225
Noviear iz domačih in ptujib dežel.
V državnem zboru dunajskem se je pretekle dni godilo tole: Zbornici poslancev je minister pravosodja predložil osnovo nove kazenske postave, v ktero so sprejete tudi porotne sodbe (sodbe po pri-sežnih možeh), ki smo jih po letu 1848. že nekoliko časa imeli, pa jih pozneje žalibog! zopet zgubili. Za posvet te postave in sporočilo v zboru je bil izvoljen odbor 9 poslancev. V tej seji je bil izvoljen tudi devete-ričin odbor, ki ima po predlogu Skenetovem pretresti no v čni (denarni) stan cesarstva našega. Odbor, ki je izvoljen za to, da pretresa novo rekrutno postavo od 28. dec. 1866, ktera je deželam našim silno neugodna, je po vsestranskem prevdarjanji prišel do tega, da vojaška postava spada med skupne zadeve vseh dežel avstrijskih, tedaj tudi ogerske, in da po takem se ima ta postava skupno obravnati z ogerskim zborom. Sklenil je tedaj ta odbor, da se odloži obravnava te postave, dokler ne bode rešeno vprašanje: v kakem državopravnem razmerji so dežele tastran Li-tave z deželami ogerske krone. —27. junija je bila viharna seja. Dr. Waser je poročal o glasovitem §. 13. ustave februarske, ki ministerstvu oblast daje, da more delati po svoji glavi kar koli hoče. Dr. Waser je v imenu odborovem svetoval take premembe tega §., da se v silni potrebi, ko se državni zbor ne more brž sklicati , ministerstvu sicer pravica da, prenaredititu ali tam ustavo, al vse ministerstvo je zato odgovorno in prenaredba izgubi moč, ako je vlada brž prvemu državnemu zboru ne da v pretres v prvih 4 tednih, da jo odobri ali   zavrže.    Poslanec   Bresti   govori  zoper ta
predlog in pravi, naj se §. 13. popolnoma izbriše, ker tacega §. nima nobena ustava v druzih državah. Wa-ser ga zagovarja. Kaiser enacih misli kot Bresti imenuje ta §. mrtvaški prt ustave, in tako je šlo naprej; eden ga je branil, drug podiral. Naposled pride do glasovanja. Predsednik Giskra pravi: Po svojih mislih ni treba, da bi pri vsacem posamnem odstavku glasove štel: ali ste dve tretjini za-nj ali ne (tolikošno število mora biti, kader se prenareja bistvo ustave) in da je zadosti, ako to pritrčim na koncu, kadar pride cela postava v glasovanje. Poslanec Petrin6 mu seže v besedo, rekši, da to ne gre. Teh misli je tudi Ziblikievic. Bresti se potegne za predsednika. Petrin6 zopet nasprotuje. Dr. To man dokazuje, da tako glasovanje, kakor ga predsednik hoče, ni postavno, in protestuje proti temu. Predsednik se zagovarja in H e r b s t ga podpira; dr. Landes berger (Poljak) priklada Zib-likieviču; Petrino prosi zopet besede. Predsednik mu dovoli, pa ga nazadnje okrega, da ni govoril tako, kakor je besede prosil. Ziblikievic žuga, da Poljaki ne bodo glasovali, ako predsednik pri svoji trmi ostane; dr. To man ravno to zagotovlja za Slovence in prof. Greuter (Tirolec) za Tiroice. Predsednik da po tem glasovati o tem: ali tudi že pri drugem glasovanji se morate pri vsakem odstavku pritrditi dve tretjini? In glasovanje je potrdilo, kar so Petrino, Toman, Ziblikievic in Greuter zahtevali, ker razun Poljakov, Slovencev in Ti-rolcev so glasovali še drugi iz središča tako. Sicer pa je bil glasoviti §. 13. po nasvetu odborovem od konca do kraja sprejet — in tako seje ta§. nepotrebno vrinil v ustavo, ktere danes cele še ne poznamo! — Cesarsko pismo od 23. junija imenuje barona Beusta za državnega kancela rja, po pismih od 27. in 28. junija pa je minister notranjih oprav grof Taaffe imenovan za namestnega predsednika ministerstva, vitez Hye pa namesti viteza Komers-a za ministra pravosodja in začasno tudi za ministra nauka in bogo-častja. —Kakor na Ogerskem unidan, je zdaj tudi za vse druge dežele Nj. Veličanstvo pomilostilo tiste, ki so se ukrivičili političnih hudodelstev in pregreškov. — Erdeljski deželni zbor je razpuščen in tudi Er-deljska (Siebenbiirgen) je postavljena pod Ogersko; zadeve njene ima v red spraviti posebna komisija, ktero izvoli ogerski deželni zbor. Ob enem je povedano, da noben sklep erdeljskega deželnega zbora nima veljave. ,,Zukunft" pristavlja temu: „Erdeljska ima 1,200.000 Rumuncev, kterim so se po takem vzele vse politične in narojlne pravice itd. Kamo gremo ?" —Hrvatski ban baron Sokčevic je odstavljen svoje službe; na mesto njegovo pride kot civilni namestnik (locum tenens) baron <fLevin Rauch (Magjarom udan z dušo in telesom). — Zoper c. kr. vlado se v Gorici gode take demonstracije, da je c. kr. svetovalec državnega namestništva baron Kiibeck o tem moral razglasiti svarilo. Gimnazijski vodja v Gorici razglaša, da se gimnazijski učenci niso teh demonstracij udeležili, kakor se je sumilo. — V Borovljah na Koroškem se je g. Jožef pl. Rost-horn zavezal, da do konca tega leta izdela 40.000 novih p usek po znajdbi Venceljnovi, ki se od zadaj nabijajo. Vlada je namreč sklenila, da vprihodnje ima naša armada take puške. Bojo si saj Borovljani kaj zaslužili. — Ko je pretekli teden knez srbski Mihael Obrenovic, potovaje v Gaštein, bil na Dunaji, se je več srbskih, pa tudi hrvatskih in slovenskih učencev, mu poklonilo. Govornik hrvaške in slovenske deputacije je po-vdarjal važno dogodbo, da po krepkem postopanji knezovem se je Srbija (v Beligradu) rešila turškega polo-meseca in slovanski narodi, ki zdaj še zdihujejo pod jarmom turškim, se obračajo zaupljivo do njega, da tudi njim   kadaj   ura  bije  rešenja.    Knez Obrenovic je
deputacijo prijazno  sprejel  in zel6 ginjen ji odgovoril, da bode s svojega stališča storil, kar bode mu mogoče. — Slovansko pevsko društvo  na Dunaji napravi 5. dan t. m. veliko zabavo   Cvrilo-Metodejsko. — V razstavi parižki  se je 1. t. m. razdelilo 5000 svetinj in 400 redov tistim, ki so dali najlepše reči v razstavo. — Kolera  se je  zopet  prikazala v južni Italii po Kala-brii in Sicilii,  v Rusii in tudi na vojaški granici okoli Broda. — Tudi turški sultan je   prišel   v Pariz. Da turški sultan zunaj svoje države kam gre, je redka prikazen;   toliko  več se tedaj more Napoleon pobahati, da letos skor vsi vladarji potujejo k njemu. Domii grede pa bode sultan   se  mudil tudi na Dunaji;   že   je   c.  k. vojaškim muzikam na Dunaji došel ukaz,   da   se  učijo turško himno gosti.   —   Tudi naš cesar je bil namenjen 28. dne t. m. se podati v Pariz; ali pa se bode to zgodilo zdaj, ko sam vladni dunajski časnik naznanuje prežalostno   dogodbo,   da   so  v  Mehiki  cesarja Maksa ustrelili,   se   še  ne ve.    Predsednik mehikanske ljudo-vlade Juarez je izročil vjetega cesarja Maksa vojni sod-nii;   ona ga je obsodila na smrt,  in 19. dne t. m. zjutraj ob 7. uri je bil ustreljen.   Strašen konec mehikan-skega cesarstva je to: cesar ustreljen, cesarica nora! — V Moskvi v gostijah  na vrtu  Sokolniku je dr. Rie-ger 2. rožnika Rusom besedo  govoril,   ki razodeva veliko samosvojnost tega moža in bi se v teh okoliščinah skorej   drzovita  zdela.    Povedal je Rusom,  da  v  zadnjem poljskem rovarstvu,   ko   je   vsa  večerna Evropa sočuvstvovala z rogovilstvom, sta ga grajala Palacki in on (Rieger) ter naznanila,  da to je nesreča za Poljsko. On priznava Rusom njih pravice;   „ne moremo   pa  za-molčati," pristavlja dalje,   „da tudi Poljaki,  steblo ve-črnega Slovenstva, od ruskega ljudstva razločni po jeziku in zgodovini,   imajo  pravico   do   svojega  lastnega narodnega   življenja  (eksistencije)."   Besede  profesorja Pogodina so mu porok, da vsi olikani in pravični Rusi Poljakom to pravico priznavajo.    „Slava" in „Zivio" je spremljalo te besede.    Pristaviti  moramo v pojasnjenje, da Pogodin je bil poprej milovaje omenil Polj cev, da se ločijo od njih, ko se bratijo drugi Slovenje, ter je željo sprožil,   naj   bi  svojo napako spoznali.    Popisovaje nadalje nesrečni razdvoj med Rusi in Poljci je Rieger zavračal na nekdanje polabske Slovene, ki so imeli polovico sedanje Germani je v posestvu,   pa   so  bili  v prepiru med seboj, torej je steblo za steblom prišlo v suž-nost in vsi so se zgubili; tako, pravi govornik, se utegne tudi zdaj zgoditi, ako bode sovraštvo med brati terpelo dalje.   Izrekuje pa upanje na Božjo pomoč, da do tega ne pride.    Govornik miluje,   da je Rusija  v  poljskem rovarstvu prišla v slabo ime pri zahodnjih narodih, ter na to zopet nove levite pripne, rekoč:   „Toda,   ako je vojska med dvema bratoma zato, ker je brat bratu krivico storil,   in   ako  eden teh bratov premaga,   kaj naj se potem zgodi?...    Jaz bi djal,   da   je   takrat   prišel trenutek,   ko   se ima bratovska ljubezen v djanji razo-deti   in  naj   zmagavec velikosrčno   reče   premaganemu bratu:   Le j, premagal sem te,   ves si v moji oblasti in premorem s teboj storiti, kar mi je drago; jaz pa sem pravičen, in skazati se hočem do tebe kakor brata, dal ti bom tvojo pravico."    „Slava" in Živio" je  bil odziv na te tehtne besede.    Nategnil je dalje na   to,   da   kaj tacega je naloga, vredna velikega vladarja, ki je toliko milijonov kmetov   osvobodil,   namreč   čara Aleksandra. Nadja se prezmožni govornik,   ako Poljci svojo krivico spoznajo, pa pravico rusko in zlasti malorusko, da bodo premagavci pokazali, da ni njih namen poljsko narodnost zatirati. —  Kakor „Nar. Nov."   pripovedujejo, je bilo v Moskvi sklenjeno,   da vsako  drugo  leto med 1. av-
226
gustom in 1. septembru bode kje slovanski shod? v kterem se bode obravnavalo o slovstvenih in znanstvenih zadevah in sploh o duševni vzajemnosti slovanski. Prvi tak shod ima čez 2 leti v Beligradu bitL Tistim, ki se morebiti mrzijo takim shodom, damo na znanje, da smo te dni brali iz Lipskega (Leipzig) sledeče telegrafično sporočilo na Dunaji: „Aus Leipzig. Der hier tagende Vorstand des deutschen Schiitzen-bundes hat unter einstimmiger Anerkennung der Z u s a m-mengehorigkeit Deutsch-Oesterreichs und Deutschlands den allgemeinen deutschen Schutzen-tag im nachsten Jahre in Wien abzuhalten beschlossen.a