SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMEMSKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREU,, n St IN LANGUAGE ONLY ^ DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 241 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 10, 1946 LETO XLVIII—VOL. IL VII1 Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK — Ministri Velike četvorke so se sinoči dogovorili, da bodo začeli delati mirovno pogodbo z Nemčijo na sestanku v Moskvi in sicer 10. march. Molotov je obljubil, da bo potek .te konference v celoti poročan v svet. * * * LAKE SUCCESS — Politični in varnostni odsek združenih narodov je sprejel predlog Belgije, da člani takoj odpokličejo iz Španije svoje poslanike, obdržijo pa lahko tam svoje atašeje. Za je glasovalo 27, proti 7, glasovanja se jih ni udeležilo 16. * * * MILWAUKEE — Včeraj je bila okrog 900 policajev in de-putijev v boju s kakimi 1,500 člani CIO unije, ki so hoteli preprečiti delavcem vstop v tovarno Allis-Chalmers. Izgredi'so se vršili skoro eno uro. Policija trdi, da je bilo ranjenih 23 varnostnih organov, nekateri precej opasno, tudi piketi in nestavkarji so bili ranjeni. Stavka pri tej tovarni je v teku že 225 dni in včeraj so|Molotov Je odločno uprl, da bili najhujši izgredi. Kakih 56 oseb je policija aretirala. Izgre-|bi se za to jemal denar iz hladi so se pričeli ob 4 popoldne, ko so piketi obkolili tovarno in ni- ga.ine združenih narodov. Ta so pustili nikomer ne ven ne notri. Vprašanje je, kdo bo vzdrževal prosto tržaško državo V Molotov pravi, da je organizacija združenih naroh dov ne bo New York. — Koncil ministrov Vel. Četvorke se je končno sporazumel na vseh točkah gede proste tržaške države, toda sporazumeti se ne more, kdo bo to državo nazadnje vzdrževal. Ruski minister V. Najvišja sodnija bojposlušala Lewisa in odvetnike 14. januarja Jugoslavija naznanja, da bo za htevala od Amerike odškodnino z& to zadržavanje, češ, da te ladje V tem času niso mogle delati in •ifc tako Jugoslavija imela škodo. Znano je, da Donava po zi-frii zamrzne. Te ladje bodo te- Glavni vzrok je, ker primanjku- DROBNE VESTI II SLOVENIJE (Došle preko Trsta) VRNJENE PODONAVSKE LADJE. — Amerika je zadrževala v Lincu in v Regensburgu podonavske ladje balkanskih držav, ker je bilo vprašanje plovbe Po Donavi nerešeno. Te ladje so bile do neke mere eno izmed sredstev, da dosežejo v pogodbah svobodno plovbo po Donavi. 22. novembra je začela Amerika Vračati Jugoslaviji zadržane ladje, ker je sedaj vprašanje po-dovanske plovbe v glavnem tudi rešeno. Jugoslaviji bo izročenih 167 ladij. To so male rečne la- sporna točka še lahko razdre vse, ker države brez financ ne more biti. Ameriški državni tajnik je predlagal, naj bi odbor ministrov na licu mesta položaj preiskal. To je podprl angle- je surovin, materiala. Ker manj- ški minister Bevin. Toda Moka med ljudmi denarja, trdi iz- lotov tega ni dovolil, ampak je delani predmeti ne najdejo vse-'vztrajal na tem, naj bi preis-lej trga. Glavno pa je, da manj. kali in poročali o tem le finan-ka zaupanja. Brez zaupanja ne'čni eksperti, morete nikjer ustvariti zdrave-j Vsi So se strinjali v tem, da ga gospodarstva. Ljudje čakajo se bo dalo za plačo guverner. in mislijo na spremembe. To ja in upravne stroške vlade ovira vse gospodarstvo. Pri tem potrebno vsoto, ki bo od $50-tudi vedno nova podržavljanja' 000 do $100,000. Niso se mog-ne morejo pomagati. Posebno H pa sporazumetj na t kdo pa podržavljanja ne morejo , , , ., „ „ ■ , ! bo kril deticit vse tržaške dr- jžave, ki ga računajo na $20,- ,, _ „ . < ... .. .,000,000. Mr. Byrnes tie trdil. t J* Prevoz fe Po Donavi,.slavci ne more bit, te vrste ;da so združeni narodi kvaril brezposelnosti kot o njej govo- ustvariti yeselja do dela. BREZPOSELNOST. — V Ju-! (laj res uporabne šele prihodnjo) po Sloveniji. En tak primer je Pomlad. GOSPODARSKI POLOŽAJ SE SLABŠA. — Prvo leto je Ju- .,.,_,. -i tržaško državo in da ie se- rite v Ameriki, ker država v ce- . . ... ... , . . ' , ,. ... .',..... daj njih dolžnost, da jo tudi loti ni tako industrializirana, .... r, , . ,,..., j , i vzdrzujejo. Zdaj so prepusti- da bi bilo vse odvisno od zapo- .. „. » . , ■' ' ' " , • ■ . ••■ , ill iinancnim ekspertom, da nre- slenosti v industriji. Vendar se1 _ . 1 ' u ' a vedno bolj govori o slabi zapo-1 ™čunaJ« stroske vzdrževanja slenosti vsaj tistih tovarn, ki so te ,drzave 1,1 0 tem Poročajo. -o- goslavija dosti dobro prebredla v gospodarskem oziru. Amerika •le potom UNRRA-e dajala Jugoslaviji toliko, da je plačala s tovarna "Saturnus" v Mostah V KANADI SO TUDI pri Ljubljani. Ta tovarna je IMELI VELIK POŽAR prej izdelavala razne kovinske predmete. Sedaj nima materiala V HOTELU in da zaposli delavce izdelava iz Saskatoon. — V tem mestu je V BELGRADU JE VSESLOVANSKI KONGRES Belgrad. — V nedeljo so začeli v Belgradu z vseslovanskim kongresmom. Navzoči so dele- Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice Sorodnika išče_ Stanko Lifžjar, ki študira (v Gradcu, bi rad zvedel za naslov svojega ožjega sorodnika Lužar Vlada je naprosila najvišjo sodnijo, da vzame zadevo iz rok apelatne sodnije, da bo prej rešena, ker je Franceta-doma ™ žaiovi*75 to v korist naroda. 1 šmarjeti na DolenjsW Ako to Washington. — Najvišja sodnija Zed. držav je pristala i uredništvu, na to, da bo zaslišala pritožbo John L. Lewisa in njegove Čita, ali če kdo drugi ve zanj, je prošen, da izroči naslov v našem gati iz Rusije, Poljske, češke,! unije prejnogarjev na 14. januarja. Lewis in odvetniki so 0^lel']ut'a~ Bolgarije in Jugoslavije, ter za-jse hoteli najprej pritožiti na apelatni sodniji radi globe, v 'v cerkvic viVf ° darovana stopniki Slovanov iz Zed držav katerQ jjh j£ obsodi] federa,ni sodnik Golsbourough in sicer. nega Antona ZaC & in Kanade. Premier Tito je povedal zbo- I "v.«« j-uituna ioaKrajs.ek v spoje obsodil Lewisa na $10,000, unijo pa na $3,500,000, ker se min 10 .obletnice njegove smrti. rovalcem, da imajo Slovani ve-j niso hote,i ozirati na sodno prepoved v Stavki, iiko misijo, toda ne misije, da bil Vlada je naprosila najvišjo ustvarili kak slovanski blok. Iz-' sodnijo, naj vzame zadevo iz rok javil je tudi, da se je kongres se-1 apelatne sodnije in sama zasliši stal, da sprejme trdno resoluci-j l11 •izadete stranke, da bo zadeva , sto zadnjo nedeljo bo seja v sre- Iz raznih naselbin Premestitev seje— j Zaradi smrti tajnice je bila J premeščena letna seja društva ! Kristine št. 219 KSKJ. Me- jo, več služili som. 'zavezniškim" intere- , vicl tjmf I.IWIHJ L v- iiUl Ll ^ 1 — , ' ---' ---- - ------ C T", vf nI --""J^ IIV-U^I^U IJ\J ac|il v sre- da Slavani ne bodo nikdar hitrejše rešena, ker se to tiče Geneva, (J. — Društvo Sloven- do u dec ob ?3Q vsega naroda. Ko bo zaslišala napredni farmar st. 44 SDZ vadnih prostorih N ' zadevo, bo najvišja sodnija en-, J™ » J«tno ^bot nar udeleži v polnem številu,^ krat pozneje izrekla svojo sod.'12. decs ob 7.30 Seja bo v Hai- uredi potrebno xaradi bo, če je bila kazen postavna ali, Persfield Town dvoram" 1 asesmenta in da se izvoli odbor Ely, Minn. — Dne 3. dec. so za 1947, bile tu na Ely volitve za mest- Qsmjna_ no odbornico. Za župana je o.;Q 1 „ ■ ^ ^ , , „ , .. ,, v .. „. bmitrerjem bo v četrtek ob 7:15 Mathew Marolt, v Ely rojen v ceri{Vi 8V yjda Slovenec. Za županski stolec „ . .. „„ Postavljena seja— Društvo Kras št. 8 SDZ je prestavilo svojo letno sejo iz 2. V Jugoslaviji je nov zakon podržavil vsa podjetja Za odškodnino bo dala vla- ne. To, da bo najvišja sodnija vzela zadevo v roke, bo končno razsodbo pospešilo za en mesec ali dva. Lewis je sam rekel, da je eden vzrokov, da je odpoklical stavko da bonde, ki so le navaden ta, da bo najvišja sodnija lahko presojala zadevo brez javnega pritiska radi ekonomske krize, ki je nastala vsled stavke premogarjev. Ohijski senator Taft je izjavil, da kongres ne bo storil ničesar v delavskih postavah, dokler najvišje sodišče ne izreče svoje sodbe v zadevi premogarske unije. Zadeva sodnije je, da izjavi, log dan narodu na glasovanje. kaj je postava, zadeva kongresa Toda ker bi bil izid isti, ker pa je> da reče, kakšna naj bi bi- kos papirja Belgrad.—Obe zbornici narodne skupščine sta brez ugovora sprejeli zakon, da se po-državi vsa zasebna podjetja, to je trgovino, obrt in industrijo. Edini, ki je ugovarjal, j« bil Dragoljub Ivanovič, ki je trdil, da bi moral biti ta pred- mora vsak glasovati kot ukaže vlada, se je s tem samo prihra- la, je rekel republikanec Taft. j Senator Lucas, demokrat iz 0 na času in denarju. j Illinoisa je pa rekel, da bi moral S tem Jugoslavija ni samo kongres preiskati delavske or- starih konservnih škatelj okove nastal velik požar v hotelu Bar- podržavila vsega zasebnega i- ganizacije in pronajti, če imajo za kovčege. Naredili jih bodo za ry, ki je zahteval 11 človeških metja, ampak ta zakon tudi njih voditelji avtokratično tem vsaj polovico državnega pro-! 100 let in za deset Jugoslavij. žrtev. Kakih 18 jih je bilo ra- prepoveduje, da bi mogel v' oblast. tačuna. Izgleda, da se sedaj bh-, Torej prazno delo, ki se bo mo- njenih. Med razvalinami še ved- bodoče kak zasebnik pričeti na Iz vladnih krogov se zatrjuje zajo slabši časi. Tudi obnova ralo enkrat ustaviti. , no iščejo za trupli. svojo roko tovarn ne gre kljub mnogemu 0 OBNAVLJANJU. — Ker Požar je nastal zjutraj ob Pisanju naprej tako kot se piše. (Dalje na 2. strani) v poslopjih, kjer je nagneteno Ljudi, mora biti pravi red ji, da jih privadijo za take slu čaje. s kakim podjetjem, da vlada ne bo dala premogovni-naj si bo s trgovino, industrijo kov njih lastnikom nazaj, dokler ,2:41, ko je eksplodirala peč na ali obrtjo. Samo tisti lahko! se ne bodo ti pogodili z unijo na gazolin v hotelski restavraciji, to napravijo, ki dobe za to od novi pogodbi in da bo produkci-: Leseni hotel je bil v trenutku vlade izrecno dovoljenje. Se-L'a premoga zadovoljiva. J ves v plamenih. Clevelandski varnostni direktor Frank D. Celebrezze opozarja na nevarnosti, ki se podajajo v natrpanih poslopjih, ni pravega reda. Prerivanje naglica povzroči skoro vselej ttesjiečo. V gneči kdo pade, pa ljudje zaženejo preko in ga do smrti poteptajo, namesto, ^a bi bili ljudje pametmi in da- 'i padlemu priliko, da vstane. Naj nihče ne izgubi glave in dere kot brezumen proti izhodu v slučaju nevarnosti. S tem ^zdraži še druge in kmalu vse divja proti vratom, drug čez d''ugega. Pri tem nastane drenj gnječa, da se izhod zamosti 511 ustavi. . V vsakem večjem poslopju '^ajo po več izhodov. Napaka ljudeh je ta, da vsak misli, more samo pri enih vratih lz Poslopja, če je sila. Z^ito je pametno, če si vsak ogleda tudi druge izhode, ne samo ta-stega, kjer je prišel v poslopje, a bo šel lahko naglo ven, če 8e kaj zgodi. Glavno pa je, da ^sak ohrani mirno kri'v takem S'učaju. Ako je red in so lju-mirni, se poslopje kaj,lah-0 izprazni hitro in ne pride do °bene' nesreče pri tem. Zato Rooseveltov spomenik bo v Londonu U A II I A nČTri a a. * i London. — Odbor za spo-fl W ■ I uKOdOVI mcn.ik- pokojnemu predsedniku Rooseveltu je istega končno o-dobril in bo sta! na trgu Gros-Roosevelt bo naprav- Mary Kostan Včeraj zjutraj ob 7:30 je umrla na svojem domu Mrs. Ma- venor- | veda, dobiček pa vseeno spravi vlada. Za vsa prevzeta pod-; V PENNA JE ODPRT jetja bo dala država bonde. T(JJ)I LOV NA SRNE Vojna odškodnina je TA TEDEN zdaj določena Harisburg. — Radi izredno New York. _ Ministri so se fevila srnjadi je drža- sporazumeli na sledeči vojni od-! Va dovf la ta te,den tudl,lc^ škodnini: Italija bo plačala Ju-! frne" ZadnJ11 teden Je bl1 odprt ry Kostan, stanujoča na 1096 ljen v sto,eči P°zi- radi česar i goslaviji $125,000,000, Grčiji lov »a srnjake. Norwood Rd. Bolna je bila samo -ie bil° naJveč kritike- Nekate" | $105,000,000, Etijopiji $25,000,- Toda lov na srne je odprt sa_ 2 dni. Stara je bila 57 let in ro- ri 80 zahtevali, naj bi bila so- 000 in Aibanjji $5)000,000 Bol- mo v teh okrajlh: Schuykill, dom iz Romunije. V Ameriko je ha v sedeči Pozi' ker Je znano" garija bo plačala Jugoslaviji Susquehanna, Wayne ter deloma prišla leta 1926.' Zapušča moža (Ja Roosevelt ni mogel stati bre< j $25,000,000 in Grčiji $45,000.- v okrallh Cartoon in Luzerne. Florijana in sina Florijana, ki opore. Toda končno je bilajooo. Kje bo dobila denar, še ni --0- je zdaj ravno na potu domov iz vseeno odobrena stoječa soha. rešeno. Nemčije in brata Petra. Mnogo - let je bila zaposlena*pri Gabriel Co. na 40. cesti. Pogreb bo v če-' trtek zjutraj ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v romunsko Rim. — Italijanska policija čas ni več daleč, pravijo. jugoslovanske tajne policije cerkev na 93. cesti. trdi, da ima na rokah dokaze, daI „ ^ . ... . . . OZNA in ki prebiva, zdaj v Ri- Lovrenc Suhadolnik se nahaja v Italiji tajna komuni-! Komunistično časopisje je SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM! na 3. nedeljo. Seja bo torej v ne- Rusi baje pripravljajo vstajo v Italiji so kandidirali štirje kandidat-je: Marolt, Jos. Klun ml. in' dva druge narodnosti. Sedanji) župan Mr. Jos. Koschak ni ho-|deljo is. de^embra/kar 'naj član-tel več "ronati" za ta urad. stvo upošteva Za aklermana sta bila 'izvo-\Lepe jaalice__ Ijena dva tu rojena Slovenca: j v trgovini J. Grdina, 6113 St. sedanj, alderman Jos. Lobe | ciair Ave. lahko dobite zelo li-ml- ^voljeni Fr. Fink ,ne božične jaslice, pastirčke in iz 14b. W. Camp St. Za 3. al-1 drugo, kar spada zraven, iz lesa dermana je bil izvoljen Floyd in iz papirja ter razne druge ze-Dunstan, rojen y Ely. Finci ni-j i0 lepe božične okraske, •so bili postavili nobenega kan-1 Pismo pri policiji— didata, ker popolnoma zaupa-1 Peter Essig ima pismo na gl. jo Slovencem, ker od njih do- policijski postaji v Clevelandu, bijo enak delež pri mestu. —2001 Payne Ave. soba 103. Pi-Mrs. Rozalija Dejak iz West smo je od nečakinje Fran je Lis-Camp St. je bila odpeljana v sy, rojena v Banatu in sedaj v Shipman bolnišnico. Mrs. De- angleškem begunskem taborišču, jak je rodom iz Dobrega polja, lz bolnišnice— Spolarjeva. j Miss Louise Kozlevacr 1254 E. Export, Pa. — Dna 23 nov 175> St Se je Povrnila iz Huron zvečer, ko je šel z dela iz East Rd: bol1niš"lce' Tem IK)torn se Pittsburgha, je bil v avtni koli- i;eh zahvalltl Prijateljicam za zija ubit Jakob Belle. Star je bil °blSke 111 poslane kartice. 45 let, doma iz Slavine pri Po- Nagrade so dobili— stojni. Zapušča ženo in tri otro-' Pri odprtij i trgovskih prosto-ke. Drugi dan' sta poškodbam rov Norwood Appliance Co. so podlegla še dva druga, tretji ozi- dobili v soboto sledeči nagrade: roma četrti pa se bori s smrtjo. 1- F- 'Bogovich, 6701 Schaefer Koliko oseb je bilo prizadetih v Ave-> 2- Mrs. Saffar iz 1073 E. nesreči, poročevalcu še ni znano. St. in 3. Emily Mahne iz „______, 5920 Prosser Ave. Zglasijo naj ; se na 6202 St. Clair Ave. za nagrade. ! Vabilo na sejo— j Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima jutri ob 8 sejo 'v SDD na Recher Ave. članstvo Docim so zadnjič pri je prošeno, da se seje udeleži glasovanju poslancev v nižjo 100%. zbornico dobili komunisti naj- s ri _ nedenoT ^ T * ' George Turek, tajnik društva nedeljo za višjo zbornico komaj Napredni Slovenci št. 5 SDZ se b ami t JVCČ nT' Z6 -ie Prese'i' iz 16011 Waterloo Rd. tt fk,l Pi -r repUvb lkanSka v lastne prostore na 18201 Win-stianka. Izvoliti .je bilo treba ward Ave 200 mandatov in republikanska Pri volitvah za višjo zbornico v Franciji so komunisti na 2. mestu Pariz. ostro napadlo te vesti, češ, da so mu. imajo po šolah vaje z šolar- V Akronu, O. je umrl v nede- stična organizacija z imenom' .7""""''""'" l'c°'.u.a Trojka je dobila ime po tem, ljo zvečer Lovrenc Suhadolnik. "Trojka." Poslana je bila v Ita-' ^ komumfom- ker vsaka celica obstoji iz 3 mož, star 69 let. Bil je brat pok. lijo na ukaz ruske vlade, da za-1 ^ «o pod prisego obvezani, da iz-clevelandskega trgovca Franka čne s terorjem in sabotažo proti ima dovolj lniormaci.ie ^ odkazano naročilo in da iz. Suhadolnika. četam zaveznikov, ki se nahaja- ° S° V vrše samomor, če jim spodleti. V ■o- jo še v Italiji. c 'e' i Milanu je 300 takih celic, v Tu- ' V Trojki so včlanjeni Rusi, rinu 100, v Anconi 50 in v Bo- Kot trdi policija so dospeli Jugoslovani in Italijani, ukaze logni 50. V Neaplu jih je baje Poljska vlada prepovedala časopisje iz U. S. Washington. — Državni od- čiani Trojke v Italijo pred tre- pa dobivajo direktno iz Moskve. I tudi 50. delek je dobil obvestilo, da je mi meseci in sicer iz Jugoslavi-' njih naloga je začeti s terorjem Nekateri pravijo, da je mno- poljska vlada prepovedala 17 je. Kadar bo napočil ugoden čas, I proti zavezniškim četam in vsem,' go tega pretiranega) nekaj pa da poljskim časopisom, ki izhajajo se bo tej tajni organizaciji pri-| ki so proti komunizmu in — Ti- ie le resnice na tem in da se ko-v Ameriki, da bi prihajali na družilo do 250,000 dobro oboro- tu. Načeljuje ji ruski polkovnik munisti pripravljajo na oboro Poljsko. ženih pristašev po Italiji. In ta Lebediev, ki je obenem načelnik ženo vstajo proti sedanji vladi. stranka jih je dobila 62, komu nisti 59, socialisti 36, radikalci 23, ostale pa druge manjše stranke. S tem so bili komunisti postavljeni nazaj, močnejši pa so bili pri volitvah v nedeljo socialisti, dočim so prej pri volitvah v nižjo zbornico precej izgubili. Ker nima nobena stranka absolutne večine, je med njimi kup- Vest iz domovine— Mrs. Mary Zabukovec iz 1109 E. 67. St. je prejela iz domovine žalostno vest, da ji je 25. sept. umrla sestra Ana Strojin v Stav-, či vasi 15 p. Dvor pri Žužemberku. Pa jih je le vzel s seboj nazadnje New York. — Ameriška vla-čija za podporo. Vsaka prvih da je prepovedala Ismailu Hin-treh glavnih strank bi rada dewayu, da bi vzel g seboj v imela ministrskega predsednika, Egipt svojih 18 kanarčkov. Pa toda v to mora dobiti podporo je šel in si jih napravil skuhane .kake druge stranke. Izgleda kot v rižotu. Potem je šel na ladjo da bodo dobili to socialisti. zadovoljen. Tli 2 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 10, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HKndereon 0628 Cleveland 3. Ohio _Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; a Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto «8.00. Za Ameriko pol leta >4.00; en Cleveland in Kanado po poStt. pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.60; la Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. četrt leta $2.50. _Foaametna ttevllka »tano B centov.___ SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mail $«.00 per year. 0. S. $4.00 for 0 months. Cleveland and Canada by mail $4.60 lor 6 months. 0. S. $250 for S month«. Cleveland and Canada by mall $2.76 for S months. Cleveland and »uburb« by Carrier $7.00 per year. $4.00 far 8 months, $2.60 for 1 month«. Single copies 6 cento each.___________ Entered an eeoond-clam matter January 6th 1M8. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187«. _ No. 241 Tues., Dec. 10, 1946 Demokracija, komunizem, socializem in fašizem Te štiri besede ali fraze danes mečemo okrog sebe kot otroci snežne kepe. Dostikrat je vržena ena ali druga gornjih besed v obraz človeku, ali je postavljena na papir, ne da bi dotiČnik, ki jo izusti ali zapiše, 'prav vedel, kaj pomeni. Mi smo na tem mestu že večkrat pojasnjevali pomen gornjih "naslovov," ali "šarž," nismo pa še postavili vseh štirih v vrsto in na vsako obesili bolj podrobno razlago o njej, tako, da bi šel človek od ene do druge, pobližje bral njeno definicijo ter potem vse štiri drugo z drugo primerjal. Naj torej v tem članku vse štiri fraze postavimo lepo po vrsti in vsako natančno predstavimo našim čitateljem. Prečitajtete to ponovno in s zapomnite opis vsake, da boste, poznali njih veljavo, kadar jih boste slišali frčati mimo vaših ušes. DEMOKRACIJA: Demokracija dobesedno pomeni "moč ljudstva," torej ravno obratno, kar pomeni avtokracija (vlada enega človeka) ali. aristokracija (vlada bogatih slojev). Abraham Lincoln je dobro razložil pomen demokracije, ko je rekel, da je: "Vlada naroda, po narodu in za narod." Demokracija torej pomeni vlado naroda, ki je svoboden. Tam demokracije ni, kjer masa človeških robotov, natrpanih s propagando, mar-šira na volišče in voli za eno samo listo kandidatov, natrpanih s propagando, maršira na volišče jn voli za eno samo listo kandidatov, ki je je izbrala in postavila na listo vladajoča stranka. Kako morejo govoriti o demokraciji tam, kjer volvici ne smejo sami izbirati kandidatov, ampak morajo voliti samo one, ki jih hoče vlada? Tam je paič vseeno če voli zanje eden, ali pa 200 milijonov, ker volivci ne morejo izbirati med kandidati. Demokratska forma vlade je z nekaterimi manjšimi pomanjkljivostmi v Zed. državah, v Angliji, angleških Domi-nionih, ter skoro v vseh zapadnih in severnih deželah Evrope. V drugih delih sveta demokratska forma vlade še ni pognala korenin. Izrazite .prednosti demokracije so: politična svoboda posameznika; svoboda govora in tiska; svoboda zbiranja in svobodne volitve. V demokratskih deželah človek ne more biti kaznovan, dokler ne dobi poštene sodne obravnave in če ni sojen po predpisanih zakonih. V svobodnih deželah se sme človek organizirati v strokovne unije in sme izvajati kolektvino pogajanje z delodajalcem. V svobodnih deželah sme vsak pripadati k veroizpovedi^ kateri hoče in če hoče. Značilno je, da v deželah, kjer narod uživa te svobodščine, iste včasih ne upošteva, ker se mu pač zde same po sebi umevne. Pač je pa takoj pripravljen s protestom, če bi bil v eni ali drugi količkaj prizadet. KOMUNIZEM: Z besedo komunizem označujemo navadno politični in ekonomski sistem, kot je danes, na primer, v Jugoslaviji ali Sovjetski Uniji. Dva glavna principa komunizma sta: politična diktatura ali absolutizem ene same stranke in ekonomski kolektivizem: Lenin je nekoč v šali omenil, pa je jako dobro povedal, da bi bilo lahko v Rusiji brez števila strank, toda pod enim pogojem: komunistična stranka mora biti,na oblasti, vse druge stranke pa — zaprte. Kar se tiče te "šale," jo Stalin in Tito do pičice izvršujeta. Diktatura ene sarrie politične stranke je monopol politične moči komunistične stranke v Rusiji in Jugoslaviji. V Sovjetski Uniji ima to moč v rokah manj kot 5 milijonov ljudi, v Jugoslaviji pa — 7 oseb, nič več in nič manj. To pomeni,, da ima vlada kompletno v rokah časopise, šole, radijo — vso pisano in govorjeno besedo. To dalje pomeni, da v Sovjetski Uniji ali v Jugoslaviji nima narod nobenih osebnih ali političnih pravic, kakor jih ima v demokratskih deželah. V komunističnih deželah politična policija vsak čas lahko izvede aretacijo kogar hoče ter ga iz političnih vzrokov ali obtožb lahko zapre, pošlje v koncentracijo ali pa postavi — ob zid. Pritožiti se nima kam. Na ekonomski strani ima komunistična vlada v rokah vso industrijo in vso trgovino dežele, veliko in malo. Pod komunizmom ni enakosti v mezdi in plačah ali v življen-skem standardu. Tisti, ki so najvišji pri vladi so boljše plačani in imajo lepše, udobnejše življenje. To vidimo v Rusiji,! to vidimo v Jugoslaviji. Tam ne more imeti noben posame-j znik kakega podjetja, najsi bo trgovine ali sploh kaj, kjer -bi. dobiček spravil: sam — vse je last vlade. FAŠIZEM: Fašizem se skoro ne da ločiti od komunizma, ker tudi i fašizem pomeni vlado ene same stranke, ki dela na tem, da! zatre vse osebne svobodščine posameznika. Razlika je sa-1 mo ta, da pod fašistično vlado ostane lastnina imensko vi rokah lastnika, dokler si je ne prisvoji vlada iz političnih' ali drugih vzrokov. Tudi v fašističnih deželah si vlada lasti oblast nad kapitalom in delavcem ,se vtikuje v zasebno lastnino s tolikimi odredbami in restrikcijami, da nazadnje nim^i nobene pravice ne delavec ne kapital. Kot v komunističnih tudi vi fašističnih državah delavec nima pravice stavkati. Komu-! nisti in fašisti popolnoma obvladujejo vse strokovne unije, torej nimajo nobenih svojih pravic, da bi, na primer, sklicale stavko na svojo roko. Kot ve.mo ,radi mečejo okrog sebe besedo "fašist" naj-i raje komunisti in drugi radikalni elementi, da bi s tem pso-vali vse, ki ne trobijo v njih rog. To je prav tako, kot pravimo mi Slovenci — da lonec očita ponvi saje. Med komunizmom in fašizmom ni absolutno nobene druge razlike kot naslov ali "šarža." SOCIALIZEM: Socializem, to se pravi: pravi socializem, ne kakor ga učijo naši rdeči bratci v Čikagu, je izmed vseh štirih pojmov najtežje dobro predstaviti. V splošnem so bili v Evropi socialisti prežeti od teorij Kari Marksa, ki je učil razredne borbe in prehod zasebne lastnine v javno last. Toda Marksove nauke si ne razlagajo vsi enako. Lenin, vodja boljševiške revolucije, si jih je, na primer, razlagal tako, da je treba s silo napraviti konec kapitalističnemu sistemu, dočim so se socialisti v zapadni Evropi držali milejše poti v upanju, da dosežejo svoje cilje počasi in brez nasilja. Najbolj tipičen zgled socializma je danes Anglija oziroma program angleške delavske stranke, ki je tam na vladi. Enake programe imajo socialisti v skandinavskih deželah, v Franciji, Belgiji in Nizozemski. Njih načrt je polagoma podržaviti vso bazično industrijo in dobiti oblast nad vso narodno ekonomijo. Socialisti v teh deželah istočasno odločno zavračajo komunistične metode ,to je, da bi se z nasiljem polastili vlade in ustvariti vlado ene same stranke. * * To je definicija v glavnem vseh štirih glavnih" fraz, ki jih ima danes svet na jeziku in na papirju. Pazno prečitaj-te vse še enkrat in potem se pa vprašajte: katera izmed štirih je najbolj po vašem okusu? BESEDA IZ NARODA Iz moje bolezni Cleveland (Newburgh), O.— Mnogokrat sem že opisal razne žalostne in vesele doživljaje naših rojakov. Naj sedaj pa še o sebi enkrat nekaj opišem. V začetku oktobra sem se malo urezal v desno roko.' Ker rana ni bila velika, sem jo obvežal in opravljal svoja vsakdanja dela. A namesto, da bi se rana pričela celiti, se je začela pa gnojiti. Sel sem k dr. Folinu. Ta pogleda rano in nato pa še mene in pravi: Kaj ste neumni, da toliko časa ne greste k zdravniku; roka je otekla, rana pa vsa gnojna. . . še malo me okrega, rano osnaži in mi dene roko pod električno luč, katere žarki gredo prav do kosti. Nato mi roko tesno povije in pravi: Saj ste javljeni v društvo? Povedal sem mu, da ne, ker se mi je zdelo premalo. Zdravnik pa mi naroči, da se takoj javim bolnim in roko držim kolikor mogpče v popolnem miru in čez dva dni naj zopet pridem nazaj, ker bolezen lahko traja dva ali tri tedne. Čez dobrih 12 dni pa mi je zdravnik že izpolnil bolniško listino, da sem zdrav. Dr. Folin je res izvrsten ranocelnik. Tako gnoječa rana, pa jo je v 12 dneh ozdravil. Hvala lepa dr. Folin. Dne 21. oktobra sem šel k sosedu nekaj pore popravit. Ko sem mislil, da je delo že opravljeno, sem se še nekoliko nategni!, da bi še daleč nekaj odrezal. Izgubil sem ravnotežje in padel osem čevljev globoko na kamnita tla. sem ustal, se mi je zdelo, kot da me je nekdo polil z vročo vodo. Iz ust, nosa in glave pa priteče kri. žena in sosedje prihitijo na kraj nesreče, me spravijo domov in kličejo zdravnika, kateri pa je naročil, da me odpeljejo v bolnišnico. Sosed me takoj odpelje v St. Lukes bolnišnico. Tam pa sta me že pri vratih čakala dva mlada fanta vsa belo oblečena in eno dekle tudi v beli obleki in me hitijo izpraševat, kdo sem in kaj želim od njih. Dasi sem jim težko odgovarjal s polnimi ustmi krvi, sem jim vendar povoda!; da sem velik revež ves polomljen in-zbit. D j ali so me na neki voziček in me odpeljali daleč nekam po bolnišnici. Ustavijo se pred neko sobo, ki je bila obokana in podobna kleti, kjer so razni stroji z raznoterimi lučmi. Ko me omijejo, zašijejo kožo (ne obleko), božajo mi hrbet. Ker je bolj bolelo, tam so bolj pritiskali fantje. Nato pa so me zrinili pod nek stroj ter vzamejo sliko mojih grešnih kosti. Ko so to opravili so mi pa menda hoteli razkazati bolnišnico. Peljali so me daleč, en čas gori in zopet doli. Na vogalih pa so tako naglo obračali, da sem se z zdravo roko oprijemal vozila, da ne bi zletel z voza. Po dolgi vožnji po bolnišnici pa se vendar ustavijo na nekem vogalu. Mimo je š'lo mnogo ljudi," ki so me pogledali, pa zopet šli svojo pot. Posebno radoveden pa je bil neki moški, ki je bil visoke in čedne postave. Kolikor sem mogel videti z enim očesom, sem ugotovil, da je imel na sebi neke vrste uniformo. Premišljam, kdo bi bil, pa se domislim, da ima nekako tako uniformo včasih Mr. Ferfolia ali Mr. Grdina, kadar bolj imenitnega polagajo k večnemu počitku. Zberem vse svoje moči in vzdihnem iz globine mojega srca — oh, joj! Mož v čudni uniformi me zapusti. Pride k meni bolničarka ter me vpraša, če sem še tisti kot sem bil. Rekla je: Mr. Resnik? — Jaz ji samo pokimam ker govoriti že nisem mogel več radi polnih ust krvi in sline. Zopet razkazujejo bolnišnico, kajti peljali so me zelo daleč. Končno pa se ustavimo v dokaj čedni sobi. Iz pogovorov sem sklepal, da je še več oseb v tej sobi. Menda so imeli odborovo sejo. Moja šoferka jim kaže name in moje slike oziroma slike kosti mojega rojstva. Pa niso bili nič kaj zadovoljni. Sklep te odborove seje je bil: še enkrat mora pod "X-ray." Zopet m Obstaja s pomanjkanje. za izdelovanje lla. splošno svetovno maščob i obodov Itvresj avtov • • • IZROČAJTE ODPADKE MAŠČOB! Danes se jih bolj potrebuje kot kdaj koli. se peljemo v tisto klet. Zdravnik, mi ukaže, da naj se vležem na tisto železno mizo. Trudil sem se na vse mile viže, pa ni šlo in ni šlo. Pride mi na misel tisti slovenski izrek: Se pripravlja kot ta bolni. . . Poprosim torej bolničarko, naj mi pomaga. Strežnica me prime za roko, nekoliko potegne in zdravnik pa zadaj porine in bil sem na tisti železni mizi. — Ampak, kako se je takrat posvetilo in kako sem zakričal in kako je zabolelo, tega pa ne morem povedati, vem le toliko, da je bilo strašno. Druge slike so bile toliko boljše, da so bili vsaj zdravniki zadovoljni. Zopet se peljemo daleč po bolnišnici. Ko bi bil mogel gledati z obema očesoma, bi bil veliko videl. Ko so me zapeljali v neko sobo, pa mi reče strežnica, da naj vstanem. Zopet sem bil prisiljen prositi za pomoč. Ko sem se usedel, je bolničarka pričela pripravljati neke "flaške" in me prime za mojo levo (zdra vo) roko, da jo prične zdraviti. Povedal sem ji, da me ta roka ne boli in naj mi ■ zdravi bolno roko. Dečva me samo pogleda, a ne reče nič in že je zabodla neko iglo pod kožo. Ko to opra vi, vzame drugo posodo, tako kot prvo in zopet v zdravo roko zabode. Mislil sem si: tam zdravi,*kjer me ne boli. Nato mi reče: nimamo postelje, greste lahko domov. čudil sem se, da tako velika hiša, kot je St. Lukes bolnišnica, pa nimajo ene postelje, kjer bi mogel ranjen človek prebiti eno noč. Pri nas imamo majhno hišo, pa je vedno še ena prazna postelja za vsak slučaj. Nato pa pristopi k meni moj sin in pravi: "Zdravnik je rekel, da si niste nič kosti polomili, da greste lahko domov. Sem z avtom tukaj, da vas lahko odpeljem domov." Naslednji dan pa pride dr. Folin na dom in vse potrebno ukrene, da sem po 39 dneh zopet zdrav, dasi bom posledice padca čutil še dolgo. Prav z iskreno hvaležnostjo se zahvaljujem dr. Folinu za toliko pomoč in tako izvrstno zdravljenje. Priporočam ga v vseh potrebah. Kadar ste bolni, se z vsem zaupanjem obrnite k dr. Folinu, kakor je meni pomagal v času lllllllllllllllllllll če verjamete al' pa n@ iiiimimmiii;;; "Voznik je nekaj časa začudeno gledal okrog sebe," sem korajžno nadaljeval, "potem je pa stopil iz avta in kolikor mo- nesreče, tako bo tudi vam. Hvala tudi vsem tistim, ki ste me obiskovali v času bolezni, posebno Mr. Jos. Keniku in Mr. Antonu Meljaču za številne obiske. V nesreči se spozna prijatelja. Seveda, vso hvalo pa sem dolžan Bogu, da se, nisem še bolj poškodoval ali celo ubil. Nekateri so me spraševali, kaj sem neki mislil, ko sem letel na tla. Po pravici povem, da nisem mislil nič, še kesanja nisem imel časa obuditi, tako se je vse naglo izvršilo. Kdor odlaša vse na zadnjo uro, se moti, ako pride tako naglo kakor je 'bilo z menoj. Zato pa je boljše, da smo vedno pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas nesreča doleti. Hvala tudi društvom za izredno pomoč v času bolezni. Kdor ni še v društvu, ali kdor ima samo eno društvo, naj se vpiše, brž ko mu je mogoče. — Saj vidite zgled v meni in prav tako ste tudi vi lahko nesrečni. To nisem napisal zato, da bi se mi smejali, pač pa zato, da vas opozorim, da če greste le šest palcev od tal, poglejte, če je vse varno in čim višje greste, tem bolj bodite previdni. ,čie bi si bil jaz mislil, da je na lestvi ne,-varno, bi ne bil padel in ne bi bil imel toliko in tako hudih bolečin. Vedno mislite, da" kadar ste od tal, da lahko padete doli. Ko sem spomladi obrezaval drevje, sem vedno mislil na pokojnega Jerneja Knausa, ko je obžagaval drevje, pa je padel doli ter se do smrti poškodoval. Ker sem bil previden, se mi ni zgodilo nič hudega. Tukaj pa sem bil nepreviden, sem imel zato težke posledice, katere bom čutil še dolgo. Previdnost rojaki, in marsikatere nesreče se boste obvarovali. Jacob Resnik. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani* se toliko piše o obnovi v Jugoslaviji, naj v naslednjem podam sodbo poznavalca razmer o obnovi. Ta piše tole: Res so ljudje že mnogo porušenega obnovili, pa bi seveda več, če bi verjeli na mir in pa če bi se zanesli, da jim obnovljehega ne bodo zopet pobrali ali podržavili. Treba je reči, da so tudi marsikako javno delo začeli, zlasti se trudijo obnoviti prometna sredstva. Vendar se o vsem tem več piše, kot se v resnici naredi. Eno in isto stvar pripovedujejo po večkrat, da se ustvarja javno mnenje, koliko da se dela na obnovi. V zadnjem času zlasti pripovedujejo, da je treba popraviti tisto, kar je skupnosti bolj v korist, drugo da pride kasneje na vrsto. Za skupnost je seveda važnejše popravljati železnice kot pa kakp slovensko vas. To bi do neke me- u stanovi j ene zadruge Jazbec v Planini na Kozjanskem s krediti, ki jih dobil, zgradil sebi preveliko hišo in da je delil kredite drugim nepravilno, za stroške pa si zaračunal 40,000 dinarjev. Torej kar lep korupcijonist pod novim režimom. Tajnik v Ljubnem na štajerskem je sebi nakazal kredita 150,000 din in le,.kar je ostalo, so dobili drugi. Tajnik v Podlipoglavi pa nažene vse "prostovoljne delavce" na svojo stavbo, da mu delajo prostovoljno tlako. Najhujše pa je, pravi ta list, da/si proti takim junakom osvobodilnega gibanja nihče ne upa pritožiti. — No, ljudje že vedo, kaj se pravi pritožiti se proti komunističnemu agitatorju. Zato raje trpe. Dalje beremo, da porabijo kredite, ki bi morali biti za obnovo, za zidavo novih zgradb. Tudi to seveda tisti, ki so danes na vrhu. Pa tu- gočje prijazno (nagovoril hišno gospodinjo, ki je sedela na gu-galniku v parlorju in ki je menda mislila, da je zdaj prišelV tisti obljubljeni sodni dan. Kar trda je bila od strahu, kar si lahko mislimo. "Jo že kar vidim, kako buli oči v nepričakovanega gosta," mi je prikimal voznik Tone, ki je zvesto zasledoval vsako mojo besedo. % "Voznik je bil' menda tudi sam ves prestrašen, vsaj v zadregi je bil in ni vedel, kako bi se opravičil. Končno pa le reče ženski: "Ali mi morete povedati, kje bi bila najbližja pot v Lorain?" ženska si je bila med tem že opomogla in je začela prav resasto gledati v nerodnega voznika, ki bi ji skoro podrl hišo. Pa jo, zmene, še vpraša po najbližji poti v bližnje mesto, namesto da bi segel po denarnico« in vprašal za škodo. Prav grdo ga pogleda ter mu pikro odgovori : "Kje da je najbližja pot v Lorain, vprašate? čakajte! P° moji sodbi boste najprej tam. če zavozite skozi tisto-le špajzo v kuhinjo, obrnete tam pri pe-či na desno in jo udarite skozi zadnjo steno in cez porč. Če se tam igrajo naši otroci, bodite tako prijazni in jim zatrobite) da se bodo umaknili." "Skozi hišo, da jo je ucvi'l postajna?" se začudi naš voznik in nehote nekoliko odneha Prl vožnji, da bi zvedel, kako se je stvar končala. "Kaj vem, če .jo je, ali če j° ni, saj nisem bil zraven," se iz* govarjam, ker res nisem vedeli koliko je resnice na vsem tem- "Bo pa zopet ena tistih vaših; nemara, ki ste jih ves poln. konštatira Mr. Grdina, ki zopet potiplje Buick, da je kar posk0' čil in skušal popraviti zamuje' no. "Ali še katero veste?" je P0' baral gospod Fronc in se sladfco nasmejal. "Še dosti jih vem, pa ne za' ležejo dosti, kot vidim," se^ priznal. Nisem jim hotel ravnost povedati, da bi rad voz' nika oplašil, da bi se spravil o vozarenja in meni prepustil za nekaj časa vajeti. "Ali ste že slišali tisto o dami, ki je merila cesto s svojo )'' mozino, pa so ljudje pred iti®' nim vozilom bežali na drevje-vprašam cenjene poslušalce. „ "Bo že spet kakšna tak*1^ meni Mr. Grdina, "pa le poveJ' te jo, nam bo krajši čas." "Jo bom pa povedal, dolga," se rad vdam. saj fl» t Torej neka" košata gospa ima pri neki organizaciji dve šarži, ki je strašno lepa, si jo človek ogleda s pručee. vozi v svoji krasni limozini Ki Pr di zida se, pravi ta list, na divje* re ljudje še razumeli. Zgodi se j brez načrta in slabo_ Te stvari pa, da je tistih potrebnih stva-! Se bero y komunističnem listu, ri vedno več na jugu in da Slovenija ostaja razkopana, kot je bila, v kolikor ljudje sami ne delajo na svojo roko. Tako spet Belgrad, kjer so komuhisti vse centralizirali, dela za južne kraje države na račun Slovenije. Tako beremo sedaj, da bo Slovenija s "prostovoljnim delom" zgradila 100 kilometrov ceste Zagreb-Belgrad. SE ENO O OBNOVITVENIH DELIH. — Da z obnavljanjem ni tako lepo kot se včasih piše priznava "Ljudska pravica" sama v št. 9. oktobra. In glavno torej mora biti korupcija med novimi vaškimi veljaki, ki sedaj strahujejo slovenske vasi, že res velika. PO VOLITVAH ZAPRO TRGOVINE. — Pred volitvami 27. oktobra so govorili, da bodo po volitvah zaprli trgovine in podržavili vse obrti. Tako bi se imel komunistični program pomakniti korak dalje k svojemu cilju pojiolne kolektivizacije. če se to zgodi, bo ostal samo še kmet lastnik zemlje, toda kako dolgo. (Med tem poročajo, da je že prejet v Belgradu nov zakon o 6» oD železniški progi. Tam so delavci napeljevali žico na ^ zojavne drogove. In ravno p*e seboj vidi, kako dva dela^ plezata s svojimi železnimi ce Iji gor na drog. Madama,,^ ' mislila, da se ves svet vrti sa^ okrog nje, ustavi, ko pripelje, v tistega droga in zavpije del® cema, ki sta plezala na- di'0^ "Nič se ne bojta, ne! Kaj ©j*'. ta, da danes prvič vozim.,^ ni treba bežati že kar po di'e^ ju, če se ženska pokaže na ^ z avtom." Cenjeno občinstvo V Buicku je vzelo pripovedova s smehom na znanje, afliP1 r našega ovznika ni prav nic je, ljilo in kot klop se je držal W sa. Ne kaže drugega kot poČa*' ti, da se bo sam navfeličal, j glasilo komunistične stranke na' nacionalizaciji vseh podjetij. ; Slovenskem bo že vedelo. Tam j Ali so v tem zakonu obsežene vse i beremo pritožbo, da je predsed- j trgovine in obrti, še ni jasno. ' nik nove pod novim režimom j Opomba uredništva). si dokazoval ter se vdal nez^ prihodnjosti. "V Bowling Green bom0 vili nekoliko vstran in šli o kat mojega sina v Grand 0 pids," je povedal Jakšič, ko s se bližali lepemu mestecu. "Kaj pa dela tam?" sem šal. "V šolo hodi, bo menda nerala," je pojasnil Mr. Gi"<11 bi « +01V. r/O "Samo vpr*' ki je o tem že vedel. "Sam° koliko ovinjka bomo naprav ile bomo skoraj nič zamud11 Zakaj pa ne, saj imamo Willard bo že počakal tisto ki jo bomo tukaj zmudili. tp-ur<* AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 10, 1946 arts 'H 3 Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Tudi nocoj se je stegoval po peči neki stari stric, Rohnetovi otroci so ležali na trebuhih, si Podpirali umazane glave in živo gledali po ljudeh. Stara .Rohnečka, ki je imela roko zmerom glavi. Kam so ga pripravili čevlji na 'škrips', pa te nesrečne punce! Berač je, pa še manj nego berač. Ali ni res tako?" \ . "Prav tako je!" "Vidite, tega bi ne bilo nič treba, ko bi bil imel Barbič pamet in bi bil v mladih letih, kakor sem bil jaz in kakor ste Dijakovo pismo "Prosveti" make one]a|DAY MULTIPLE ViTAMiN CAPSULES your buy word P«rhap> you need vitamin«. If you do, you wont vitamins that are-Potent, Easy and Convenient to take, Economical. Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule contains the full basic dally quantities of five vita-mini, whose requirements In human nutri. t ion have been establish-Talce one capsule every morning and yo" can forget about vitamin supplements until the next day. That's CONVENIENCE. Pay for onl> one capsule each day. That's ECONOMY. GUARANTEE! Your money back if, cf:sr taking a single One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsulo every day for sixty days, you aro not entirely satisfied. Co sure to ask for One-A-Day (brand) MdW-pie Vitamin Capsules. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart. Indiana bili vi, boter, in drugi pošteni možje f" "I, kako pak!" "Ta Barbič pa zmerom — udri za babnami! dokler so ga mogle noge nositi. Nikoli ni bil nič vreden in tudi sedaj ni!" "Ali nam nimaš nič drugega povedati?" ga ustavi Lovrečka. "Ali samo po revežih udrihaš?" "Molči, baba! . . Saj mu nisi nič v rodu", jo ustavi Lazar. Selček pa sune Kepca in reče : "Sedaj je ura! . . Sedaj povej, kar jirti gre, onim le mogočnežem." Kepec osrčen odrine nekaj sosedov in stopi korak naprej. "Ali smo zato sem prišli, da nas boš zasramoval?. . . Čeprav smo reveži, pravico imamo pa le!" "Pravica je naša!" zagrme Kozjerepci. "Vi pa samo — udri po re- J vežih! ako le skupaj pridemo", J togoti se dalje Kepec. "Kaj ho-; čete Barbiču, vas jaz vpra-! šam?" . I "Kaj boš ti izpraševal, kro--; ta!" se oglasi Rohnečka in sto- ' pi predenj. "Molči ti, ki nič ne veš!" ga ! ustavi Lazar. "Jaz pravim, da naj bo mir, | dokler jaz govorim!" se razto- ' goti Rohne in udari po mizi, da ' je luč pod stropom zatrepetala, j "Ali smo prišli pomoževat ali 1 smo prišli posanjat, kakor misli ! ta Kepec?" "Ti zgaga, ti! ... Ti seriga, ' ti serižna! . . Kar molči!" vpi-1 jejo vsevprek botri. "Matec, kaj pa govoriš, kadar te boter nič ne vprašajo?" . zapodi1 se vanj Kravajec in ga 1 pahne nazaj v kot. To je pravica " sikne Ke-! pec premagan. Rohne pa nadaljuje: "Tako-le je: Človek še res-: nice ne sme povedati. Komaj zinem, pa se zapode vame ka-' kor sršeni. Kadar nima kaj ! jesti, pa le moram skrbeti zanj, ! kakor sedaj za Barbiča.'.' Oh, bogve, koliko si jih že napasel", se oglasi neka zboro-j valka pri peči, kar pa ni motilo ; Robneta, ki jo je samo ostro i pogledal. "S tem Barbičem je ravno j tako . . Ko je bil mlad, mu ni ' smel nihče nobene reči, precej j se, je zapodil v človeka, sedaj j naj ga pa redimo" . . "Nikoli! . . I-jov! . . I-kaj-' pak! . . Še tega se manjka!" . "Čakajte no, da vam povem ; . . Delati ne more več, in ob-! čina ga mora sedaj rediti." "Pa naj bi bil varčeval!" "Župan me je bil povabil in mi naročil: Povej, povej ljudem, da pojde sedaj Barbič od hiše do hiše, pa naj mu dajo jesti. Kmetje naj ga imajo po tri dni, bajtarji pa po en dan. Zato je bilo nocoj 'ukazano', da sem vam t,o povedal. Ali ste zadovoljni?" "Kaj ? — M i ga bomo sedaj pasli?" se upro kmetje. "Tako, to je pravica!" se zažene zopet na sredo hiše Kepec. "Jaz ga bom redil en dan, Lazar, ki premore vsaj desetkrat toliko kakor jaz, in gotovo več, kakor ves Kozji rep, ga bo pa redil tri dni? Ali je to pravica" študent iz Gradca je poslal u-redniku "Prosvete" v Chicago pismo, kjer pokaže na vrednosl raznih partizanskih pisem i? Slovenije. "Prosveta" tega pisma ni prinesla, zato prepis m priobčujemo. Pismo je pisano ko mlad dijak gleda na par tizanstvo in na strahote, ki s< se zgrnile nad Slovenijo, žali bog moramo radi divje mašče valnosti titovcev ime nzpustiti Sorodniki nekaterih naših do pisnikov, ki so si upali izpove dati resnico, ki ni všeč partizanom, so morali v "svobodni" Ju goslaviji že mnogo pretrpeti. Cenjeni gospod urednik! Morda Vas bo razveselila no vica, da so štiri številke VašegJ časopisa Prosveta srečno pri spele čez lužo na nasl«v UNR-RA Student's Hostel, Graz Hochsteingasse 37, Austria Bog daj, da ne bi bili morda ža lostni pričujočega mojega pisa rlja. Tistih nekaj številk Prosvete me je namreč pripravile do tega, česar v Vašem uredništvu. še ne veste. Predstaviti se Vam moram kakor ukazuje moderna mani-ra; morda bo skoraj dovolj, č( Vam kar skraja povem, da sen Legunec, eden od tistih tisočev ki so se umaknili ob rojstvu nove Jugoslavije in potem iz stare domovine v Avstrijo in Italijo ali še kam drugam. Vaš: časopisi, za katere ne vem pc kakšnem posredovanju ali na-migljaju so našli pot na ta naslov, so prišli tudi meni v roke. Kot vnet narodnjak in ljubite!; slovenske besede, ki mi je tolike dražja, če jo »slišim iz oddaljenih Združenih držav, sem Vaš«, časopisje z zanimanjem preči-tal. Najbolj med vsem so me zanimala pisma iz domovine, ki .jih ponatiskujete. O dogodkih; ki jih prinašate na prvih straneh, smo itak tudi tukaj sproti obveščeni. In sem eital marsikaj, kar me sili, da Vam "pisem. Menili boste skoraj gotovo, se že poznamo. Dejal bi, da ste že uganili, kdo in kaj sem, ne'da bi sploh vedeli za moje ne pomembno ime. Morda bo celo dovolj za Vas, da sem begunec m boste zavoljo tega vse nadalj-ne vrstice malovredno presodil s priučeno ali prirojeno tendenco Vaših rdečkastih očal. — Skratka, rekli boste najbrž, to je eden od obupanih "izdajalskih" klerikalcev, ki se še danes po končni zmagi svetovne demokracije upa nekaj oporekati vsem dejstvom novega časa." Posvariti Vas moram, da nisem' nikak klerikalec, ampak krščanski socialec. Motite se namreč, če mislite, da so vsi slovenski begunci, ki so bežali pred Titovim rdečim blagoslovom — klerikalci. Toda najdete prav tako pristaiše jugoslovanske (nacio-' r.alne stranke, socialistov, kakor tudi pobornike za ideje svobodne, neodvisne Slovenije. Pisana družba, ali ne? Najbolj čudno pa se Vam zdi, kakor imam vtis ob branju Vaših i stolpcev, zakaj so prav za prav ti ljudje s tako različnimi naslovi svojih prepričanj bežali od doma prav tedaj, ko se je razgorela na nebu slovenskega naroda nova, rdeča zvezda svobode. Zdi se mi pa, da ste si o tem kratkomalo na jasnem in še bogve, če Vas bo volja tole pismo do konca prečitati. Tovariš Tito Vam je po vsem videzu že zdavnaj poslal spričevalo o slovenskih beguncih, katerega je lastnoročno podpisal in potrdil s pečatom komunistične Partije in Vi, ki zastopate takozva-no progresivno linijo ameriških Slovencev, ste to spričevalo prejeli, ne da bi se sploh kaj pozanimali, ali morda ni ponarejeno. In ste začeli še Vi preko vse svoje žlahte, preko svojih prijateljev in skozi mikrofon Prosvete pomagati z vpitjem: "Begunci so izdajalci!" Itd. Vaše namerno priobčevanje izključno ten-denčnih in ne v majhni meri meri zlaganih pisem iz domovine, kakor razni drugi članki in povestice jasno kažejo Vaš namen. Mislim, da sva si oba na jasnem, Vi, gospod urednik in jaz, vsak po svoje seveda, čudno se eni le zdi, da ste včasih v USA kar točneje poučeni o vseh dogodkih in stvareh, ki »e tičejo polpreteklosti in sedanjosti v itarem kraju. Izgovarjali se loste morda, saj to pišejo ven-lar iz domovine. Vprašate se ia ne, ali morda vefsti in pisma z domovine ne prinašajo vse-ej resnice in niso vselej točna, la jih pišejo nemalokrat ljud-re, ki so v službi preračunane Titove propagande z name-lom, da bi še ameriške Sloven-:e prepričali o tem, kako se je Slovenija "osvobodila" vseh losedanjih diktatur nasilja in okupacije. Nikdar pa ne po-/edo pisma, da vlada sedaj v 31oveniji prav taka diktatura,! /erjetno pa še mnogo hujša, { cakor so bile celo fašistične.l i Tega ne pove nobeno pismo, j 3akaj ne? Zato, k,er si upajo >od Titovim "demokratičnim" erorjem pisati le tisti ljudje, ki trobijo v režimovski rog. Že iejstvo samo, da more v no-' /i, demokratični Jugoslaviji obstojati režim samo v senci >znovskih bajonetov in brzo-' itrelk, pove razsodnemu človeku dovolj. OZNA upam Vam mora biti kakor dobremu poznavalcu razmer doma, znana kot učinkovito sredstvo proti "svetovni reakciji." Iz Cleve-landa mi piše bratranec (ki je Vaš naročnik), kako dolgo po-.uje do njega pošta iz domovine. Od mene iz Gradca ga dobi v desetih dneh, od doma pa potuje pismo mnogo-lcart po tri mesece. Tudi se pritožuje, da mu skoro nič ne pišejo in me prosi za posredovanje novic od doma. Pravi, da mu nič ne pišejo o podrobnostih. Doli vedo, zakaj tega lie pišejo. Boje se namreč Ti-j Love "freedom of speech." In ko bi Vi vedeli, koliko drugih različnih "freedoms" ima še Titova demokracija" Kar za glavo bi se prijeli in na mah spoznali, kako daleč ste še v USA za najnovejšimi "demokratičnimi" pridobitvami jugoslovanskih narodov! To je nekaj nezaslišanega in Vi sami bi imeli občutek, da je ameriško pojmovanje demokracijo kvečjemu še za objekt, na"katerem naj preizkusijo najnovejši kaliber atomske bombe. — Sedaj upam, boste razumeli, zakaj iščejo slovenski begunci pribežališča pri zapad-nih zaveznikih. Seveda, razumete le, če 'hočete, kajti v nasprotnem slučaju se spet lahko izgovorite na demokracija. . . Le pred tem bi Vas opozoril: ne domišljajte si, kako odlično ste poučeni o rzamerah doma in o moderni zgodovini komunističnega terorja. Zatorej tudi niste na trdnem, kakšno prepričevalno resnico naj bi o-znanjala Prosveta ameriškim rojakoni. Kajti nekoč boste spoznali, kar bi že zdavnaj morali, namreč, kako veliko odgovornost ste si naprtili na ramena, ko ste se namenili s svojim časopisom pomagati pravici do zmage. Menim, da se ne zavedate te velike naloge v polni meri. Vsaj pisma in drugi sestavki iz domovine puščajo ta videz. Jaz sem trenutno študent; a nisem samo teoretično poučen o fašistični in komunistični ideologiji, ampak sem obe ti veliki gibanji in vse' njune sadove .udi praktično preizkusil. Za časa okupacije sem bil zaprt nič manj kot trikrat v skupnem znesku 145 dni, k čemer pri-stej'te še 7 krat 30 dni, t. j. vse skupaj 355 dni ali praktično eno leto. Sedem meseccv sem bil namreč še potem v koncentracijskem taborišču. Verjemite mi ali ne, da vpričo tega nisem v stanu simpatizirati ne s iako ne z drugačno obliko fašizma. Moj brat je bil zaprt trj leta in nazadnje so ga v Bu-chenwaldii pql^orjpali s plinom. In vendar sem prepričan, da danes v Titovi Jugoslaviji zame ni prostora. In to iz čisto preprostega razloga, ker tam ni svobode, ker imamo tam sedaj namesto fašizma komunizem, ki ga lahko mirne vesti označim za fašizem na omni-potenco, ki ima na obrazu masko ljudske demokracije. Vi ste učen človek, najbrž ste brali Marxove in Leninove katekizme in ste morda celo uživali ob tistem branju, nikoli pa niste imeli prilike od blizu, v resnici videti gorje komunistične revolucije. Pri nas so komunisti uprizoril to klanje za časa okupacije in s tem trpljenje j naroda podesetorili. Vi nikoli ■ niste okusili rdeče svobode, ki ' ni svoboda, ampak tiranstvo. ' Kajti laž je, kdor trdi, da je j danes v Jugoslaviji svoboda govora, združevanja, mišljenja ali vere. Ne čudim se Vašemu naziranju in Vašemu tisku, ki vneto mežnari maršalu Titu, kajti Vi za časa okupacije niste bili v starem kraju in tudi ' od prej ste morda poučeni sa- mo po časopisih in radiju ali mogoče s pismi, ki so zdaj za-dobila ostrejšo, včasih kar nesramno ali pa vsaj nedostojno obliko. Krivda pa je Vaša, ker se ne potrudite do resnice in objektivnosti, ker tako na slepo, s strankarsko zagrizenostjo prepisujete pisanja, ki jih namigujejo okornim rokam naših kmečkih ljudi razni agitatorji in propagandist, ki so diplomirali v Moskvi ali na kakšni drugi komunistični visoki šoli. Mislite, da se ne pozna, kako so včasih pisma, ki jih po-naciskujete, polna očitne, v rdečih birojih prekvašene tendence ? N. pr. čital sem, da je prišel v Ameriko velekramar Churchill. . . " Prosveta, 25. 6. 1946 stran 2). Kje je omenjeni čevljar pobral te besede? Mislite, da se rode takele časnikarske fraze v glavi 60 letnega čevljarja, kar same od sebe? To pismo, oz. tisti stavek je bil ali narekovan, ali pa ga je mož prepisal iz ljubljanske "Ljudske Pravice." Pa ko sva ravno pri tem, oglejva si to pismo malo od blizu. Mož našteva, koliko stotin Slovencev je padlo v" posameznih krajih Notranjske. Ne pove pa nič, od koga so padli, kdo jih je po-strelil ali pobil. Hinavsko se izmuzne in potem začne z opisovanjem tistih pokoljev. In nazadnje zabeli s tisto zaklano deklico. Poznam take zgodbice in še hujše, strašnejše in še bolj nazorno opisane. Slišal sem jih tudi od domobrancev, kajpak, na rovaš partizanov. Verjame se samo, kar je z imeni, datumi, pričami potrjeno. Le to edino more biti res zanesljivo merilo. * Poljubno pa si lahko izmišlja zgodbice slehernik z malo fantazije. Na ta hačin se da prepričati stare tercijalke ali kvečjemu hej-slovansko navdahnjene neka-ternike v USA, ki se jim zdi, da ob tem podoživljajo kakega Karla Maya v komunistični izdaji. Ko piše čevljar o 20 tisoč dinarjih, ki naj bi jih prejel po njegovem vsak belogardist za ubitega komunista, se morcla spominjate, da so bile med vojno v Ljubljani lire in ne dinarji. Tam zraven se či-t-a tudi o firni roki in je poleg predpisana tendenčna kleveta, da je bila 'to duhovniška ustanova. črna roka je bila, to je dejstvo, kakor je danes dejstvo, da je OZNA. To so bile trojke (o njih je le malo znanega) skrajnih nacionalnih liberalcev, ki pa so povsem na lastno pest preganjale komunizem z radikalnimi metodami, ki so mnogokrat škodile idejnemu pokretu antikomunizma in sem jih obsojal tako jaz, kakor marsikateri drugi. (Dalje prihodnjič) 1EL0 lOIIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 85 let starosti naj se priglacijo _____ f $29 za 40 ur dela na teden MALI OGLASI Za pralne stroje Popravljamo pralne stroje; vse delo absolutno garantirano. William Zika. Pokličite EX 7668 ali EN 0768. (243) Izgubljena ura V petek 6. dec. je bila izgubljena pri SND na St. Clair Ave. moška „zapestna ura, Waltham izdelka, fc vrezanim napisom S. A. J.,9-27-41. Pošten najditelj dobi nagrado če pokliče KE 6557. (242) Hrana in uniforme zastonj. Zglasite t The Ohio Bell Telephone Company ] »oba 901 700 Prospect Ave. Moške in ženske se sprejme P, za tovarniška dela MOŠKE: inšpektorje truckerje ŽENSKE: asemblerce varilke Za 2 in 3 šift 5 dni v tednu Stalna zaposlitev z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. __(246) Sprejme se j PACKERS f] za Shipping Room i INŠPEKTORJE 53 ur na teden Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. (x), Za prekladanje tovora Nickel plate tovorno skladišče E. 8. St. in Broadway Plača 83ttc na uro Čas In pol za nad 8 ur. 1 Zglasite se pri Mr. George J. Wulfl Nickel Plate R. R. Co. E. 8 th & Broadway (245) MALI OGLASI MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, pita, olje. Korko vodo aH paro. "Resetting $15 — čiščenje «5 oremenjamo stare na pita all olja Thermostat I Chester Heating Co. r 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) S koruzo pitani prašiči Opaluženi v vroči vodi John A. Tompkins .3979 W. 25th St. Pod Brooklyn mostom Tel. SH 3689 (Tues. X) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Kadar se pelje "lord župan." — London se je vrnil k običajem mirnega časa in prvič v osmih letih so Londončani imeli zopet priliko videti na cesti kočijo, v kateri se vozi "lord župan" Sir Bracewell Smith iz Guildhall po Fleet cesti v Londonu, Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 druži- j ni, 6 in 5 sob, blizu 88. ceste in Superior; novo dekorirana; sedaj je prazna. Za informacije pokličite EX 5805. (243) Piano damo Odda se piano še v finem stanju; pripravna bi bila za kakšne dvorane ali klube. Kdor bi jo hotel, naj se zglasi na 5326 Homer Ave. spodaj. (243) Slovenski večer ob sredah 9. zvei. - 2. zj. GODBA VSAK PETEK. SOBOTO IN NEDELJO 9 zveč. do 2 zjutraj Zabava EDWARD GLIHA ' ORKESTER RALLIS CAFE E. 55. ST. IN SUPERIOR AVE. t —cm— OF THE inmttmtommmtoto«« *., ; Z 'A*-v V' i" '% ; ' 'V* ; •V«'; i-. A V v .{'jff^ 4 err AMERIS&A DOMOVINA, DECEMBER 10, 1946 Frančiško Prince Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči . Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI BLAGOPOKOJNEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SVAKA LOUIS R1GLER ki je v Bogu mirno za vedno zaspal dne 10. decembra 1944. Dve leti je že minulo, kar Tvoja pot se je končala, ko ločila Te je od nas, na božji klic nemila smrt. Žalujoči ostali: K Tebi danes romajo spomini, ob obletnici Tvoji oko se solzi, počivaj v miru, blaga duša, in večna luč Ti sveti naj. HLAD DRUŽINA Cleveland, O. 10. decembra 1946. Zakaj nova kočija je bila mnogo težja od starega kolesij a in konjiček ni mogel bita tako ur-, nih nog kakor pred kolesijem. Zopet se je začela zanj nova j skrb. Tudi to kmalu odstrani. Grošelj 'v Cestnicah je imel kobilico, ki je bila tako podobna Crevesnikovemu konju kakor jajce jajcu. In to kobilico je hotel Cene imeti, pa naj stane kar hoče. Pogajala sta se že večkrat, a Grošelj ni imel nič kaj volje, dati od hiše 'dobro žival. Kar mu začne šepati na levo sprednjo nogo. In obolela je kobilica kmalu na vse noge. Komaj se je prestopala. V strahu pošlje .Grošelj po konjederca, ki je veljal tudi za živinozdravnika. Konjski mojster pride,' ogleduje kobilico na vse štiri noge, a vedno zmajuje z glavo. Naposled reče žalostno: "Veš kaj, Grošelj? Tvoja kobilica ti bo težko še vozila. Život ima zdrav in jedla ti bo še dolgo časa, Če imaš ovsa toli-j ko odveč. A noge je ne bodo več nosile. Vse štiri "so zanič. Prehaldila se je v nogah!" Grošelj molči. Konjederec tudi. Pričakoval je, da bo Grošelj spregovoril tako-le: "Ti bi jo še ozdravil, ali ne? Narediva, narediva kup zanjo." Konjederec pomaje z ramama: "Ne vem. Težko!" "Koliko bi dal ti .zanjo?" "Hm, ne vem. Deset goldinarjev pa dam, naj bo! Saj vem, da sem jih tja zagnal." "Deset, goldinarjev ti bo vrgla, če pogine. Vsaj pet goldinarjev še privrzi!" "Kakor hočeš, jaz te ne silim." "No, pa naj bo!" In Grošelj udari konjedercu na roko. Toliko, tla mu niso prišle solze v oči. Tako hudo mu je bilo po kobilici. Konjederec pa odžene kobilico domov. Vprašaš me, dragi bralec:: "Kupčija, pa brez mešetarja? Žalostna kupčija!" Vendar tudi ta kupčija ni bila brez mešetarja. Prijazni bralec se pač spominja, kako je vozil stari Crevesnik svoje staro kij use h konjedercu. Tudi še najbrž ni pozabil, kako za dovolj nega obraza je zapuščal konjederčevo hišo. Roka roko umiva obe pa obraz. Konjederec in mešetar sta i z mila Grošljev obraz. Vsa kupčija ie bilo Cenetovo ma-i lo. Kobilici pa ni bilo drugega, .akor da .jo je Grošlej pre-•edke čase koval. Trpela je pri njem veliko. Napravila se :i je torej polagoma na vseh nogah vnetica, katero pa .je k o n jederec kmalu odpravil. Dal jo je na vsakih štirinajst dni prekovati in mazati s kar-bolno kislino. V dobrem mesecu je bila kobilica zopet čvrsta in zdrava kakor poprej. Konjederec je imel že toliko izkušnje in' vednosti, da je dobro vedel, v'kolikem času bo kobilica zopet zdrava. Cene pa je dobil za malo denarja tako do-t ro živalicu, ki je bila povsem parna njegovemu "mažarju". Dasi je imel Cene mnogo posla, vendar ga ni nikdar minila prirojena mladostna veselost. Vedno je bil dobre volje, vsakemu je dal prijazno besedo, "sak čas je bil pripravljen ustreči vsakomu — za denar. Sedaj je bil še posebno na svoja parna konjička in na svojo kočijo. Tudi z vozno ceno je joskočil. Sploh pa je računal /sakomu toliko, kolikor ga je poznal, da je pri denarjih. Ko-ijar je vozil morda samo enkrat v življenju, ta je moral odpreti precej široko predale