Bitva pri Sisku
(Po verjetnih spisih za mladino spiial  Ivan G.)
Gotovo je že ked<5 izmed vas videl v spodnjem oddelku narodnega niuzeja v Ljubljani v zadnej sobi na desnej strani visečo veliko podobo. Ta podoba natn predstavlja bitvo pri Sisku 22. juaija 1593.leta. Prodno vam to podobobolj natanko popišem, povedati vam hočem nekoliko o tej bitvi in sploh o onem ža-lostnem času, ko so ljuti neverniki Turki aeprenehoma nadlegovali našo doraovino in kristjaae.
Leta 1408 prišle so perve turške eete v našo kranjsko deželo in sicer prišle so najpred v Metliko, majhno niestice na Dolenjskem; leta 1418 soznanilo se je blizu 1000 Kranjcev pod vodstvom gospoda Auersperga v velikej bitvi pri Radgoni s temi gerdiini sovražniki naše s?. vere. OdtedSbe so neverniki vedno dohajali v nase dežele, deloma v rednej vojni, deloma so pa tudi priderli kakor roparji-
V tej dobi pri nas ni bilo še nikakorsne prave vzajemne armade, ampak skoraj vsaka dežela, vsak kraj nioral se je varovati sovražnika in ravno proti Turkom so se večkrat hrabro deržali Slovenci, med katerimi so živeli o istem < času v pervej versti junaci: Kacijanar, Kisel, Lamberg, Lenkovič, Turn in Andrej Turjaški, kateri poslednji je tudi slavno premagal Turke v bitvi pri Sisku dn<5 22. junija 1593. leta. Med vsemi boji z neverniki je go-tovo najznamenitejši boj pri Sisku.
Leta 1592 je Hasan-Pasa vpervič oblegel Sisek, ali krepko so ga od-bili brabri Hervatje in Slovenci; kajti dobro so vedeli, ako jim Turek vzame Sisek, narobe jim pojde potem vse. — Kmalu po tem pervem naskoku sezidal je Hasen-Paia Petrinjsko terdnjavo.
Hasan-Paša je bil jako ljut sovražnik kerščanstva; bil je v svojej mladosti kristjan in ie eel<J benediktinsk menih, ali hudobnost ga je zapeljala v tabor neverstva in tako je postal velik nasprotnik kerščanstva.
Ko je izversil zidanje Petriujske terdnjave, začel je z začetkom leta 1593 nabirati po Petrinjskem kraji novo armado, hote še enkrat napasti Sisek. Nabral je okolu 25 do 30 tisoč ljudi in mnogo topov. 1. junija 1593 1. zbral je to armado pri Banjiluki iu je prišel 16. junija pred Sisek. Ta terdnjava stoji blizu tam, kjer se izliva reka Kolpa v Savo. Prostor je bil o istem času svojfna Zagrebške stolne cerkve in poveljevala sta taro dva duhovnika, Blaže Jurak in M.atija Fintic.
- 104 —
Hasan-Paia je ukazal neprenehoma streljati na terdnjavo; pri tej pri-liki je bil ubit poveljnik Matija Fintid, katerega je zadel velik kos zeleza od terdnjavinih vrat, ter je tako žalostno smert storil. Razen njega je še druzih 12 vojakov bilo mertvih pri tem napadu.
Ali kjer je sila naJTečja, tam je tudi božja pomoč najbližje. Branitelji pošljejo banu Erdodiju poročilo in prošnjo za pomoč, ob enem tudi Ruprehtu Egenberškemu. Oba obljubita pomoe in kinalu se je začelo zbirati innogo vernega ljudstva pod bojno zastavo v pomoč braniteljem pred Siskom. Najpred pokličejo hervaško plemstvo pod orožje, potem prideta Andrej Turjaški, ki jebil višji poveljnikingeneralvKarlovci, in nadporočnik Alban Groszwajn-ski, katerima se je naročilo, da urno prideta se svojimi ljudmi v pomoč. Vsi pridejo. Rupreht Egenberški ukaže napraviti most čez Savo ter pelje dnč 19. junija svojo trumo  čezenj; v Turopolji se združi s trurao Andreja Turjaškega.
Skupno število kristjanskih vojakov iznašalo je blizu 4000 mož. Prišli so: Andrej Turjaški s 300, Adara Rauber z 200, Krištof pl. Obručan-ski se 100, Rupreht Egenberški s 300, Tomaž Erdodi, hervatskiban, s 1240, Melhijor grof Roderski s 500, Alban Groszwajnski sh 400, Peter Erdodi, stotaik Uskokov s 500, Štefan Tahi z 80 husarji, Martin Pječnik s 100, Jurij in Zigmund Paradajzar se 160, Ferdo Vajdner s 100 možmi. Tedaj je bilo vseh skupaj 3980 mož. — 20. junija pridružilo se je tej armadi Se nekoliko vojnikov pri Šelinu in 21. so prenočevali vojaki v Novem gradu. Tu so pričakovali še grofa Zrinjskega, kateii je imel pri-- peljati svojo trumo, pa ga ni bilo, ker so se mu na poti stavile zapreke. Poveljniki so se posvetovali, ali hočejo napasti nevernika ali čakati, daonnapade kristjane; slednjič so vendar po predlogu Andreja Turjaškega sklenili, da napadejo Turke, kajti Turjaški jim je navdušeno rekel: ,,Na število ljudi ne smemo misliti, ampak Veeinogočnega moramo prositi za zmago!" Drugega dne, to je 22. junija na dan.sv. Ahacija so tedaj sklenili napasti nevernike.
i!i<fit!iTri dni pred ovem sklepom je Peter Erdodi se svojimi vojaki, katerih je bilo le 100, premagal 500 Turkov, kateri so se derznili iti čez Savo, da bi kristjanom zaperli pot do Siska. Ta zmaga je kot dobro znamenje navdušila kristjansko armado.                                                            " iiiafc                '
22. junija zjutraj šli so kristjani Turkoin naproti. Hasan-Paša je šel s trumo, kateri je bil poveljnik Memi, svorniški beg, čez Kolpo. Svojo veliko množico vojakov je skril v lesovje, ter je hotel na ta naciu privabiti kristjane do tja, da bi je potem dobil v svoje središče. Zadej je bila reka Kolpa, na levej reka Odra, katera se je ravno tam izlivala v Kolpo; na desnej je bil most, čez katerega je bil prišel in kateri mu je imel služiti, da bi združil. svoj tabor z glavno arruado, ki jo je pustil unkraj reke Kolpe.             ^
Hasan je vzel se seboj le 18000 vojakov, jedvosvoje ariuade na to stran; Kristjanska armada delila se je v tri čete, katerih pervo je vodil ban Erdtidi, drugo Andrej Turjaški, ketjo Rodern.                    w,»i^it'.w-i l ™\ luniiii.u
Med 10. in 11. uro imeli so naši nasprotnika napasti. HervatJB' in Trtisarji pod poveljstvom Erdodijem so uapadli 1000 konjikov, katerc je Hasan izbral in jih postavil kristjanom uasproti. Kristjanje so se pa morali uinakniti do armade Andreja-Turjaškega, ker niso mogli izderžati pervega ljutega napada ua-sprotnikovega.   Andrej Turjaški ukaže zdaj svojim,  da se berž pomakfiejo
-=. "106 —
•naprej, in sedaj sft jeli naši sekati z združeao silo Turke fcako, da se je Hasan začel umikati proti mostu, kjer je mislil svoje bežeče vojake zopet nazaj za-verniti. Ali to se mu ni posrečflo, kajti Štefan grof Blagaj in Jakob pl. Prank sta se bila že poprej primerno pomaknila nazaj in sta obsedla mosti. Hasan se svojo trumo se pa ni imel kam oberniti in tako se je množina Tur-kov potopila v reki Kolpi. Le 3000 nevernikoF je odneslo pete, vsi drugi so bili ubiti ali potopljeni, ali pa vjeti. Kristjani so si pridobili 2000 konj, mnogo dragocenih biserov-, mečev, krasnih oblek in še druzih vrednosti.
Med onimi, ki so se v reki Kolpi utopili, bil je tudi Hasan-Paša sam, potein Mehmet, paša hercegovinski, Sultanov bratranec, 12 begov in mnogo drugih poveljnikov višjega in nižjega stanii.
Hasanovemu in Mehmetovemu triiplu so odsekali glave ter jih na dro-gove nateknili, da jih je vojno ljudstvo potem ogledovalo.
Dne 22. junija okolu dveh po poludne šli so zmagovalci ? O3vobodeni S is e k.
Trikrat so obšli mesto in se vsakikrat vergli na kolena zahvaljevaje se Vsemogočnemu za podelitev tako slavne zmage, katera bode večno vpisana z zlatimi čerkami v zgodovinskej knjigi našega naroda!                                         '
¦ !L¦'-¦ p0 vseh krajih se je razposlala ta vesela novica.
"° ' Dne 28. junija se je podal Andrej Turjaški zopet nazaj v Karloveč. Topovi so neprenehoma gromeli in pred verlim premagalcem nesli so na dolgih flrogih dvoje odsekanih glav turških poveljnikov, 6 irnenitnejših zastav in turški boben. Zmaga je bila dobljčna in povsod so navdušeno pozdravljali hrabrega zmagalca. °^" Papež Klemens VIII. je pisal lastnoročno zahvalo verlemu Andveju Turjaškemu ter ga priporočil vseinogočnemu Bogii.                   !'       ¦'
Narodna pescm milo opeva to slavno zmago, katera je odločila, da so ne-verniki mirovali. Pašin plašč je bil v Ljubljano poslan in tu v mašni plašč prenarejen; še dandenes se 22. jimija, na Ahacijev dan, o katerem so naši očetje zmago dobili, v njem sveta maša opravlja.
Zdaj vam pa hočem, kakor sem v začetku tega sestavka obljubil, še neko-liko povedati o podobi, ki je v Ijubljanskein muzeji shranjena,       u-nM^<
Ta podoba je bila izdelana kmalu po tej slavnej dogodbi, in je bila pre-: nešena, ko so poderli staro stolno cerkev leta 1701, v knjižnico, ustanov-Jjenoodškofa Sigmunda grofa Herberštajnskega inkorarjev Prešerna in Talničarja: odtod so jo prenesli leta 1837 v narodni muzej ljubljanski, kjer je še dandenes. Podoba meri brez lesenega okvirja 4 čevlje in 1 palec po vjsokosti ia 6 eevljev 1 palec po dolgosti. Narejena je jako natančno; poljž, reke, gozdi in osobe so večjidel z zeleno barvo narejene. Opazovanja vredne so od zgoraj podobe svetnikov, truuao kristjauov ia nevemikov, kakor tudi terd-njave. Ako pogledaino podobe od leve strani proti desnej, vidimo na verhu pervo podobo sv. Ahacija, kateri derži v enej roki oljkovo vejico, v drugej pa-lico. Na njegovega godii dan veršila se je bitva pri Sisku in kristjanje so se poseboo njemu zahvaljevali za dobri izid te bitve. Drugi svetnik je Janez Kerst-nik, potem sledi troje angeljev, iznied katerih meče pervi ogeuj, drugi in tretji pa pušice v sovražni šotor. Šesta podoba je Krisfcus, ki derži desnico k višku blagoslovljajoč kristjanske trume, v levici pa derži križ; sedina podoba je sveti Lovrenc:¦«¦•••« •'¦•««>|\ -W
Turška araaada, ki je ravno prišla čez Kolpo, se deli y tri oddelke, vsakj
— 106 —
s& 6000, tedaj skupaj 18000 možmi, kakor kažejo trakovi vihrajoči nad armado, na katerih je zapisano imč poveljnikovo in število njegovih vojščakov.
Kristjanski vojniki so v pervej trumi večjidel konjiki, v drugej pa pešci. Kar se vidi vojakov na drugej strani reke Kolpe, so večjidel Turki, sim ter tja pa tudi kaka majhna četa kristjanov. Spodej v desnem ogli vidi se Karlovška terdnjava, proti katerej jezdi tropa konjikov. Pred temi nes<5 konjiki šest zastav in glavo Hasanovo, nataknjeno na drogu. Iz terdnjave prihaja druga tropa kon-jikov zmagalcem naproti.
Tudi so ua podobi sledeči kraji zamamovani: na gorajem konci na levej Mjaslavina (Moslavina), Astovica (Hrastovica), pod tem Brisa, Pari-tina in Št. Marjana, kakor tudi terdnjava Sisek; nadesnej Bedrina (Pe-trinja) in Brest. Med Petriujo in Hrastovico stoji lesena biša, imenovana Drežnik. — Žalibog mi ni mogoče prav natanko popisati vse, kar stoji aa tej podobi, a ene prav kratkočasne podobe naj vendar še omenim. Na desnej strani podobe stoji lovec, ter prav mirno raeri se svojo pusko na ielena, kateri beži unkraj reke Odre, med tem ko se kristjani s Turki v najhujsem boji ko-Ijejo!
Naš neumerli pesnik V. Vodnik je v predgovoru k svojej pesmi za bram-bovce omenil imenitne dogodbe s terni besedami: ,,Peli so nekdaj naši o-čaki in Turke pobijali, peli so inu pod Sisek tekli, Hasaii paSa u Savo potopit inu če je Turk do nas perderl, so ga pognali, de so komaj nektiri razbojniki svoje pete uaesli.                                    *
.,j.( Narodnjak Ivan Kukuljevič Lakcinski pa je spisal na to prigodbo .   igro ,,Juran i Sofija" ali ,,Turki pri Sisku."