UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 04:01

/



KARAKTERNI PLESI /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul A: balet 25

0

2

.

2

1

.

7

1



1

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: karakterni plesi



Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul A: balet:

druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: plesno ustvarjanje (105

ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Helena Valerija Krieger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Nina Ogrinc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tanja Pavlič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Blanka Polič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Marinka Ribič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Urša Rupnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola; dr. Leon Stefanija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Martina Svetina, Konservatorij za glasbo in balet Maribor



JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba



OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.



IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo



ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj



ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc



Ljubljana, 2025



SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-karakterni-plesi_um_pl_a.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261982723

ISBN 978-961-03-1310-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt karakterni plesi za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za

vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10



TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

2. LETNIK .......................................................... 12

Vaje pri drogu .............................................. 12

Vaje na sredini ............................................. 14

3. LETNIK .......................................................... 16

Vaje pri drogu .............................................. 16

Vaje na sredini ............................................. 18

4. LETNIK .......................................................... 20

Vaje na sredini ............................................. 20



VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 22

Opredelitev predmeta.................................. 22



PRILOGE ............................................... 23





0


4

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

7

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA



Pouk karakternih plesov je pomemben gradnik celovite plesne izobrazbe baletnega plesalca. Dijaki skozi učni

proces pri tem predmetu pridobivajo in poglabljajo raven tehničnega znanja in plesne zrelosti, ki dopolnjujeta

in nadgrajujeta obvladovanje baletne tehnike in seznanjenost dijakov s tem specifičnim področjem baletnega

repertoarja.



Karakterni plesi, ki imajo korenine v ljudskih plesih različnih evropskih narodov, s svojo stilsko, ritmično in

značajsko raznolikostjo bogatijo baletni vokabular in narativni in interpretativni domet baletnih del vse od 19.

stoletja in zlate dobe Mariusa Petipe. Z vključevanjem teh stiliziranih ljudskih plesov dobijo v balet postavljene

zgodbe svoje mesto v geografskem, kulturnem in časovnem pomenu, plesalci pa z njihovim obvladovanjem

izpovedno moč, da gledalca ponesejo v specifičen dramaturški kontekst.



Pri predmetu karakterni plesi dijaki spoznavajo vsebino in posebnosti karakternih plesov, še posebej elemente

ruskih, ukrajinskih, madžarskih, poljskih, italijanskih in španskih plesov. Ti plesi se pojavljajo v ikoničnih delih

klasičnega baletnega repertoarja, kot so Labodje jezero, Trnuljčica, Hrestač, Don Kihot, Giselle, Bajadera in

druga.



Zaporedje in težavnostno stopnjo vsebin lahko učitelj prilagaja glede na zmožnosti in potrebe dijakov. Učni

načrt nakazuje zaporedja tematskih sklopov, ki učitelju omogočajo različne vsebinske sklope. Pri učenju in

usvajanju zahtevanih znanj v okviru predmeta karakterni plesi spodbujamo analitično mišljenje, razvijamo

zbranost in krepimo pozornost. V tehničnem pogledu je poudarek na ekspresivnosti zgornjega dela telesa,

ritmični in koordinacijski virtuoznosti dela nog ter kognitivni sposobnosti usklajevanja gibalno in muzikalno

kompleksnih vzorcev. Pri izvajanju zastavljenih vsebin in gibalnega materiala posvečamo pozornost zaznavanju,

opazovanju in vrednotenju danih vsebin in plesa širše, in sicer s primerjavami in kritično razpravo. Umetniško in

sporočilno vrednost, ki upošteva stopnjo mladostnikovega razvoja, njegovih ustvarjalnih in gibalnih spretnosti,

spodbujamo v vseh segmentih dela, tako pri izvajanju tehničnih vaj in plesnih kompozicij kot tudi pri

samostojnem delu in delu v skupini, pri čemer spodbujamo njegovo ekspresivnost in razvoj lastnega plesnega

izraza.



TEMELJNA VODILA PREDMETA



Karakterni plesi so torej v baletno govorico prevedeni ljudski plesi, ki so se razvili v carski Rusiji v 19. stoletju in

hitro postali del baletnega izobraževanja. Sistemizirani so v poučevanje elementov in korakov v vajah pri drogu



9





0


4

:

0

1

/

/

/



(kot pri pouku baletne tehnike), vajah na sredini ter koreografijah in plesih za posameznike, pare in številčno 5202 različne skupine. Elementi in koraki ljudskih plesov so spojeni z baletnimi koraki, vendar ohranjajo zlasti .21 ritmične, stilske in izrazne posebnosti različnih narodnih tradicij in kultur. V nasprotju s klasično baletno .71 tehniko, ki jo najbolj zaznamujejo virtuozna tehnika, eterične linije in skoki, ki dajejo vtis breztežnosti, so

karakterni plesi utemljeni na bolj zemeljskih in prizemljenih gibalnih vzorcih. Plesalci izvajajo karakterne plese v

čevljih s tršim podplatom in višjo peto, kar preusmerja fokus in razvija virtuoznost v ritmičnosti dela nog, ki je

posebnost mnogih ljudskih plesov. Ker so ljudski plesi neločljivo povezani z ljudsko glasbo, tudi karakterni plesi

ohranjajo tesno vez z glasbenim izročilom in skozi gib upodabljajo kulturne in družbene specifike posameznih

narodnih in zgodovinskih okolij. Dijaki preko spoznavanja karakternih plesov pospešeno razvijajo muzikalnost in

sposobnost dinamičnega in ritmičnega niansiranja, širijo nabor gibalnih, ritmičnih in prostorskih plesnih vzorcev

ter postajajo vse bolj gibalno in interpretativno vsestranski.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE



Temeljna naloga učitelja je, da dijaka pripelje do zadovoljivega poznavanja in izvajalskih veščin karakternih

plesov. Pouk vedno izvajata učitelj plesa in korepetitor. Širši ko bo glasbeni repertoar, bolj bo omogočal razvoj

posluha, plesnosti, ritmičnosti, muzikalnosti in fizičnega plesnega podoživljanja. Razvoj poznavanja, odzivnosti

na glasbo in sposobnost njene uporabe pripomore k višji meri umetniške plesne izpovedi.



Učitelj naj spodbuja dijaka k obisku plesnih predstav, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih pouk ne

more dati. Dijak tako spoznava bogastvo plesne umetnosti in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih

umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost. Ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela

svojega področja tudi s praktičnih, organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost.

Dijaku omogočimo delo s tujimi učitelji in koreografi v obliki dodatnih seminarjev in šolskih predstav.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


0


4

:

0

1

/

/

/



2. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

7

1

OBVEZNO



OPIS TEME



V 2. letniku je pri predmetu karakterni plesi poudarek na spoznavanju zgodovine in umeščenosti karakternih

plesov v baletno umetnost ter nekaterih njihovih splošnih načel. Dijak usvaja ples v trdih čevljih s peto in

nekoliko drugačno uporabo zgornjega dela telesa kot pri baletu. Koraki, vaje in plesi so zasnovani tako, da dijak

spoznava ruske, ukrajinske plese in italijansko tarantelo. Gibalni in ritmični vzorci so v začetku preprostejši, nato

pa se stopnjujejo v čim bolj raznolike in kompleksne. Pouk je sestavljen iz vaj pri drogu ter vaj, kombinacij in

plesov na sredini.



VAJE PRI DROGU



CILJI



Dijak:



O: se seznanja s slogovno raznolikostjo karakternih plesov;



O: spoznava evropska geografska in kulturna plesna porekla in zgodovinsko tradicijo slogov ljudskih plesov;



(1.3.2.1)



O: usvaja in razvija muzikalnost in orientacijo v prostoru;



(3.1.1.1)



O: spoznava in usvaja nalsednje korake in elemente:

- demi plié in grand plié v I., II. in V. poziciji (mehko in ostro),

- battement tendu z dvigom pete oporne noge, tudi z demi plié in dvojnim udarcem oporne noge,

- battement tendu s prenosom delovne noge s prstov na peto, tudi s plié v trenutku prenosa noge na peto ali

ob zapiranju 5. pozicije,

- battement tendu s prenosom delovne noge na peto,

- priprava za flic-flac, tudi croisé,

- battement tendu jeté s poudarkom navzven, tudi z demi plié in dvigom pete oporne noge,

- udarci: izmenični udarci celega stopala in polprstov, isto z dvojnim udarcem polprstov, udarci z obračanjem

stopala en dehors-en dedans,

- priprava za verjovočko na celem stopalu, z dvigom na polprste,

- vaja za gibčnost kolčnega sklepa in battement fondu na 45 stopinj,

- pas tortillé z obratom stopala v 3. poziciji,

- karakterni rond de jambe – rond de pied,



12

0

4

:

0

1

/

/

/



- kačalka, 5202 - double-flic, tudi z udarcem pete oporne noge,.21 - préparation za golubec:.71 a) enojni in dvojni z eno nogo (s peto),

b) enojni in dvojni z obema nogama (s petama),

- battement développé, mehko in ostro, z enojnim in dvojnim udarcem oporne pete,

- grand battement jeté na celem stopalu, s plié, na polprstih in s tombé-coupé,

- relevé na polprste v pozicijah en dehors - en dedans,

- različni port de bras,

- préparation k polprisjatkam in prisjatkam za moške;



I: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in

kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» izvede vse elemente vaj pri drogu;



» prepozna slogovne značilnosti drže, gibanja rok in ritmičnih vzorcev v uporabljeni baletni tehniki;



» prikaže tehnično natančnost korakov in elementov skozi zanesljivo izvedbo vaj;



» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi vaj.



TERMINI



◦ karakterni plesi ◦ baletna terminologija in terminologija karakternih plesov ◦ izraznost ◦ ritem

◦ muzikalnost



13





0


4

:

0

1

/

/

/



VAJE NA SREDINI 5202.21.71 CILJI



Dijak:



O: spoznava in usvaja korake in elemente ruskega plesa:

- navadni hod na 1/4 in 1/8,

- izmenični korak na celem stopalu in na polprstih,

- bočni hod,

- joločka,

- garmoška,

- zmeika,

- hod naprej in nazaj z nogo na effacé,

- hod z drsenjem in upogibom proste noge ─ obrati na mestu,

- pas de basque,

- drobni hod, tudi poskakujoče,

- pritop,

- samovarčik,

- verjovočka tudi s prestopanjem,

- kačalka,

- polprisjatka in prisjatka,

- ples z robčkom,

- tradicionalni ruski poklon;



O: spoznava in usvaja korake in elemente ukrajinskega plesa:

- hod s skokom tinok,

- hod bigunec,

- golubec,

- vihljasnik,

- hod po diagonali s peto,

- hod nazaj z odbijanjem noge;



O: spoznava in usvoji korake in elemente italijanskih plesov:

- ballonné naprej,

- emboîté nazaj,

- pas de basque,

- pas échappé, z obratom v tire-bouchon,

- hod po diagonali naprej in nazaj,

- poskoki v arabesque,

- postavitev noge na peto in prste,

- glissade-jeté,

- balancé, tudi en tournant,

- ples s tamburinom;



14

0

4

:

0

1

/

/

/



O: 5 pri port de bras razvija plastičnost telesa, vadi držo glave in rok v odgovarjajočem plesnem slogu;202 (3.2.1.3).21. O: 7 razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev;1



(3.3.3.2)





I: zbira, obdeluje, prikazuje in shranjuje podatke na najustreznejša mesta (trdi disk, oblak, USB itd.) tako, da jih

zna kasneje tudi najti.



(4.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» izvede vaje, kombinacije in plese po učiteljevem izboru;



» prikaže tehnično natančnost izvedbe posameznih elementov v vaji ali plesu;



» prikaže muzikalno natančnost;



» prikaže usklajeno gibanje s soplesalci in medsebojno komunikacijo;



» prikaže dobro prostorsko orientacijo;



» uporabi pridobljeno poznavanje slogovnih specifik v gibu;



» prikaže ustrezen plesni značaj.



TERMINI



◦ terminologija korakov in elementov



15





0


4

:

0

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME



V 3. letniku je pri predmetu karakterni plesi poudarek na spoznavanju elementov madžarskega in poljskega

plesa. Dijak poglablja obvladovanje gibanja v trdih čevljih s peto in razvija podrobnejšo in v detajle niansirano

uporabo zgornjega dela telesa in gibanje rok (port de bras). Gibalni in ritmični vzorci v vajah se stopnjujejo,

uporaba rok, drže in pogleda je bolj zrela. Pouk je sestavljen iz vaj pri drogu ter vaj, kombinacij in plesov na

sredini.



VAJE PRI DROGU



CILJI



Dijak:



O: se seznanja s slogovno raznolikostjo karakternih plesov;



O: spoznava evropska geografska in kulturna plesna porekla in zgodovinsko tradicijo stiliziranih ljudskih plesov;



(1.3.2.1)



O: usvaja in razvija muzikalnost in orientacijo v prostoru;



(3.1.1.1)



O: ponavlja in utrjuje ter zahtevnostno (ritmično, v tempu in kompleksnosti) nadgrajuje korake in elemente,

usvojene v 2. letniku;



(1.1.2.2)



O: spoznava in usvaja naslednje korake in elemente:

- battement tendu z obratom noge v kolčnem sklepu,

- pas tortillé z dvojnim obratom stopala, z dvigom na polprste,

- vaja za verjovačko v skoku in verjovačko,

- spust na koleno,

- enojni in dvojni zaključek bokazo,

- polprisjatke in prisjatke,

- battement fondu na 90 stopinj,

- vejer – pahljača ̶ z double flic,

- préparation za revoltade.



(1.1.2.1)



16

0

4

:

0

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak:21.71 » izvede vse elemente vaj pri drogu;



» prepozna slogovne značilnosti drže, gibanja rok in ritmičnih vzorcev v uporabljeni baletni tehniki;



» prikaže tehnično natančnost korakov in elementov skozi zanesljivo izvedbo vaj;



» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi vaj.



17





0


4

:

0

1

/

/

/



VAJE NA SREDINI 5202.21.71 CILJI



Dijak:



O: spoznava in usvaja korake in elemente madžarskih plesov:

- prvi madžarski hod (z développé) na effacé in na croisé,

- madžarski hod z enojnim in dvojnim udarcem v paralelni in 1. odprti poziciji,

- drugi madžarski hod,

- balancé effacé, croisé,

- verjovačka na mestu, v obratu, s pomikom nazaj,

- saut de basque,

- korak s ploskom dlani ob dlan,

- préparation za golubec,

- golubec s pomikom vstran in obratom na mestu,

- spust na koleno, tudi s pomikom naprej,

- dos-à-dos,

- balancé-golubec,

- cabriole;



O: spoznava in usvaja korake in elemente poljskih plesov:

- osnovni korak mazurke (pas couru v dvoje),

- pas balancé,

- osnovni korak mazurke (pas galla v dvoje),

- golubec s pomikom vstran,

- obrati en dehors in en dedans, solo in v dvoje,

- osnovni hod krakowiaka,

- udarci s celim stopalom v krakowiaku,

- golubec v krakowiaku;



O: spoznava in usvaja korake in elemente španskih plesov;



O: pri port de bras razvija plastičnost telesa, vadi držo glave in rok v odgovarjajočem plesnem slogu;



(3.2.1.1)



O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» izvede vaje, kombinacije in plese po učiteljevem izboru;



» prikaže tehnično natančnost izvedbe posameznih elementov v vaji ali plesu;



18

0

4

:

0

1

/

/

/



» prikaže muzikalno 5 natančnost;202.2 » prikaže usklajeno gibanje s soplesalci in medsebojno komunikacijo;1.71 » prikaže dobro prostorsko orientacijo;



» uporabi pridobljeno poznavanje slogovnih specifik v gibu;



» prikaže ustrezen plesni značaj.



TERMINI



◦ karakterni plesi ◦ baletna terminologija in terminologija karakternih plesov ◦ izraznost ◦ ritem

◦ muzikalnost



19





0


4

:

0

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME



Poudarek je na spoznavanju španskih plesov. Dijak se seznani z bogatim ritmičnim repertoarjem udarcev,

specifično držo in gibanjem rok ter plesnim temperamentom španskih plesov. Izpopolnjuje plesno tehniko in

koordinacijo gibanja. V mešanih razredih je poudarek na plesu v parih. Posebno skrb posvečamo umetniškemu

izrazu. Učitelj sicer še vedno lahko v ure vključuje vaje pri drogu, niso pa obvezni del načrta dela in ocenjevanja

znanja, saj je priporočeno čim več časa posvetiti plesu na sredini, oblikovanju kompozicij in koreografij ter

razvoju plesne interpretacije. Kot dodatno vsebino lahko učitelj dijaka seznani z elementi orientalskih

karakternih plesov, ki razvijajo zlasti ženstveno rahločuten gib in držo.



VAJE NA SREDINI



CILJI



Dijak:



O: spoznava in usvaja korake španskih plesov:

- osnovni port de bras,

- enostavni udarci nog,

- battement tendu,

- pas de basque,

- pas balancé z različnimi položaji telesa in rok,

- pas glissade,

- sissonne,

- pas de bourrée,

- chassé z udarcem stopala ob tla,

- pas de chat,

- préparation za renversé,

- renversé,

- zahtevnejši udarci nog v različnih ritmih,

- rond de jambe v plié in v skoku,

- obrati soutenu,

- raba pahljače;



I: ob analizi in vrednotenju raznolikih plesnih izvedb razvija razumevanje plesne umetnosti ter kritično razmišlja o njenem izrazu, pomenu in estetskih vrednotah;



(1.1.4.1 | 2.2.1.1)



20

0

4

:

0

1

/

/

/



O: pri port de bras razvija plastičnost telesa, vadi držo glave in rok v odgovarjajočem plesnem slogu; 5202. O: obnavlja in utrjuje poznavanje in obvladovanje plesov, predelanih v 2. in 3. letniku programa;21.7 (1.1.2.2)1





O: poglablja tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev;



(3.3.1.1)



I: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» izvede vaje, kombinacije in plese po učiteljevem izboru;



» prikaže tehnično natančnost izvedbe posameznih elementov v vaji ali plesu;



» prikaže muzikalno natančnost;



» prikaže usklajeno gibanje s soplesalci in medsebojno komunikacijo;



» prikaže dobro prostorsko orientacijo;



» uporabi pridobljeno poznavanje slogovnih posebnosti v gibu;



» prikaže ustrezen plesni značaj.



21





0


4

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 7



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA



Priporočena literatura:



» Mišić, L. (1986). Osnovi scenske igre. Novi Sad, Zagreb: Akademija umetnosti Novi Sad, Prosvjeta Zagreb.



» Kostrovitskaya, V., Pisarev, A. (1995). School of classical dance. Dance Books.



» Cook, S., Joffrey, R., in Warren, G. W. (1998). Classical Ballet Technique. Tampa: University of South Florida

Press.



» Balanchine, G., Mason, F. (1989). 101 Stories of the Great Ballets. Anchor books, Doubleday, New York.



» Au, S., Cohen, S. J. (1988). Ballet & modern dance. London: Thames and Hudson.



22





0


4

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 7



23