijonov dinarjev, kolikor bi jih veljala projektna dokumentacija za načrtovane naložbe. % To pomeni, da je naš turizem spet obsojen na življenje iz rok v usta, nič pa ne kane v mošnjiček za jutri. M. Volčjak Kranj — Prvi trije dnevi na 36. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju so po obisku, ponudbi in poslovnosti presenetili tako prireditelja kot raz-stavljalce. Do nedelje zvečer si je sejem ogledalo že blizu 50 tisoč obiskovalcev. Prvič po nekaj letih tokrat skoraj ni izdelka, ki ga ni moč dobiti ceneje. Prireditev je, kot kaže, zelo privlačna tudi za obiskovalce z onkraj meje. Posebno zabavno-gostinski prostor je dobro obiskan. Skratka, ocena za prve dneve te tradicionalne prireditve je presenetljivo zadovoljiva. — Foto: F. Perdan Mladi pomagajo Brezje nad Tržičem, 18. avgusta — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Tržič in njen Center za mladinske delovne akcije še vedno negujeta tradicijo lokalnih mladinskih delovnih akcij. Včeraj, 18. avgusta, se je začela letošnja, imenovana Tržič '86. Brigadirski »zdravo« bo ne kaj časa odmeval na Brezjah nad Tr žičem, kjer mladi pomagajo graditi vodovod. Boj za vodo bo vedno aktu-alnejši in mlade moči lahko pri tem veliko pomagajo. -jk Zaradi obilice drugega gradiva v današnji številki Gorenjskega glasa nismo mogli objaviti nekaterih zanimivosti, med drugimi tudi Poletnih vtisov iz Ulcinja. 36. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 15.-24.8.1986 5tSS?.Ž55?5RI5222?rjE a . VRSTA UGODNOSTI IN SEJEMSKE CENE • KMETIJSKO-GOZDARSKA MEHANIZACIJA • REZERVNI DELI • POHIŠTVO, BELA TEHNIKA • KONFEKCIJA, DEKORATIVA 0 o VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 19. AVGUSTA IjJ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Povprečna-sadna letina Šepavi kmetijski izvoz Ljubljana — Slovenski sadjarji so zgodnje sorte jabolk že obrali, glavna obiralska sezona pa bo septembra. Po koliko bo sadje, še ni znano. Znano pa je, da bo letošnja letina boljša od lanske, vendar še vseeno povprečna. Pridelali bomo okrog 35 tisoč ton namiznega sadja in 50 tisoč ton industrijskega. Izvozili bomo okrog 8000 ton sadja. Tako bo sadja za domače potrebe dovolj, pravijo sadjarji. Sadjarstva pri nas ne spodbujamo tako, kot bi ga morali. Jugoslovanski delež v Evropi, ki pridela skoraj 8 milijonov ton jabolk, je skromen. Slovenski nadškof doma Ljubljana — Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar se je vrnil z enomesečne poti po Afriki, kjer je obiskal slovenske misijonarje. V Zambiji se je sešel tudi s tamkajšnjim škofom in našim veleposlanikom, nato je obiskal Madagaskar in Kenijo. Posebna pozornost je veljala dvema večjima skupinama naših misijonarjev v Zambiji in Madagaskarju, ki delajo v šolah in bolnišnicah. Vojvodinci mladi v pokoj Novi Sad — Precej vznemirja podatek, da je v tej pokrajini kar 231 tisoč upokojencev. Prebivalstvo v tej pokrajini se hitro stara. Leta 2000 naj bi bilo v pokrajini kar 400 tisoč upokojencev. Drug problem pa je, da ljudje mladi odhajajo v pokoj, povprečno po 29 letih dela, in da je veliko invalidskih upokojencev. To upokojensko breme zaposleni vedno težje prenašajo, zato so se v pokrajinskem vodstvu lotili.akcije, da bi ta neugodna gibanja zaustavili. Beograd — Ob ugotovitvi zveznega komiteja za kmetijstvo o zastoju našega kmetijskega izvoza se je treba zamisliti. Letošnjega plana, 1,2 milijarde dolarjev izvoza kmetijskih izdelkov, nam lahko prinese le čudež. Res je, da cene izdelkov, ki jih mi ponujamo, na svetovnem trgu padajo, da se zaradi vinskih afer zmanjšuje popraševanje po vinu, vendar to ne sme biti univerzalni izgovor. Večji vzrok so naše slabosti: naša medsebojna tekmovanja na tujem, kdo bo prodal ceneje, slaba ponudba, zastarela embalaža, nespoštovanje dogovorov itd. To spretno izkoriščajo na primer Bolgari in Madžari, ki nas spodrivajo s svetovnega trga. Višje sodne takse Ljubljana — Sedaj veljajo sodne takse, sprejete konec novembra leta 1983. Republiški izvršni svet je že pripravil osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in ga predložil v obravnavo republiški skupščini. Sodne takse naj bi bile na splošno precej višje, in to do petkrat pri sporih zaradi motenja posesti. Teh sporov je vedno več, pravdni stroški so višji in višje takse naj bi odvračale od nepotrebnega pravdanja. Se bo kava pocenila Beograd — Če se bo cena kave na svetovnem trgu še naprej zniževala, se to utegne zgoditi tudi pri nas. Surova kava se je v zadnjih 20 dneh pocenila za četrtino, cena pa utegne še naprej padati. Uvoženih količin cenejše kave za zdaj pri nas še ni. Če jo bomo uvozili, se bo morala njena cena skladno z odlokom ZIS znižati. -jk Kranj — Vodnogospodarsko podjetje Kranj je pred nedavnim pod mostom čez Savo pri Tekstilindusu začelo obnavljati vodni prag. Obnoviti ga je treba zaradi lovilne jame za prod pred pragom in zaradi zavarovanja mehkega jezu ob morebitnih visokih vodah. Denar je zagotovila Območna vodna skupnost Gorenjske. — A. Z. — Foto: F. Perdan Nakup ozimnice vedno bližji O ceni spet zadnji hip Kranj, 15. avgusta — Ko se poslavlja poletje, je ponavadi največja skrb in največji strošek nakup ozimnice. Marsikoga že zanima, koliko bo moral letos odšteti za krompir, sadje, zelenjavo in druge vrtni-.ie, vendar cen, niti okvirnih, še nikjer ne morejo povedati. Že sedaj pa je znano, da bo o cenah spet veliko dogovarjanja in najrazličnejšega sporazumevanja ter prepričevanja. Se najmanj problemov bo tam, kjer se lahko družine oskrbijo z ozimnico pri sorodnikih ali kmetih v bližini in to počno že leta; veliko več pa v velikih mestih, kjer za ozimnico skrbi sindikat. Marsikdaj je blago nekakovostno in nevredno cene, čeprav nižje. Vendar želi vseeno večina družin, predvsem tistih z nižjimi dohodki, kupiti ozimnico jeseni, ko je cenejša, kasneje pa je dražja in tem še težje dostopna. Žal že leta zaman vpijemo, da bi morale biti tudi pozimi cene večjih kupljenih količin ozimin nižje (vreča krompirja, zaboj sadja) od cen manjših količin. S tem bi se izognili jesenskemu navalu na ozimnico, odstranili marsikateri problem in tudi družinske stroške za ozimnico enakomerneje porazdelili. V mnogih primerih ljudje tudi nimajo dobrega niti dovolj velikega prostora za spravilo večje količine ozimnice. Najverjetneje tudi letos od te, že precej let stare ideje pri nas in že uveljavljene prakse po svetu ne bo nič in bo vse teklo po ustaljenem in ne vedno najboljšem tiru. -jk Gostinski lokal ima prednost Tržič — Samoupravna stanovanjska skupnost v Tržiču je razpisala, da daje v najem lokal v starem mestnem jedru, na Trgu svobode 21. Veliko ponudnikov se je oglasilo z zanimivimi predlogi, za kaj vse bi lokal uporabili. Tako so se oglasili: Živila, ki ponujajo, da bi tu uredila ribjo restavracijo, podobno kot je v Kranju njihov Delfin, KŽK Tozd Mesoizdel-ki predlaga, da bi tu razširili prodajalno delikates, Kokra Kranj predlaga, da bi ta lokal uporabila za specializiran prodajni program za moške s prodajo oblačil in vseh modnih moških dodatkov. Oglasili pa so se tudi zasebniki, ki predlagajo, da bi tu odprli trgovino — drogerijo, v kateri bi prodajali kozmetiko in zdravilna zelišča, drugi spet predlaga, da bi tu imel gostinski lokal, namenjen prodaji hitro pripravljenih jedi (topli sendviči, pice, hamburgerji, palačinke, burek in drugo), tretji bi obnavljal usnjene izdelke in prodajal otroško obutev ter usnjeno galante rijo. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je vloge obravnaval in sprejel sklep, da lokal na Trgu svobode ponudi zasebniku, ki bo tu uredil gostinski lokal za hitro pripravljanje jedi. Tak lokal Tržič potrebuje za poživitev svoje gostinske in turistične ponudbe. Ker pa so bili tudi vsi ostali predlogi za Tržič zelo zanimiv!"* bodo interesentom ponudili na voljo prve lokale, ki se bodo spet sprostili v središču mesta. D. D. Na Kofcah so se srečali partizani in planinci Nasilje ni uničilo narodne in razredne zavesti Kofce, 16. avgusta — »Poletje 1942 je bilo čas hudih bojev, čas težkih preskušenj za partizan* sko vojsko in naše ljudi, čas, ko so Nemci zmagovali in mislili, da bo njihova elitna vojska ! enem udarcu in zlahka opravila s slovenskim partizanstvom. Namesto zmagoslavja so dozive'1 razočaranje,« je v soboto na Kofcah dejal narodni heroj Franc Poglajen-Kranjc. nad 10 tisoč sovražnikov. Za ures- odredov pri prehodu, obšel nefliš^ ničitev prvotnega plana ni bilo no- položaje na Karavankah, z t>oJe benih možnosti, zato je krenila na- na Robežu 25. avgusta dvignil p«* prej s tremi bataljoni. Čakale so jih »Tega leta je glavno poveljstvo slovenskih partizanov poslalo prek Gorenjske na Štajersko II. grupo odredov, prvo slovensko brigado in tretjo partizansko brigado v tem času v Jugoslaviji sploh,« je nada- Generalpolkovnik in narodni heroj Franc Poglajen-Kranjc ljeval generalpolkovnik in narodni heroj Kranjc. »Partizani so stopnjevali aktivnost in s tem utrjevali visoko slovensko narodno in razredno zavest.- Naš človek se je bojeval, čeprav je imel še v svežem spominu Dražgoše in nasilje nad ljudmi v tej vasici. Ni ga omajalo, prav tako pa tudi ne partizanov, da ne bi skupno nadaljevali boja. Hrabrost je rojevala trmoglavost in tr-doživost, temelja narodne vojske in nove družbe, ko bo človek kovač svoje sreče. II. grupa odredov, ustanovljena 5. aprila 1942 nad Muljavo na Dolenjskem, sestavljena iz štirih bataljonov z nad 500 borci, je v začetku maja krenila na pot prek Notranjske na Gorenjsko, kjer naj bi skupaj z gorenjskimi partizani osvobodila del ozemlja, in nato nadajevala proti Štajerski. Junija se je začela ofenziva, v kateri je zoper partizane sodelovalo hude preizkušnje in razbit je bil še en bataljon. Ena od njegovih čet je čez 2 meseca kljub temu prišla na Štajersko in nato v Moravsko dolino. Ostala sta dva bataljona, 1. in 2. (prvemu je načeloval Franc Poglajen-Kranjc in so ga imenovali kar Kranjčev bataljon — op. p.). Drugi bataljon je uspel priti na Štajersko, prvi bataljon pa je prišel 19. avgusta na območje Karavank. Padel je v pekel, saj so nemške alpske enote zasedle vsa karavanška sedla, steze in pota. Med 20. in 22. avgustom je bataljon iskal možnosti za prehod proti Štajerski, ostal praktično brez streliva, obroč okrog njih se je ožil. Bataljon je izbral edino, vendar najboljšo možnost. Prek Škrbine (po poti, po kateri je osem let pred njimi šel na partijsko nalogo na Dunaj Tito), je krenil na Koroško, tja je pred tem že odšel bataljon Kokrškega odreda, ki bi moral pomagati II. grupi bil men upora tudi ha Koroškem in 0 30. avgusta na Štajerskem. Nal°j» je častno opravil. Vendar vf}ri borcev tega bataljona ni več živ* _ Bili so jedro kasneje ustanovljen ga Pohorskega bataljona, ki je a zadnjega moža 8. januarja 1® 1943 padel na Pohorju na OsaiJJ rici« je med drugim dejal govorni? Nato je.odkril ploščo na pročeiJ planinskega doma na Kofcah in J predal v varstvo tržiškim P1 nincem. Nasploh so bila sobot? Kofce v znamenju planinstva 1 partizanstva. Zbrali so se tudi m*1 gi borci Kokrškega odreda prv^ in drugega sestava in borci drU.^cj enot ter aktivisti, prišli so plan}11 od blizu in daleč. Dom je gostoljn no odprl vrata vsem. Bilo je sTeC-^ nje, prisrčno, prijateljsko skromno, brez utrujajočih in dole veznih govoranc. Zato tržiškim 0 ganizatorjem pohvala: J. Košnjek Sliki: F. Perdan Podljubeljski komite za LO in DS je v soboto pripravil obrambni dan, organ/' ziral pohod enote civilne zaščite, kurirjev, rezervnih starešin, milice, JLA ,fl carine prek Velikega grunta na Korošico in Veliki Vrh ter nazaj na prosl»v° na Kofce. Ob petih zjutraj so krenili s Podljubelja in bili ob 11. uri že na prf slavi. Odtod so odšli na Kal in nato domov na družabno srečanje. Sodeloval0 je 29 pohodnikov, vodil pa jih je Jože Romšak. Jeseniški občinski nagrajenci: radio Triglav Jesenice »Poslušajo nas od Rateč do Kranja« Jesenice, 18. avgusta — Jeseniški lokalni radio Triglav postaja gorenjska radijska postaja, ki bo z močnejšim signalom »pokrival« tudi kranjsko občino — Stalna stiska s prostorom, kadri in denarjem Ob 20-letnici dela in dobrega informiranja je prejel občinsko priznanje 1. avgust jeseniški radio Triglav, ki se oglaša vsak dan in »pokriva« jeseniško in radovljiško občino. »V prvih desetih letih po ustanovitvi se je radio oglašal trikrat na teden, po desetih letih pa vsak dan, s tem da je prinašal poročila tudi za radovljiško občino,« pravi direktor, glavni in odgovorni urednik Slavko Humerca. Prehajamo v novo obdobje, ko se dogovarjamo, da bi postali nosilci regijske postaje. Razen tega prav zdaj spreminjamo dokaj togo programsko obliko in prehajamo na aktualnejšo z dnevnimi uredniki in novinarskim vodenjem oddaj. Lani smo pripravili 1.200 ur programa le s štirimi novinarji, pet ur so se oglašali ob nedeljah in tri ure ob delavnikih. Zelo smo utesnjeni, saj je na 48 kvadratnih metrov studio dopoldne pisarna, popoldne pa studio. Edini radio smo, ki nimamo radijskega tehnika, oddaje montirajo novinarji sami, smo brez glasbenega urednika, vsa oprema je polprofesionalna. Programa seveda ne smemo prodajati, večinoma smo odvisni le od razumevanja jeseniške in radovljiške občine. A ti sta dokaj skopi, stalno smo namreč v denarnih težavah: od leta 1980 naj bi sami pokrili 40 odstotkov stroškov, drugo interesne skupnosti obeh občin, a je bilo vedno le obratno. Tako po osebnih dohodkih zelo zaostajamo za ostalimi. Le s težavo pa se bomo preselili v nove prostore, ki smo jih kupili ob novi kinodvorani. Za opremo novih prostorov bi potrebovali veliko denarja, a sedaj gradnja popolnoma stoji, saj zakon omejuje negospodarske investicije. Kljub problemom pa število poslušalcev iz leta v leto narašča, kar lahko Slavko Humerca, direktor Radia ^ vtf' sklepamo po vedno večjem odz^jjj oddajah v »živo«. Poslušajo nas 0 ^ teč do Kranja. Trudimo se, da bi P° a dovali dobro in pestro glasbo z ob i' , nimivosti iz vseh gorenjskih kr ^ Lokalne radijske postaje nasplo^t dje radi poslušajo, saj prinašajo in poročila, ki so zanje zanimiv^y vljenjska, aktualna. Zato se bom j trudili, da bi po naši programski u?m ritvi, ki jo pripravlja Radio LjubU^ji kar najbolje poročali tudi za oj^j Kranja in vse Gorenjske, z dopisfl v vsaki občini posebej«. ^ Načrti za povezavo Kranjske gore in Bovca Alpski predorček pod Prisojnikom Kranjska gora, 18. avgusta — Združena cestna podjetja pripravljajo študijo o predorski povezavi Kranjske gore in Bovca Zamisel, da bi se Kranjska gora povezala s prelepo dolino Trente, je stara, a v teh težkih gospodarskih časih domala neuresničljiva. Vedno se obudi tedaj, ko se srečajo gorenjski in primorski gospodarstveniki, predvsem pa turistični delavci iz Bovca in Kranjske gore. Načrtov za povezavo dolin je bilo precej, vsi pa so težili za tem, da bi bila cestna povezava celoletna. S sedanjo cesto čez Vršič je stalno povezavo zelo težko zagotoviti, zato so se kot edina možnost vedno pojavljali predori. Ni težko zaslutiti, da je zamisel o vr-šiških žičnicah zanimiva za obe dolini, tako za zgornjesavsko kot za zgornje-soško. Obe si želita živahnejši turistični razcvet, ki bi si ga zagotovili le z visokogorskim snegom. Tu pa so var-stveniki in Triglavski narodni park, ki s programom ne dovoljuje posega v svoje območje. Kljub vsemu pa Združena ceJ podjetja pripravljajo načrte o P°VW zgornjesavske in zgornjesoške d° ^ Medtem ko je skozi dolino Vi*1^) skozi dolino Planice cestna povez*^ predorom že odpadla, trenutno naj ^ razmišljajo o predorski poveza^ Koče na Gozdu skozi Prisojnik- \ \) črtih je zarisan predor v dolžini o? ^ do 2,5 kilometra, z utemeljitvijo; JW ekološko, gospodarsko in turisn^i najboljša različica. Po meritvah ^| zdaj od Kranjske gore do Bovca d%i' osebnih vozil na dan in deset sov, medtem ko je tovornega pror^ zelo malo. k/ Študijo o tej povezavi bodo d°.gfi čno izdelali do konca letošnjega ^ Načrti so, študija bo tudi, zamisel J .^j res lepa. Alpski predorček pod P»?p nikom, ki bi približal lepote dolin-zares nekaj enkratnega. In kornal jamemo, da bi bilo to spoh kdaj i D. Se*e) TOREK. 19. AVGUSTA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN ^®IlSgcJJ©3SSGLAS i-- Ng^Bledu so hoteli polni, manj pa je dnevnih gostov Kljub višjim cenam bo zaslužek manjši do^i V*' avgusta — Se pred letom dni je Anton Ažman, direktor Hotelsko turističnega podjetja Bled, živahno pripove-v . ' ^aj vse bodo popravili in zgradili novega. Zdaj grenko pravi, da so načrte odložili v predal, saj iz tekočega poslopja niti projektne dokumentacije ne morejo plačati — stala bi 300 milijonov dinarjev. Turizem letos izgublja tudi za-, « nerealnega tečaja dinarja, da o ukinjeni prodaji deviz po dnevni ceni seveda ne govorimo. V HTP ocenjujejo, da za l° ?a*° v sezon* izgubili 250 milijonov dinarjev. Navkljub 8 do 12 odstotkov višjim cenam tujih prenočitev je letos ^luzek pri angleških 18 odstotkov manjši. jj°stinci 32 odstotkov gorenjskih iz- Na seznamu izgubarjev so se ob Polletju znašli tudi gostinci, ki' so maeli 32 odstotkov izgub gorenj ske-8a gospodarstva. Resda je gostinstvo sezonskega značaja, vendar klJub temu lahko rečemo, da se Uresničuje januarja letos izrečena jiapoved, kako so se po treh cvetočih letih na naš turizem spet zgrnili črni oblaki. Ob koncu leta hotelirji mor-p res ne bodo imeli rdečih številk, *oda tudi dobrega zaslužka he. Spet l?.obsojeni na životarjenje, kakor so "ib še ne tako dolgo nazaj. Poglejmo najprej izgube: Golf turistov tozd Gostinstvo Gozd Matuljek milijona dinarjev, hotel Lek ^"anjska gora 5 milijonov, hotel Lo-Jjjc Bled 42,5 milijona, hotel Krim d 191 milijonov, hotel Jelovica gfed 76 milijonov, hotel Toplice Bled "J/;7 milijona, hotel Golf Bled 73,6 l^hjona in hotel Park Bled 83,3 milijona dinarjev. Največ jih je torej v ftotolsko-turitičnem podjetju Bled, Jer so znašale 558 milijonov dinarjev. ^a Bledu so veliko gradili Toliko kot na Bledu se letos na pobočju turizma ni gradilo nikjer ^gje na Gorenjskem, kar je brez pV°ma poglavitni razlog za izgube, folletni obračun poslovanja v HTP Laže, da so pri celotnem prihodku °eleži indeks 203, pri stroških - brez amortizacije in obresti - pa 187. ^ortizacija pa je glede na stroško-plan predstavljala kar 29-odsto-toi delež. Za primerjavo povejmo še, P so lani vkalkulirani stroški amortizacije in obresti znašali 72 milijonov dinarjev, letos pa 400 milijonov ^narjev. Visoka amortizacija je se-v^da pohvalna, visoke obresti pa so odsev investicijske dejavnosti in fsremenjenih razmer za investitor-te, saj ni več združevanja na osnovi ?^viz, krediti pa za turizem tudi niso K«ovekako ugodnejši. Ker je bil pri vseh gradnjah končni račun večji kot ocenjena predračunska vred- nost, kar je dandanes običajno, sp azliko pokrili s sredstvi tekočega Poslovanja in z blagovnimi krediti 2vajalcev gradenj. K popolnejši sliki za vzroke izgub **a moramo dodati še podatek o nepčani realizaciji, ki je 30. junija *našala 210 milijonov dinarjev. ^natančnejšo sliko da pregled po .Največjo izgubo sta imela hotela ^im in Toplice. Krim so zaradi ^adnje novega prizidka odprli šele ^fja. novih 120 postelj pa je goste sprejelo 1. julija. Gradnja je bila ocenjena na 610 milijonov dinarjev, končni račun je znašal 1,2 milijarde dinarjev. Pri Toplicah so podrli stari in zgradili nov bistro, kar je veljalo 250 milijonov dinarjev. Zaradi investicije so stroške obresti in amortizacije obračunali za devet mesecev, seveda je bil zaradi izpada bistroj a tudi zaslužek manjši. Dogradili so še 60 novih postelj v hotelu Bogatin, ki spada k Jelovici. Gradijo pa še v kampu Zaka, kjer bo vse nared aprila prihodnje leto, gradnja pa bo stala 200 milijonov dinarjev. V Toplicah, Jelovici in Lovcu so izgubo konec julija že pokrili. Računajo, da bo konec leta v rdečih številkah le Krim, ki je bil pol leta praktično zaprt, znašale pa bodo 150 milijonov dinarjev. Blejski hoteli so polni Lanska sezona je bila na Bledu rekordna, še nikoli poprej ni bilo toliko gostov. To je seveda treba vedeti, ko primerjamo letošnjo. Vila Bled je letos še enkrat bolje zasedena, čeprav ni ameriških gostov. V teh avgustovskih dneh je polna, tudi septembra bo. Sicer pa vsi hoteli v letošnjih sedmih mesecih beležijo povečanje nočitev, Toplice za 7 odstotkov, Jelovica za 16, Krim za 28, Lovec za 2 odstotka. V povprečju so hoteli avgusta 6 odstotkov bolje zasedeni, kot so bili lani v tem času. Ta povečanja gredo na račun novih ležišč, saj so bili tudi lani hoteli polni. Manj kot lani pa je letos zaseden kamp v Zaki, kjer je v teh avgustovskih dneh od 200 do 250 gostov manj, lani jih je bilo od 1.000 do 1.200, kar seveda predstavlja že skrajno mejo zasedenosti. Manj pa je dnevnih gostov V neznosno vročih avgustovskih koncih tedna je Bled nabito poln, saj na kopanje prihajajo okoličani, med tednom pa je lažje kot lani dobiti mizo v restavraciji. Na Bled letos prihaja manj dnevnih gostov, avtobusnih izletov s Koroške, kjer imajo zaradi izpada ameriških gostov od 30 do 40 odstotkov turistov manj kot lani. To se na Bledu pozna pri zunaj-penzionski potrošnji, ki je bila julija odstotek manjša kot lani. Izgubili bodo 250 milijonov dinarjev Če z izjemo Krima blejski hoteli ob koncu leta ne bodo imeli izgube, pa dobrega zaslužka tudi ne bo. Izračunali so, da bodo zaradi nerealnega tečaja dinarja v letošnji sezoni izgubili 250 milijonov dinarjev. Navkljub temu da so tuje nočitve letos podražili od 8 do 12 odstotkov, bo zaslužek pri tuji prenočitvi okoli 18 odstotkov manjši. Vrednost angleškega funta je v zadnjem mesecu in pol padla za 5 odstotkov, prav angleških gostov pa je zadnja leta na Bledu največ. Projektna dokumentacija bi jih stala 300 milijonov dinarjev Ko pod vse to potegnemo črto, postane jasno, zakaj so na Bledu razvojne načrte odložili v predal, zakaj so ustavili pripravljalna dela za kompleks Mlino in nov hotel Belve-dere. Zgolj za projektno dokumentacijo za Mlino, nov hotel, gradnjo na Zatrniku, obnovo Grajskega kopališča, prenovo športne in Festivalne dvorane bi morali odšteti 300 milijonov dinarjev. Združevanja na osnovi deviz ni več, ugodnih turističnih kreditov tudi ne, iz tekočega poslovanja pa toliko denarja ne morejo odšteti. M. Volčjak bodo povečali proizvodnjo ? novim strojem do boljšega deviznega ?aslužka Sel »JJJ^iki, 6. avgusta - V kovinskem podjetju Niko v Železnikih bodo kupili nov 1* * Za Izdelovanje reber, ki bo omogočil, da se bo devizni zaslužek pri prodaji uJe povečal s 486 tisoč na 1,2 milijona dolarjev. V gjst ^iku izdelujejo mehanizme za re-^ta a"0rJe' vezi za maPe. vzmeti in mne*ne trakove, zabijalne aparate, ri-Iti jj e žebljičke in še nekatere izdelke. Hjjj uPorabljajo pri shranjevanju raz-Vo,j P°datkov. Več kot polovico proiz- 1e oredstavliaio mehanizmi za re gistratorje. Lani so jih naredili 14 milijonov, od teh so jih 3,8 milijona prodali na Zahod in prav toliko tudi na Vzhod. Čeprav se povečuje uporaba mikrofilmov in drugih sodobnih naprav za shranjevanje podatkov, so v svetu in pri nas še vedno v veljavi registratorji. 'Ostroj ne dobavi turbme »eniška Železarna je v Trebežu zgradila hidroelektrarno za elektriko in hladilno vodo v valjarnah na Beli. otok Javornik namreč daje dovolj vodne moči in bi tako železarna dobila kromen, a pomemben električni vir in obenem dovolj hladilne vode. Cen-J"a'a je zgrajena, v njej je voda, vendar Litostroj ne dobavi turbinske opre-j*)e- Z njim je železarna v resnem sporu, kajti zaradi nedopustnih zamud-JV" rokov proizvajalca izgubijo železarji vsak mesec povprečno vsaj 600 tis, °c kilovatnih ur ali 6 milijonov dinarjev.—Foto: D. Sedej Po izkušnjah in ocenah Nika jih v Jugoslaviji na leto rabimo pet do šest milijonov, občasno tudi več. Za mehanizme formata A4 pri nas ni drugega proizvajalca, za A5 pa jih izdeluje Merkur Bačka Palanka. Niko izvaža že dvajset let. Na tujih trgih se je uveljavil s kakovostjo izdelkov in z izpolnjevanjem dobavnih rokov. Izvaža predvsem v Anglijo, Avstralijo, v Nemško demokratično republiko, Zvezno republiko Nemčijo, v Izrael in Kenijo; na tuje pa bi lahko prodal še precej več, če bi mu to dopuščale proizvodne zmogljivosti. To je tudi razlog, da so se v kovinskem podjetju v Železnikih odločili za nakup stroja, ki bo na leto izdelal 12,6 milijona mehanizmov za registratorje, skupaj z obnovljeno staro proizvodno linijo pa 21,6 milijona. Ob dvoizmenskem delu in 84-odstotni zasedenosti strojev bodo na leto naredili 18,2 milijona mehanizmov. Načrtujejo, da bi pridobitev polno vračala vloženi denar leta 1988, ko naj bi izdelali 17 milijonov mehanizmov za registratorje, od teh 5,6 milijona za prodajo na Zahod in 5 milijonov za izvoz na klirinški trg. Proizvodnja vezi za mape se bo povečala od lanskih 7,7 na 12 milijonov, vzmetnih trakov s 160 na 240 ton, vzmeti z 2,6 na 3,9 milijona, zabijalnih aparatov s 1340 na 2300, risalnih žebljičkov s 148 na 200 milijonov, devizni zaslužek pa s 486 tisoč na 1,2 milijona dolarjev. Kreditni odbor Ljubljanske banke -Temeljne banke Gorenjske je Niku odobril za nakup stroja (krivilnega avtomata za izdelovanje mehanizmov) posojilo v višini 40 milijonov dinarjev in 724 tisoč mark. C. Zaplotnik Jelplast v Kamni gorici ob polletju v izgubi Težko v združbi, še težje sam Kamna gorica, 15. avgusta — Jelplast v Kamni gorici je tozd Kartonažne tovarne Ljubljana, z 38 delavci predstavlja le kamenček v združbi, v kateri ne more in ne more polno zaživeti, čeprav je povezan že deseto leto. Vendar bi bila tudi samostojnost negotova, da ne rečemo tvegana, saj bi prinesla veliko več administriranja in s tem stroškov poslovanja. Naši predpisi in zakoni pač ne poznajo velikih in majhnih, kar drobnemu gospodarstvu družbenega sektorja jemlje konkurenčno moč v primerjavi z zasebnim. Poglejmo najprej vzroke za izgubo, ki je znašala 5,3 milijona dinarjev, kakor jih je pojasnil direktor Janez Vogelnik. Dobro razkrivajo probleme tega majhnega, komaj 38 —članskega delovnega kolektiva, kar je komaj 1,5 odstotka zaposlenih v delovni organizaciji Kartonažna tovarna, h kateri so se pred desetimi leti priključili kot njen tozd. Terjatve do kupca so 30. junija znašale kar 8,38 milijona dinarjev (1. januarja letos 1,38 milijona dinarjev). Pravočasno jim niso plačali trije veliki kupci, ki so dolg poravnali julija. Zakaj, seveda sami najbolje vedo! Količinski plan so v letošnjem prvem polletju dosegli le 83 —odstotno. Lotili so se prenove proizvodnje, kakor pravijo večji samostojnosti tozda. Doslej so imeli od 60 do 70 odstotkov interne prodaje, znižati jo nameravajo na 40 odstotkov. Več svoje plastične embalaže bi radi prodali na Gorenjskem. Iskanje novih poslov seveda pomeni uvajanje novih izdelkov, kar pa jim gre počasneje, kot so računali. Za obresti so morali odšteti v šestih mesecih kar 10,8 milijona dinarjev, kar je predstavljalo 8 odstotkov celotnega prihodka. Prenova proizvodnje je terjala večja obratna sredstva, zadolžili se niso navzven, temveč v okviru Kartonažne tovarne, kjer pa so pri takšnem združevanju sredstev v veljavi le odstotek nižje obresti od običajnih. Pomoči delovne organizacije torej niso bili deležni. Janez Vogelnik pravi, da imajo realne možnosti, da ob devetmesečju izgube ne bo. Brez negodovanja delavcev pa zadnje mesece le ni šlo. Osebni dohodki so bili v prvih treh mesecih še nad republiškim povprečjem, v naslednjih treh so obstali in tako zaostali za republiškim povprečjem ter 20 odstotkov za povprečjem v Kartonažni. Med delavci je vrelo, julija so bili pred izplačilom junijskih osebnih dohodkov tik pred prekinitvijo dela. Preprečili so jo s pravočasnimi sindikalnimi sestanki, delavce pa so seznanili s položajem tozda v delovni organizaciji, ne le z osebnimi dohodki. Rečemo lahko, da je Jelplast dober primer, kako težko je živeti v združbi, v kateri obrobno životariš, saj so tvoji problemi zate veliki, za druge, večje člane združbe pa majhni in nepomembni. Vendar bi bila tudi samostojnost negoto va, celo tvegana, saj bi izgubili varnost, ki jo vendarle imajo. Samostojnost bi jih namreč spremenila v obratovalnico drobnega gospodarstva. Veliko več bi imeli opraviti z administriranjem kot zdaj, saj naši predpisi in zakoni ne poznajo ločnice med velikimi in majhnimi. Tovrstni stroški bi jim jemali konkurenčno moč v primerjavi z zasebnim sektorjem; če so že zdaj nekako 10 odstotkov dražji, bi morali biti morda še bolj. Konkurence zasebnega sektorja pa imajo v tem predelu Gorenjske dovolj. mv IZ GOSPODARSKEGA SVETA L«L Zaloge sladkorja nenadno kopne V enajstih vojvodinskih tovarnah sladkorja so julija trgovske organizacije prevzele kar 82 tisoč ton sladkorja, kar je triinpolkrat več kot so znašale povprečne mesečne nabave v prvem polletju. Odkod nenadno povpraševanje po sladkorju, ki v zalogah ostaja od lanskega leta? Tako so vojvodinske sladkorne tovarne v prvem polletju letošnjega leta na zaloge sladkorja morale plačati kar 13 milijard dinarjev obresti ali dvakrat več kakor v enakem lanskem obdobju. Tako visoke obresti in izgube v višini 7 milijard dinarjev so seveda vplivale na poslabšanje ekonomskega položaja vojvodinskih sladkornih tovarn, ki so sicer popolneje izkoriščale svoje zmogljivosti kot druge tovarne. Veliko povpraševanje domačih trgovcev po sladkorju so brez dvoma spodbudili glasovi, da bo novi sladkor imel tudi novo ceno. Res pa je tudi, da je v poletnih mesecih potrošnja sladkorja večja. Že zdaj torej obstaja bojazen, da bodo zaloge pri trgovcih zavrle prodajo novega sladkorja, čez mesec dni se bo namreč začela predelava letošnje sladkorne pese. Povejmo še, da so imele vojvodinske sladkorne tovarne 30. junija na zalogi 173.497 ton sladkorja, 31. julija pa samo 91.459 ton. Posodobitev tekstilne industrije Svetovna banka iz VVashingtona je leta 1984 načelno odobrila Jugoslaviji kredit v višini 300 milijonov dolarjev za posodobitev tekstilne industrije in industrije kemičnih vlaken. Zato je bilo treba izdelati elaborat, ki ga je zaradi zahtev posojilodajalca moral voditi tuji svetovalec. Sporazumno so se odločili za švicarsko firmo Gherzi. Ker je bilo gradivo zbrano v 15 knjigah, je bilo zastavljeno preširoko in povezano z visokimi stroški, ki se pokrivajo iz dohodka vseh tekstilnih delovnih organizacij. Zaradi tečajnih razlik je zmanjkalo sredstev in zdaj je predložen sporazum, po katerem bi splošna združenja po republikah zbrala manjkajoča sredstva. Pri slovenskem splošnem združenju tekstilne industrije pa opozarjajo, da obstajajo tendence za širitev kapacitet, ne pa za njihovo modernizacijo, ki bi povečala produktivnost in zvišala izvoz. Predstavniki Svetovne banke pa ugodno ocenjujejo potek priprav. V združenju predvidevajo, da bodo lahko glede na opravljena dela pridobili kredit do konca prihodnjega leta. II DELOVNIH KOLEKTIVOV Rekordno število prenočitev v Sloveniji V prvih šestih mesecih letos je v Sloveniji prenočilo rekordno število tujih gostov. Bilo jih je več kot v lanskem prvem polletju, in sicer za dva odstotka, in največ v zadnjih desetih letij. Največ tujcev je prišlo iz Avstrije in Velike Britanije. Precej več gostov je bilo iz Nove Zelandije, Avstralije in Kanade, nekaj več je bilo tudi Romunov, Mažarov, Švedov, Izraelcev in Vzhodnih Nemcev. Največ prenočitev tujih gostov je bilo v Slovenskem primorju (451.139), v gorah in planinah (382.444) ter toplicah (159.221). Preveč starega papirja Ponekod v Evropi imajo resne težave s presežki proizvodov, surovin oziroma sekundarnih surovin. Mednje sodi, na primer, Švica, kjer ugotavljajo, da jim gore neprodanega starega papirja nenehno naraščajo. So Švicarji torej preveč marljivi pri zbiranju starega papirja? Zasebni zbiralci grosiste kar zasipajo z njim, le —ti pa se jim nočejo zameriti in ga vzamejo, čeprav imajo skladišča polna do stropa. Da jim dobro vpeljana mreža ne bi propadla, papir še naprej odkupujejo. Ponekod ga je toliko, da ga celo sežigajo v komunalnih toplarnah. Vzrok za presežke starega paprija je premajhen odjem s strani papirnic, z izvozom pa se tudi ne morejo pohvaliti. Pri nas ni bojazni, da bi zbrali preveč starega paprija. Da bi ga zbrali dovolj in ga ne bi bilo treba uvažati, bi morali najprej povišati odkupne cene starega paprija, da ga na pol zastonj ne bi zbirali le otroci. @@IMiSSJJ©]EnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 19. AVGUSTA 1986 Voglje — V krajevni skupnosti Voglje v kranjski občini so minulo nedeljo v Domu vaščanov popoldne slovesno odprli novo gasilsko orodjarno in dvorano za prireditve. Tako so v krajevni skupnosti uresničili program, o katerem so začeli razmišljati že pred 15 leti, ko so najprej zgradili trgovino. Dom pa so skupaj z gasilci začeli graditi pred tremi leti. Gradili so ga predvsem s prostovoljnim delom in tako do otvoritve naredili prek 4500 prostovoljnih delovnih ur. V imenu pokrovitelja Letališča Brnik je dom v nedeljo odprl Franc Košnjek. Po slovesnosti pa je bila gasilska veselica s srečelovom. — A. Z. — Foto: F. Perdan Uspela delovna akcija_ Radovljica— Center za mladinsko prostovoljno delo pri predsedstvu občinske konference ZSMS Radovljica je ocenil, da je bila letošnja mladinska delovna akcija Pokljuka '86, ki je potekala na območju planine Uskovnica, uspešna. Izrekli so pohvalo za vodenje in delo brigade. Na akciji je sodelovalo 37 brigadirjev, med njimi jih je bilo 20 iz pobratene srbske občine Svilajnac. JR Gradnja lokalov na Deteljici Tržič — Splošno gradbeno podjetje Tržič in tržiški Gradbinec skupaj gradita podaljšek trgovskega paviljona na Deteljici, kjer so svoje mesto že dobili Al-mira, Elkroj, pošta in Mercator. Zdaj bo na voljo dodatnih 600 kvadratnih metrov za nove lokale. Prostori bodo gotovi oktobra, niso pa še oddani. Sem bi vsekakor sodila prodajalna spominkov, morda kristala, izbranih vin, lepih blag, skratka vsega, po čemer vsak dan povprašujejo kupci, ki jih tukaj, tako domačih kot tujih, ni malo. -dd Poimenovanje ulic tudi v Lescah Lesce — Podobno kot v krajevni skupnosti Ribno so tudi v Lescah na zboru krajanov predlagali, kako naj se poimenujejo nekatere ulice. Predlagajo, naj se nova ulica v središču naselja, kjer gradijo stanovanjske bloke, imenuje Dežmanova ulica po umrlemu domačinu narodnemu heroju Antonu Dežma-nu-Tončku. Dokončno bo o tem odločal zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine na jesenskem zasedanju. JR Lovsko in kinološko srečanje v Ribnem_ Ribno — V nedeljo, 24. avgusta, bo v Ribnem pri Bledu tretje lovsko-kinološko srečanje. Prirejajo ga Zveza lovskih družin Gorenjske, Lovsko kinološko društvo Gorenjske in Lovska družina Jelovica. Ob 9. uri bodo v lovskem domu odprli razstavo lovskih trofej, potem pa podelili priznanja. Sledila bo predstavitev vzrejnih skupin lovskih psov, potem pa bo še nastop šolanih lovskih psov in sejem lovskih psov. Nazadnje bo zabava s plesom in srečelovom. A. Ž. Uspešno usposabljanje Jesenice — Konec spomladi letos so pri teritorialni obrambi Jesenice izkoristili za usposabljanje nekaterih enot. Predvsem so preverjali znanje, bojno pripravljenost in telesno vzdržljivost. Cilj usposabljanja pa je bil, spoznavanje sredstev za izvajanje protioklepnega boja. Tako z odzivom kot z usposabljanjem mladih so bili organizatorji zadovoljni, ugotovili pa so, da bodo morali prenekateri v prihodnje s športom in rekreacijo ter planinskimi pohodi bolj skrbeti za telesno vzdržljivost. j r Gasilska slovesnost v Mavčičah_ Mavčiče — Gasilsko društvo Mavčiče, ki bo čez dve leti praznovalo 80-le-tnico, se že danes lahko pohvali, da sodi med najbolje opremljene prostovoljne gasilske enote v občini. Minulo nedeljo so slovesno prevzeli še en orodni avtomobil in imajo zdaj tri. Prevzemu avtomobila sta botrovala Henrik Peternelj in Iva Draksler. Avto pa so si pravzaprav prislužili sami z varovanjem gradbišča HE Mavčiče. Pomagali pa so tudi krajani, občinska gasilska zveza in Zavarovalna skupnost Triglav Kranj. Gasilci iz Mavčič so tudi med najbolj delavnimi v občini. Pod vodstvom poveljnika Ferdinanda Stenovca je na letošnjem tekmovanju sodelovalo kar deset desetin. A. Ž. PISALI STE NA Hiše ne dajejo odpadkov Prebral sem delegatsko pobudo Jeseničanov glede obračunavanja za odvoz smeti. Torej so vsaj Jeseničani prišli do spoznanja, in ga tudi javno povedali, da količina smeti in odpadkov ni odvisna od velikosti hiš, marveč od števila ljudi v njih. Menim, da tudi od tega, s čim se ti ljudje bavijo. Prav je, da zahtevajo spremembo pri načinu obračunavanja odvoza smeti. Prav pa bi bilo, da bi ' se zganile še druge krajevne skupnosti. Jaz živim z ženo (in skromno pokojnino) v veliki stari hiši, ker se lastniki še ne morejo vrniti iz tujine. Gospodinjski odpadki gredo na kom-postišče in v peč. Tako na teden komaj kaj ostane za v smetnjak. Odvoz pa stane 700 dinarjev na mesec in kar 8.400 dinarjev na leto. Ali je mar to prav? F. B., Škofja Loka Pod lastno streho Konjeniški klub Kranj, ki od usta novitve leta 1981 ni imel svojih hlevov, je zdaj dobil prostore na Bobov-ku. V teh dneh prizadevni člani kluba delajo na severnem krilu bivše Opekarne, da bi se konjska druščina čimprej preselila v skupni hlev za Čukovo jamo. Ker niso imeli svojega hleva in so konji »gostovali« pri zasebnikih, je bil tudi razvoj konjeni- škega športa v Kranju zavrt. Srednjeročni načrt za razvoj turizma v občini, podpora Konjeniške zveze Slovenije in predvsem razumevanje KOGP Kranj pa so omogočili, da je kranjski klub dobil za pet let v najem del stavbe in skupaj 2 hektara zemljišča, ki je last KOGP Kranj. Člani so se z veseljem lotili del in čim več bodo skušali narediti sami. Popravili bodo streho, napeljali vodo in elektriko ter pozidali odprto južno stran stavbe. Pomagal jim bo buldožer, darilo Kmetijske zemljiške skupnosti, upajo pa tudi na pomoč drugih delovnih organizacij. Člani kluba želijo, da bi bili konji še to jesen za ogrado na prostem. Jelka Pokorn Plakete in medalje V Gorenjskem glasu je bil 5. avgusta objavljen članek Plakete in medalje, ki so jih v radovljiški občini podelili nekaterim najzaslužnejšim občanom. Med njimi je tudi znani dr. Borut Rus z Bleda. Vsi, ki so že kdaj iskali zdravniško pomoč, ga prav gotovo poznajo kot dobrega zdravnika in predvsem kot človeka, ki pa je morda včasih tudi preobremenjen s številnimi dodatnimi funkcijami. Prav je, daje dobil odlikovanje, še bolj prav pa.bi bilo, da ga ne bi preveč obremenjevali in bi predvsem zdravstvo imelo dobrega zdrav- nika. J. Ambrožič Tri kilometre vodovoda Brda-Hlavče njive Namesto strojev težka kladiva in krampi Hlavče njive, 19. avgusta — Prvotno je bilo predvideno, da bodo zgradili vodovod Brda-Hlavče njive, potem pa so pr° gram razširili še na del Suše in Malenskega vrha v krajevni skupnosti Gorenja vas. Čeprav bi po programu morala še le konec novembra, je voda minuli teden že pritekla na Petelinov grič. Območje Hlavčih njiv in dela Ma- jev v treh obrokih, iz vsake hiše naj lenskega vrha, ki sodita v krajevno bi naredili po 50 ur, izkopali od 35 do skupnost Gorenja vas in del v Poljane v Poljanski dolini v škofjeloški občini, se sedaj oskrbuje z vodo še vedno iz lokalnih virov oziroma zajetij. Poleti se večina posuši. Pobudo za gradnjo vodovoda so jeseni 1981. leta dali krajani Hlavčih njiv. Začele so se raziskave o izvirih in oporečnosti. Za robom nad vasjo Jelovica pod Ble-gošem so odkrili izvire, ki imajo v največji suši še vedno dva litra vode na sekundo, kar pomeni 170 kubičnih metrov vode na dan. »16. februarja letos je bil zbor krajanov tega območja, ki združuje Gorenja in Dolenja Brda, Hlavče njive, del Malenskega vrha in del Suše, in šteje 48 gospodinjstev,« je prejšnjo soboto pripovedoval predsednik gradbenega odbora za gradjo njo vodovoda Jože Košir iz Hlavčih njiv. »Čeprav je bil takrat visok sneg, so prišli skoraj vsi. Odločili smo se, da začnemo in izvolili smo 10-član-ski gradbeni odbor. Ta velika akcija je bila razdeljena v tri faze, končana pa naj bi bila v treh letih.« Predvideli smo, da bi letos zgradili tri kilometre cevovoda od zajetij nad vasjo Jelovjca do Petelinovega griča. Vsako gospodinjstvo na tem območju naj bi prispevalo po 100 tisoč dinar- 80 metrov jarka, opravili določeno število traktorskih ur in vsak lastnik gozda naj bi dal en hlod. Na Petelinov grič bi morala voda priteči 29. novembra letos. Prihodnje leto naj bi zgradili osem dodatnih rezervoarjev in sedem kilometrov razvodnega omrežja. 1988. leta pa bi prišli na vrsto še hidranti za požarno vodo in hišni priključki ter usposobitev za bodoče naselje Vršajn. Prvotni projekt za gradnjo vodovoda Brdo—Hlavče njive je bil ocenjen na 76 milijonov dinarjev, s kasnejšo vključitvijo še dela Malenskega vrha in Suše pa se je povečal na 103 milijone dinarjev. »V izredno težak teren, kjer s stroji nismo mogli blizu, smo s težkimi kladivi (macolami) in krampi krajani zakopali 4. maja letos. Tri tedne smo delali po ves dan in konec maja so bila zgrajena tri zajetja nad vasjo Jelovica pod Blegošem. Potem smo se Jože Košir: »Vsi delamo, še posebej pa moramo pohvaliti domače pri Zarobarju, Anžicu, Mlinarju in Golešnku. Pri naši akciji pa zelo sodeluje in si prizadeva tudi tajnik krajevne skupnosti Ivan Petrov-čič!« Gradnjo vodovoda so že podprli RUŽV, Območna vodna skupnost Kranj, sklad SLO občine Škofja Loka, Zavarovalna skupnost Triglav Kranj, Marmor Hotavlje, Tehnik Škofja Loka, Kroj Škofja Loka in Alpina Žiri. Za pomoč so zaprosili tudi vse delovne organizacije, v katerih so zaposleni krajani s tega območja. podali na trikilometrsko traso. Ni nam manjkalo volje in nismo odnehali. Zdaj že polagamo zadnje metre cevi in ko boste to objavili, bo voda že na Petelinovem griču,« zadovoljen pove Jože Košir. Nihče ni pričakoval, da jim bo kaj takega uspelo in tudi težko je bilo verjeti. V najboljšem primeru in v lepi jeseni bi morda prišli do Petelinovega griča konec novembra. A se že lotevajo del, ki so bila v programu za prihodnje leto. Jože Košir je prepričan, da bi letos lahko naredili še zajetja iz programa za leto 1987, če bi jim le priskočili na pomoč z mehanizacijo. Volje ljudem ne manjka. Kmalu se bodo sestali in ocenili, kako naprej. izredni organizaciji. »Sodeloval sem že P11 različnih velikih akcijah, vendar tolikšne enotnosti, volje in zavzetosti kot tukaj še m-sem doživel. Vsi, od 15-letnega fantiča ali deklica do prek 60 let stare ženice, so delali dneve bi dneve. Trdo delo je bilo to, ker konv presorji niso mogli blizu,« pravi Alojz Stremfelj iz Volake, ki je tudi član gradbenega odbora. Celo izvajalec del za polaganje glavnega cevovoda iz. Krške vasi pri Brežicah, Anton Ko-močar z ekipo, se ne more načuditi zagnanosti »Kaj takega do zdaj nisem doživel še nikjer. Ljudje so prehiteli sami sebe.« Rudi Str-žinar iz Hlavčih njiv, ki je kot delovodja gradbenih del opravil že prek 500 prostovoljnih ur, pa meni, da to ni nič posebnega. »Zdaj je treba delati, ko je vreme in smo vsi zagreti, čimprej moramo končati, da dobimo vodo.« Tudi projektant in nadzorni hkrati, Ivan Kepic, je kar v zadregi. »Neverjetno se sliši in kdor sam ne vidi, težko verjame. Ko na sestankih ocenjujemo potek akcije, lahko samo rečem, da je bilo tako do včeraj, da je ta trenutek že bistveno drugače in ko bom nehal pripovedovati, bo že spet precej drugače. Nisem pričakoval, da bo voda na Petelinovem griču do konca novembra letos, kaj šele, da bo že v začetku avgusta!« A £ j r Leon Vidergar z Brezovice pri Kropi Sedemdesetkrat daroval kri Brezovica, 15. avgusta — Leon Vidergar z Brezovice pri Kropi, ki je zaposlen kot vodja transporta v Iskri Lipnica, je doslej že več kot sedemdesetkrat dal kri. Kolikokrat, natančno niti sam ne vem, ker je evidenca nepopolna, za kar pa je deloma kriv tudi sam, saj je že nekajkrat pozabil doma krvodajalsko knjižico. Tudi približna številka zadošča, da lahko z gotovostjo zapišemo, da sodi Leon v skupino občanov v radovljiški občini in na Gorenjskem, ki je doslej največkrat dala kri. S tem se niti ne gre hvaliti ali celo tekmovati, kdo jo je daroval več in večkrat, toda če je človek zdrav, tako kot je Leon Vidergar, in če še pozna besedo humanost, potem je to vredno pozornosti. Prvič je dal kri pred dvanajstimi leti v Kropi. Potlej so se krvodajalske akcije kar vrstile: v domači krajevni skupnosti, na Bledu, večkrat so ga poklicali tudi iz ljubljanskega zavoda za transfu- zijo krvi. Ko je na letošnjem dopus^ med sprehajanjem po Kašteli opa^! plakat s pozivom na krvodajalsko akc* jo, se je iz radovednosti odzval pova& lu. Hitro je bil na vrsti, za kar pa n more trditi, da je tudi pri nas vedno ko. Dobro se spominja služenja voJa škega roka v Ivangradu, kjer je skup« s še dvanajstimi vojaki iz enote dar°] val kri za očeta enega od njihovih sta rešin. Presrečni zastavnik je vse I&n!fj ki so bili pripravljeni pomagati, pelja na večerjo — in to v hotel. , $ »Če bo zdravje, bom še daroval k*1'' je dejal Leon. »Le to bi želel, da bi UJL dje, ki so dvajsetkrat in večkrat o* kri, imeli prednost pri zdravniku. ^ pa da čakajo v vrsti kot vsi drugi, ki J nikdar niso izkazali humanosti, četo° bi jo lahko ... Mislim, da ne zahtevan1 preveč.« (cz) Bo sramovanje končno zaleglo?* delavci Franca Skumavca, milo reče' no, povzročila zgražanje. Čeprav v vodstvu in organizacija0 krajevne skupnosti niso krivi za J-0-se opravičujejo. Še bolj prav pa bi b lo, da bi se javno opravičili odgovo ni. Predvsem pa bi se morali vpraša ti, zakaj se jim je menda to že drugi primerilo v kranjski občini. Bo sr movanje zdaj končno zaleglo?! A. Z. MERKUR kranj V nedeljo zvečer se je v uredništvu oglasil predsednik sveta krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini, Jakov Šinik. Prišel je pojasnit dogodek, ki je osramotil vodstvo krajevne skupnosti, posamezne organizacije oziroma odgovorne v njih. Minuli teden je namreč nenadoma umrl predsednik osnovne organizacije Rdečega križa v krajevni skupnosti Franc Skumavec, ki je bil hkrati tudi podpredsednik komisije za pogrebne slovesnosti. Za slovo in potek pogrebnih slovesnosti so v krajevni skupnosti tudi tokrat naredili vse in tako, kot je to vedno delal Franc Skumavec. Vendar se je tokrat zgodilo, da godbenikov ni bilo k zadnjemu slovesu. Naročilnica za njihovo udeležbo je menda prispela šele dan po pogrebu. Napaka, ki se je ne da popraviti, je med krajani, znanci in najožjimi so- Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. 5?Kf 19. AVGUSTA 1986 KULTURA .5. STRAN @®miSSgaj©ISIIGLAS Ohranjanje planinske dediščine PLANINSKA ZGODOVINA V RAZSTAVAH ^artio letos je komisija za kulturo in preučevanje zgodovine planinstva pri Planinski zvezi lovenije pripravila tri razstave Zadnja o Aljaževih triglavskih postojankah je v osnovni šoli , V zadnjem času je komisija za Jnturo in preučevanje zgodovine ^aninstva pri Planinski zvezi Slovele vzela svojo nalogo zelo resno. ^evmine pomembnejši dogodek iz *jase zgodovine, pa če je bil malo ali Pa veliko povezan s planinstvom, da ^ bi ob tej priložnosti odprli razsta-e> priredili predavanja ali kaj podobnega. Še posebno letos si razsta-,e- ki so povezane s triglavskimi ju-°lleji, domala podajali roko. Te dni ° namreč v Festivalni dvorani na 01edu zaprli razstavo NOB in Tri-|lav, Gora - simbol, v Mojstrani pa ° v osnovni šoli pred nedavnim °_°ru je dvanajst filmov, ki bodo v Vdva koliko dneh prikazani izmenično fen; naJstih slovenskih mestih. Na Go-Khi im si iih DO moč ogledati v "l|ti()ilem kinu Center in jeseniškem K j. . lezar. Predstave bodo ob 20. f*ri v"1 Dlagajnah omenjenih kinodvo-^te ^ So na voljo tudi abonmajske toi £ ' k* bodo po enotni ceni 2.100 din, v$e fj.mer bodo tisti, ki si bodo ogledali Fj[J^e, prihranili polovico. W J1*1 si bodo v kranjskem kinu Cenil11: r^ln P° naslednjem vrstnem re-V^^ijo bo začel Zafranovičev film v'ogi ' zvonovi s Šerbedžijo v glavni kftr Je poleg režiserja in mon-Prejel tudi zlato areno. Sledi veliki puljski zmagovalec, parodična drama Srečno novo leto '49 makedonskega režiserja Stoleta Popova. V Času brez pravljic Kranjčana Boštjana Hladnika je tudi glavna igralka Gorenj ka-Bernarda Gašperčič. Goran Tr-buljak je za Sanje o roži režiserja Zorana Tadiča prejel za svoje uspešno delo ob kameri zlato areno. V komediji Lepota greha, ki skozi smeh govori o kaosu, nastalem zaradi pomanjkanja ustreznih moralnih norm, igra odlična Mira Furlan. Film Črna Marija bo verjetno najbolj zanimiv za mlade, saj govori o ročk glasbi, kamor se lepo vkla-plja Sonja Savič. O relativnosti človeške sreče bo govoril Zadnji kretničar ozkotirne železnice, kdo drug kot Bata Živojinovič. Režiser Veljko Bulajič, čigar Veliki transport smo pred časom lahko spremljali na malih zaslonih, se tokrat predstavlja z Obljubljeno deželo, zgodbo, ki poskuša predstaviti ene- ga od gospodarskih korakov v »naših« petdesetih letih. Tudi Ples na vodi Jovana Ačina se dogaja v istem času, a obravnava drugačno tematiko. Film Zlato jabolko Nikole Stojanoviča nas spomni dogodkov okrog Informbiroja. Nov film Zagrebčana Rajka Grlića Za srečo so potrebni trije je prejel zlato areno za scenografijo. Revijo nagrajenih filmov bo sklenil Tomašičev Kor-moran z Borisom Cavazzo in Mileno Zupančič v glavnih vlogah. Zgodba govori o mornarju srednjih let, ki v občutljivem trenutku življenja zapade v krizo. Filmi v jeseniškem kinu Železar bodo prikazani z malce spremenjenim vrstnim redom: najprej bo na sporedu Kormoran, nato Večerni zvonovi, Srečno novo leto '49 in tako naprej. Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava šestih gorenjskih slikarjev Koloristi 86. V Mali galeriji se z upodobitvami kmečke stanovanjske arhitekture na Gorenjskem predstavlja slikar Rudolf Arh. V Prešernovi hiši je na ogled razstava male grafike (32 avtorjev) iz zbirk Gorenjskega muzeja. RADOVLJICA — V šivčevi hiši je odprta razstava Čebelnjaki na Slovenskem (fotogafije in akvareli). BLED - V Festivalni dvorani razstavljata akad. slikar Mario Petrič in akad. kiparka Štefka Petrič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava umetniške fotografije Milenka Pegana, častnega člana Foto kluba Nova Gorica. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Originali in odtisi. Razstavo je posredoval Gorenjski muzej Kranj. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. V Homanovi hiši na Mestnem trgu 2 je odprta stalna slikarska razstava akad. slikarja Franca Novinca. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava del tržiških likovnih amaterjev. Muzejske zbirke Grajzarjeva 11, so odprte v torek, sredo, četrtek in petek med 10. in 18. uro, v soboto in nedeljo med 14. in 19. uro, ob ponedeljkih je zaprto. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) razstavlja oblikovalka Bernarda Zajec. KAMNIK — V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova hiša sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Šivčeva hiša je v času razstav odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V DOSLOVCE ZNOVA SEPTEMBRA Doslovce—Finžgarjeva rojstna hiša bo ta teden in ves naslednji zaprta za obiskovalce. Vrata bodo znova odprli 1. septembra. Takrat bodo tudi nadaljevali obnovo prostorov, ki so jo začeli to poletje. Opremo in lesene dele so obnavljali tudi v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, ki pa bo še naprej, to je do 1. oktobra, odprta vsak dan razen ponedeljka. Novo na knjižnih policah GENERACIJSKI ALEPH 1986 Pred kratkim so v knjižni zbirki Aleph, ki jo izdaja Knjižna mladina Slovenije, izšle tri knjige letošnjega letnika: F. Frančič — Domovina, bleda mati, A. Ihan — Srebrnik in B. Seliškar — Slepa okna. Če je za lanski letnik obveljalo, da je postmodernistično zasnovan (Zabel, Remic, Kleč), pa letošnjega lahko označimo za izrazito generacijskega, kar se nanaša predvsem na vsebinsko—izvedbeno plat posameznih knjig. Prva med njimi je prozno besedilo Franja Frančiča Domovina, bleda mati, ki je avtorjeva druga samostojna knjiga. V knjigi, ki je razdeljena v štiri razdelke, beremo krčevite, provoosebne izpovedi, v katerih se meša naturalizem z liričnostjo. Frančičev pisateljski svet je svet mladega človeka, ki je odstavljen na rob, malo zaradi miljejskih dednih danosti, malo pa zaradi lastne nemoči in preobčutljivosti. Njegov vstop v »normah«, (malo)meščanski svet ni mogoč, ker junak živi svojo resnico, ki je, v soočenju z »normalnim« svetom, pač resnica življenja o b. To življenje pa je bolestno in večno iskanje lastne identitete, iskanje harmonije — ne s svetom, temveč s samim seboj. V jedru Frančičevega pisanja je idejni svet eksistencializma, vendar je opisan v maniri socialnega realizma. Frančič z vso, njemu lastno kritičnostjo in pogosto tudi z avtodestruktivnostjo razkrinkuje podobe živeljnja, pred katerimi urejeni svet zapira oči, in hote živi mimo njih. Njegovi stavki so zato presunjivi kriki, ki neposredno ne obsojajo, a so polni obsodb. To je smelo pisanje, ki mu ne gre za vaje v slogu, marveč predvsem za izpoved, ki zavezuje. Po izpovedni pretresi j i vosti morda še najbolj izstopa razdelek, po katerem knjiga tudi nosi naslov. Domovina, bleda mati je knjiga, ki mora pretresti, ogorčila pa bo že vemo koga. Knjigi je dodan esej, ki ga je prispeval D. Poniž. Po zunanji intenziteti je na videz v razglasju s Frančičem zbirka pesmi), Srebrnik Alojza Ihana. To je knjižni prvenec mladega avtorja (rojen 1961. leta ki se je nenadoma pojavil pravzaprav šele lani, ko je dobil vsejugoslovansko pesniško nagrado Goranov venec. Po tem so ga prevajali v številne jezike, doma in v tujini, zanimivo pa je, da je Srebrnik prej izšel v Zagrebu kot v Ljubljani. V zbirki je zbranih 99 pesmi, ki v izredno plastičnem, nazornem in čisto »konkretnem« jeziku uprizarjajo vzdušje tega sveta. Sveta, kot ga je skusil in ga vidi avtor sam. Kajti eno je bistveno za Ihanovo poezijo — to so pesmi opazovanja, videnja, v čigar zapisih ni prostora in možnosti za razumske ali čustvene špekulacije. A to ni deskriptivna poezija, v kateri bi stvari bivale same-za-sebe; ne, stvari bivajo le, ko jih človek zazna in vskladi njihov red z redom v sebi. Lahko bi rekli, da je to pripovedna poezija, katere poanta ni nekakšno sporočilo, ampak je že vsaka pesem za sebe sporočilo. Generacijskost Ihnanove poezije je odlično razkril A. Blatnik v spremni besedi k zbirki. Poslednja knjiga v letošnjem Alphu je postumna. Zanjo je A. Debeljak izbral pesmi in tri proze Boštjana Seliškarja (1962 — 1983) in jo poimenoval Slepa okna. Posamezna besedila so nam v glavnem že znana iz različnih objav v literarnem tisku, a kot vedno v primeru, ko beremo besedila svojih (prezgodaj umrlih prijateljev, znancev, sodobnikov, v njih odkrivamo nekaj novega in se nam potrjuje, kar je v njih stalno: tujstvo, samota in obup iz samote. In četudi takšna občutja mogoče niso v skladu z našo naravnanostjo, v teh tekstih B. Seliškarja lahko občudujemo pisavo, ki sodi v sam vrh pisav evropske moderne tradicije. Ta je danes seveda že klasična, a ni izumrla, še posebej ne ob tako močnih doživetjih, kot jih izpoveduje Seliškar. To je knjiga, ki bo ostala! M. Pušavec °v roman Toneta Svetine 0KANA5 Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. \ ^aljevanje 'k tudni smo lJudJe- Zdaj si se-t>tfyj v roke, če pa bi se bila srečala Sg^vajsetimi leti, bi bila streljala n k)i dpugega. No ja, saj nas ni nih-(H^Cal- Prišli smo, ker nas je poslala \ s^'a. ki je hotela gospodovati vse-Nwetu- Prišli in odšli, čeprav so bih V^Hq Prepričani, da bomo tu ostali za 0rn>?edaJ spet prihajamo, ne z moč-^tjj Ja. temveč z močjo denarja. Po \^ ^Vetu se nam na široko odpirajo 1 ^Dii* ar^e in d°larJi delajo čudeže.« S I!. al» sta se po grebenu proti kot- bH so Ieta 1943 uničili Partizan- ^^Ijon. Spomnil se je SS majorja \ ' ki se je preveč zanimal zanj in \ j generala. Takrat jo je skupil v V,/1 s sovraštvom v srcu izdihnil. \ $£0(*no nebo je zablestelo kot lupi-%*°ljke. Sonce je vzšlo v podobi k nega kolobarja in gozd, ki je bil še pred kratkim poln ptičjega petja, se je umirjal. Z dnem sta se mimo ruševin hotela bližala koči. Obod je ostal. Ob strani je bil postavljen spomenik nenavadne oblike. Na dveh kamnitih stebrih je bila vpeta jeklena plošča, polna zvarjenega orožja, razporejenega tako, da je ponazarjalo bitko. Lovec, ki je dobro znal nemško, mu je povedal zgodbo o boju med obkoljenimi partizani in Nemci. Wolf ga je z zanimanjem poslušal, prevzet, kot bi prvič v življenju slišal, da je v teh gozdovih potekala groba partizanska vojna. Mnoge od čelad, zvarjene ob strani, ki so predstavljale nemški napad, so bile prestreljene. Tudi orožje so uničile krogle. »Dobra simbolika. To orožje ne bo nikoli več morilo ljudi. Kdo je napravil to mojstrovino? Nikjer ne vidim avtorjevega imena.( ) »Videli ste ga predsinočnjim, ko smo proslavljali uplenitev petelina gospoda Koeniga. Vojko Sever, pisatelj in kipar, piše lovske in vojne romane, rad se potepa po teh gozdovih in gorovju, je plezalec, samohodec in lovec, nekoliko čudaških navad, vendar zanimiv človek. O tem boju je napisal zelo brano knjigo. Glavni junak na nasprotni strani je gestapovski major Wolf, izjemno zvit človek, ki mu je uspelo med vojno štiri leta vedriti in oblačiti v naših krajih, tako da je deloval na več krajih hkrati. Nazadnje je odnesel celo kožo, medtem ko so jo drugi, ki smo jih ujeli zadnje dni vojne, skupili.« »Kako to mislite?« »Tako, kot je bilo. Zajeli smo jih, največ v zaporih v Begunjah, in jih po kratkem postopku popokali. Zob za zob, glavo za glavo, je pisalo že v svetem pismu. »Wolfu je butnil val krvi v glavo, ko je zaslišal svoje ime. Mešana čustva so ga preplavila. Obvladal se je in vprašal z nespremenjenim glasom: »Zanimajo me vaše vojne zgodbe, če prav mi na srečo ni bilo treba sodelovati v tej nori vojni.« »Če boste hodili k nam na lov, jih boste slišali dovolj. Vaši so poskrbeli, da nam jih ne bo zmanjkalo do konca življenja. Ta gozd je poln sledov bojevanja pa tudi vsa država.« »Vrniva se h knjigi. Zanima me, ali je prevedena v nemščino?« »Ni, najbrž tudi ne bo. Pravijo, da ni pisana za zahodno tržišče. Napadalci in premaganci naredi berejo, kako in zakaj so bili premagani.« »Motite se. Če je knjiga pisana dobro in objektivno, bo slej ali prej našla pot v svet. Literatura ni zgodovina, to so prepesnjene sanje o stvareh, ki so se morda zgodile ali pa bi se lahko.« »Jaz rad berem. Večino življenja prebijeni v gozdovih, pa me knjige popeljejo v resnični svet. To knjigo sem prebral nekajkrat.« »Ste bili partizan?« »Seveda, celo oficir. Prav vsi lovci smo bili partizani.« »Pa vam za nagrado niso mogli dati boljšega položaja?« »Saj si ga nisem nikoli želel. Plača res ni velika, več pa je vredna svoboda. To, kar si vi, tovarnarji in naši funkcionarji, lahko privoščite samo nekajkrat v letu, je meni dostopno vse leto. V tej službi sem si pozdravil živce in rane. Komur je malo dovolj, je lahko kmalu zadovoljen.« »Dober pogled na življenje. Marsikdo iz velikega sveta bi vam ga zavidal. Vem, kaj ste hoteli reči. Gorje tistim, ki jim je preveč premalo. K sreči ne spadam mednje.« V prijetnem kramljanju sta prišla do koče, ko se je sonce že dvignilo izza gora. To jutro je tudi Erich uplenil svojega petelina. Ker Wolf ni bil pristaš ceremonij, so uplenitev proslavili z lovcem. Raje je malo globlje segel v žep in dal lovcu, da ga ne bo pozabil, če bo še prišel na petelina. Preden so se odpravili v dolino, se je Wolf namenil, da mora Inge izgubiti, kar si želi. Petelini so mu dali dovolj zagona, da bo to opravil z veseljem in obzirnostjo, kot se za njegova leta spodobi. Če se bo še naprej obnašala primerno, ima pogoje, da postane njegova tajnica, včasih pa tudi spremljevalka. Inge je bila petelina bolj vesela kot uplenitelj. Ni mogla od njega. Vsa raz-nežena ga je božala po kovinskem per ju. @©IMgS&IJ©IEHGLAS 6. STRAN_ Pogovor z metalko diska in krogle Meti diska in krogle bodo še daljši Kranj, 17. avgusta — Kranjski atletski klub Triglav je v svojih vrstah vzgojil odlične atlete, ki so bili vedno tudi v državnih reprezentancah. S takim delom nadaljujejo, še posebno sedaj, ko so atletske steze na stadionu Stanka Mlakarja pokrite z novo umetno prevleko. Delo v klubu se je izboljšalo in kmalu se bo pokazalo, da ta naložba v atletsko stezo ni bila zaman. Trenerji in uprava Triglava skrbno bedijo nad tekmovalci. Nekaj je že takih, ki nastopajo v državnih reprezentancah. Ni še minilo veliko let, odkar je atletsko pot v vrstah Triglava sklenila ena od najboljših metalk, diska,Metka Papler, ki je triglavanom vtisnila močan pečat. Precej deklet je, ki se odločijo, da bodo atletsko kariero začele z meti, med njimi je tudi osemnajstletna Kranj-čanka, dijakinja četrtega letnika ekonomske srednje šole v Kranju, Renata Kuralt. Njen trener je profesor telesne vzgoje v šoli, znan atletski trener Peter Kukovi-ca. »Športno pot sem začela z rokometom in nekaj časa sem igrala tudi za žensko vrsto Dupelj. Ko sem prišla na ekonomsko šolo, me je v atletske vrste nagovoril prav profesor Peter Kukovica. Že takoj na začetku, pred tremi leti, sem pri Triglavu začela z metom diska in krogle. V konkurenci mlajših mladink sem bila že prvo sezono tretja na republiškem prvenstvu. Pri starejših mladinkah sem bila lani druga na mednarodnem mitingu v Celovcu, na republiškem prvenstvu pa spet tretja v disku in krogli. Letos sem prvič nastopila tudi v državni mladinski reprezentanci v dvoboju Francija : Jugoslavija. Bila sem četrta. Letos sem v kategoriji starejših mladink nastopila tudi na državnem prvenstvu v Skopju in Užicah. V Skopju sem bila prva in druga v Užicah v metu diska. Imele smo že eno republiško prvenstvo in sem prvakinja Slovenije v disku ter tretja v metu krogle. Čaka me še eno republiško prvenstvo, 24. avgusta. Upam, da se bom dobro odrezala. Moj osebni rekord v metu diska je 41,33 m, v metu krogle pa 11,03 m. Bolj mi leži met diska. Tudi krogla mi kar dobro gre. Ker sem športnica, bom ostala zvesta atletiki in še posebno metu diska. Moja želja je, da bi povečala dolžine v metu diska in krogle. Treniram ves teden po tri ure na dan in hodim na razna tekmovanja.« Renata Kuralt je že sedaj dobra metalka diska in krogle. Ko bo izboljšala met, se bodo tudi dolžine popravljale, disk in krogla pa bosta letela vedno dlje. D. Humer Pred 200 leti je bil osvojen najvišji vrh Evrope, Mont Blanc Gora ponosa in smrti Kranj, 15. avgusta — 4807 metrov visoka »streha Evrope«, Mont Blanc, je ena najbolj čislanih evropskih gora tudi med našimi planinci in alpinisti. Kdor je prehodil naše gore, se želi povzpeli nanj, prav tako pa so z Mont Blancom povezani prvi mednarodni uspehi našega alpinizma Živo nam je še v spominu, kako slovesno smo leta 1978 slavili 200-letnico prvega pristopa na našo najvišjo goro Triglav. Francozi pa v preteklih dneh niso nič manj vzneseno in še veliko bolj hrupno proslavili 200 letnico prvega pristopa na 4807 metrov visoki Mont Blanc, najvišjo evropsko goro, »streho Evrope«. Nanj sta se 7. in 8. avgusta leta 1786 namenila znana meščana Cha-monixa, smučarskega, turističnega in planinskega središča Francije: mojster za kristale in iskalec zlata Jacques Balmas in zdravnik Michel Gabiel Pac-card. 8. avgusta ob 18.23 sta stopila na vrh. Po prvopristopnikih se je želja, povzpeti na vrh, povečevala, vedno več ljudi je želelo stopiti na najvišjo točko Evrope, vedno več alpinistov je želelo premagati njegove stene. Mont Blanc, navidezno krotek, je sprejemal nove in nove zmagovalce, a se je znal tudi hudo maščevati. Samo od leta 1980 dalje je v pogorju Mont Blanca umrlo nad 40 ljudi. Francozi znajo vso to gorniško slo presneto dobro prodajati in s smučanjem, planinstvom in alpinizmom služijo lepe denarce. Vzorno jih posnemajo Italijani, saj je Mont Blanc zelo blizu italijanske meje in tudi dostopen s te strani. Mont Blanc je po svoje vplival tudi na razvoj našega planinstva in alpinizma. Z montblanškimi stenami so se Gorenjci kot prvi Jugoslovani resneje spoprijeli leta 1962. Avgusta je jeseniška naveza Milan Valant in Tomaž Ažman povabila na Mont Blanc še kranjsko dvojico Srečo Travnik in Franci Ekar in Jugoslovani so prvič preplezali sloviti Peuterevski greben, ki je vseboval za tedanje čase najtežje alpinistične elemente. Gorenjski alpinisti so potlej vedno pogosteje zahajali v Centralne Alpe in med drugim so Iztok Belehar, Tomaž Jamnik, Polde Tolar in Franci Ekar kot prvi Jugoslovani prišli na vrh Mont Blanca po smeri Sentinelle rouge. Za te uspehe so kranjski alpinisti že leta 1962 dobili častne znake Planinske zveze Slovenije. To so bila za tiste čase vrhunska dejanja, ki so jugoslovanski alpinizem začela uveljavljati v mednarodnem, plezanje v Centralnih Alpah pa je bila tudi dobra šola za kasnejši prodor našega alpinizma v svetovni vrh z osvajanjem slovitih himalajskih vrhov in premagovanjem najtežjih evropskih plezalnih smeri. Na ledeniških pobočjih Mont Blanca so se rodili tudi začetki smučanja z velikih višin v dolino. Mont Blanc je bil in je vabljiv tudi za naše planince. Že kar običaj je postal, da tisti, ki preleze vse naše vrhove, rad stopi tudi na streho Evrope. V krvi planincev je, priti čim višje — in v Evropi višje od Mont Blanca ni mogoče. J. Košnjek Atletika Goran Kabič in Matjaž Polak tretja v državi Kranj, 17. avgusta — V Beogradu so se za državne naslove borili naši najboljši atleti. Na sporedu sta bila tudi državno člansko in mladinsko prvenstvo v deseteroboju. Tu sta se odlično odrezala deseterobojca kranjskega Triglava. Med člani je Triglavan Goran Kabič zasedel tretje mesto s 6.273 točkami, prvak pa je bil član Partizana iz Beograda Sašo Koren s 7.338. Goran Kabič bi bil lahko drugi, če v skoku v daljavo ne bi bil imel treh prestopov. Sicer pa so bili njegovi rezultati v vseh disciplinah dobri. Na 100 m je tekel 11,75, v daljino je trikrat prestopil, krogla je poletela 17,03 m in je bil prvi, tudi v višini je bil najboljši, saj je lestvico preskočil na 200 cm, na 400 m je tekel 53,54, na 110 m z ovirami je bil s 15,25 spet prvi, v metu diska je bil s 37,80 metra drugi, v skoku s palico je preskočil 320 cm, prva mesta pa je dosegel v metu kopja s 62,80 m in na 1500 m s časom 4:40,21. Tako odličen kot Goran Kabič pri članih je bil pri mladincih Matjaž Polak. Bil je tretji, čeprav najmlajši, saj ima komaj šestnajst let. Dosegel je 5.497 točk. Na 100 m je imel čas 12.11, v daljavo je skočil 6,03 m, kroglo je sunil 9,49 m, v višino je skočil 175 cm, 400 m je pretekel v 53,38 in 110 m ovire v 17,75, v metu diska je bil s 32,50 m drugi, v skoku s palico je preskočil 340 cm, kopje mu je poletelo 39,66 m, 1500 m pa je pretekel v času 4:44,01. -dh SPORT IN REKREACIJA TOREK, 19. AVGUSTA 19* 5 Planinski izlet Kranj, 12. avgusta — Planinsko društvo Kranj vabi na zanimiv dvodnevni planinski izlet z Vršiča prek Prisojni-ka, Razorja, Kriških podov in Stenarja v Vrata. Izletniki bodo odšli iz Kranja v soboto, 23. avgusta, ob šestih zjutraj z avtobusom izpred hotela Creina na Vršič, vrnitev pa je predvidena v nedeljo, 24. avgusta, pozno popoldne. Tokratni izlet je izredno zahteven in dolg, saj bo hoje v obeh dneh skoraj 16 ur, potrebna pa je dobra planinska oprema. Za izlet se je treba obvezno prijaviti v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški cesti. Vodila bosta planinska vodnika Edo Trilar in Tone Grobin. i k Planinski tabor Aosta 86 Kranj, julija — Konec julija so se vrnili domov udeleženci planinskega tabora Aosta 86, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Kranj. Glavni cilj tabora je bil, spoznati nekatere zanimivosti doline Aosta (Val Savarenche, Val Veny, Val Ferret) ter se povzpeti na vsaj enega štiritisočaka, zlasti na najvišjega, 4061 metrov visoki Gran Paradiso. Ta nosi ime celotnega območja. Gran Paradiso je slikovito gorovje s številnimi dolinami, ledeniki in celoletnimi snežišči. Leži na zahodu Italije v neposredni bližini francoske meje in pogorja Mont Blanc. Vsak obiskovalec tod najde nekaj zase, naši sosedje pa znajo to dobro izkoristiti. 18-članska odpravica se je že prve dni povzpela na Gran Paradiso, vendar je bilo vse podrejeno vzponu na streho Evrope, na Mont Blanc. To bi bil popravni izpit lanskega potovanja, ko so se morali zaradi silnega vetra tik pod vrhom obrniti. Letos so tabor postavili v Chamonixu, ki je že ves živel v vzvišenem ponosu in pripravah na proslavitev 200-letnice prvega vzpona na Mont Blanc. Ker se je obetalo slabo vreme, so Kranjčani opustili smer prvopri-stopnikov ter se odločili za zahtevnejšo prek Mt. Blanca du Tacul (4248 metrov), Mt. Maudita (4465) ter s prečenjem sedla Brenva dosegli 4807 metrov visoko streho Evrope. Še istega dne so se spustili v dolino po poti prvopristop-nikov do koče Grands Mulets, ki je zgrajena na enako imenovani vzpetini-ci (3051 metrov) tako, da mimo grme plazovi in gmote ledu in kamenja. Vzpon Kranjčanov sam po sebi ni nič posebnega, vrednejši pa je ob upoštevanju, da v skupini niso bili alpinisti, ampak običajni planinski hodci. Na Gran Paradiso in na Mont Blanc se je povzpel tudi šofer avtobusa, s katerim so potovali Kranjčani, kar je še posebna redkost. Tabor je torej uspel. P. L. Tržiški zmajarji uspešni Tržič, avgusta — Tržiško društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letal Prepih je bilo letošnje poletje zelo aktivno. Po uspešno izvedenem državnem prvenstvu, ki so ga pripravili maja na Kriški gori, domačih tekmovanj v glavnem ni bilo več, člani pa so nastopili na nekaterih močnih mednarodnih tekmovanjih. Najprej povejmo, da žal zaradi pomanjkanja denarja člani Prepiha niso odpotovali na evropsko prvenstvo na Madžarsko, čeprav so se uvrstili v državno ekipo. Pravico do nastopa so imeli Viktor Vreš (3. na DP), Matjaž Brezar (5.) in Stane Kranjc (6.). Številčnejša ekipa pa je nastopila na tekmi za pokal Alpe-Jadran, ki je bila letos prvič v Avstriji, in sicer v Spittalu. Tekmovanje je trajalo štiri dni, udeležilo pa se ga je 20 najboljših zmajarjev iz Slovenije, Avstrije in Italije. V ugodnem vremenu so naredili tri uspešne polete, na katerih so bili najuspešnejši slovenski zmajarji. Pri tem velja omeniti, da je bil član Prepiha Matjaž Brezar zmagovalec pokala, drugi je bil Bojan Marčič (Co-met Maribor) in tretji Franček Konjar (Šmarna gora Ljubljana). Ekipa Slovenije, ki so jo sestavljali prej omenjeni trije letalci z zmaji in Ivan Brovč (Posočje Tolmin)(pa je osvojila lep prehodni pokal pred Italijani in domačini. Naslednja tekma za pokal Alpe-Jadran bo prihodnje leto v Kranjski gori. Slovenski zmajarji pa so se nekaj dni za tem udeležili tudi vsakoletne tekme za pokal Rosseg v sosednji Avstriji. Tekma je trajala dva dneva, opraviti pa je bilo treba z disciplino hitrostni£>relet Gerlitzen-Rosseg, kjer je bil najuspešnejši Mariborčan Bojan Marčič s 40 točkami, drugi je bil Matjaž Brezar (Prepih Tržič) 38, tretji pa domačin Albert Ku-nard 33, ki ga je vodil po prvem dnevu. Zmajarje čaka do konca leta še nekaj zanimivih srečanj, omenimo le sodelovanje na letalskem mitingu na Brniku, ko bodo množično prosto leteli s Krvavca z navadnimi in motornimi zmajarji, ob koncu leta pa se bodo udeležili že tradicionalnega novoletnega tekmovanja v Obervelachu v Avstriji. Člani tržiškega Prepiha pripravljajo drugo šolo prostega letenja, za katero je že sedaj po vsej Gorenjski veliko zanimanje. Povpraševanje po organiziranem šolanju je celo preraslo možnosti tržiškega kluba, saj imajo premalo šolskih zmajev, tare pa jih tudi problem s prostorom za poučevanje. Vsekakor pa je še čas, da se obrnete na Matjaža Brezarja pri društvu Prepih (poštni predal 33) v Tržiču za dodatne informacije. J. Kikel VN Avstrije v formuli lod 15. do 17. avgusta Tretja zmaga Prosta na Osterreichringu Zeltweg, 17. avgusta — Na treningu sta bila v petek najhitrejša oba bolida Mclarna, Keke Rosberg, to je njegova zadnja sezona v formuli 1, pa je bil za malenkost hitrejši od Prosta. Sobotni trening pa je postregel z vrsto presenečenj. Najprej je domačin Gerhard Ber-ger izboljšal Rosbergov čas, le tri minute pred koncem treninga pa je njegov kolega iz ekipe Benetton-BMW prevozil en krog v času 1.23,549 oziroma s povprečno hitrostjo 256,032 km/h in si tako zagotovil svoj drugi »pool po-sition« v karieri. Soparno in zelo vročervreme je bilo verjetno vzrok za izredno veliko število odstopov na nedeljski dirki. Črni dan favoritov je že v prvih krogih začel Avrton Senna (lotus), nato pa so boj za točke po vrsti zapuščali Teo Fabi (be-netton), Nelson Piquet in Nigel Man-sell (oba vvilliams), malo pred koncem pa še Rosberg (mclaren). Na startu je sicer na veliko veselje domačih gledal- cev povedal Gerhard Berger, ki je z dokaj veliko prednostjo vodil do zamenjave gum. Pri menjavi pa se jeBenet-tonovim mehanikom nekaj zataknilo in Berger je v boksu izgubil skoraj štiri kroge, s tem pa tudi vse možnosti za prvo GP zmago v karieri. Svetovni prvak Alain Prost je po težavah Bergerja z rutinirano vožnjo dosegel tretjo zmago na Osterreichringu. Prost je prvi tekmovalec, ki je doslej zmagal trikrat na VN Avstrije oziroma dvakrat zapored. Sedaj imajo Mansell, Prost, Senna in Piquet skoraj enake možnosti v boju za naslov, svetovni prvak pa bo verjetno znan šele na zadnji dirki za VN Avstralije. Po 12 dirkah je vrstni red za svetovno prvenstvo naslednji: 1. Mansell (Williams-honda) 55 točk, 2. Prost (mclaren — TAG) 53, 3. Senna (lotus-renault) 48, 4. Piquet (williams-honda) 47; moštva: 1. Williams-honda 102 točki, 2. Mclaren-TAG 72, 3. Lotus-renault 50. — Tekst in foto: Franci Perdan Končano republiško člansko prvenstvo v vaterpolu Kranjska Kokra spet prvak Kranj, 17. avgusta — Bazen v Zu; sterni pri Kopru je bil pred dneV1 prizorišče sklepnega turnirja za n8' slov republiškega članskega prv*' ka. Letos se je borilo šest moŠt^Vl ki so pokazala, še vedno dobro va* terpolsko igro, čeprav samo rekre8' tivno. Letošnji republiški prvaki so v8; terpolisti kranjske Kokre, ki so o}» prvaki že lani. Moštvo Kokre je lZ' gubilo edino srečanje prav v Kop111' ko ga je premagala domača žuster na. Vaterpolisti Kokre pa so ii°e*~ enakovrednega partnerja le . kranjskem moštvu Vodovodi11 stolp, ki je bik) drugo. Rezultati zadnjega turnirj8 £ •Kamnik : Neptun 10:10, Renče : kra 11:19, Vodovodni stolp : Ž-usteJ* na 13:8, Kokra: Žusterna Renče: Kamnik 7:13, Vodovod^ stolp: Neptun 9:9, Vodovodi stolp: Renče 18:4, Kamnik: Kok/8 10:10, Žusterna : Neptun 16:7, ZU' sterna : Kamnik 7:8, Renče : NeptuD 6:6, Kokra : Vodovodni stolp 14:14- Lestvica: Kokra 10 7 2 2 146:96 Vodovodni stolp 10 16 Žusterna Kamnik Neptun Renče 6 2 10 6 0 10 5 2 10 1 3 6 10 1 0 9 121:91 112:97 93:86 96:129 69:145 -dh Zmagovalec Alain Prost Druga zvezna vaterpolsj^ liga Lahki zmagi Triglava TRIGLAV : KOPER 12:5 (3:2, 3:2,3* 3:1), letni bazen, gledalcev 200, s0*" ka Cerni, J. Matošić (oba Zagreb)- ^ Triglav - Naglic, Pičulin, BrinO* 1, Sirk 1, Stanišič 1, Čadež, Jer*% Rakovec 1, Štirn 1, Kodrič 2, Grabe4-Štromajer 2, Kosi 1. ,el- Koper — Pinter, Vodopivec L < [j bec, Pečar 2, Četin, Stopar, KovaC1^, Bojanič, Prelec, Godec 1, VejnoviČ. *> čič, Hlaj. j[i Dosti težji trening za domačin6'^, se za zmago niso preveč napre ^ Gostje iz Kopra so pokazali vse' jti znajo, a izida niso mogli spreme j, Triglavani so že v prvih dveh četrt1 ^ pokazali, da se Koprčanom obeta le sten poraz. TRIGLAV : DELFIN 21:1 (4:0, jj, 3:1, 9K)), letni bazen, gledalcev J sodnika J. Matošić, Černi (oba " greb). .ffc Strelci za Triglav — Bringvec 4, ^ 3, Rozman, Stanešič, Čadež, Jer*.^ Kodrič po 2, Štirn, Grabeč, Hajdi« po 1, za Delfin — Radetič 1. v Rovinjčani, ki bodo iz lige izpadPjg. Kranju niso pokazali nič. Po nekaj tih v Kranju še nismo videli tolik0 »j. lov. Z gosti so imeli le lažji trening t gravanja in doseganja golov. Drug se ni dalo videti. .ja V soboto in nedeljo bosta še 1&\Jf dva nastopa Triglava. V soboto g°f Burin z Reke, v nedeljo pa Opatij*' Slovensko vaterpolsko prvenstvo za pionirje Kdo drug kot Triglav Kranj, 18. avgusta — Bazen v A sterni je med prejšnjim tednom B° ff najboljša pionirska vaterpolska štva, ki so tekmovala za republišk' jj slov. Borili so se mladi upi vaterpol8 ff Rovinja, Žusterne, Kopra in dve * štvi Triglava iz Kranja. ^ji Že vrsto let je na takih prvens**^ pravilo, da naslov osvoji kranjski f. glav. Tako je bilo tudi v Kopru, saj P vo moštvo Triglava ni imelo prave k "izidi6- Delfin : Koper 3:13, Trifjj! I: Žusterna 22:1, Delfin : Triglav H ltv Triglav I: Koper 14:2, Triglav H.T3v per 0:21, Koper : Žusterna 23:1, Trlf.ol, II: Žusterna 9:4, Delfin : Triglav I Triglav I: Triglav II 20:5, Delfin : p sterna 15:2. Lestvica: n J Triglav I 4 4 0 0 77:1« „ Koper 4 3 0 1 59:}» j Delfin 4 2 0 2 32:44 % Triglav II 4 1 0 3 22:5' 0 Žusterna 4 0 0 4 8:6« . Za najboljšega igralca je bil i2* jjjl Triglavan Dino Cvitkovič, ki je hkrati tudi najboljši strelec, raJ*^f)' vratar pa je bil Koprčan Boštjan SP* 19. AVGUSTA 1986 KRONIKA 7. STRAN mmmSSmfilLAS Gasilsko društvo Stara Fužina je praznovalo 75-letnico Voda pri roki, med gasilci tudi ženske m ra fužina, 17. avgusta — Gasilsko društvo iz Stare Fužine je v jubilejnem letu zgradilo prizidek h gasilskemu do-— 17 metrov visok stolp, v katerem bodo sušili cevi in s katerega se bo tudi sirena slišala daleč naokrog. Društvo šteje osemdeset članov, katerih jih je trideset usposobijo od j11*1 in pri močeh za gašenje požarov n za posredovanje v drugih nesre-sk-u* Sta P°vedala poveljnik gasil-enot Anton Ražen in predsednik J^stva v Stari Fužini Janko Zalo-r**- »Eno desetino sestavljajo pionir-sk g0 mladinci in člani, tretjo žen-,*e> same zaprisežene gasilke, ki so tos uspešno opravile izpit. manj končali. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari občine Radovljica je prispevala 1,3 milijona dinarjev, 350 tisočakov je dala zavarovalna skupnost Triglav, veliko pa so naredili gasilci sami. Predsednik društva Janko Zalokar je na hitro izračunal, da so gasilci in drugi krajani Stare Fužine opravili 1150 udarniških ur. Dogovorili so se, da bo vsako gospodinjstvo delalo petnajst ur. Večina je dogovor spoštovala, vsi pa ne. Tako ni le v Stari Fužini, temveč še marsikje drugod. Pa pustimo to ob strani. Poglavitno je, da prizidek, ki je pomemben za gasilsko dejavnost, stoji! C. Zaplotnik io v?rerna Je že nekoliko zastarela in p0 0 v prihodnjih letih treba posto-ffto rf °knavlJati in posodabljati. Ima-^obH motorni črpalki, orodni avto-p0i tam, tristo metrov cevi in po- p0i ia«i, tristo metrov cevi in po-b0 ,° opremo za devet gasilcev. Če kujjii- J kaJ denarja, bomo najprej j* n novo motorno črpalko.« v^šl * Fužini so pri zadnji obnovi sjlc eSa vodovoda mislili tudi na ga-kjer ln na moremtne požare. V vasi, 24 JQ vsega dvesto hiš, so namestili om mdrantov in deset hidrantnih j0 ric s popolno opremo. Vodo ima- p 1 roki, protipožarnih bazenov ne rabijo. Hidrante vsako leto pregledujejo, da ljudje ne bi nanje pozabili, jih zasuli ali založili. Blizu trideset gospodinjstev je v zadnjih letih že nabavilo ročne gasilske aparate. Anton Ražen in Janko Zalokar sta nam povedala, da se je zanimanje za tovrstne aparate povečalo predvsem po požarih pred dvema letoma. Ljudi je le postalo malce strah in so se opremili vsaj z najnujnejšim za gašenje ognjenih zubljev. (»Ne posredujemo le takrat, kadar v vasi zagori, temveč tudi ob drugih nezgodah. Že večkrat smo namreč priskočili na pomoč, ko je Bohinjsko jezero zalilo spodnje prostore doma Steklarne Hrastnik.« Gasilci iz Stare Fužine so v jubilejnem letu, ob 75-letnici društva, zgradili prizidek k domu — sedemnajst metrov visok stolp, v katerem bodo sušili cevi in s katerega se bo tudi sirena slišala daleč naokrog. Uporabljali ga bodo tudi pri usposabljanju, predvsem pri vajah reševanja iz visokih stavb. Stolp so začeli graditi lani, letos sredi poletja so dela že bolj ali m Gasilci iz Stare Fužine v Bohinju so v jubilejnem letu zgradili 17 metrov visok gasilski stolp. h— ^hcestno tablo na Zlatem polju v rvanju, v križišču pri Prešernovi *j°n. smo posneli pred dnevi, ven-j£r je že naslednji dan izginila. ***sda ni bila uradno postavljena, je nekomu prekipelo in jo je pojavil na lastno pest. Dovolj mu je j1'« zbeganih tujcev, ki se pripelje-2 Sem od Brnika ali iz mesta in jih rr°strano križišče zmede, ne opazi-!° Prometnega znaka o slepi cesti in kaj kmalu se znajdejo na polju. Pred preureditvijo križišča so smerokazi tam stali. Kako potrebni so, je tam zlasti v teh poletnih dneh več kot očitno. Upajmo, da bo naš poziv zalegel, saj jezni telefonski klici ljudi, ki morajo tujcem celo ponoči kazati pravo pot, očitno ne zaležejo, niti neuradnem smerokazu. Foto: F. Perdan Sjrteški gorski reševalci Ce v nesreči psihično °dpoveš, nimaš možnosti b vrteče, 18. julija — Gorski reševalci iz Rateč so letos v dolini Planice reše-a*i le dvakrat — Pri nas še ni izdelovalca zanesljivo nepremočljive oseb-ne °Preme. ^red nedavnim se je v Jalovcu srnrt, Hj ' ki je padel na zavarovani pla-šey i Rateški alpinisti in re- reri so s pomočjo helikopterja iz-Po +10 kitro posredovali, saj je bil treh urah že v dolini, hj e bi akcija potekala klasično, u;Sa,no do ponesrečenca hodili pet Že'!Prayi načelnik GRS Rateče Jo-k.0 žič. »Helikopter nam je v veli-dr ^Onioe, razen tega pa se ohranja oprema. °s ni toliko nesreč ne zdrsov jij SrnuČiščih, ki smo jih v dolini 1aH'Ce vcasm imeli veliko. Mislim, V P'anman UuaJe umirajo g °< ker ne upoštevajo stvari, ki so že več kot sto let. V gore pri-j0 l*Jo s premalo opreme, ne moreni6 preobleči, podcenjujejo vre- l>s«K-S^e sPrememDe» razen tega pa k n,čno niso dovolj trdni. Če psihi Sti °^P°veš» nimaš nobene možno-Vftj nesrečah vidimo, da iz »reše-^ n«ga vidika« nezahtevna nesre-jji erja življenje, medtem ko v težjo nesrečah planinci lahko preživi-Vpi.^lpinistične šole so napravile 5*0 dobrega — in to se že pozna, pj r°blemi nastajajo zato, ker se jj*ninci še vedno ne vpisujejo v od vseh iskalnih akcij v kar p0°dstotkih najdemo ponesrečenca da naključju. Akcije so zelo drage, . ne govorimo o alpinistični in re-^ yali i opremi. Reševalci nimamo .osebne opreme, ki bi bila za-jj s'Jivo nepremočljiva. Uvoz je 2 edrag, da bi si ga lahko privoščili ^šimi skromnimi denarji, ki jih nio bodisi z lastnim delom bodi- JOŽE ROŽIČ, načelnik GRS Rateče si s pomočjo delovnih organizacij. Rateškim reševalcem pomagajo občina, Zavarovalna skupnost Triglav! Železarna, Petrol Kranj, Uni-verzal in po svojih močeh rateško turistično društvo in krajevna skupnost. Šestnajst rateških reševalcev in alpinistov se je letos udeležilo dveh zimskih tečajev, tridnevnega tečaja letne tehnike reševanja skupaj s postajo Bovec, imeli smo pripravljalne tečaje, udeležili smo se republiškega tečaja za planinske pse, minerskega tečaja in drugih, ki jih pripravlja komisija za GRS Slovenije. Na srečo smo letos posredovali le v dveh reševalnih akcijah v dolini Planice. Upamo, da bodo alpinisti in planinci hodili v gore bolje pripravljeni in usposobljeni in da bo gorskih nesreč vedno manj.« D. Sedej KLICAJ ZA VARNOST Nevarne pasti nezavarovanega gradbišča Nesreča nikoli ne počiva (še posebej ne, če jo izzivamo), je modrost, ki se dan za dnem potrjuje v vsakdanjosti — na cestah, železniških tirih, v gorah, rekah in jezerih, za delovnimi stroji in ne nazadnje tudi na gradbiščih. Prav pred kratkim smo lahko prebrali, da se je v vodni elektrarni v Mavčičah smrtno ponesrečil eden od delavcev, ki je na stavbi, trinajst metrov visoko od tal, opravljal elektrikarska dela, ne da bi bil pri tem primerno zavarovan. Na mokri železni konstrukciji mu je spodrsnilo, padel je na betonska tla, odtod pa je zdrsnil še v vodo, ki je na tistem mestu globoka pet metrov. 25-letnega delavca, doma iz okolice Čakovca, so iz vode potegnili mrtvega... Primer je dovolj zgovoren, tako da so vsakršne svarilne besede ob tem že skorajda odveč. V zakonodaji in drugih predpisih s področja varstva pri delu je sicer nedvoumno opredeljeno, kakšne so naloge graditeljev in kako se je treba zavarovati pri nevarnih delih, toda kaj, ko je tako (žal) le na papirju, v praksi pa marsikdaj drugače. Celo najodgovornejši ljudje, ki v gradbenih delovnih organizacijah bedijo nad varnostjo delavcev na gradbiščih, in tudi vodje posameznih gradbišč odkrito priznajo, da je le na redkem gradbišču vse tako, kot zahtevajo predpisi. (cz) NESREČE Utonil zaradi infarkta Preddvor, 17. avgusta — Domačin, 54-letni Albin Rehberger, je danes popoldne ob 14.25 skočil v jezero Čr-nava, preplaval petnajst metrov in potonil. Kopalci so takoj priskočili na pomoč in Rehbergerja po dveh, treh minutah že potegnili iz vode. Zdravnik, ki je bil takrat po naključju v Preddvoru, ga je začel oživljati, vendar je bila vsa pomoč zaman. Ugotovil je, da je smrt zaradFinfark-ta nastopila že v vodi. Z avtom v pešce Brezje, 17. avgusta — 62-letni voznik osebnega avtomobila Vincenc Zorman iz Šenčurja je danes dopoldne ob 8.40 vozil po lokalni cesti od Črnivca proti Brezjam. V naselju Brezje je peljal preveč po robu vozišča in je zbil Francko Zunič iz Ljubljane ter oplazil še Jožef o in Goraz-da Krošela, prav tako iz Ljubljane. Žuničeva je udarila z glavo v nosilec strehe vozila in hudo ranjena obležala na cesti, med prevozom v jeseniško bolnišnico pa je umrla. Zapora se ne spoštuje Prometni znaki za okras? Radovljica, 12. avgusta — V Radovljici so tudi letos v času poletne turistične sezone zaprli za promet stari del mesta. Čeprav prometni znaki nedvoumno prepovedujejo vožnjo po Linhartovem trgu, se mnogim zdi, da so ti znaki le okras mesta. Prepovedi ne spoštujejo, vozijo se sem ter tja, parkirajo po dolgem in počez. Vse kaže, da je nadzor preslab ali pa je vsaj premalo učinkovit, saj kazen (1500 dinarjev) nekaterim danes že nič ne pomeni. Ob zapori kajpak negodujejo tudi gostinci, ki trdijo, da so »udarjeni« pri dohodku. Zahtevajo, naj bi zapora veljala le ob delovnih dneh, ne pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. (cz) Vožnja v smrt Sv. Duh, 16. avgusta — Na regionalni cesti Kranj—Škofja Loka se je v soboto zjutraj, uro po polnoči, pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrl voznik kolesa z motorjem, 18-letni Valentin Uršič od Sv. Duha, njegov sopotnik, Matjaž Berčič iz Podlubnika, je bil hudo ranjen, bilo pa je tudi za 600 tisoč dinarjev materialne škode. Uršič je vozil iz Škofje Loke proti Kranju in v naselju Vir-maše je zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti, pravilno po svoji desni, pripeljal s tovornjakom 29-letni Marko Rupret iz Žirov. Dežurni preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo za voznika kolesa z motorjem, odvzem krvi obema voznikoma in tehnični pregled tovornjaka. Na Voglu in na • Osojniku je gorelo Strela zanetila požar v Žagarjevem grabnu Bohinj, 18. avgusta — Že prejšnji torek je strela zanetila ogenj na težko dostopnem, z ruševjem in nizkim grmičevjem poraslem terenu Nad skalo v Žagarjevem grabnu. 57 gasilcev in enajst delavcev žičnice Vogel je takrat omejilo požar, v petek zvečer pa je ponovno začelo tleti. V soboto je v obsežni gasilski akciji sodelovalo sto gasilcev iz Bohinja, vendar se je požar zaradi težke dostopnosti in vetra razširil in je zajel že hektar zemljišča. Na pomoč so priskočili še vojaki z Bohinjske Bele ter gozdni delavci z motornimi žagami, požar pa so dokončno omejili in pogasili šele v nedeljo popoldne. V nedeljo je zagorelo tudi na Osojniku nad Bohinjsko Belo. Ogenj je bržčas s samovžigom zanetila steklenica. Požar so v dveh urah pogasili gasilci domačega in okoliških društev, ni pa povzročil nobene materialne škode. V LOGU POKA NOČ IN DAN — Najnevarnejši ovinek na cesti med Kranjsko goro in Jesenicami je tisti v Logu pri Kranjski gori, saj je cesta speljana kar med dvema stanovanjskima hišama. Prav zanimivo bi bilo izračunati, koliko je zavarovalnica že izplačala za materialno škodo, kajti če je dež, tu poka noč in dan. »Ovinek bi z odškodninami lahko pozlatili«, je nekoč dejal komandir jeseniške milice, in prav gotovo je res, da bi ga že zdavnaj lahko uredili. To najbolje vedo domačini, ki so kar na okna hiš nalepili obvestila o vlečni in reševalni službi. Pravijo, da je ob deževju tak »rompom-pom«, da sploh več ne pogledajo na cesto. — D. S. — Foto: F. Perdan IZZIVANJE NEVARNOSTI — Precej globoko bi padel tisti, kdor bi zavozil ali stopil v luknjo na cesti v Dolini nad Tržičem. Prometnemu znaku in zasilnemu zavarovanju cestne pasti je že nekajkrat poldne zvonik*, vendar se cestna udrtina sama od sebe ne bo odstranila. Povrh vsega je ta del ceste izredno ozek, je pa prometen, saj ne gre tako malo ljudi vsak dan iz Jelendola in Doline v Tržič. Verjetno pa je že skrajni čas tudi za temeljitejše popravilo odseka ceste med Dovžanovo sotesko in vasjo Dolina, tudi serpentine. Prav ta del je na cesti od Tržiča do Jelendola najbolj zdelan. Prav nič ne zavidamo šoferju delavskega avtobusa, ki mora vsak dan vijugati po tej cesti, in tudi potnikom ne, ki se vozijo po tako razkopani cesti, (jk) — Foto: F. Perdan. nr~ T "T" (mmmm^iGLAs 8. stran 36. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU Sprehod po največji trgovini v teh dneh Tudi tokrat smo se sprehodili med razstavljale! 36. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju. Oceno letošnje največje tovrstne prireditve v Kranju in na Gorenjskem tokrat prepuščamo vam. Da pa se boste lažje znašli in se morda odločili, še preden boste prišli na sejem, vam predstavljamo nekatere od razstavljalcev. Vse bi tudi težko predstavili, saj je letos na sejmu prek sedemsto neposrednih razstavljalcev, ki zastopajo kar 1500 različnih proizvajalcev. Za prijetno presenečenje, kar kaže tudi obisk, je na letošnjem sejmu poskrbela Elita Kranj. Po zelo znižanih cenah prodajajo moške in ženske hlače, jakne, površnike, kavbojke, srajce in druge izdelke. Še posebej opozarjajo na tako imenovani program kameleon. Skratka, če boste na sejmu, ne pozabite na paviljon Elite Kranj v hali A. Slovenijaavto, tozd TRG Ljubljana, Celovška 150, na tokratnem sejmu prodaja avtomobile Cirno« Citroen. Na voljo so vse vrste teh avtomobilov, in vodja oddelka pri Slovenijaavtu Majda Zup»" čič nam je povedala, da so cene zagotovljene do 15. septembra. Avtomobile dobite takoj, le na so je treba čakati okrog 60 dni po vplačilu. Še zanimivost: Slovenijaavto se s Cimosovim ozirorn Citroenovim avtomobilskim programom prvič predstavlja na letošnjem gorenjskem sejmu, r drobnejše informacije o tem prodajnem programu pa lahko dobite tudi po telefonu, števil* 061/557-351, interna 256. Tudi UKO Kropa je eden stalnih razstavljalcev gorenjskega sejma. V večnamenski hali predstavljajo tokrat različne svečnike, lestence, okenske mreže, vrtne ograje, komplete za odprte kamine, pepelnike in razne druge dekorativne predmete iz bakra. Oglasite se pri UKO Kropa na gorenjskem sejmu. Stalni gost oziroma razstavljalec na kranjskih sejemskih prireditvah je tudi Kovinotehna Celje Blagovnica Fužinar Jesenice. V njihovem paviljonu v hali A smo opazili, da dobro prodajajo drobne gospodinjske aparate. Za vse velja 10-odstotni popust. Obiskovalci sejma pa se pri Fužinarju radi oglasijo tudi zaradi ugodnih pogojev pri nakupu izdelkov bele tehnike. Vabimo vas, da na gorenjskem sejmu v Kranju obiščete pavl' Ijon Živil, kjer prirejajo vsak dan med 15. in 16. uro degusta-cijo vrhunskih briških vin. Predstavljena vina so dobila na sej; mu Vino '86 v Ljubljani štiri velike zlate, štiri zlate in štirt srebrne medalje. Izkoristite brezplačno pokušino vrhunski"1 vin. Svetujemo vam. da v hali A obiščete paviljon Krojaštva usnjenih izdelkov Herman Kokol iz Ptuja. Po zares ugodnih cenah boste lahko izbirali usnjene in krznene izdelke: kape, jakne, kostime, hlače, kombinezone za motoriste, pasove itd. Izdelke iz usnja in krzna delajo tudi po meri oziroma po naročilu. Oglasite se pri Krojaštvu Kokol. V hali A ne pozabite obiskati paviljona STENPLAST-a. Tu vas bodo nedvomno prijetno presenetile zavese stenplast-plisse, ki v vlogi senčil nadomeščajo klasične rolete. So najrazličnejših barv v tako imenovani barvni in metalizirani izvedbi. Posebnost teh zaves je, da odbijajo toplotne in svetlobne žarke, omogočajo pogled skozi okno, ne pa iz zunanjosti v prostor. Blago je impregnirano s posebno smolo, ki odbija prah. Zavese v normalni izvedbi so široke do 200 centimetrov, v metalizirani pa 150 centimetrov. 61360 Vrhnika, Voljčeva 13, telefon 061/751-116, 752-142, telex: STEN VR YU 32134 Že nekaj let na kranjskih sejemskih prireditvah sodeluje tudi Zlatarstvo Zidarič iz Tržiča, Trg svobode 15. Tokrat lahko izbirate med srebrnim in zlatim nakitom, odkupujejo še staro zlato in srebro. Na sejmu sprejemajo tudi naročila. Lokal na Trgu svobode v Tržiču je odprt vsak dan razen ob sobotah od 8.30 do 12. in od 14. do 17. ure Mercator Tržič je tokrat na gorenjskem sejmu poskrbel za presenečenje s spalnico lara proizvajalca Slovenijalesa iz Brežic. Predstavljajo pa še druge vrste pohištva priznanih proizvajalcev. V paviljonu Mercatorja v večnamenski hali na gorenjskem sejmu boste lahko kupili tudi izdelke bele tehnike, zavese, srajce itd. Če vam je vroče, se pri njih lahko osvežite s pivom Union. Ena od prijetnih zanimivih novosti letošnjega gorenjskega sejma pa je tudi tako imenovana »živa« zabavna glasbaobpu-poldnevih. Za pravo sejemsko razpoloženje, ko tudi prigrizka in dobre kapljice ne manjka, skrbi trio Triglav iz Kranja. 2e bežen sprehod in ogled sejma vas bosta prav gotovo utrudila. Oddahnete si lahko na zunanjem prostoru, kjer vam bo ekipa Droge Portorož, tozd Riba iz Izole pod vodstvom Ivana Hrvatica postregla z morskimi specialitetami in z domačo kapljico. Poceni imajo sardele, osliče, škarpine, skuše, lignje ... Da pa bodo dobro plavale, jih lahko zalijete z refoškom ali malvazijo. Prepričajte se. p NA GORENJSKEM SEJMU VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM od 1©. do 24. ure, ob sobotah do 1. ure Vstopnice za večerni zabavni program so v prodaji od 18.30 dalje torek 19. avgusta ansambel KARAMELA sreda 20 avgusta ansambel RŽ četrtek 21 avgusta ansambla ČUDEŽNA POLJA in SIBILA petek 22. avgusta ansambel VITA MUŽENIČA sobota 23 avgusta ansambel KABARET in STANE VIDMAR nedelja 24. avgusta ansambel VIKIJA AšlČA A T J73 j> J* I9REK. 19. AVGUSTA 1986 36. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ,9. STRAN (M^SMEE Med TZO zunaj S|0Q s1?'ne. razstavljalce na gorenjskem sejmu sodi tudi Gorenjska kmetijska zadruga — ■»Ji k ,ni- Traktorji URSUS so tokrat presenečenje na njihovem razstavnem prostoru, ; vam alama: URSUS 1224, URSUS 1260 IN URSUS C 360 so cenejši za 5 odstotkov. Na sejn itd gjp08*1"6*^? tutl' z drugo mehanizacijo za spravilo sena, obdelavo kmetijskih površih, prevoz raji*6 Posebej naj vas spomnimo na ventilatorje za sušenje "netavanje sena in podobno. sena, na transporterje za Bogato izbiro modernega in klasičnega pohištva, nekaj še po zelo ugodni stari ceni, vam nudijo v Lesnini na Primskovem. Med 20 različnimi kuhinjami boste po svojem okusu ali pa s pomočjo diplomiranega arhitekta svetovalca lahko izbrali kuhinjo, ki bo po obliki, meri in ceni najprimernejša za vaše stanovanje. Če boste obiskali gorenjski sejem, se oglasite pri Lesnini v hali A, kjer boste pri nakupu deležni sejemskega popusta. 'koristite ponuj eno priložnost in obiščite Lesnino! prevoz kupljenega blaga je do 30 km brezplačen, ugodnejši so tudi kreditni Pogoji. Telefon: — salon pohištva na Primskovem 24-554 — salona kuhinjskega pohištva Titov trg 21 -485 — salon pohištva na Jesenicah 81-179 Lesnine na gorenjskem sejmu 22-240 Ij^orenjskem sejmu vam MERKUR Kranj v sodelovanju s proizvajalci: Salonit Anhovo, Termika J^lvi s'P°rex Zagorje, Eko Velenje, Tokos Tržič, Emo Celje in drugimi nudi 10 odstotkov SE n^SKEGA POPUSTA za številne izdelke in razni gradbeni material, kot je salonitna kritina, ce-kr^ ..'n maltit, siporex zidaki in plošče, toplotni in hidroizolacijski material, za belo tehniko in ke ^.'Jsko mehanizacijo, ročno električno orodje, motorne žage, električne pastirje in druge izdel-dj 'd Pridejo prav v gradbeništvu in doma. Na Merkurjevem razstavnem prostoru je vsak dan tu-\ 6rri°nstrac'Ja polaganja salonitne kritine, prikaz uporabe raznih izolacijskih materialov, sipo C^'dakov in izolacijskih plošč. 20. avgusta bo poseben prikaz delovanja EMO etažno-toplotne ^R6' skratka, obilo zanimivosti, zaradi katerih velja obiskati razstavni prostor kranjskega Naj vas spomnimo, da je že od 25. junija na sejemskem prostoru v Kranju pri vhodu v večnamensko halo oziroma upravne prostore sejma prodajalna Iskre Commercea. Za sejemske dni so v trgovini na sejmu poskrbeli tudi za presenečenje. Poslovodja trgovine Milan Ban nam je povedal, da izdelke ER — električna orodja in telefonske aparate — prodajajo z 10-odstotnim popustom. Telefoni so zato cenejši za 2.250 do 3.000 dinarjev, električni stroji pa za 4.000 do 7.000 dinarjev. V trgovini imajo razen tega tudi akustične in merilne instrumente, stikala, usmernike, gospodinjske aparate (tudi štedilnik lahko naročite), rezervne dele itd. Pri nakupu vam tudi strokovno svetujejo. V sejemskih dneh je trgovina razen ob nedeljah odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Kmetijsko 9a živilski kombinat Gorenjske tozd agromehanika Kranj — Hrastje 52/a tel.:23-059, 28-274, 28-273, 27-285, 24-372, komerciala: 24-778 na sejmu v Kranju razstavlja in prodaja kmetijsko mehanizacijo: — program IMT, Beograd: traktor IMT 539, IMT 542, IMT 549, IMT 560, IMT 577 in IMT 5136 z vsemi priključki. — program TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar: traktor TV 420, TV 523, TV 732 in TV 1518-transport z vsemi priključki. Izredno ugodno na sejmu: kratki dobavni roki, za traktorje TOMO VINKOVIĆ 10 % popusta proizvajalca. Ne zamudite priložnosti, ki vam jo nudi AGROMEHANIKA Kranj. flQ agrotehnika gruda ^^H^HI^P yjmm w...........................................i.......»ll^^ll|HJW|Mi LJUBLJANA, PE KRANJ tel.: 064-26-681 Na sejmu v Kranju razstavlja in prodaja najnovejše kmetijske stroje in nudi posebne ugodnosti pri nakupu. Za vrtičkarje drobno kmetijsko orodje in vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin. Obiščite razstavni prostor AGROTEHNIKA-GRUDA, ki vam zagotavlja res ugoden nakup. GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 19. AVGUSTA ELITA - ELITA - ELITA - ELITA - ELITA - ELITA - ELITA - ELI POSEBNO OBVESTILO Zaradi adaptacije stavbe na Titovem trgu 7 bomo preselili MOŠKI IN ŽENSKI SALON NA PREŠERNOVO 14, KRANJ (v stavbi trgovine E moda) VEŽA - MOŠKI SALON I. NADSTROPJE - ženski salon Obnovljena trgovina na Titovem trgu 7 bo odprta predvidoma 8. septembra 1986. Vse cenjene kupce prosimo za razumevanje in se še naprej priporočamo za nakupe! Osnovna šola FRANCETA PREŠERNA KRANJ, Kidričeva 49 razpisuje za določen čas prosta dela in naloge: - RAZREDNEGA UČITELJA za delo v OPB od 1. septembra 1986 do 31. avgusta 1987 - RAZREDNEGA UČITELJA za delo v OPB od 1. septembra 1986 do 9. februarja 1987 za nedoločen čas: - ČISTILKE Kandidati naj prijave pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Ml Z VAMI — VI Z NAMI - Ml Z VAMI - VI Z NAMI - Ml ZVA merkur kranj OBRTNO PODJETJE ZA POPRAVILO IN IZDELAVO TEHTNIC * TEHTNICA KRANJ, Benedikova 1 Komisija za medsebojna delovna razmerja vabi k sodelovanju in sklenitvi delovnega razmerja delavce za naslednja prosta dela in naloge: 1. SERVISIRANJE TEHTNIC TOČNOSTNEGA RAZREDA III (trgovske tehtnice) — tehtničar 3 2. SERVISIRANJE TEHTNIC TOČNOSTNEGA RAZREDA II in I (precizne in analitske tehtnice) — tehtničar 1 Za ta dela in naloge je zahtevana izobrazba stopnje KV ali tehnik — strojna smer. Delo je zahtevno, zato spodbujamo izobraževanje ob delu, specializacijo v DO izdelovalcev meril in primernimi osebni- Sti dohodki, e želite postati kot finomehanik, ključavničar, PTT mehanik, avtomehanik dober serviser meril mase, pošljite vlogo z dokazili na naslov: Tehtnica Kranj, Benedikova 1, Kranj, v 8 dneh po objavi. Sklep komisije za medsebojna delovna razmerja pričakujte v 15 dneh po poteku roka za objave. SOZD MERCATOR KJT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof - KLJUČAVNIČARJA, ELEKTRIKARJA ali KOVINARJA STROJNIKA IV. stopnje za upravljanje s parnim kotlom Posebni pogoji: — izpit za strojnika kotla, 2 leti delovnih izkušenj na področju energetike, odslužen vojaški rok za TOZD KMETIJSTVO Kranj — obrat Sorsko polje - KMETIJSKEGA TEHNIKA, KMETIJCA ali ŽIVINOREJCA za molžo krav Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. CV Alpska modna industrija ALMIRA RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin objavlja prosta dela in naloge: 1. ŠIVANJE PLETENIN - 4 izvajalci 2. PREDENJE PREJE - 2 izvajalca 3. MIKANJE PREJE — 2 izvajalca (zaželjeno moški) Pogoji pod 1., 2. in 3. — srednja tekstilna in obutvena šola ustrezne usmeritve — možnost priučitve 4. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoji: — končana osnovna šola, smisel za red in čistočo Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2, odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. w.A\XIm ŽITO LJUBLJANA TOZD TRIGLAV - GORENJKA LESCE, n. sub. o. 1, Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVALCA II - ključavničar Pogoji: — poklicna šola za ključavničarja — eno leto delovnih izkušenj 2. STROJNIKA KOTLA Pogoji: — poklicna šola za ključavničarja — električarja ali izpit za visokotlačne kotle — eno leto delovnih izkušenj 3. SLAŠČIČARJA Pogoji: — poklicna šola za slaščičarje — eno leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v 15 dneh po objavi na Žito Ljubljana, TOZD Triglav Gorenj-ka, Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Osnovna šola PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas Pogoji: — predmetni učitelj ali profesor matematike — prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in nekaj leti delovnih izkušenj Od leta 1987 dalje ustanova nudi družinsko stanovanje. Razpis velja 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na naslov Osnovna šola Padlih prvoborcev Žiri, Cesta XXXI. divizije 100, Žiri. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD TURIZEM IN REKREACIJA Delavski svet TOZD Turizem in rekreacija Bled razpisuje na podlagi sklepa z dne 31. julija 86 prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA Za direktorja TOZD Turizem in rekreacija Bled je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne družboslovne smeri, — da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog, — da dobro pozna dejavnost turizma, — da pogovorno obvlada dva tuja jezika (angleški, nemški, italijanski, francoski), — da ima organizacijske sposobnosti, ki se ugotavljajo po doseženih rezultatih, — da izpolnjuje pogoje, ki jih opredeljuje družbeni dogovor o kadrovski politiki na območju občine Radovljica, — kandidat mora pri kandidiranju predložiti program dela za naslednje mandatno obdobje Prijave na razpis in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter program morajo kandidati posredovati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji TOZD Turizem in rekreacija Bled, Cesta svobode 13. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti Kranj J**, pisuje dela oziroma naloge delavcev s posebnimi poobla in odgovornostmi: 1. VODJE KADROVSKE SLUŽBE 2. VODJE TEHNOLOŠKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na slednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba družboslovne smeri — 5-letne ustrezne delovne izkušnje pod 2. — visokošolska izobrazba strojne ali druge ustrezne tehniške smeri — 5-letne ustrezne delovne izkušnje — aktivno znanje tujega jezika Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene z drVž^j nim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v obe Kranj. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. . v Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju V°&0' g in kratkim Opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Kibernetika, Kadr ska služba, Savska loka 4, Kranj. htp! KEMIČNA TOVARNA PODNART Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge- 1. KLJUČAVNIČARJA 2. STRUGARJA 3. KUHARSKEGA POMOČNIKA 4. NOČNEGA ČUVAJA - VRATARJA Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. pod 4. ključavničar (IV.) KV strugar (obdelovalec kovin, IV.) priučitev ali SKR (II.) varnostnik — usposabljanje (II.) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimes^ čnim poskusnim delom razen naloge pod 3., kjer se delovO razmerje sklepa za določen čas (nadomeščanje). Osebni dohodek brez minulega dela je približno: pod 1-105.000 din, pod 2. — 105.000 din, pod 3. - 82.000 din, pod 4. J 109.000 din. . Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustreznimi dokazili M naslov: Kemična tovarna Podnart, splošna služba, v 15 dne po objavi. Lfch VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ oglaša prosta dela oz. naloge OBRATNEGA ELEKTRIKARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastn0' sti delavca v združenem delu za nedoločen č as s polnim de' lovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo končano poklicno šolo elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo traja 1 mesec — zaželen je izpit za voznike B kategorije Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjfP1 som, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem biva lišču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj bte zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obra* navala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno otr veščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. LTH DO THN Škofja Loka objavlja naslednja dela in naloge: TOZD HLADILSTVO vodja obdelave tanke pločevine za nedoločen čas POGOJI: I stopnja strojne tehnične smeri poznavanje programiranja in upravljanja z linij0 »SALVAGNINI« (računalniško krivljenje in izsekavanje) izpit iz varstva pri delu poznavanje optimalnega planiranja razreza pločevi' ne poznavanje osnov psihologije dela pasivno znanje tujega jezika 3 leta delovnih izkušenj kontrolor inventurni za nedoločen čas POGOJI: poklicna šola — prodajalec železnine ali SR ekonO mija — prodajalec do 2 let delovnih izkušenj DS skupnih služb — OE SET 2 skladiščna manipulanta za nedoločen čas — moški POGOJI: poklicna šola — prodajalec železnine ali SR ekonO' mija — prodajalec do 2 let delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov LTrj DO THN Škofja Loka, kadrovsko socialna služba 8 dni oo dneva objave. Kandidati bodo po sklepu kadrovske komisije obveščeni v r°' ku 15 dni. MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. stran ommmmmciLAB marles GRADITI Z MARLESOM JE LAŽJE, HITREJE, CENEJE... Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju v večna menski hali, kjer boste dobili vse informacije. Telefon na razstavnem prostoru: 28-281 (do 285), int. 201 OGLASI H:27960 vow'čni VILIČAR indos, 1200 kg, v Staniu< Prodam. Tel.: (061) "p^________12717 Mirii lm KASETOFON akai GX- ^s'H\/ M0F0N akai in slušalke 9orenl LA in PEČ kiippersbusch J1-6„i Krani Ul. M. Pijade 13. Tel.: "pg-PgPoldne_12926 ?4-57ft^ barvni gorenje. Tel.: °'Qašperin, od 7. do 15. ure "■p^r-—.__12927 LiubSaJ? TRAKTOR pasquali 18 KS, ^^Ppdnart _12928 2na^Lam samohodni OBRAČALNIK, *e gorenje muta. Tel.: 65-031 ^P^"--—_____12980 5rn nov 10-litrski nizkotlačni k_j ■ 10 % ceneje. Voklo 42, Šen-M: 49-193 12937 iSTREŠNA OKNA/ i«Vasedežno GARNITURO ^ikstan. 5, Kranj Šor-12938 petdelno OMARO, KAVČ, C°spalnico- kotni KAVČ in dvo-ia 5/i, AR0 z vitrino. Jensterle, Pla- £^IL_____12939 ■.Ceni prodam 5 FOTELJEV in kotni 41-009 12940 Dnu Poceni prodam. ^,dJ!e. št: 50-183 Informacije 12941 rabljeno 300-litrska hladilno p^-c^Tel.: 24-789_12942 vrat°dam nov zaprt KAMIN z velikimi V,Šina 180 cm. Tel.: 44-634 po-.V-- 12943 | LNIKA gorenje. Tel Ugodno prodam dva električna 70-250 12944 l^dbenl mat, IN*l/5 100 m2 lesenega opaža, S^-^gja 9, Cerklje_12929 h JK? OPEKO bečej 333, 1100 ko-, m- °'ga Pivk-Vidmar, Gore-"O2!34 12930 prodam —-_____ Kr^arn suha razžagana bukova DR p>~P°1174, tel.: 39-269 12945 ^aarrTp^ENICO in OVES. Lahov __._12946 IrS'-O rabl'eno moško športno %)fiioa ^ prestav — senior. Tel.: J^i-^849 zvečer 12947 k^--____ KUPIM_ PVKlU bonski MEŠALEC, lahko L ,otorja. Tel.: 43 074 po 19uri [C>--______12948 I'Cq arn novo, še zapakirano SPAL-l^ka an,ta. Prelesnik, Reteče 49, Sk. 12982 PRAŠIČE, od 35 do 100 kg. P^i_Ltel.: 70-379 11130 5 tednov stare bele PETE l dopitan Stanonik, ^dj^ brojlerje za dopitanje, cena Log 9, 12676 Stanonik, P^^gli8 Loka_12717 ^6 Rarn KRAVO po izbiri. Srednja ,>^9unje 12931 Nu h KRAVO frizijko po prvem "o. ij.^rejo 6 mesecev, dobro molzni- * Turščak, gtik 35, Vodice 12932 perzijske MUCKE. Tel.: 12933 Ntai 01 6 tednov starega BIKCA si-VjU, Ca za rejo. Oblak, Stara Loka P^j-i*ljK)2_12934 P»2i 2AJCE ovnače, rumene in 5J»|j l- *»r ZAJKLJO z mladiči. Peter p-^JŽgJ 15, tel.. 57-261 12935 «jr2y*r,rl JARKICE, odlične nesnice. \?_» 1, Kokrica-Drakslar 12936 %ikw8ugodno prodam ZASTAVO 101 ^0^1^^ Šuceva 5, Krani. Primskovo I mira Radovljica Tel.: 75-036 Prodam tomos 14 M. Bernard, Ku-pljenik 7, p. Bled_ Prodam dva AMI-ja, možna dobra kombinacija. Oblak, Šolska 12, Šk. Loka_12960 Prodam tomos avtomatic, vožen eno sezono, »ŠASIJO« za diano in plinski BOJLER. Tel.: 49-164, popoldne _12961 Prodam AVTODELE za 125 P, letnik 81. šefkija Hodžič, Levstikova 3, Kranj ______12962 Prodam FORD escort, letnik 69, mo-tor 79. Tel.: 34-605, po 19. uri 12963 PEUGEOT 404 caravan, vozen, prodam celega ali po delih. Prezelj, Plani-na 64, Kranj_12964 Prodam ZASTAVO 101, letnik 72. Presterl, Ljubno 74, 64244 Podnart. ___12965 Prodam TOMOS APN 4 in tomos avtomatic M-3. Koželj, Cesta v Polico 9, Cerklje (novi bloki) _12966 FIAT 750 prodam, letnik 75, Jože Ko-štrin, Mestni trg 33, Škofja Loka 12967 Prodam ZASTAVO 750, letnik 73. Franc Stanonik, Vincarje 20, Šk. Loka 12968 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. POMOČ PRI VOĐENJU PRODAJE REPROMATERIALA IN GNOJIL Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja kmetijska šola oziroma poklicna — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 10 dneh po izbiri. Ugodno prodam rabljeno PONY KOLO. Jelenčeva 39, Kranj_12983 JARKICE rjave hisex in nerjaveča VRATCA za kmečko peč prodam. Fu-jan, Hraše 5, Smlednik_12984 Prodam navadno HARMONIKO in 48-basno klavirsko, odlično ohranjene. Tel.: 70-015_12985 Prodam gradbeni LES, 13 špirovcev 12 x 14, dve strešni LEGI 18x22, dolžina 7 m, staro OSTREŠJE in KRITINO Kikinda 558, Čebulj, Kokra 36 12986 poieitfi Prodam ZASTAVO Tel.: 61-910 750, letnik 84. 12969 BMW 2002, letnik 73, prodam. Tel.: (064) 21 -090 _12970 Prodam MOPED 14 M. Perko, Sebe- nje 44, Tržič_12971 Prodam R-4 GTL, star 2 meseca, ka-ramboliran. Ogled vsak dan popoldne v Radovljici, Langusova 53, tel.: 75-606 _12972 Prodam ZASTAVO 101 confort, le-tnik 81, Partizanska 26, Sk. Loka 12973 ZASTAVO 101 poceni prodam, letnik'74, cena 15 SM, Boltar, Blejska Dobrava 50/a_12974 Prodam VESPO P 200 E, Dorfarje 16, Šk. Loka_12975 Ugodno prodam Z 750, letnik 75. Ja~ nez Stamfelj, Lipce 91, Jesenice 12976 Ugodno prodam osebni avto 125 P, registriran do maja 87. Jože Čufar, Tavčarjeva 3/b, 64270 Jesenice 12977 Prodam R-5, letnik 75, za 50 SM. Horvat, Alpska 9, Bled_12978 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 82. Informacije po tel.: 79-913 ali osebno vsako popoldne na naslov: Bohinc, Dobro polje 10, Brezje_12979 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le tnik 78, 78.000 km, prvi lastnik, garaži-rana. Jakelj, Likozarjeva 27 Kranj, po poldne_ 12987 Prodam Z-101, letnik 84. Šuceva 12, 12908 Kupim SOBO ali garsonjero na Bledu ali v bližnji okolici. Šifra: Gotovina _12515 Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Jeprca—Šk. Loka. Naslov v oglas nem oddelku. _12951 Polovico stare hiše, 84 m2, zame-njam za STANOVANJE, vsaj 40 m2. Ši-fra: Takoj_- 12952 OSTALO Zaposlim KV PLESKARJA, OD od 120.000 do 150.000 din m NK delavca v pleskarski stroki OD od 80.000 do 100.000 din. Šifra: pleskar_12584 Zaposlitev dobi KV kuharica ali KUHAR, DEKLE za pomoč v kuhinji in NATAKAR. Hrana in stanovanje v hiši, odličen OD. Informacije osebno v go-stilni LECTAR Radovljica._12954 Redno zaposlim kvalificiranega mesarja in mlajšega nekvalificiranega z voljo za priučitev v mesariji. Plača po učinku in dogovoru. Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3 PPIPEPITVE Gasilsko društvo TRBOJE priredi v soboto 23. avgusta, ob 20. uri KRESNO NOČ ob Trbojškem jezeru z ognjemetom. V nedeljo 24. avgusta, ob 16. uri pa veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem z bogatimi nagradami. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel TRIGLAV. VABIJO TRBOJSKI GASILCI. 12955 Kranj — Primskovo Nujno iščem inštruktorja za statistiko za ekonomsko fakulteto, tel.: 47-123_12959 stanovanja Stanovanje lahko tudi opremljeno, vzamemo v najem za dobo dveh let. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Dober plačnik _ 12577 Zaradi službe išče dekle STANOVANJE v območju Škofje Loke Tel.: 62 396 v popoldanskih urah. Šifra: Me-sečni plačnik_12809 Vzamem v najem enosobno stanovanje v okolici Tržiča. Naslov v oglas nem oddelku._12819 Na stanovanje vzamem dve študentki, souporaba kopalnice. Pajerje-va 11, Šenčur_12949 Oddam SOBO dvema zaposlenima dekletoma. Souporaba kopalnice, tel.. 25-418_ 12950 iapoi»t%€ Obrtnik zidar potrebuje ZIDARJE, tel.:(064)33-276 _12953 OBVESTILA Cenjene stranke obveščamo, da bo mesnica spet odprta od 20. avgusta. Na zalogi imamo suhe domače klobase in suho domačo salamo po stari ceni. Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3 Montiram stiskače (gumbe-druker-je) ter okrasne nete in rinčice na vse vrste tkanin in usnja. Na zalogi imam večje število stiskačev raznih velikosti in barv. Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 15. do 19. ure. Brillv, Tomšičeva 24, Kranj (stari del centra)._ 12956 Obveščam, da bo zaradi dopusta zaprto od 20. 8. do 3. 9. 86. Silvo Klan-čnik, Servis gospodinjskih strojev Škofja Loka, tel.: 61-965_12957 Moški in ženski frizerski salon, Moste 31, Žirovnica. Obveščam cenjene stranke, da bo salon zaprt od 1. do 15. septembra zaradi dopusta. SE PRIPOROČAM za obisk. Klara Prešern-Kolman_12958 Primskovo 12621 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica s FRANCA SKUMAVCA vodja prometa v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena so-žalja, pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem kolektivov Gozdnega gospodarstva in IBI, Združenju šoferjev in avtomehanikov, občinskemu odboru RK Kranj, skupščini in DPO krajevne skupnosti Vodovodni stolp, delavcem ZTKO in družini Resnik. Zahvaljujemo se pevcem iz Naklega za zapete žalostinke, govornikom za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom in vsem, ki ste se v velikem številu poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI KOGP -TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140 in 21-195. Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 15. do 24. avgusta 86. SE PRIPOROČAMO! 1 TEKSTILINDUS E razglaša prosto delo oziroma nalogo: VODENJE KONTROLE IN LABORATORIJEV V TOZD PLEMENITILNICA Pogoji: — visoka strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske tehnologije in 1 leto delovnih izkušenj na področju plemenitenja tkanin — aktivno znanje enega svetovnega jezika — poskusno delo traja tri mesece Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina in brata MIRANA TROHA iz Frankovega naselja 71 se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi DO LTH, pevcem, govornici in gospodu župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: mami, ati, sestra Janka in brat Tomaž Šk. Loka, 23. julija 1986. V SPOMIN IVANI BENEDIČIČ 20. avgusta bo minilo eno leto, odkar odšla si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, tja, kjer vladata večni mir in tišina, a v domu našem je praznina in v srcu bolečina. VSI NJENI Zali log, avgusta 1986 GLASOVA ANKETA Sprehod po razprodajah Privlačni so »butiki za reveže« Kranj, 15. avgusta — Te dni trgovci vabijo na razprodaje oblačil, ki so cenejša tja do 40 odstotkov. Seveda so to predvsem poletne cunjice, ki so ostale na obešalnikih, vmes pa je tudi nekaj pomladanskih modnih oblačil, ki bržkone zaradi visokih cen niso šla v denar. Razprodaje so obiskovane podobno kot lani. Skrivnost, zakaj niso bolj, pa verjetno tiči v dejstvu, da so vse bolj privlačni »butiki za reveže«. Naš sprehod smo začeli kar na turističnem Bledu. Razlog je beograjska prodajalna Centrotekstila, kjer imajo navado, da je v razprodaji vse blago. Ne odbirajo med boljšim in slabšim, tudi popust je za vsa oblačila enak, 40-odstoten. Kaže, da je to dobra poslovna poteza, saj je dopoldne v prodajalni prava gneča. Prodajalka je povedala, da so razprodaje pri njih po vsaki sezoni že običajna stvar, da tako izpraznijo police za nq-vo blago. V pomenkih s kupci, seveda so bile to ženske, pa smo izvedeli, da se splača priti, da je marsikaj dobrega. Ko smo brskali med obešalniki, pa smo ugotovili, da je najdražji ženski jesenski Murin kostim, katerega cena je s 37 zdrknila na 20 tisočakov. Na poti do Kranja smo se ustavili v prodajalni Gorenjskih oblačil na Zlatem polju, kjer so prav tako izobesili lepake o 40-odstotnem popustu. Vendar je veljal le za poletna oblačila. V prodajalni pa smo srečali le skupino iz sosednje Avstrije. Največje kranjske blagovnice, Globusa, seveda nismo izpustili. Tudi tam je bilo med domačimi dosti kupcev iz Avstrije, seveda ne le pri oblačilih, tudi v pritličju in špeceriji. Kaže, da so naši sosedje prav Globus vzeli za svojo nakupovalno hišo. Na obešalnikih in policah smo našli otroške dolge platnene hlače, katerih cena je zdrknila s 5 tisoč na 1.500 dinarjev, dekliškega balonskega plašča z 18.700 na 11.700 dinarjev, Murinih fantovskih doigih hlač z 12.960 na 7.416 dinarjev, Murine jakne fox s 16.290 na 11.203 dinarje, ženske Murine jakne z 19.527 na 12 tisoč dinarjev, ženskega kostima RIORekaz 21.203 na 16.193 dinarjev, hlačnega kostima Revije Šibenik s 14.900 na 8.900 dinarjev. Nikakor se nismo mogli znebiti vtisa, da je v razprodaji veliko Murinih oblačil, ki je znana po visokih cenah in bržkone tudi zato ostajajo na obešalnikih. Druga velika gorenjska blagovna hiša je škofjeloška Nama. No, če v Globusu nismo srečali znancev iz Kranja, smo jih v škofjeloški Nami. Na vprašanje, čemu prihajajo sem, so me začudeno pogledali in odvrnili: kaj ne veš, da je v Skofji Loki vse ceneje. Takšen sloves so si škofjeloški trgovci verjetno pridobili s tem, ker so bolj na široko odprli vrata tekstilnim tovarnam z juga. Brskanje med oblačili je pokazalo, da je seznam izdelovalcev dosti bolj pisan, prodajalke pa so povedale, da sicer še bolj kot na razprodajah. V zadnjem času imajo zlasti veliko oblačil Jugoplastike iz Splita, pa tekstilcev iz Pulja in drugih jugoslovanskih izdelovalcev, katerih cene so občutno nižje, kakor tudi nekaterih slovenskih, manj zvenečih tovarn. Na obešalnikih pa smo našli ženski kostim Vesne iz Zagreba, katerega cena jez.28.400 padla na 19.880 dinarjev, moških hlač Novo-teks z 8.494 na 5.396 dinarjev, moških srajc s 3.437 na 2.406 dinarjev, moških srajc s kr.atkimi rokavi pa z 2.213 na 1.619 dinarjev. Piko na i pa je našemu sprehodu po razprodajah dal pomenek z znanci iz Kranja, s katerimi smo na terasi škofjeloške Name spili kavico. Ona je dejala, naj si trgovci razprodaje kar zataknejo za klobuk, da raje kupuje v »butiku za reveže«. Pravi, da je taka Elitina prodajalna Na klancu, kjer imajo blago z napako in blago z »juga«, ki je občutno cenejše. On pa je dejal, da se bodo zdaj, ko bodo razprodaje mimo in bodo trgovci dobili sveže pošiljke, odpravili v Ljubljano. Tam poznata prodajne točke v stilu »butikov za reveže«, kjer prodajajo nič manj modna oblačila tekstilcev z juga, vendar občutno cenejša. Junija sem v podhodu pri Figovcu kupila poletni bombažni kostim in tri rožaste, letos zelo moderne bluze, za vsega 22 tisočakov, je še dodala ona. Vse bolj privlačni torej postajajo »butiki za reveže«, kakor so jih ljudje domiselno poimenovali, čeprav jim ne gre slabega prizvoka pripisati. Zakaj so tam oblačila cenejša, pa je seveda že druga, daljša zgodba. Če ljudje družno poprime j o Na planini zraste nov hlev Kofce, 16. avgusta — Te izkušnje so se držali člani pašne skupnosti Kofce, živinorejci iz Hudega, Pod-brezij, Podljubelja, Palovič in Doline. V dobrem letu je pod streho nov zidan hlev, ki bo nudil varno zavetje vsej živini, ki se pase na planini Kofce. V nedeljo so na 1505 metrov visokih Kofcah člani pašne skupnosti betonirali tla v hlevu, do zime bodo naredili še druga dela in prihodnjo pašno sezono bo hlev že lahko sprejel živino. »Denar za obnovo planšarij se sedaj lažje dobi kot se je nekdaj,« je v nedeljo povedal predstavnik pašne skupnosti in eden glavnih pri grad- nji, Franc Ahačič iz Podljubelja. »Nekaj denarja smo dobili od poseka lesa na planini in s tem smo tudi očistili pašnik, nekaj pa od kmetijske zadruge v Križah. Marsikaj postorimo v svoji režiji. Tako smo se dogovorili na sestanku in dogovorjeno drži. Kadar je delo na planini, kmetje pridejo, kar kaže njihovo veliko prizadevnost.« Kakšne so letošnje razmere na planini? »Letos je na planini okrog 60 živali, predvsem mlajših. Rejci imajo starejše živali, predvsem mlekarice, raje doma, ker se mleko sedaj bolje prodaja. Nesreč, kot so strela, padci Tončka Ahačič, majerica na Kofcah ali odtiski na park!jih, ni bilo, le paša je zaradi suše slabša. Živina, ki pride na planino okrog 15. junija, ostane tu do 15. septembra. Skupaj z zadrugo smo se dogovorili, da je letošnji prispevek za pašo ene govedi na planini 2500 dinarjev.« Boste stari dotrajani hlev podrli? »Najverjetneje ne. Če bo le volja, ga bomo popravili, tako da v novem ne bo gneče.« Člani pašne skupnosti so v nedeljo betonirali tla v hlevu — Foto: F. Perdan MERKUR kranj Izkušeni in spretni orači Velesovo, 17. avgusta — Na KŽK-jevem polju v Velesovem je bilo v nedeljo gorenjsko traktorsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo vsega 28 poklicnih traktoristov, mladih zadružnikov in žensk iz Gorenjske kmetijske zadruge, KŽK Gorenjske in kmetijske zadruge Škofja Loka. Čeprav je bila zemlja zaradi suše kar precej trda, to ni posebej motilo tekmovalcev. Pokazali so obilo spretnosti in znanja. Med mladimi zadružniki je tudi tokrat zmagal večkratni gorenjski in republiški prvak Franci Fajfar (TZO Sloga), drugi je bil Janez Kozina, prav tako iz Sloge, tretji Marko Jenko (TZO Cerklje), četrti Ciril Jugovic (KZ Škofja Loka) in peti Ivan Kuralt (TZO Cerklje). Na tekmovanju žensk sta sodelovali le sestri Magda in Jelka Fende s Kokrice (TZO Naklo), ki sta sicer osvojili enako število točk, vendar je bila prva Magda zaradi boljšega oranja. Milan Strugar (KŽK Gorenjske) je bil edini, ki se je prijavil za disciplino dvobrazd-nih plugov, zato je bilo že pred začetkom tekmovanja znano, da mu nihče ne more odvzeti zmage. Močnejša je bila konkurenca na tekmovanju s tribrazdnimi plugi. Prvi je bil Anton Aljančič (TZO Tržič) pred Karlom Trillerjem (KZ Škofja Loka), Jože-tom Rozmanom (TZO Tržič) ter Simonom Aličem in Jožetom Zverom (oba KŽK). Ekipno je med mladimi zadružniki zmagala Sloga III (Franci Fajfar, Janez Kozina), med ženskami TZO Naklo (Magda in Jelka Fende) in med traktoristi s tribrazdnimi plugi TZO Tržič (Anton Aljančič, Jože Rozman). Marko Jenko iz Češnjevka (TZO Cerklje): »Prvič sem nastopil na tem tekmovanju, zato sem tretjega mesta med mladimi zadružniki še toliko bolj vesel. Za temeljite j še priprave je zaradi dela zmanjkalo časa, le plug sem pra, no naravnal in za »ogrevanje« o v nekaj brazd. Sem zaposlen, dela Creininem obratu v Češnjevku^K poldne pomagam doma na km Obdelujemo štiri hektare zemlje- dimo štirinajst glav živine in oi mo po štirideset litrov mleka na o ^ Imam še dva brata, tako da se ^ vem, kdo bo ostal doma na kmet« j. M** lit dicinska stra m \ zaposlena Klinične* centru Ljubljani-Na gor^ skem traktorskem tekmovanju je delovala tretjič, prvič je zmagal8 bo skupaj s sestro Jelko nastopila i republiškem prvenstvu, ki bo ko» avgusta v Pirničah pri Medvod*! . »Pri hiši smo same ženske, kmeW ' pa je kar precej velika. Obdeluje* več kot pet hektarov zemlje, redi j od 15 do 20 glav živine in oddajaj po 40 litrov mleka na dan. Po sW*j moram poprijeti tudi za delo , kmetiji. Ni mi težko. Vsega sem v j jena, tudi oranja.« Simon Alič iz vna Škofja ka) je j slen traktorist na KŽK-J vem P°s, stvu SubJ Na leto je tridejj hektarov njiv, razen tega še ne* na domači kmetiji. »Takšna ^ Q. vanja, kakršno je bilo tole v VeleSv vem, so kar prijetna. Pomerimo se oranju, spretnostni vožnji in te0^^ čnem znanju, pogovorimo pa se. * .. o problemih, ki tarejo naše kme stvo.« C. Zaplotnik (K* P1 nočnih zabavah Jeseničanov, se moramo zapeljati naraV' Disco hotela Larix — Gorenjska zabavišča (9) Karavelin let v jutro Če hočemo zapisati besedo, dve o smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, nost v Kranjsko goro. V kar nekaj hotelih redno delujejo diskoteke, ki ponujajo svoj pr°' stor zabave željnim turistom ter domačinom iz bližnje in daljne okoli' ce. Naša postaja je bil (spet pomoč prej omenjenih virov) disko v hote' lu Larix. Za tiste, ki ne poznajo dobro zibelke Križajevega in Petrovi' čevega uspeha: hotel Larix je pomaknjen malo v notranjost kraja, nekaj korakov od hotela Kompas ob glavni cesti. Naš tokratni obisk je bil v zelo nemogočih urah, kazalci na uri s° namreč kazali že krepko čez polnoč. Ko smo se pripeljali pred hotel, je bila naša pozornost najprej usmerjena na registrske tablice parkira' nih avtomobilov. Verjetno je odveč zapisati, da je bilo bolj malo tistih Z zvezdico. Do recepcije hotela Larix smo morali premagati precej stop' nic. Ni nas zanimalo, kakšne so penzionske cene, niti če imajo kakšn0 prosto sobo, želeli smo le najti pot do diskoteke. To nam je ob pomoč] prijaznega portirja (kako gre že tisto — turizem smo ljudje ...) tudi uspelo. Se malo naravnost, potem ostro na levo, navzdol, seveda spet po stopnicah, in smo pred vhodom v disko, kjer nas olajšajo za 500 din-In že stojimo na svoji zemlji, točneje v hramu zabave. Disko sestavljata dva približno enako velika kvadratna prostora, ki sta kar spoštljivo velikih dimenzij. V drugem prostoru kraljuje točil' ni pult, postavljene so tudi mize s stoli. Prvi prostor pa je središče dogajanja, se pravi, da ima plesišče, ki ga krasi strop s prenekatero svetlobno pogruntavščino. Ob plesišču je razen miz tudi majhen oder, ravno pravšnji za skupino Caravvela, ki ob petkih in sobotah zabava obiskovalce. Fantom in dekletu se pozna, da so že dalj časa skupaj in da jim je vse skupaj že rutina. Druge dni v tednu se gostje lahko zabavajo ob zvokih, ki jih poskuša iz zvočnih omaric pričarati mladi disco jockev. Domuje v prostoru nad plesiščem, od koder ima prekrasen razgled na plesišče. Cene pijač sovstilu turistične Kranjske gore — cocacolo postrežejo za 450 din. Natakar je bil kar hitrih nog, res pa je tudi, da ni imel prav veliko dela. Okrog 50 gostov, ki se je na »naš« večer, pravzaprav jutro, odločilo za zabavo, je bilo verjetno že malo utrujenih. Mi tudi, a smo imeli pred seboj še pot proti Kranju ... Vine Bešter \ Nakelski mladi zadružniki prirejajo veselico Naklo, 15. avgusta — Aktiv mladih zadružnikov TZO Naklo združuje sedemdeset članov s Kokrice, Trsteni-ka, iz Dupelj, Podbrezij, Goric in okoliških vasi. Kot nam je povedala mentorica aktiva Metoda Karničar, pospeševalka v zadrugi, je delavnih trideset. Vsako leto se udeležijo traktorskega tekmovanja, kvi^ GLAS ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Ix>ka in Trzic - Izdaja Časopisno.podjetje Glas Kranj NSXSSrDušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cv, SS, Andrej ŽalarDanic« Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik - Fotoreporter. Franc Perdan - Tehn.cn, urednik: Marjan Ajdovec Mladi in kmetijstvo ter iger na skem. Pozimi, ko imajo tudi kmeC. fantje in dekleta nekaj več časa, P , pravijo strokovna predavanja; za v. j zelo vabljiv pa je tudi izlet. Na lan.l0 veselici v Naklem so zaslužili to1' . denarja, da so lahko potlej organ' rali kar dve ekskurziji: bili so đg0 dni na morju, v Pulju, dva dni pa tudi »križarili« po Prekmurju in s^ znavali naše kmetijsko najbolj r ,0 Vsem je na izletu %e lektorica Nataša Kranjc - Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc Lojze Erjavec m -predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavd.k^ tednik, od; TK Gorenjski Kranju številka L« 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina Z7-5WU 421-1/72 - Naročnina za II. polletje2 .600 din. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju vito območje ugajalo in da bi si zaslužili nove ^ narje, bodo spet priredili ta kon^ tedna v Naklem veselico: v s°k*L zvečer in v nedeljo popoldne. Za 0 bro razpoloženje bo igrala Si°' kmečki fantje in dekleta pa bodo F, skrbeli, da bo tudi dovolj jedi in p'J če.(cz)