Leto XXII., St. 6 Poštnina plalana v gotovini V Ljubljani, 25. marca 1935/ V organizaciji Je mol, kolikor moil — toliko pravico Itohaja 1*. ia 35. de« ▼ ■■■■»■ morajo Uti fnmUraal la podpisani tar opramljaai • Itazplljko dot. organizacija. Člani strokoraik orgaaizaolj, priključeni Strokom! kouk riji sa Sloranljo, doblraja list brezplačno. Bokopisi ao no ročaje. UrednlitrolaupraTai Ljubljana, poital prodal 39ti @ Čakoral račun itor. 13.563. Tolcion intarurbaa it 3471. ,,/a kruh, enakost in svobodo!“ Ivan Cankar je zapisal: »Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem pridružil socialni demokraciji. Komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto!« Lista zveze delovnega ljudstva je tista, za katero bodo 5. maja 1935 glasovali vsi ponl2ani In raz-ialjenl. . SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE sklicuje za dne 9. in 10. junija t. 1. svoj I. REDNI KONGRES kateri se vrši v Kranju v društveni dvorani gostilne Semen. Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa in pozdravi gostov. 2. Poročila: tajniško, blagajniško in nadzorstveno. 3. Program za bodoče delo. 4. Sprememba pravil. 5. Sklepanje o pravilnikih: a) zvezin pravilnik o dolžnostih in pravicah članstva; b) pravilnik oblastnih odbonov; c) pravilnik o podzvezah. 6. Volitve upravnega odbora in nadzorstva. 7. Predlogi in slučajnosti. Radi volitev delegatov za kongres in drugih podrobnosti, bodo podružnice in članstvo obveščeni s posebnimi okrožnicami. Koman Ivan, predsednik. Jakomin Lovro, tajnik. NAZNANILO. Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju sporoča tem potom vsemi podružničnim vodstvom ZRJ, da je z ozirom na predstoječe volitve v narodno skupščino sklenilo, da se za na 14. aprila 1.1. določen kongres ZRJ ne bo vršil, temveč šele po volitvah, dne 12. maja t. 1. Prosimo, da se vzame to na znanje. Vodstvo ZRJ, Zagorje ob S. Koliko vpliva v državi — toliko imamo pravice Zakoni, ki zahtevajo od državljana žrtve, pa bodisi materijelne, bodisi fizične prirode, mora stati za njimi sila, da se izvršujejo, če bi se vprašalo, ali hočejo državljani opravljati kuluk in bi se prepuščalo to prostovoljnim prijavam za tako brezplačno delo — kaj mislite: Koliko bi se jih javilo? Ne priča mar borba okrog davkov, da je potrebna pret-nja s kaznimi, če državljan ne bi hotel plačati davka? Minister financ mora imeti velik aparat davkarjev, carinikov, financarjev itd., če hoče, da se davki in carine plačujejo. In ta aparat mora zopet imeti moč in pravico, da prisili državljana, da plačuje davke. Če bi bilo dano kmetu na prosto voljo, da prideluje tobak po svojem poštenju in časti in ga odda v državno skladišče, in če bi mu bilo dovoljeno, da kadilec kupuje 1 kg tobaka kar pri kmetu in to samo po 10 Din, a ne od finančni ga ministra po 100 Din za kg — a!i bi bil mogoč tobačni monopol in bi li minister mogel zaslužiti na tobaku za državo okrog osemsto milijonov dinarjev letno? Državljan, bogat in siromašen, oba čuvata svojo lastnino, ker od tega zavisi njuno blagostanje. Malo je stvari za katere daje iz svoje la sine volje. Isto načelo velja za vso takozva-no socialno zakonodajo, To zakonodajo v vsej celoti lastniki kapitala smatrajo kot finančno obremenitev na sebi, ki jim zmanjšuje njihove zaslužke, Niso kapitalisti zoper Lo, da bodo delavci odpočiti, Zdravi, močni za delo, zadovoljni in srečni v življenju. Ne, niso zoper to. Slajše in prijetneje bi bilo tudi kapitalistom, če bi mesto puntarskih, nezadovoljnih, lačnih in bolnih delavcev in delavk videli mirne in zadovoljne okrog sebe. Samo, da bi ta delavska sreča kapitalista prav nič ne stala in bi nekako padala z neba, pa bi bilo vse v redu. Zakon predpisuje, da mora biti delavnica svetla in zdrava. To pa stane denar. Cenejša je navadna bajta ali klet. Zdrava delavnica — to je finančna obremenitev kapitalista. Zakon govori: Delovni čas je 8-umi. To zmanjšuje zaslužek posameznim kapitalistom. Zaslužil bi mnogo več, če bi ne bilo teh nesrečnih zakonov, ki se mešajo v njegovo delo in branijo, da bi delavce držal na delu 16 ur. Zakon pravi: Zaposliti ne smeš otrok pod 14 leti. Mnogo vajencev ne smeš imeti, nego primerno številu pomočnikov. Zopet zmanjšanje zaslužka. Mnogo več bi bilo, če bi se delalo samo z vajenci in ženskami in to po dnevi in ponoči. A kaj je tisto delavsko zavarovanje drugega, kakor davek, ki ga morajo plačati kapitalisti. Kapitalist skrbi, da čim manje plača državi in občini, a plačevanje za delavsko zavarovanje mu je kakor ribja kost v grlu. Ne more je pogoltniti. Za kapitalista je vsa socialna zakonodaja samo finančno breme in gleda, da se ga otresa kjerkoli more. Kakor pri vseh davčnih bremenih, tako tudi tukaj, če se hoče, da se plača, mora biti k temu prisiljen. Ako hočete, da se izvršujejo zakoni, mora tisti, ki je na tem zainteresiran, neprestano siliti, da se izvršujejo. Mi- nister financ vsak dan z ogromnim aparatom skrbi, da se izvršujejo davčni zakoni. A za izvrševanje socialnih zakonov ni nobenega posebnega prisilnega aparata. Imamo, boste rekli, Inšpekcijo dela in imamo OUZD. Da, delavsko zavarovanje je edino, ki se še najbolje od vseh socialnih zakonov izvršuje. Izvršuje se pa samo zato, ker ima aparat, ki izsiljuje plačilo prispevkov. Inšpekcija dela pa, ki je prisilni organ za izvrševanje ostalih zakonov je tako slaba, tako maloštevilna, — da za te zakone ni stvarnih garancij, da bi se izvrševali. Mi hočemo, da se Inšpekcija dela občutno poveča. Hočemo, da tudi ostale oblasti v državi, v prvi vrsti politična oblast, skrbe, da se socialni zakoni izvršujejo. Za to treba neprestano in vsak dan zahtevati in je na dnevnem redu neprestani spor. Ti spori izzivajo tisoče pritožb od strani delodajalcev. Prepovedalo se je nočno delo v pekarnah. Kakor hitro se kaznuje tiste, ki ta zakon kršijo, lete pritožbe mojstrov zoper te kazni in odredbe. Vse se naposled pokaže tako: Kdo ima več vpliva na višje državne oblasti, ki nižjim odrejajo, kako naj delajo, ta zmaga. Ko delodajalci pritisnejo na poslance in poslanci na ministre — tedaj organi oblasti nič ne zapazijo, kako delodajalci kršijo socialne zakone. Minister za telesno vzgojo g. dr. Auer je imel minuli četrtek po radiu govor o skrbi za telesno vzgojo naroda. Izjavil je, da je to važna naloga države ter se v nadaljnjem govoru bavil z nalogami mlade generacije, orisal vzgojni pomen športa, Sokolstva, gasilstva itd. Na koncu svojega govora pa se je g. minister bavil z Celokupna socialna zakonodaja v državi velja samo toliko, koliko delavci kot razred pomenijo kot političen faktor v državi. Zaman je kričati: zakon, zakon — ne kršite zakona. Koliko moči, — toliko pravice, to pravilo velja za delojemalce in delodajalce. Če obstoje močne in velike delavske organizacije, gospodarske, strokovne, kulturne in politične, če je delavski tisk močan, če je delavstvo močno zastopano povsod, a posebno v Narodni skupščini, ko se vse to bori, kriči, pritiska — tedaj šele se ustvari potrebni organ, ki prisili izvrševanje socialne zakonodaje. Delavci in nameščenci! Hočete, da se izvršuje socialna zakonodaja? Hočete svobodo organiziranja in neovirane borbe za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev? Hočete zaščito delovne moči vaše, vaših delavk, vašega zdravja, življenja vaših otrok — tedaj dvignite svoj vpliv, ugled in vpliv v državi na vrhovne državne oblasti. Za to je sedaj dana priložnost v volitvah v Narodno skupščino. Ne ostanite brezbrižni. Delodajalci bodo šli volit, ker vedo, da s tem jemljejo v svoj zakup gospodarstvo v državi in bodo skrbeli, da tega vi ne dobite! Zato tudi vi vsi kakor eden, na volišče in vsak izmed vas naj bo agitator in volilec za svojo, našo, listo, za listo zveze delovnega ljudstva. Dr. Živko Topalovič. zakonom o športu. Tozadevni osnutek je bil te dni dostavljen športnim organizacijam v pretres. — Svoj govor je g. minister zaključil z naslednjimi besedami: Kakor ima vsaka narodnost svojo karakteristiko v narodni noši, v narodni umetnosti, v pesmih in melodijah, tako ima tudi svojo karakteristiko v športu. Bodite ljudje in ne samo hlapci Zadnjič smo opisali težave in njih vzroke, s katerimi se ima boriti delavski zaupnik pri pravilnem izvrševanju njegove funkcije. Danes hočemo nekoliko opisati žalostno; da ne rečemo naravnost sramotno razmerje, ki vlada med rudarskim delavstvom in žal velikim delom njegovih nadzornih organov, in to od najnižjega do najvišjega akademsko naobraženega inženjerja. Nočemo s tem delati nikomur krivice in čast tistim, ki se jih ne tiče; ali vendar z ozirom na tiste, ki so dali zato povod, smo dolžni, da povemo, kar ni pravilno, z željo, da nas tudi ti razumejo. Brez dvoma mora biti vsakemu pametnemu človeku jasno, da če je kje, je v rudarstvu tako delavska kakor služba nadzornih organov zelo težka. Visoke so zahteve kapitalističnih interesov, ki jih stavijo podjetniki na oba dela. Tudi okoliščine, v katerih rudar in njegov nadzorni organ svoj poklic vršita, so take, da bi ju morale prej spajati, kakor pa razdvajati. Zakaj za oba. velja pregovor: rudar gre v jamo živ, a če pride iz nje, ne ve. To mislimo, da bi praviloma morala oba razumeti. Razumeti bi pa tudi morala, da sta drug drugemu potrebna in da eden brez drugega prav nič ne pomeni. Vendar kakor nami vsakodnevno doživetje dokazuje, temu ni tako. Opazovalec bo namreč takoj opazil, da med rudarji in njihovimi nadzornimi organi ni tiste stanovske harmonije, kakor bi iz človeškega stališča bila želeti. Le preveč se kaže neka odtujenost, neko gledanje z višine, ali pa v višino. Izgleda, kakor da sta to dva popolnoma tuja elementa, ki se med seboj sovražita. V delavcu se vedno vzbuja neki strah in mržnja pred njegovimi predpostavljenim in nasprotno, ti pa zopet s prezirom gledajo na delavca kot na neko manjvredno bitje. Pa zakaj to? Že pokojni I. Cankar nas je imenoval, »da smo narod hlapcev«. To je žal tudi res. Ali pa da morajo biti nad hlapci še nad-hlapci, to pa res ne vemo, če je potrebno? Marsikdo bo ugovarjal, češ, da je težko delati s primitivno izobraženim in spraviti to v sklad z višje izobraženim. Res je, da je mnogo resnice na tem tudi med rudarji. Ali sedaj nastane vprašanje, če so rudarji tudi tega sami krivi? Mislimo, da ne bo krivično, če trdimo, da je v tem največ krivde na strani inteligentnejših, ki se ne potrudijo iskati potov za premostitev te diference, temveč še obstoječe rahle vezi rušijo z nepravilnim postopanjem n apr a m delavstvu. Kaj bi se torej moralo ukreniti, da bi oba dela prišla do svoje višje stanovske vzajemnosti in s tem tudi do olajšanja v svoji težki službi. Prvo, kar bi se moralo zgoditi, bi bilo to, da bi bili nadzorni organi predvsem izvršilci svoje službe in nikakor pa ne priganjači za gotovo politično skupino. Zakaj zavedati bi se morali, da s tem', če že mora delavec prodati podjetniku svojo fizično silo, še ni prodal svojega prepričanja. To naj ostane vsakomur svobodno. Zato je skrajno žalostno, če se neki in-ženjer dovoljuje volilne govore držati rudarjem za gotovo politično skupino. Imamo mnogo slučajev, da delavstvo službeno in materielno trpi radi tega, ker si ne pusti svojega prepričanja vzeti. S tem, gospodje, nehajte! Nadalje vemo, da so nadzorni organi dolžni vsa dela nadzorovati in nosijo zato tudi odgovornost pred podjetjem in rudarsko oblastjo. Vendar zavedati bi se morali pri tem, da ta dela vrše živa bitja, delavci rudarji in da je njih dolžnost, tudi skrbeti za varnost njih življenja. Ne samo vpiti za storitvijo, temveč tudi gledati, če se delo v redu in propis-no vrši. Najmanj prav je, in najbolj žalostno od teh gospodov je, in če so pri tem še inženjerji, to, da če se delavec radi krivic, ki se mu gode, kje pritoži, potem ga pa ti gospodje zasledujejo, mu grozijo v mnogih slučajih tudi pri zaslužku zapostavljajo in končno gledajo, da se ga pri prvi priložnosti iz obrata znebijo. Žalostno in resnično, a to se dogaja. Tako postopanje smatramo za absolutno zgrešeno in gotovo ubija ugled nadzornih organov med delavstvom samim. Tako postopanje je rušilec zdravih odnošajev med delavstvom in njimi in je v škodo obeh. Ni dovolj, če se išče hujskače zunaj obrata, temveč jih je treba najprej v obratu samem iskati. Zato si dovoljujemo gg. predpostavljenim vljudno svetovati, da naj s takšnim postopanjem prenehajo, a rudarjem pa svetujemo več izobrazbe, več samozavesti in mnogo več čuta za razredno strokovno organizacijo in medsebojne solidarnosti. Vsem skupaj pa, ne bodimo vedno hlapci nad hlapci, temveč postanimo že enkrat ljudje. Napisano s škarjami Davki Kmet je po in nesposobni politiki JNS ipostal tak revež kalkor še nikoli. Medtem ko so neznansiko padle cene vsem kmečkim pridelkom, živini in lesu, medtem ko se prekupčevalci že prav norčujejo iz kmeta, je pa darvena obremenitev še — narasla. V tem pogledu se jasno vidi, da so tisti, ki so bili toliko let na krmilu k.ot edina monopolna stranika, vodili protiljudsko politiko na vseh področjih. Med tam ko so ščitili kapitaliste z visokimi carinami, ki tiš&e delHovno ljudstvo še skoro bolj kakoir direktni davki, so se pri »uravnavanju« vsakega proračuna spomnili na kmete in delavce, seveda tako, da so jih še malo bolj pritisnili. Pri vsem tem se jasno .kiaiže to, da se davčna politika more spremeniti le s sodelovanjem ikimetov in delavcev. Kajti, če se hoče izpretmeniti davčna politika v korist .delovnega ljudstva, se *re more ločeno razpravljati in obravnavati kmečko vprašanje zase in delavsko zopet zase. Glavna razlika je .v tem, aili se vodi kapitalistična ali proti-kapitalistična gospodar, in davčna politika. Pod samopašnim režimom JNS ni imelo delovno ljudstvo nobenega vpliva, zato se je vsa davčna politika vodila proti njemu. Kakor je bil krnet težko obremenjen, tako je bil delavec še bolj in tudi pri delavcih so se iztirjavali davki tako, da so bili delavca z najnižjimi plačami najbolj prizadeti. Tako je pllačala delavska družina z letnim zaslužkom 12.000 Din te-le davke: ushižbenski davek zgradar. (kot najemniki) carine in trošarine monopolska bremena daveik na posl. .promet carina na obleko, obutev Din 200,— Din 260.— Din 550.— Din 480,— Din 180,— Din 100,— Skupaj Din 1770.— torej brez taks znaša obremenitev nad 15.5 odst. zaslužka. Z visokimi carinami in napačno uvozno in izvozno politiko so ubijali cene in zapirali pot poljedelskim pridelkom, a dražili so industrijske izdelke, pri tem pa še zniževali delavske plače. V prihodnji razpravi ibomoi na praktičnih primerah pokazali, kalko se je zboiiijšalo življenje kmetov in delavcev v tistih državah, ikjier se je vodila ljudska politika po smernicah, kakor jih zahtevamo tudi mi v svojem programu, kjer pravimo: Kmetom in obrtnikom se mora z zadružno organizacijo in smiselno davčno politiko zagotoviti primeren in pravičen zaslužek za njihovo delo ter jih zavarovati pred vsakim izkoriščanjem taiko s strani industrijskega kakor finančnega kapitala. Stvarno po-trcfcni življenjski minimum je treba oprostiti vseh davkov, a davčna bremena za državo in samouprave je treba določiti progresivno, to je sorazmerno po bogastvu in dohodkih. — Malega človeka je treba razbremeniti, obremeniti pa kapitaliste. En miljon dinarjev odSkodnine za poplave je sprejel samo — edenl Beograjske »Narodne novine« od 9. marca 1935 prinašajo pod naslovom.- Milijon dinarjev odškodnine radi poplave zemlje je prejel Nikola Uzunovič. On je ustvaril zloglasni davek leta 1926 za poplavljence, katerega je plačevalo vse uradništvo veliko let, sledeče: »Na čelu' vlade je bil leta 1926 g. Nikola Uzunovič (zadnji predsednik JNS. Op. ur.). Takrat so bile v naši državi velike poplave. Ker je paša-luk Uzunoviča klasičen, je bilo nujno potrebno poplavljencem pomagati. In vsa polja so žrtve za poplavljence. Največje žrtve so bili uradniki. Njim se je leta in leta odtegovalo od plače 10 odst. za fond, iz katerega so bili odškodovani poplav-ljenci. Ali veste, kdo je prvi prejel pomoč iz tega fonda? Ali veste, kakšno pomoč in na naslov česa? Prvo pomoč je prejel Nikola Uzunovič, prvo pomoč en milijon dinarjev, a to na naslov odškodnine, ker so mu poplavljena polja »okoli Niša na vse štiri strani«. Ta pomoč mu je bila takoj izplačana. Bila pa ni zadostna, da bi popolnoma odškodovala g. Uzunoviča, ker se je poplavljencem izplačevala le ena petina, oziroma šestina škode.« Članek opisuje nato neizmerno bogastvo g. Uzunoviča in se ne izraža prav nič laskavo o zadnjem predsedniku JNS. Če so navedbe lista točne in tega ne dvomimo, potem je dovolj vzroka, da pravimo: takih rodoljubov ne potrebujemo! Čudimo pa se, da sc je toliko drugih tudirodoljubov celo pri nas tako krčevito oklepalo tega gospoda in celo izposlovalo, da se je njegova slika ovekovečila na legitimacijah JNS, katere nekateri še danes tako skrbno čuvajo. Ali ti gospodje niso vedeli o tej lepi podpori? Ali ti gospodje niso nič vedeli, koliko so prejeli drugi poplavljenci? Rodoljubov, ki bi za en milijon dinarjev preskrbeli še lepše slike narodu in še lepše legitimacije, imamo dovolj, želimo pa, da bi nastala še ena poplava in da bi pri tej poplavi vsi taki rodoljubi — potonili. Upor zaradi mobilizacije Mnogo naših ljudi aretiranih in zaprtih. V listu »Istra« čitamo: Gorica, marca 1935. — (Agis.) — V neki vasi blizu Kobarida so italijanske oblasti izvršile številne aretacije v veliki večini mladeničev. Točen vzrok teh aretacij nam prav za prav ni znan. Kakor pa se domneva in kakor se širijo govorice, so bili aretirani fantje, katere so nameravale italijanske oblasti poklicati pod orožje in jih poslati v Abesinijo. Ker se je vest o nenadni in bližajoči se vojni z Abesinijo takoj razširila po vsej deželi, je to izzvalo upravičen strah, posebno pa še pri našem ljudstvu, ki je svetovno vojno občutilo tudi na Matere in žene se upirajo in ne puste, da bi njih možje in sinovi v klanje svoji koži. Ker so postale italijanske oblasti pozorne na to razburjenje so smatrale, da je to prvi pohod za odpor proti mobilizaciji in so zato ukrenile vse, da bi ga preprečile. Kot že omenjeno nam ni znano, če je sploh prišlo do kakega upora in je bilo gotovo s strani italijanskih oblasti napačno tolmačeno. Takoj so bili alarmirani karabinjerji in vojaštvo. Ti so prišli skupno s tajnimi policaji goriške kvesture na kraj dozdevnega upora, kjer so takoj pričeli z aretacijami. Aretirali so vse mladeniče in jih s tovornimi avtomobili z vso naglico odpeljali v zapore. šli »Istra« poroča: Trst, marca 1935. (Agis). V tem času se razvijajo dogodki okoli vprašanja vojne z Abesinijo. Razpoloženje italijanskega ljudstva je vsled tega skrajno napeto in odlpor narašča zlasti med ženskama, ki še edine lahko kaj več povedo in tudi store. Prvo kar je bilo, je bil dekret, ki ga je izdalo ministrstvo vojne, da se ne sme popočati o vojni ničesar drugega kot to, kar odobri in cenzurira ministrstvo vojne. Dalje je bilo skupno 1500 vrst uvoznih artiklov podvrženih kontroli. V Genovi so med dlrulgim 22. febr. t. 1. vkrcali na ladjo »Nazario Sauro« 1300 brezposelnih delavcev za Afriko, kje-n naj bi 'graditi mostove, ceste in slično. Kot pišejo časopisi, gredo ti in drugi delavci prostovoljno v Afriko. Res, ignedo »prostovoljno«, ker bi sicer umrli od lakote v Italiji sami. Fašizem špekulira na to prostovoljnost, kot tudi na prostovoljnost milicije, katere člani, večinoma delajvci in kmetje, so bili prisiljeni vsled lakote oblačil čitme srajce. Prizori, ki se odigravajo ob »slovesnih« vojaških transportih so večkrat nepopisni. Matere in žene se upirajo in ne puste, da bi šli njih možje in sinovi v klanje. Upori so večkrat in pri mnogih vkrcavanjih le s silo zatrti in povsod skušajo že naprej organizirati s plačanci manifestacije, da vsaj na ta način zakrijejo pr>vo sliko. V Caltanisetti je prišlo do sedaj do enega prvih in največjih uporov proti tej vojni in izbruhnila je generalna stavka v žveplenih rudnikih, kar je ustvarilo v mestu zelo napeto stanje. Zanimivo je citirati sledeče čz nekega pisma iz Caltanisetti, kjer pravi mati, ki piše svojemu sinu v emigracijo: »Pišejn ti z zamudo, ker je tu pravd pekel že osem dni. Svet se je spremenil kar na mah. Morda ti ne razuimeš vsega, ker si predaleč. Mojeig,a sina letnika 1911 so klicali v vojno in bi že pred iremi dnevi moral odliti, toda v žveplenih rudnikih so pričeli stavkati in od tedaj dan in noč hodijo možje in žene na kolodvor in ne puste, da ibi njih si-noivu odpotovali Do danes se še ni moglo dobiti kruha in »pašte«. Trgovine so zaprte. Ne ve se kako se bo končalo.« Te bežne slike iz stare Italije ne povedo sicer vsega, a podajajo nam lahko v razumevanje resničnega položaja marsikaj, česair sicer ne bi mogli razumeti niti vedeti. STROKOVNI VESTNIK KOVINARJI Moste. Odbor Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Moste, Vam sporoča, da sc je vrši! v nedeljo, dne 3. marca 1935 v veliki dvorani Delavske zbornice, šesti redni letni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: Predsednik: Galiof Albin, žel. strugar. Tovarniška ul. 24, Moste; namestnik: Bešter Alojz, ključavničar, Perovo št. 10, Kamnik; tajnik: Mrzlikar Franc, žel. strugar, Keseze št. 5, Ljubljana VII; namestnik: Dečman Edo, žel. strugar, Ob železnici 1, Moste; blagajnik: Krušeč Rudolf, ključavničar, Ob železnici 1, Moste; namestnik: Kastelic Alojz, ključavničar, Valentin Vodnikova 20, Moste. Odbor: Povše Josip, delavec, Ob železnici 1, Moste; Strašek Alojz, delovodja, Ob železnici 16, Moste; Fink Silva, delavka, Uršičev Štraden 37, Ljubljana; Maček Pepca, delavka, Sp. Zadobrova 34, pošta D. M. v Polju. — Kontrola: Verbič Adolf, mizar, Zvezna ul. 1, Moste; Hrastar Anton, ključavničar, Predo-vičeva ul. 42, Moste; Tomšič Ivanka, delavka, Sp. Kašelj 20, pošta D. M. v Polju. Jesenice. Zadnje dni meseca februarja t. 1. je bilo sprejetih v tovarno Kranjske industrijske družbe okrog 20 novih delavcev. Kakor pri prejšnjih, je bilo tudi to sprejemanje novo razočaranje za one družine, ki imajo v svojem družinskem krogu po enega ali več brezposelnih. Istotako so bili razočarani skoro vsi brezposelni domačini radi sprejema pri-potovanih tujcev v delo, med tem, ko oni že dolgo in še vedno zaman čakajo zapo-siitve in kruha na rodnih tleh. Če se dogajajo pri sprejemanju v delo tako gorostasne krivice napram domačemu življu in ravno iz vrst onih narodnih krogov, ki so še nedavno pisarili v časopisih o zatiranju domačega delavstva, potem ima to razočaranje tudi svojo podlago. V informacijo javnosti navajamo tu za primer dva slučaja, ki nazorno prikazujeta tendcnce KID, V enem slučaju namreč je bil nekdo, ld je imel delo in za- služek pri državni železnici na Jesenicah, sprejet v tovarno še predno je utegnil obračunati pri drž. železnici. V drugem slučaju pa eden, ki je bil prijavljen bil sprejet, najbrže radi tega, ker v svojem pomanjkanju ni tako spreten žogobrc, kakor njegov konkurent v prvem primeru. Iz teh dveh primerov moremo soditi in sklepati, tla se tudi pri sprejemanju že pričenjajo protekcije, kakor so se razpasle po vojni dobi vsepovsod, in da ima tudi to podjetje s temi izbranimi svoje tajne načrte v ozadju. Morda bo izmed bralcev kdo imel pomisleke, češ, sa imajo delavski zaupniki po določbi § 6 poslovnika pravico posredovati tudi pri sprejemanju v delo, kar je iz vidika poznanja socialnih razmer v tovarni zaposlenih družinskih očetov gotovo tudi umestno. Res je to, toda pri nas si lastijo to pravico posredovanja in priporočanja že vsi od vaškega župnika do najnovejšega a posredovanja zaupnikov organi podjetja — kljub toliko že zatrjevanim vpoštevanju — enostavno odklanjajo. Značilno pri tem je tudi to, da organi podjetja na eni strani posebno v prisotnosti državnih organov radi zagotavljajo lojalno vpoštevanje delavskih zaupnikov, kakor tudi spoštovanje socijalne zakonodaje sploh, v kar pa mi zelo dvomimo in to iz zadržanja organov podjetja, ki že nekaj časa sem pri sprejemanju v delo odklanjajo marksistično opredeljene brezposelne, kakor tudi tendence proti Savezu metalskih radnika Jugoslavije, čeprav ima to udruženje po § 35 zak. o zaščiti delavcev svojo legalno pravico do obstoja. RUDARJI Kočevje. Kaj ije to krščanska ljubezen do svojega bližnjega, se vidii na rudniku Kočevje, kako to izvršuje gospod nadpaznik s tem, da »pošteno« priganja delavce, da morajo delati v dežju. Delavstvo je hotelo iti domov, ker je deževalo, a gospod je rekel: Ne gremo domov, delat gremo. In delavstvo je moralo Sakrrrment: In zgodilo se je ... In povem Vam: Prvi bodo poslednji in poslednji bodo prvi,. Iz knjige knjig. Trnjeve žice so bile okrog nas in zganiti se nismo mogli, ker na vsakem koraku se je prežalo na preglasnega govornika, na pravico iskajoče se je gledalo z razjarjenimi očmi. Vstajale so grupacije, »mogočni pokre-ti«, razobešale so se zastave, velikanski plakati so govorili, množice ljudstva so se zgrinjale in govorniki so govorili gromovite besede. In kdo bi ne verjel, da se bliža novi čas, ko je vstalo vse tisto razžaljeno, ki nosi kravate in stiskalo pesti. Kdo bi ne verjel? Eh, delavstvo ni verjelo. Gledalo je, oprezovalo, zmajavalo z glavami: »Niso pravi . . . Samo piš vetra so. Od-cedek burje, ki vrši v ljudstvu.« In zgražali so se vsi v kravatah, pomenljivo pripominjali, pazite, da ne bomo šli preko vas, da ne bo prepozno in tako dalje... In zgodilo se je, da je bilo res vse le piš burje. Kajti ostalo je — nič! Pa se je razpustila Narodna skupščina. Ra7pisalc so se volitve. Dala se je vsaj nekaka možnost, da se zrahljajo žične ovire. In glejte, delavstvo se je zganilo, raztegnilo svoje mišice in se zamajalo kakor valovje. »Volili bomo«, je vstal klic tisoče tisočerih. »Svojo listo, listo delovnega ljudstva bomo postavili in bomo volili. In videli bomo koliko nas je v resnici in kateri smo, ki smo. In zgodilo se je v nedeljo, dne 17. marca 1935, dan pred obletnico Pariške komune. Rdeči plakati, ponos vzbujajoči so pozdravljali vsepovsod mimogredoče in govorili: »V nedeljo, 17. marca 1935 ob 10. uri dopoldan v veliko dvorano hotela »Union«. Vsi, kar vas je, ker prvi smo z volilnim zborovanjem in dvorana »Uniona« mora biti premajhna. In bila je premajhna. Ko sem gledal ulice: Gosposvetsko, po kateri so v gostih vrstah druga za drugim dračla kolesa iz Tržiča, Kranja, Medvod, Št. Vida, Tacene, Vodic itd., itd,, ko sem gledal procesijo po TyrSevi cesti, po Sv. Petra cesti, ko sem videl gostoto na Miklošičevi cesti, katero je požiral veliki obokan vhod v j Union in dvorano, nisem mogel kaj, da ne bi prešerno, po fantovski zavriskal. Kaj mi rcar, če sem kršil cestni red. V dvorani »Union« pa je vrelo. Kakor voda v kotlu. Glava pri glavi, gosto, kakor da so posejane. Vsak kotiček je napolnjen. Vsa stojišča natlačena. Balkon pretesen. Slranska dvorana polna. V veži ni prostora. Nešteti morajo stati zunaj. Mnogi, vse nevoljni, morajo oditi. Kdor je prej prišel, je mlel, je obveljal pregovor. V tej množici je bilo živahno, bučalo je zamolklo, kakor skrit - gorski hudournik. V očeh vseh je sijala zavest, da so enkrat zopet na mejdanu, na poprišču svojega lastnega jaza, ki se je strnil v velik, silen in mogočen MI, ki je napolnil velikansko dvorano in šteje nad 5000 glav. 3500 jih je bilo natlačenih v dvorani, na balkonu, čez 500 jih je bilo v stranski dvorani in na hodnikih, čez 1000 jih je moralo stati zunaj ali pa odhajati. Take množice delovnega ljudstva Ljubljana ni videla z lepa. In zadnja leta sploh ne, četudi je »Boj« v prvih dneh, kakor enodnevnica, zrastel v višine in širine. ♦ Na tribuno je stopil akcijski odbor z referentom sodr. dr. Topalovičem in sodr. Stane Likarjem. Ploskanje, grmenje neodo-ljive proletarske sile je glušilo vzduh. Na balkonu pa so zaorili akordi pozdrava: »Zdravi hrabri bojevniki . . . « Delavska godoa »Zarja« je pozdravljala vse navzoče in njeni akordi te mogočne, borbene pesmi-pozdrava, so dvignili tisoče s sedežev. Strumno, kakor vojaki so stali vsi, a akordi godbe so pozdravljali in poživljali: »Zdravo hrabri bojevniki, proletarci zdravi nam solidarnim in pogumnim sveti vedno zmage soj • • .« Ploskanje, kriki navdušenja. Vsa dvorana je bila kakor mogočno valovanje proletarske sile in moči, ki sc je zbrala, da pove svetu in vsem svojo voljo. Predsednik, sodrug Sedej otvori zborovanje. Pozdrav so njegove besede, vzpodbuda njegov glas in prepričevajoče je na kratko naslikal položaj delavstva in trpljenje, ld ga je moralo in še mora prenašati delovno ljudstvo, ko laži nacionalizem in fašizem uveljavlja svojo laž. Odpor nezadovoljstva je zlomil Slet-ne laži in povsod se zbira delovno ljudstvo, da glasno in odločno demonstrira za vse krivice in manifestira za preureditev gospodarskega in političega življenja v državi. Tu smo se danes zbrali takorekoč iz cele Jugoslavije, na tem prvem volilnem zborovanju, in na nas gledajo vsi, na nas gledajo tudi naši nasprotniki. Gledajo in pazijo in čakajo, pričakujoč, da bi se morda ne pojavilo kje r.kšno nesoglasje, ker so tega med delavstvom vajeni in jim je to nesoglasje polnilo blagajne vkljub krizi, da bi tako zopet želi svoje procente. Kriki so zaorili po dvorani: »Fej!... Tega ne bodo dočakali. Ali smo edini. Doli fašizem!« Predsednik pa je nadaljeval: »Tako je! Govorim vam, govorim v imenu vsega delovnega ljudstva, da tega ne bodo dočakali.« »Ne, ne bodo nikdar!« je zaorilo po dvorani kakor bi zabučal vihar. 5. maja bomo pokazali, da smo in da bomo povedali vsem, da hočemo naše pravice, da nočemo fašizma.« Zopet je grmelo: »Doli s fašizmom vseh oblik!« 25. marca 1935 »DELAVEC« Stran 3 delati vso premiočeno po pol šihta. »Lei- | stunge« ipa ni moglo dati. Ko so šli zaupni- : ki posredovat, jim je odgovoril, 'da neče nič I z njimi imeti. Povemo to vsej javnosti, da J bo videlo, kakšna ,je to krščanska ljubezen. — Ko pa sije sonce, pa ti ubogi rudar lahko ostaneš ctoma, da se greješ in si zdraviš revmatizem, ki si |ga prej v dežju dobil. Nihče te ne sili delat. Zaupniki bodo to prijavili na druge instance, mi vsi pa se bomo še močneje organizirali. SPLOŠNA DfiL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE Vevče. »Splošna del. strokovna zveza« v Vevčah je imela svoj II. redni občni zbor dne 10. mar-ca t. 1. v oilg. prostorih Zadvoi 74, na katerem je ibila nad vse pričakovanje udeležba zares sijajna. Že pred dioiločeno uro je bila dvorana polno zasedena, tako da je že pred začetkom tudi stojišč primanjkovalo. Centralo je zastopal njen predsednik Koman. Vsa poročila so bila kratka in stvarna, tako, da je sleherni mogel razvideti, da je stremljenje organizacije usmerjeno res tja, kamor mora biti. Da zasleduje organizacija — poleg tega, da vrši vse intervencije, odpošilja apele in proteste na merodajna mesta, — tudi cilj končne ureditve človeške družbe, tako, da bo v njej sleherni imel zasiguiran svoj obstanek. Poročila, kakor: predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo in nadzornega odbora so navzoči siprejeli brez debate na znanje. Sodruig Koman je podal kaj stvarno poročilo o delovanju centrale, iz česar je bilo razvidno, da kljub temu, da smo v dobi krize, delamo z aktivo, radi česar lahko popolnoma zaupamo v svoij strokovni pokret, ki je edini garant za ohranitev dosedanjih pridobitev in za priboritev novih dobrin. Aibsolutorij je bil zglasovam soglasno. Pri volitvah niovega odbora so bili izvoljeni sledeči sodrugi in sodru/.ice: Predsednik Rance Franc, podpredsednik Kocjančič Franc, tajnik M a zoreč Josip, blagajnik Vodnik Viktor; odborniki: M a rial t Anton, Gorše Franc, Vidergor Fani, Smrekar Karol; v nadzorstvo: Perčič Jože, Sorša Melhijor, Kocjančič Franc; namestnika: Mihelčič Ivan in Vidergor Srečko. Odbor si je nadel nalogo, da bo z vso svojo avtoriteto deloval na tem, da se razmere v tovarnii zboljšajo v prilog delavstva. K temu poziva vse članstvo in ono je dolžno, da privede v organizacijo tudi ostale neorganizirane delavce, da se tako ojači borbena fronta, ki bo le s pomočjo in podporo vsega delavstva postala silna in bo.mogla klubovati vsem kar bo od nje zahteval čas in razmerje. Predsednik s. Rance je zaključil občni zbor točno ob 12. uri z apelom, da gremo na delo in le tako bomo želi tudi uspehe. Litija. Podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije v Litiji je invela 16. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni -Lindtner svoj I. redni letni občni zbor. Funkcijonarji podružnice so podali o delovanju podružnice izčrpna poročila, iz katerih je bilo razvidno, da vrši podružnica z vso vnemo težavno nalogo za izboljšanje delavskega položaja. Za centralo je poročal njen tajnik s. Jakomin, ki je obrazložil delovanje centrale in drugih podružnic, ter dal smernice za bodoče delo. Soglasno je ibil za tem izvoljen sledeči odbor: predsednik Podlipnik Franc; podpredsednik Rakar Franc; tajnik Vuk Viktor; blagajnik Videmšek Ivam; odborniki Kastelc, Fanni, Strniša Frane, Brajnik Andrej, Planinšek Pepca, Dolšek Fani; kontrola Zupan Ivan, Horjak Rudo in Frumen Alojz. Udeležba na občnem zboru je bila polnoštevilna, kar najbolj dokazuje, da se delavstvo v Litiji zaveda važnosti strokovne organizacije, ker je le potom nje mogoče priti do ureditve in izboljšanja težkega delavskega položaja. Ptuj. 11. marca t. 1. se je vršil v Ptuju izredno dobro obiskan sestanek podružnice Splošne deliavske strokovne zveze Jugoslavije, na katerem je centralni tajnik iz Ljubljane poročal o položaju delavstva in nalogah delavskega pekreta. Podružnica v Ptuju, ki zelo lepo napreduje, ima v vseh važnejših podjetjih pokrenjene akcije za izboljšanje delavskega »Podajam besedu sodrugu dr. Topalo-viču,« je zaključil predsednik s. Sedej svoj pozdrav in uvod. Ploskanje, pozdravni vzkrilu so bučali po dvorani. In dr. Topalovič je govoril, orisal vse zahteve, ki jih ima proletariat, a katere uživajo sedaj samo gospodje z dolgimi bradami, z debelimi obrazi in s širokimi trebuhi, ki sedaj zopet na svojih listah kandidirajo, da si te privilegije zaščitijo. Slikal je politično atmosfero vsega sveta in v dvorani so vstajali medklici! »Proč s fašizmom!« Govoril je o strašnem oboroževanju, o zvezi s Sovjetsko Rusijo, kritiziral, zakaj niso izpuščeni pri amnestijah tudi na svobodo politični kaznjenci, ki večinoma potekajo iz delavskega razreda. Govor sodraga dr. Topaloviča je bil spremljan z odobravanjem, _ z kriki ogorčenja proti krivicam, s ploskanjem^ priznanja. V njegovem govoru so bile drastične slike, kako kapitalist, ki je sit, ki ima denar, ne išče svobode tiska, ne svobode govora, ker mu je vse to z bogastvom navrženo. On plačuje delavske mezde po svoji volji, najmanjše kar se le da, ker neče, da bi delovno ljudstvo bilo človek. Naša zahteva mora biti vedno in povsod, da če so tu zakoni, ki skrbno ščitijo in čuvajo privatno lastnino kapitalistov, da se postavi tudi zakon, ki bo skrbno ščitil privatno lastnino delavca, to je njegovo delovno moč. Sedaj pa je tako, da kapitalist vzame delavca, kakor vzame pomivalka cunjo. Izžema ga in izžema in stiska iz njega | položaja in ureditev službenega razmerja s j kolektivnimi pogodbami. 12. t. m. se je v podjetju Reinchard vršila razprava, ki se jo j je poleg zastopnika centrale in Delavske zbornice udeležil tudi predsednik podružnice s. Herzog, kakor tudi delavski obratni zaupniki. Sklonjena je bila kolektivna pogodba, s katero se v podjetju urejuje delovni čas, v.peljalo se je plačevanje na uro in uredilo vse ostalo službeno in plačilno razmerje. Pogodba je stopila 18. t. m. v veljavo in je odpovedi ;i v a na 6 mesecev. Kolektivne pogodbe bo treba skleniti tudi po dlrugih podjetjih, da se službena razmerja uirede, ter da delavstvo natančno ve, kaj mu za njegovo težavno, delo pripada. Moste. Dne 15. marca 1935 je za vedno zatisnil svoje trudne oči naš dolgoletni član in odbornik, sodrug Jančar Leopold. Bil je neustrašen borec za delavske pravice. Tudi v času, ko je delavstvo kemične tovarne iskalo svojo srečo v drugih organizacijah, je naš s. Polde ostal zvest ter vstrajal v delavski organizaciji SDSZJ. V nedeljo, 17. marca se je vršil pogreb ob velikem številu sodrugov in sodružic iz bližnje in daljne okolice. Na njegovem domu se je poslovil od njega podpredsednik SDSZJ, sodruig Mekle Mihael, ki je v ganljivih besedah spominjal našega marljivega in zavednega Poldeta. Na' to se je začel sprevod, ki so ga krasili krasni venci z rdečimi trakovi in napisi. »Nepozabnemu sodrugu v zadnji pozdrav!« Pred krsto je svirala godba »Svobode« iz Dobrunj. Za krsto pa so korakali naj,pr v o svojci, za njimi pa ogromno število sodrugov iz Kemične tovarne in ostalih obratov. Pri odprtem grobu se je •poslovil od njega v imemniu »Svobode« iz Dobrunj s. Moškerc, ki je v svojem govoru poveličeval vrednost dela, na drugi strani pa grajal današnji kapitalistični družabni red, ki radi njihovih krivic gre toliko mladih življenj v prezgodnji grob. Dragi sodrug Polde, v najtežjih časih si nas zapustil, ki takio potrebujejo. borcev za delavske pravice, enakih kot si ibil TI! Ali neizprosna smrt ne prizanaša ter te je ugrabila in iztrgala iz naših vrst. Kakor pnavi pregovor, da dobri gredo, slabi pa ostajajo in tako se je zgodilo tudi s teboj. Dragi sodrug Polde, Tebe ni več med nami, da ibi se sestajali na sejah ter razpravljali o nadaljnem delu za naš obstoj in pravice ali vemo, da je tvoj -duh med nami. Mi pa, ko smo ostali, boono pa vršili to vzvišeno delo za pravičnejše življenje delavskega razreda naiprej, dokler se ne uresniči oni cilj, za katerega .si se boril neustrašeno. Počivaj v miru! Tvojim ostalim pa naše sožalje, vsem delavcem v Kemični tovarni pa naj bo sodrug pok. Jančar Leo.pold za vzgled, da mora biti delavec v tovarni organiziran ter v svoji organizaciji vstrajen in ne.omahljiv. Samo na ta način bo dosegel vsak izmed nas čast dela in človeka, kakor je bife izkazana našemu sodrugu Leopoldu na njegovi zadnji .poti. SDSZJ. Moste pri Ljubljani. Dne 13. marca t. 1. se je vršila občinska proračunska seja, za katero je vladalo veliko zanimanje iz vseh stanov prebivalstva in to radi novih trošarinskih taks, katere bodo zadele pred vsem industrijo. Radi tega je odpor industrijalcev velik, tako., da nekateri grozijo z raznimi konsekvencami. Delavci v tem .občinskem svetu nimamo nobenega direktnega zastopnika, vendar pa se je slišalo pri tej debati tudi stališče delavskega razreda. Občinski svetnik s. Jančič je izjavil v svojem govonu slledleče: Gospoda, v kolikor sem kot član občinske uprave bil pri sestavi predloga za občinski proračun pasiven, je bilo to radi tega, .ker se mi zdijo tarife za občinsko trošarino prevelike, ter da bo industrija s temi trošarinami preveč obremenjena. Ne mislim tu ščititi industrijo kot tako, temveč mi je za dtelaivstvo, ker bo ono tista žrtev, ki bo maralo v pretežni večini nositi to novo breme občinskih trošarin na svojih ramah kot novi indirektni davek. Gospodje! Pravilnik občinskih trošarinskih davščin imamo pred seboj. Mi vemo, kakšen je! Naši industrije« pa še ne vejo in že sedaj izvajajo napram delavstvu konsekvence. Vse odklanjajo ter tudi ono, kar so delavstvu obljubili, da bodo dali, z izgovorom na velike davke, ki jih je naložila občina z novimi tro- vse, kar je v njem in ga potem tako izžetega in preizsušenega pusti svoji usodi. Ni pa zakona, ki bi delavca ščitil pred takim izžemanjem. Zato hočemo tak zakon. Hočemo zakon o zavarovanju brezposelnih. Davke plačuje takorekoč samo delovno ljudstvo. Posebno kar se tiče posrednih davkov. 330 tisoč milijonov je uslužbenske-ga davka. A kapitalističnega samo 200 milijonov. Kdo je potem prav za prav lastnik države. Na taksah plača delovno ljudstvo 120 tisoč milijonov. Kam se obrneš, kam pogledaš, povsod je: Plačaj davek, plačaj takso. Greš k trgovcu, nekaj kupiš, že plačaš takso. Greš v državni urad. Prej kakor lahko rečeš »Dober dan«, moraš plačati 5 Din, Takso — kolek. Izpije človek čašico slivovke. Mora plačati takso — užitninski davek. »Na meji, če se voziš kam, že stoji nekdo in reče: »Stoj. Pokaži kaj imaš.« »Klobuk?«... »Plačaj carine 30 Din.« Za steklo, skozi katero nam sije sonce v stanovanje, morate plačati takso. 800 milijonov dinarjev zaslužijo na tobaku, ki ga prideluje kmet, ki siromašno živi od tega dela. Sol, kaj je to? Kamen, kakor premog. Iz zemlje ga spravljajo iz morske vode jo delajo. A prodaja se po nekod po 7 Din kg. Petrolej? Iz zemlje teče kakor voda. če se ga pripelje iz Rumunije k nam, stane liter 1.50 Din. A prodajajo ga liter po 7, 8, 9 Din. In človek, ki ga kupi, plača takso. In kdo ^plačuje to takso, ta posredni davek? Množica, delovno ljudstvo s svojim slabim zaslužkom. Kaj Je bogatemu tista taksa? Nič. Vidite, zato je delovno ljudstvo šarinami. Radi tega se mi zdi potrebno, da tukaj opozarjam na to, da je potrebno, da sc naša industrija ne obreunenuje preveč z novimi davki, temveč da bi bilo koristneje, da bi se ji nudila zaščita ter odprla vrata še novi industriji, da bi se na ta način omogočilo zaposlenje naših 'brezposelninh, ki danes stradajo ter čakajo na delitev koruznega zdroba na občini. Čisti dobiček naših .podjetij naj bi se rajši porabil za izboljšanje delavskih plač, ne pa za nove davke. V našo občino se je naselila poleg industrije beda z ogromnim številom brezposelnih, ki čakajo zaman na kako zaposlitev. In če se bo sedaj z upeljavo novih davščin poslabšal še sedaj zaposlenemu delavstvu že itak slab položaj, potem pravim to, kar je povdarjal g. ban, ko smo bili pri njem za brezposelno .podporo, da ni pač sreča za one občine, kjer je naseljena industrija kakor to nekateri mislijo. Dovolj je le majhni pretresljaj pa je katastrofa brezposelnosti tu. Moj namen ni, da Lovim z mojim, izvajanjem vaše .glasove, da bi s tem onemogočil sprejetje in odobritev občinskega proračuna na današnji seji, pač pa mi je dolžnost, da opozorim na kvarne posledice radi previsokih trošarinskih taks, ki bodo slabo uplivale na delavstvo. Ako ima delavec delo in potrebno eksistenco, potem imajo tudi to vsi drugi stanovi v občini. Danes pa tega življenjskega standarda pri delavcih ni ie tako ie postala v naši občini splošna beda in pomanjkanje. Trgovec in obrtnik zaman čakata na pragu svojih delavnic. Konzumen' tov ni in jih tudi ne bo, dokler se ne bo vrnila delavstvu potrebna eksistenca. Zato gospodje, za našo občino ni rešitve v visokih davkih, temveč z zaposlitvijo delavcev, a čisti dobiček podjetij za izboljšanje delavskih plač. Zadržanje občinskega svetnika s. Jančiča je .bilo za splošno korist prebivalstva pravilno. On ni zagovarjal tezo podjetnikov, temveč tezo delavcev in ostalega prebivalstva, ki je odvisno od dobrih odinošajev tukajšnjega delavstva. Ako bodo oblasti potrdile pravilnik o novih občinskih trošarinah, ho znašal novi občinski proračun 700.000 Din novih dohodkov. Ako bi ta znesek bil namenjen za obče koristna javna dela, bi tukajšnje iprebivalstv.o od tega nekaj imelo. Tako pa bo v pretežni višini moral ta novi dohodek sluižiti za odplačevanje zaostalih dolgov in bo to samo izmenjava denarja med indiustrijalci, občino in bankami. Občinskemu odboru bo potreba velike pažnje, da ako bo občina prejela te velike zneske v svojo blagajno, da se odplača čim več dolga. Zakaj po preteku 5 let se s temi dohodki-dolgovi naše občine lahko docela amortizirajo. Dvomimo pa, da bi to docela uspelo in če ne uspe, bo pa potreba novih ukrepov za sanacijo naših občinskih dolgov. Druga naša zamisel je, da bi za sanacijo naših občinskih dolgov mogla prispevati država. Ne morda s kako državno dotacijo, temveč s posojilom iz svojih denarnih zavodov z večletno amortizacijo ter znižanimi .obresti. S tem posojilom bi občina poravnala vse dosedanje dolgove ter se rešila teh visokih obresti, ki jih plačuje privatnim upnikom. Nekateri pravijo, da to ne gre, ker se za nova posojila banka nima na kaj vknjižiti. To pa ne drži. Zakaj, naš davkoplačevalec je najboljša garancija. Petovia. Od nas se že delj časa nič ne sliši. Marsikdo bi si mislil, da je to podjetje, v katerem je najlepši red in zadovoljstvo med delavstvom. Pa če se kdo zainteresira za življenjske razmere v tem .podjetju zaposlenega delavstva, in ko ima te informacije, se mu pokaže popolnoma druga slika. Dopustov je tukaj v tem podjetju zaposleno delavstvo deležno v polni meri, pač pa brezplačnih. Cele štiri mesece so praznovali, in ko se je gospodom videlo, da je delavstvo dovolj izstradano in omehčano, so ga poklicali zoipet nazaj na delo — z 10 odst. zmanjšanimi, že itak mizernimi mezdami. Gotovo se še bodo bralci spominjali borbe delavstva »Petovie« v .preteklem letu, ki se je opravičeno vodila proti zelo umetnemu načrtu od strani podjetja za uvedbo V» dnevne produkcije z 20% odtegljajem mezde. Reklo se je, češ, produkcija se bode dvignila in bo vsak delavec prišel na isto mezdo kakor poprej, samo bo treba bolj prijeti, je pač kriza. pravi lastnik države in mora imeti svojo besedo. In če je pravica, se mora nacionalizem tukaj pokazati, da je res nacionalen. Eksistenčni minimum delavca in kmeta mora biti brez vseh davkov. Hočemo, da bo država socialna, da skrbi za tiste, ki so potrebni. Zahtevamo skrb za šoloobvezne otroke, da ne bodo hodili v šolo lačni, bosi in izstradani. Hočemo pokojninsko zavarovanje. Zakaj bi naj imeli samo bogataši sanatorije? Delovno ljudstvo pa, ki vse to vzdržuje, naj umira brez pomoči in zdravil. Zahtevamo socialno medicino ... Burno ploskanje je bilo izraz priznanja govorniku. Ko je odhajal, oprostivši se, na vlak, da se odpelje v Celje, kjer je popoldan tudi shod, so mu doneli v pozdrav živahni vzkliki in ploskanje. Govoril je sodrug Stane Likar. Razvil je program, vmes pa povedal grenkopestre slike iz življenja delavcev. Zanimiv in gro-tesktno tragičen je bU slučaj, ki jih je pa gotovo več, da je rahitičnemu otroku delavca, zdravnik predpisal ribje olje. Ko je čez mesec dni zopet pregledal otroka, je videl, da otrok ni pil olja. »Predpisal sem vendar ribje olje? Kaj ga niste dobili?« »Sem,« je odgovorila mati boječe. »Zakaj mu ga pa niste dajali?« »Gospod zdravnik,« je rekla mati, »porabila sem ga, da sem zabelila hrano za moža, ki hodi sekat drva v gozd, da vsaj nekaj zasluži za kruh. Srce se je stisnilo poslušalcem pri teh besedah in ogorčenje je napolnilo dvorano. Pa bi enkrat vprašali gospode, koliko žrtev pa so že oni doprinesli za podjetje, koliko so oni že popustili pri njihovih plačah? Delavstvo kot tako ne more več popuščati. Žrtvovalo je leta 1931. 12%, leta 1932. 10—15%, neupoštevajoč še posebnih takozvanih regulacij .posameznih akordnih tarifov. Seveda vedno le korist podjetja. In gospodje še hočejo v tej smeri naprej? Pa se javnost ne sme prav nič čuditi vedno naraščajočemu številu žrtev tuberkuloze. Ali nič ne pomislite, kaj je treba v resnici storiti zoper to grozno morilko? Tukaj odprite vaša nacijonalna srca, dajte delavcu kar anu pripada, vsaj to, kar mu zakon .predvideva. Podjetje je tudi dobilo preteklo lleto novo vodstvo, od katerega je delavstvo pričakovalo več socijalnega čuta, kajti to vodstvo obstoji iz tuzemskih državljanov, pa se je močno prevaralo. Volk ostane volk, pa če se v jugoslovanskem gozdoivju porodi, ali v indijskih prerijah ali pa v puščavi Sahare. Kajti svojevrstno metodo si je izkovalo podjetje o zaposlitvi nekaterih delavcev v teh počitnicah. Imenovalo jih je za .dninarje. To je, v jutro )e prišel delat kdo je bil poklican, in zvečer je dobil svoje pare, in s tem je bilo delo odpovedano. Vsa obvezanost po zakonu napram delavcu ni nič vezala. Ker tako zaposleni delavci niso bili prijavljeni pod nobeno zaščito. Ker pa ti gospodje takšnih delavcev, za katere vedo, da se zavzemajo za svoje delavske pravice, ne marajo, jih odstranijo, pa če ravno na protizakoniti način. Tako so na pr. starešino obratnih zaupnikov, očeta treh nepreskrbljenih otrok, pustili stradati z družino vred naprej, in na drugi strani vzamejo samca, zaposlenega v drugi tovarni iste stroike. Zatorej mi vsi, ki čutimo takšno postopanje od strani delodajalcev napram delavcem kot krivično in protizakonito, protestiramo proti takšnemu kršenju zakonov in upamo, da bo naš glas protesta slišan na primernih mestih, t. j. pri Delavski zbornici in Inšpekciji dela. V nasprotnem slučaju si bomo nadeli nalogo nastopiti na lastno pest proti takšnim krivicam. Opomba uredništva: Tako je prav. Sami kot strokovna organizacija postavite odločno zahtevo in solidarna kakor eden držite svoje zahteve. Napišite pritožbo podprto s pričami na Inšpekcijo dela, kopijo pa pošljite Delavski zbornici. In se bo .vršila preiskava. Tam pa, kjer ni tožnika ni sodnika. Hrastnik V nedeljo, dne 3. marca 1935 se je vršil občni zbor SDSZJ, podruž. Hrastnik, iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je podružnica v preteklem letu delovala, kolikor je bilo pač v teh težkih časih mogoče. Tako se je vršilo nešteto intervencij. Dosegli smo, da smo dobili za 2 leti za nazaj zopet dopust izplačan. Odbili smo, da se niso plače znižale itd. Odrezali smo se tudi pri volitvah obratnih zaupnikov. Dobili smo 401 glas in 9 zaupnikov, nasprotniki pa 53 gjasov in enega zaupnika. Iz tega je razvidno, da je iluzija plavih mizerna, če mislijo, da bodo marksistično trdnjavo Steklarne osvojili. Premoženje podružnice se je zvišalo preko 4000 Din. Navzoč je bil tudi centralni tajnik sodr. Jakomin, ki je v svojem referatu izčrpno poročal o delovanju Zveze. Sodrugi so ga pazljivo poslušali in se je v imenu celokupnega članstva sodr. predsednik zahvalil, želeč, da bi tudi v bodoče centralni odbor tako naprej deloval kakor dosedaj. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Planinc Friderik, namestnik Beutl Franc, tajnik Kolner Alojz, namestnik Oprešnik Anton, blagajnik Grčar Peter, namestnik Hudi Ignac; odborniki: Strašnik Viljem, Beutl Giza, Pfeifer Martin, Obermaier A., Pušnik A.; kontrola: Ranzinger Riko, Oberčkal Ivan in Saurič Karl; pom. blagajnika: Kastelic Jože in Blaži Venci. — Občni zbor je za nami. Treba je iti na delo s podvojeno močjo, da izgradimo našo organizacijo tako, da bo res trdnjava marksizma, ne samo v Hrastniku, temveč cele Slovenije, in da se na tej trdnjavi lahko razbijejo glave, pa naj bodo po domače plavi ali beli ali celo pisani. Želeč novemu odboru mnogo uspehov. Kličemo: po začrtani poti naprej, do končne zmage! Družnost! Predsednik Sedej je zaključil shod. Shod je pokazal, da marksizem živi, da je marksizem na pohodu. Iz množice je vstal na stol delavec in zaklical vsem: »Naj živi enotna fronta proletariata.« Burno ploskanje je bilo v odgovor in kriki: »Naj živi!« »Proč s fašizmom!« Na balkonu pa je zaigrala godba »Zarja«. Akordi bojevite marseljeze so objeli množico. Pesti desnic tisočerih so se dvignile v zrak, prsi tisočerih so vzkriknili gromovito in dali duška svoji sili. Tisočera množica je stala kakor pred barikadami, a akordi godbe so pozivali: »Že bliža se vihar preteči, ki delavca osvobodi, že plapola naš prapor rdeči, da vsak se brez strahu bori.« Glas trombe pa je mogočno klical: »Zberimo se qd vsepovsod v armade bojne vsi trpini Naprej, naprej, —• saj prapor je razvit...« Akordi so utihnili. Zganile so se množice. Vzkriki so orili po dvorani. Bilo je kakor mogočen orkan, ki je pridrvel in razvil svojo moč... — Dvorana se je praznila. Na ulici pa je bilo vse črno ljudi, kakor mravelj, ko krenejo na pohod. Proletariat — delovno ljudstvo je dvignilo glavo... Trnjeve žice so popokale ... Maribor. Podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije Maribor je imela v nedeljo, dne 10. marca svoj redni letini občni zibor. Članstvo je napolnilo ,psrostorao dvorano Delavske zbornice, jasno pa je, če bi prišli vsi, bi ne bilo prostora za nje v tej dvorani. Predsednik Kamer je otvoril otb pol 10. uri občni zbor, nakar ije podiail obširno poročilo o delovanju podružnice v minulem letu. Orisal je vse teškioče, s katerimi se 'je imela podružnica boriti. Taiko je maj primer popolnoma ali delno odpovedalo nekaj članov podružničnega odlbora, vzroki so, ali prezaposlenost ali malomarnost, mogoče tudi nezavednost, poleg teth vzrokov je bil še eden kar ipa ni primerno da se pečamo z n jim . Tako so preostali sodlruigi v odboru imeli polne roke dela, če so hoteli .da delo ne zastane in da podiruižnica oziroma nje olani ne bodo oškodovani na ta ali drugi način. Rekel je, da vpričo teh utemeljenih dejstev naj članstvo ne zameri odboru, če ni vsega tako izvršil, kakor bi to morda bilo želeti. Iz poročila predsednika, ki je v številkah prikazal toliko ADRIA< PRAŠEK JE BOLJŠI 1 ŽIVILCI Peki Maribor. Podružnica Zveze živilskih delavcev v Mariboru je obdržala 24. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Dobro obiskano zborovanje ije vodil sodr. Jazbinšek, pozdravil vse navzoče sodruige in obrazložil pomen in značaj letnega občnega zbora. Obširen zapisnik lanskega občnega zbora je prečita! sodir. Vesenjak. Omeniti treba smiselno in vzorno sestavljene zapisnike, delo idealnega zapisnikarja, katero nudi razveseljiv celoten pregled gibanja organizacije. Iz poročila predsednika se je slišalo, da je imela podružnica v prošlem letu 10 zborovanji, 17 sej in božičnico brezposelnih, kar jasno kaže vrlo aktivno delovanje podružnice. Članstvo se je kretalo med 90—100 članov. Podiruižnica poseduje kulturna odseka in to pevski in tamiburaški zbor, katera pridlno delujeta. Obširno .poročilo o delovanju podružnice in o celotnem gibanju živilskih delavcev Jugoslavije je podal pregledno sodr. Rakuša. Naglasil je veliko požrtvovalno in odgovorno delo podružnične uprave za koristi članstva. Po direktivah centralne uprave v Zagrebu je bil celoten pokret živilcev zelo agilen. Glavna borba se je vodila za odpravo nočnega in nedeljskega dela. Organiziran enoten nastop pek. pomočnikov je spravil vse pek. mojstre po konci. Ustvarili so si pod 'pritiskom razmer enotno Ironto od Mairibora do Skoplja, da tako zatrejo socialne zaihteve delavstva. Srdita boitba se bije z vso silo naprej, trdnjave pek. mojstrov padajo, organizacije pomočnikov so na pohodu in zaznamujejo že lepe uspehe. Da doseže tudi Slovenija zaželjene uspehe, leži predvsem na pomočnikih samih. Ustvariti si morajo močne organizacije z duihom razrednega proletariata prepojene postojanke, zmožen na uspešen napad. Vsled tega je potrebno, da se osobito mlajši pomočniki oklenejo svoje organizacije, poglobijo v koristni sistem istih, le tako je možnost diana si izvojevati boljše socialne razmere. Blagajniško ‘poročilo je podal pregledno sodrug Schundner. Podružnica je imela Din 20.617.50 dohodkov in okroglo Din 18.000 izdatkov. Od navedenih dohodkov je bilo nabranih Din 3.357 za božičnico brez-poseunih, kateri znesek se je razdelil 27 brezposelnim. Naglasiti treba egoistično stališče naših pek. mojstrov, ki so prispevali v ta socialen namen le Din 455. Gospodje mojstri s častnimi izjemami kaj radi pozabijo na toli hvalisano sočutje do svojih delavcev. Toda dejanja govore drugače. Sodnigi, že ta skromna slika jasno kaže vašo pot, pot ki vodi le v prepotrebno stanovsko or-ganizacio. Odgovorno in vestno delo podružničnega blagajnika zasluži vso 'priznanje. Za kontrolo je porocail sodr. Ledinek, izjavljajoč da je celotno blagajniško poslovanje v redu. Predlagana razrešnica odboru je bila soglasno sprejeta. V novi odbor za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči sodrugi; predsednik Jazbin-šek-Ledinek, blagajnik Scibundner-Dukarič, zapisnikar Vesenjak-Kovačič, kontrola Klinar, Butja in Murgel, širši odbor Rakuša, Boš in Kmetec, delegati Jazlbinšek, Scihiund-ner in Rakuša. Izvoljeni sodrugi vsekakor jamčijo za uspešno nadaljnje delo. Občni izbor je en o dušno sklenil prispevati centrali v Zagrebu1 za žrtve stavke Din 1000 in za tiskovni sklad Din 500. Storjen je sklep, dla iproslavi podružnica dostojno 10-letnioo gigantske borbe, katera je ovenčana z zmago pek. pomočnikov v pogledu izvo-jevanja nedeljskega počitka. Oglasilo se ije več sodrugov, naglašajoč ■potrebo širjenja del. časopisja, potrebo dviga kulture v pomočniških vrstah, jačanje kulturnih odsekov in direktive v pogledu bodoče borbe. Sodruigi! Vaš položaj je težak. Da se vam položaj z!boljša, je odvisno od vas samih. Mojstri sistematično znižujejo mezde, podaljšujejo delovni čas, izrabljajo protizakonito vajence, vse na splošno škodo pomočnikov. Jasno je tedaj, da je spas pomočnikov samo v močni strokovni organizaciji, v kateri ne sme manjkati nobenega pomočnika. Zato vsi na delo, za zboljšanje krivičnih razmer v pekovski stroki. Družnost. Občni zbor pevskega zbora pekovskih pomočnikov v Mariboru. V nedeljo 10. marca t. 1. je polagal pevski odsek pek. pomočnikov račun o delovanju v prošlem letu in zarisal smernice za bodoče delo. Občnemu zboru je predsedoval agilni predsednik Bratuša, pozdravil številne sodlruge pevce in požrtvovalnega pevovodja sodir. Cibica, kateri ,z vso vnemo in radostjo spremlja napredek pevskega društva. Pevski odsek šteje 34 aktivnih članov in ga podpira 278 podpornih članov. Obdržal je v 'prošlem poslovnem letu 1 občni zbor, 6 sej in 1 žalno sejo. Velika kulturna prireditev organiziranih pek. pomočnikov je marala žal odpasti vsled tragičnega do- Hory Smolniker Celje, Aleksandrov trg. Zadnje novosti damskih klobukov. Popravila, hitro, točno in po ceni. Žalni klobuki vedno v zalogi. godika v dižavi. Pevski zbor je priredil dobro uspeli družinski večer, sodeloval pri sestanku zaupnikov, pri majski prireditvi, pri obletnici Tivolske resolucije in na kulturni dan mariborskega delavstva. Sodeloval je tudi pri neštetih pogrebih. Blagajniško pomočilo izkazuje 18.596.50 Din dohodkov in 12.572.— Din izdatkov. Za kontrolo je poročal sodr. Čaks. Predlagana razrešnica je bila soglasno siprejeta. V novi odbor so bili' soglasno izvoljeni vsi dosedanji funkcionarji. Znak zaupanja. Pri točki razno se je razvila obširna debata, ki je izzvenela za splošen dobrobit in napredek pevskega zbora pek. pomočnikov, dika in ponos razrednega mariborskega delavstva. BRIVCI Maribor. Zveza brivskih in las. pomočnikov (ic); podružnica Maribor je obdržala dne 19. februarja 1935 svoj redni letni občni zbor, kateri je bil polnoštevilno obiskan. Otvoril ga je s. podpredsednik Smrtnik, nakar je pozdravil občni zbor v imenu KMO s. Jelen ter govoril o splošnem položaju delavstva in o potrebi močnih strok, organizacij. Za Centralno upravo pa s. Koprivčevič iz Zagreba, kateri je v kratkih obrisih orisal delo Saveza in njega program za bodoče. Nato so sledila poročila funkcijonarjev: za predsedstvo s. Smrtnik, za tajništvo s. Lorenz, za blagajno pa s. Messner. Iz vsega se razvidi, da je mlada podružnica izvršila svojo nalogo v splošno zadovoljstvo vseh kljub vsem intrigam in zaprekam in ima zabeležiti tudi financijelno dobre rezultate. V novo upravo so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Messner, podpredsednik Ov-čac, tajnik I. Novakovič, tajnik II. Lorenz, blagajnik I. Veselko, blag. II. Šifner. Odbor: Vuga, Salaba, Virt, Alagič. , Nadzorstvo: Sojč, Smrtnik, Orkeslec, v centralno upravo ss. Ovčar in Messner. S. Messner se je zahvalil za izkazano zaupanje in razvijal bodoči program^ v prvi vrsti skrb za brezposelne in sploh za vsa socijalna vprašanja. Kritiziral je dolgo zavlačevanje Kr. banske uprave v Ljubljani radi naredbe o odpiranju in zapiranju lokalov, da se nam s tem zasigura težko pričakovani in že iz zdravstvenih in kulturnih razlogov potrebni nedeljski počitek, kakor to imajo že v drugih naprednih banovinah. Kajti Jugoslovani smo vsi, zakaj potem razlike? Nato je bi-las prejeta tozadevna resolucija, katera se je poslala na vsa odločujoča mesta. S. Veselko je govoril še o potrebi močne organizacije, kajti le v slogi in borbi za kruh in svobodo, je naša bodočnost, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključil. Prepričani smo, da bo mlada podružnica še v naprej imela mnogo uspeha, kar jamči sedanja uprava. — Dne 5. marca 1935 se je vršil družabni večer, kateri je vsestransko dobro uspel. Cisti dobiček je namenjen brezposelnim, katgrih tudi pri nas ne manjka. Oj ti prokleto slabo gospodarstvo, ali je treba poleg polnih blagajn v tresorjih gla-dovati milijonom proletarcem? Proletarci, vzdramite se! Kultura Mala biblioteka zvezek 6. je izšla kot brošuirica, v kateri Vladimir Kostanjevec poljudno in pregledno razlaga, »Kako je s Cerkvijo?« Knjigo toplo priporočamo in svetujemo, da jo vsak piriečita. Stane 5 Din. Ker pa izhaja redno, je četrtletna naročnina 12 Din. Praktični govornik je brošura, ki jo je izdala Jugoslovanska strokovna zveza. Bro-šurica je pripomoček, ki skuša v poljudni obliki poučiti govornike,, kako se naj z uspehom vežbajo v govorništvu. Cena je 6 Din. »Drama«, št. 1.—2. leta 1935 je izšla. Vsebuje članke o vprizoritvah, o kritiki in druge. Listnica uredništva POPRAVLJAMO. V zadnji številki »Delavca« tiskarski škrat ni bil računsko dobro podkovan, ali pa je imel kakšne druge muhe. Zato je pri tabeli zaupnikov napačno seštel številke plavih in belih in neorganiziranih. Samo o rdečih je pravilno povedal, da jih je 360. Ne vemo, ali so se tiskarskemu škratu plavi in beli smilili, ker jih je tako majhno število, in je zato plavim dodal kar 12 zaupnikov več, belim — tu je bil skromen — pa 2 zaupnika več. To so videli že naši čitatelji, ki so sami seštevali in našli, da je v resnici plavih SAMO 89, belih pa 93, neorganiziranih pa 61. To sporočamo, da popravite tisto končno številko tudi Vi. Družnost! Delavcil Najcenejše se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke In perilo domačega izdelka tovarne „TR I G L A V“, JOSIP OLUP, Ljubljana, Stari trg 2, Pod Tranto 1 in Kolodvorska 8. V zalogi ima vedno hlačevine, klobuke, čepice, tkanine, šifone, irenče itd. Obleke in perilo se Ugotavlja tudi po meri po najnižjih cenah In po najnovejši fazoni. Moje geslo je: Dobro blago, najboljša Izdelava, nizke cene! Lbdaja konzorcij »Delavca«. Pradatavaik Ivam Vok, Ljubtyaaa. — Ura^afa (ar aa tiafcarn o odgovarja Joaip Otlak v Maribora. • Tlak Lfodaka tiakame d. d. v Maribor*