Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 24. februarja 1936
Štev. 45. Leto X. (XVil.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
v
. P .u .
3 6udi j 3]&ii M ari
Miši'
VECERNIK
UtmMMvo in upriMii Marihnt. Goapoaka ul. It / tetaten urBdn«*twt440. imi»»«a46t Uhaja razen nadel]« <a praznikov vaak dan ob 14. uri / Valja maaačno pr*|aman v upravi ali po poiti 10 Dh, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po ceniku t Oglase iprejema tudi oglasni oddelek MJ«rtrn" v L|ubt}anl / Poštni čekovni račun it 11.409
99
JUTRA
Beograd je bil te dni v središču pokornosti evropske diplomacije. Aktivnost politike Male antante je z navzočnostjo češkoslovaškega premierja dr. Milana Hodže v Beogradu, dobila svoj peseben povdarek. V središču dogodkov so bili pommbni razgovori, ki J'h je imel dr. Hodža z našimi vodilnimi politiki. Dr. Milan Hodža je ob svojem bivanju v naši prestolnici obiskal Narodno skupščino in senat, bi! v avdienci pri knezu namestniku Pavlu, ki je priredil odličnemu gostu na čast Svečano kosilo, posetil pa je tudi beograjskega župana Iliča, se podal na Oplenac, bil nato v avdienci pri Nj. Vel. kraljici Mariji in sta ga v kabinetu namestništva sprejela kraljeva namestnika gg. dr. Stankovič in dr. Perovič. Včeraj dopoldan se je podal dr. Hodža na Oplenac, kjer je položil "a grob kralja Aleksandra I. krasen Venec, ravno tako tudi na grob Neznanega junaka. Včeraj so se nadaljevala Posvetovanja z ministrskim predsednikom dr, Stojadinovičem, nakar je dr. Hodža zkupno z dr. Stojadinovičem sprejel jugoslovanske in češkoslovaške novinarje, ki jim je prečital komunike o beograjskih razgovorih. Danes dopoldne je velik sprejem dr. Hodžc v Novem sadu, prav tako se vršijo živali 'ie priprave za slovesen sprejem v Stari Pazov!,
ODLIKOVANJA.
Ob priliki beograjskih razgovorov ie predsednik češkoslovaške vlade izročil Nj. Vis. knezu namestniku red Belega leva z lento, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške re Publike dr. Edvard Beneš, Nj. Vis. knez namestnik pa je izročil dr. Hodži red Belega orla I. stopnje ter ga ob-enm obvestil, da ie prezident češkoslovaške republike ''r. Edvard Beneš odlikovan z najvišjim jugoslovanskim od Jikovanjem, Karadjordjevo zvezdo z •ento.
Razen tega so bili ob tej priliki še odlikovani z redom sv. Save prve stop nje dr. Vaclav Girsa, češkoslovaški poslanik na našem dvoru: z redom sv. Save druge stopnje dr. Peregrin Siša, Svetnik češkoslovaškega poslaništva; z redom Jugoslovanske krone tretje stopnje Stenjek Šmorac, šef češkoslo-vaškega tiskovnega urada; z redom sv. Save tretje stopnje dr. Vladimir Srdinko, tajnik predsedstva češkoslovaške vlade, dr. Stenjek Černy, tajnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva, dr. Miloš Pokorny, prvi tajnik češkoslovaškega poslaništva v Beogra (*u in Miroslav Kundrat, tajnik češkoslovaškega poslaništva; z redom sv. ^-ave 4. stopnje dr. František Šahtlk, j^inik češkoslovaškega ooslaništva in Pflvnrd Parma, tiskovni ataše češkoslovaškega poslaništva.
»DOBER START«.
v O razgovorih, ki sta jih imela v i "eogradu predsednika in runanja ministra Češkoslovaške in Jugoslavije, ”r- Fodža in dr. Stojadinovič, je bil iz j <jan Kiike. iz katerega posnema-1 ,°> da sta visoka državnika po izme*' njavi misli ugotovila med drugim s i svojih stališč nujno rešitev sodobnih vDra?r>nj mednarodne in gospodarske 7 Tfolfo nal h? snlošni mednarodni stik? nrinesli čim skorajšnje Zboljšanje. V smislu načel mednarodne i
Poljaki zahtevajo kolonije
SENZACIONALNI ČLANEK KRAKOVEGA »CZASA«. POLJSKA IMA DO KOLONIJ »NARAVNO PRAVO«. POLJSKA JE PREOBLJUDENA.
VARŠAVA, 24. februarja. Veliko senzacijo v tukajšnjih diplomatskih krogih je zbudil članek, ki ga je napisal v listu »Krakovski Czas« vseučiliški profesor dr. Pawlovsky, ki izvaja v tem članku, da mora Poljska zahtevati kolonije, ki bodo odgovarjale gospodarskim potrebam zemlje. Dr. Pawlovsky je namreč predsednik poznanjskega okrožnega odbora poljske kolonialne lige in utemeljuje te zahteve v članku s prirodnim pravom, ki ga ima Poljska na prekomorske zemlje, ker je Poljska danes že preobljudena. Poljska mora, tako piše dr. Pawlovsky, zahtevati takšne kolonije, ki bodo Poljakom omogočale naselitev. Če bi tem zahtevam ne bilo mogoče ustreči, bi se Poljska zadovolilatudi s kolonijami, ki lahko oskrbujejo Polj sko s sirovinami in ki bi lahko odjemale poljske industrijske produkte. Članek u-gledega pisca je povzročil v delu diplomacije nervoznost in vznemirjenje.
Veliki čekovrr škandal v Italiji
ARETACIJA PRINCA BORGHESE. ŠTEVILNE ARETACIJE V RIMU IN VITERBU.
PARIZ, 24. februarja. Havas poroča: Nemalo senzacijo je v tukajšnjih finančnih krogih zbudila vest o aretaciji znanega princa Giuseppe Borghese, ki je obtožen, da je vnovčil razne čeke. Princa so aretirali v Firenci, razen tega pa je bilo aretiranih več njegovih prijateljev in sokrivcev v Viterbu in Rimu. V Ferrari se vodi obsežna preiskava in so tamkaj zaplenili ček od 300.000 lir. Princ Borghese se nahaja trenutno v splošni bolnišnici Foggio Sereno, kjer ga stalno stražijo karabinjeri. V zvezi z aretacijami se pričekujejo nova senzacionalna tazkritja.
Pobesi' abesinski poglavarji govorijo v Adis Abebi
ADDIS ABEBA, 24. februarja. Tisoči Abesincev so danes poslušali govore nekaterih pobeglih abesinskih poglavarjev iz italjanske Somalije. Govorniki so pozi' vali abesinski narod. Iti jih je sprejel z viharnim aplavzom, k zvestobi ter sodelo vanju krščanskih in mohamedanskih drža’* ijanov. Dejali so: »Če sedaj izgubimo svojo svobodo, bomo 1000 let sužnji.« — Pobegi; poglavarji so prinesli s seboj večjo množino pušk, ki so jih izročili abesinski vladi.
ADDIS ABEBA, 24. feb ruarja. S severne in južne fronte ni nobenih posebnih poročil. Privatno se doznava o vročih bojih na severu. Neguš je baje pozval v Des-sie svojega ameriškega posvetovalca Colsona.
30 000 žrtev »črnega ?	^rja“	s svobodi
IZGREDI V MALAGI. — SAMOSTANI GORIJO.
MADRID, 24. februarja. Po danes uveljavljenem zakonu o amnestiji je bilo takoj izpuščenih iz zaporov 30.000 političnih jetnikov. V Madridu se je zbralo pred jeinišnicami na tisoče ljudi,, po večini žensk in otrok, ki so z velikim veseljem pozdravili izpuščene svojce. Po ulicah so stvorile povorke, ki so med prepevanjem revolucionarnih pesmi krenile po mestu. Do incidentov ni prišlo o resnih spopadih. V Oviedu je morala nikjer, toda z dežele prihajajo poročila jetniška uprava izpustiti jetnike, še preden je dobila oficielno obvestilo o amnestiji.
Iz raznih mest prihajajo vesti, da so demonstranti na novo oplenili mnoge katoliške društvene domove in samostane. V Malagi in Alicanteju je več samostanov v plamenih.
V Malngi je bila proglašena splošna stavka in je prišlo do večjih izgredov, pri katerih je bilo ranjenih mnogo ljudi. Na Kanarskih otokih je vlada ukinila obsedno stanje.
2. III. — usodni dan Evrope
RIM, 24. februarja. Dne 2. marca se sestane v Ženevi odbor 18storice. »Gazzeta del Popo4o« piše, da hoče Eden poostriti sankcionistično politiko. Pričakuje se, da se bo na 18storico izvršil pritisk v tem smislu, da se proti Italiji izvede petrolejski embargo. Ni izključeno, da se bodo stavili predlogi za poostritev sankcij ter se računa z zabrano dostopa italijanskih ladij v vse luke sankcionističnih držav. Tudi ne izključuje »Gazzeta del Popolo«, da bo 18storica stavljena pred odločitev, ali da se izvede zapora Sueškega kanala za italijanske ladje, ali pa, da se organizira posebna evropska ekspedicija, ki bi se naj odposlala v Abe-sinijo, da se zoperstavi italijanski vojski.
uisho
ODGODENE SEJE.
Sobotni »Slovenski narod« poroča: »iri-nančni odbor je včeraj po odobritvi proračuna vojnega ministrstva pričel razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. Razprava bi se bila morala danes dopoldne ob 10. nadaljevati. Vsi člani finančnega odbora so prišli pravočasno, a zaman so čakali na zastopnika vlade odnosno na prosvetnega ministra. Na telefonski poziv predsednika finančnega odbora je prosvetni minister odgovoril, da dogovorno s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem ne bo več prisostvoval seji finančnega odbora, ker je že včeraj potekel tridnevni rok, ki ga je stavila vlada finančnemu odboru za dokončanje proračunske razprave. Ob pol 12. se je sestal nato finančni odbor in razpravljal o na-daljnem delu. Eni so zastopali mnenje, da mora finančni odbor ne glede na bojkot vlade nadaljevati svoje delo. Drugi so bili mnenja, naj se seje finančnega odbora odgode, dokler se položaj ne razčisti. Ta predlog je prodrl in so seje finančnega odbora odgodene za nedoločen čas.'-
pravice in miru bosta obe državi tudi v bodoče podpirali In varovali zavezništvo z Rutnunijo ter iskreno in lojalno sodelovali z vsemi prizadetimi državami v Podonavju in si prizadevali odstraniti vse ovire, preprečujoč če temeljne pogoje za trajno in pravilno rešitev podonavskega problema. Tudi sta dr. Hodža in dr. Stojadinovič ugotovila, da sta njuni državi kazali vedno živahno razumevanje za tesno "ospedarsko sodelovanje podonavskih držav, in sklenila taka stremljenja pospeševati v smislu pakta Male antan-
te v korist vseh treh držav, v prepričanju, da bosta obe državi v tesnem sodelovanju z Romuni najbolj koristili v danih razmerah ideji splošnega miru in mednarodnega sodelovanja. Po izjavah dr. Hodže se bodo nadaljevali razgovori v najkrajšem času v Pragi.
Ko so novinarji po prečitanju komunikeja vprašali dr. Hodžo ali mu ima kaj pristaviti, je dr. Hodža odvrnil: »Beograjska konferenca predstavlja
?<jlo dober start«.
KAKO JE Z DNEVNICAMI.
Predvčerajšnji »Sovenski Narod« objavlja: »Vesti o povišanju poslanskih dnevnic, ki so v javnosti zbudile razumljivo pozornost, niso bile točne. Poslanske dnevnice so svoječasno znašale 300 Din na dan. O priliki znižanja uradniških plač so bile tudi poslanske dnevnice znižane na 250 Din ter so v tem znesku predvidene tudi v sedaj veljavnem proračunu odnosno dvanajstinah. Poslancem pa se je izplačalo doslej samo 200 Din, dočim je bilo po nalogu predsednika skup ščine 50 Din zadržanih za obnovo pohištva v raznih poslanskih klubih in drugih skupščinskih prostorih. Sedaj pa so se vladni poslanci temu uprli in so zahte vali, da se jim izplačajo dnevnice v celotnem, v proračunu predvidenem znesku. Administrativni odbor narodne skup ščine, kjer imago večino poslanci JRZ, je na predlog vladnih poslancev sklenil, da se izplačajo poslanske dnevnice v celoti, to je v višini 250 Din in to tudi za ves čas nazaj do 1. julija lanskega leta, ko so jim začeli odtrgavati po 50 Din. Tudi ni točno, da so dobili poslanci posebno podporo v znesku 5.000 Din, marveč predstavlja ta znesek, ki je bil izplačan prejšnji mesec, poslanske dnevnice za mesec' maj p. 1. ko devnice niso bile izplačane.' Opozicijski poslanci pri vsej tej stvari ni--majo drugega posla, kakor da so potem,' ko je vladna večina to sklenila, sprejeli pripadajoče jim zneskeč V ostalem pa zatrjujejo poslanci, da njihove dnevnice niso previsoke, ker je treba upoštevati draginjo v Beogradu, česta potovanja, razne druge obveznosti narodnih poslancev, ki morajo postavico svojih dnevnic raz^~ -■ jati za podpore raznim prosilcem.
ODOBRENI KREDITI.
Na včerajšnji seji ministrskega sveui so sklenili, da se na predlog gradbenega ministra odobrijo krediti za gradnjo ceste Prijepolje—Bjelopolje na prvem odseku v višini 3,327.000 dinarjev, za izgradnjo ceste Zemun—letališč v znesku
3.014.000 Din. za izgadnjo ceste do carinarnice v Bezdanu po proračunskem znesku 2,132.000 Din, za tlakovanje državnih cest v Gružu jn Dubrovniku v znesku
2.140.000 Din. Vsa ta dela se imajo izvršiti i/. kredita milijarde dinarjev za javna dela.
Prirodoslovni ciklus v Ljudski univerzi
V petek zvečer je predaval v Ljudski univerzi docent dr. Kuščer o življenju v morskih globinah in nadaljuje nocoj II. del predavanja
V okviru prirodoslovnega cikla, ki gaje organizirala v letošnjem delovnem programu tukajšnja Ljudska univerza, je bilo v petek zvečer predavanje, ki ga je imel docent dr. Kuščer iz Ljubljane o življenju v morskih globinah. Zanimanja za zanimiv predmet petkovih obravnavanj je bilo precej veliko, saj je g. dr. Kuščer znan kot odličen strokovnjak in izboren predavatelj, ki ume obravnavano snov podati v najpoljudnejši in zanimivi ter vsemi mogočimi poučnimi vpletljaji opremljeni obliki. Uvodoma je predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec odličnega gosta toplo pozdravil, nakar je povzel besedo predavatelj, ki je svoja izvajanja pojasnjeval z izredno uspelimi skioptičnimi slikami.
Predavatelj je seznanil poslušalce z uprav senzacionalnimi ugotovitvami ter izsledki, s katerimi se lahko ponaša slavni ameriški raziskovalec Beebe, ki se
v premeru 1.35 m, v morske globine do 927 metrov. Prirodoslovec Beebe se je za to svojo znanstveno ekspedicijo v morske globine temeljito pripravljal že preje, ko se je spuščal v navadni potap'
novitelj »Drave«, njen zaslužni in požrtvovalni predsednik.g. Jože Vokač, ki ie po iskrenem tovariškem pozdravu in
po počastitvi spomina vnetega Dravaša pokojnega Toneta Rebole podal obširno poročilo o delovanju in uspehih »Drave« v preteklem poslovnem letu.
PLEMENITOST SRCA,
požrtvovalnost in nesebičnost je poklicala »Dravo« v življenje in ji pripomogla na današnjo stopnjo. S tem povdarkom je predsednik Vokač pričel svoje kleno poročilo, ki prikazuje lepe uspehe v kulturnem udejstvovanju mariborskih nacio nalnih železničarjev. Zahvalil se je pevcem, godbenikom, tamburašem, profesorskemu zboru šole in vsem, ki so pripomogli društvu, da je zamoglo v današnji
be ob priliki svojih spuščanj v morske glo bine z batisfero, opremljeno z vsemi pripravami, ki so bile za to potrebne, da je v uotranjosti jeklene okrogle batisfere lahko vzdržal, da je medtem lahko bil v stalnih stikih z ladjo, na kateri je bila batisfera pritrjena, ter da je lahko nemoteno vršil ogled, opazovanje in snimanje teh ribjih redkosti v morskih globinah.
Pred poslušalci je ob nazornih izvajanjih vstala v vsej živahnosti cela vrsta materialistični dobi vršiti svoje veliko teh ribjih zanimivosti v morskih globinah, j kulturno delo. Posebej se je zahvalil zbo-ki jih je priroda in strašna borba za biti rovodji g. Horvatu, kapelniku gosp in ne biti opremila z vsemi rafiniranimi Ž e k a r j u in artističnemu vodji šole g. sredstvi obrambe, ki imajo v čudovitem prof. D r u z o v i č u, ki bi jih »Drava« ustroju ribjega	telesa	svoj	izraz	in pečat.'težko pogrešala. Tudi je predsednik o-
Vse te živali	v	morskih	globinah	od papi-' menjal v svojem poročilu napredek glas-
ge in črnuha pa do »žrela = šaklja« in bene šole, za katero si prizadeva odbor vseh mogočih drugih vrst s teleskopični-' priboriti pravico javnosti m je prepričan, mi očmi, z okrnjenimi očmi in mestoma da mu bo to tudi uspelo. S primernim na-uprav rafinirano prirejenimi in v razne govorom tovariške zavednosti je v i-smeri premakljvimi tipalnimi izrastki so/menu »Drave« poklonil članom gg. Dra-je kakor znano spustil v bližini bermud-'na jasnih slikah prikazane, zbudile pri gu Orbaniču, Franju Horvatu, Fr. skesa otočja v jekleni batisferi, ki meri' gledalcih in poslušalcih živahno zanima- Kosiju, Leonti Maijcevu, Karlu
nje.	J	P e č n i k u in Mihi K u z m i n u, ki že 10
Docent dr. Kuščer je bil za svoja izva- let nepretrgoma in nesebično delujejo v janja deležen toplega aplavza. V soboto društvu, lepe spominske diplome, zvečer je* imel v Kazini informativni sestanek z mariborskimi prirodoslovci v liaški opremi v manjše morske globine in! svrho propagande ciljev ljubljanskega Pri'je podal nato neumorni Dravaš in tajnik raziskoval predvsem slikoviti koralni ži- [ rodoslovnega društva, ki naj zajame vse g. Albin Živko. Drava ima 83 izvršujo-valski svet, po katerem se bodo po Beebe ( slovenske prirodoslovce v čvrsto pove-^ih članov v svojih odsekih, ki so lani jevem mnenju nekoč neovirano lahko še- zano prirodoslovno znanstveno fronto. —I javno nastopili 197 krat. V prvem odseku tali ameriški milionarji mesto da bi se Danes v ponedeljek zvečer pa nadaljuje je 36 pevcev, ki jih poučuje zborovega pekli jn solnčili po kalifornijski obali. ! docent dr. Kuščer v Ljudski univerzi svo j petja g. Albin Horvat. Odsek je imel Sila zanimivo serijo slik iz morskih glo ja izredno zanimiva izvajanja o življenju pretekli teden svoj občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Franjo Mordej, za tajuika Matko Furlan, za blagajnika pa' Janko Varaš. Pevski zbor »Drave« je dosegel lepe u-spehe in si je že utrdil svoj sloves med slovenskimi pevskimi zbori. Tudi v preteklem letu je ponesel slovensko pesem na našo severno mejo, ko je sodeloval skoro pri vseh obmejnih narodnih manifestacijah. Godbeni odsek šteje 37 godbenikov. Na svojem občnem zboru si je, odsek ponovno izvolil za svojega pred-1 seduika g. inž. Jožeta Grudna, za tajnika I Rudolfa Novska, za blagajnika pa Franca! Kosija. Lani je godba »Drava« imela 148 javnih nastopov in si brez nje ne more-! mo zamisliti v Mariboru nobene večje nacionalne prireditve. Tamburaškj odsek ima 19 tamburašev. Na svojem občnem
TAJNIŠKO POROČILO
bin pa je tolmačil odlični predavatelj na v morskih globinah, osnovi ugotovitev, ki jih je napravil Bee-'
h kdsik dtuUev
Naši železnRarji vneto gojijo glasbo
XVII. redni občni zbor ,.Drave" — 197 nastopov! Lep razvoj glasbene šole
Globoko so mariborski nacionalni železničarji zarezali brazde v vse javno nacionalno ip kulturno udejstvovanje. Brez njihovega sodelovanje in pomoči bi si danes težko predstavljali nacionalno in kulturno delo v obmejnem Mariboru. Globoka zavest, odločna borbenost, med sebojna prava tovariška povezanost, vzorna nesebičnost in stremljenje po napredku je pripomoglo mariborskim nacionalnim železničarjem, da zavzemajo že mnogo let tako odlično mesto v društvenem življenju in da žanjejo leto za letom naravnost zavidljive uspehe. Zavidljive sadove nesebičnosti in požrtvovalnosti ter plemenitega kulturnega stremljenja je po-
kazal tudi včerajšnji 17. redni letni občni zbor železničarskega glasbenega društva »Drava«, ki je bil v zgornji mali dvorani Narodnega doma.
Občnega zbora so se polnoštevilno u-deležili aktivni Dravaši. navzoči pa so bili tudi predstavniki oblastev in organizacij, med njimi zastopnik ljubljanskega železniškega direktorja g. Matko D r o-J zboru si je odsek ponovno izvolil za pred feni k, nadalje zastopnik Oblastnega! sednika g. Rudolfa Živka, za tajnika Al. odbora UJNZB g. Jože Jesih, zastop- Gomzija, za blagajnika pa Fr. Horvata.
g.
nik Ipavčeve župe g. Ludvik Gračner, zastopnik ljubljanske posestrime »Sloge« inž. Leskovšek, Jože R e p i n a, Avgust K o r d i n in Simon D a n e v ter frugi. Otvoril jn vodil je občni zbor usta-
Odsek je priredil lanj več samostojnih koncertov in je pohitel večkrat tudi na mejo. V glasbeni šoli podučuje šest profesorjev in učiteljev 103 učence. Odseku glasbene šole predseduje g. Franjo Druš-
I. S. S. K. MARIBOR
IH
Velika olimpijada smeha in veselega razpoloženja na pustni torek
25. If. v Umonu
Začetek ob 20. uri
kovic, tajnikuje Drago Orbanič, v odboru pa sta: Emil H.bi in Lojze Steyer. NAD ČETRT MILI,ONA DENARNEGA PROMETA.
Skrbno in vestno sestavljeno poročilo o denarnem poslovanju je podal marlji*'-blagajnik g. Ivo P a a r. Društvo je imelo lani 144.857 Din dohodkov in 123.540 Din izdatkov. Skupni denarni promet je znašal lani 257.541 Din. Rednih članov šteje »Drava« 778. Med letom je izstopilo, bilo premeščenih in umrlo skupno 252 čla nov, pristopilo pa 51. Izstop nekaterih članov je pripisovati predlanskemu pojavu v vrstah nacionalnih železničarjev, ki je imel posledico, da je vse, kar ni bilo zdravega samo odpadlo iz nacionalnih železničarskih vrst. Po podanem blagajniškem poročilu, ki ga je zbor z velikim odobravanjem sprejel, se je predsednik g. Vokač toplo zahvalil za podporo Nabav« ljalni zadrugi in podružnici UZNŽB. Obso dil pa je obenem tiste, ki so skušali zanetiti politične strasti v taki kulturni u-stanovi, kakor je »Drava«. Predsednikovim izvajanjem je zbor sledil z velikim zadoščenjem in odobravanjem.
VESTNO IN SKRBNO GOSPODARSTVO.
Sledilo je poročilo vestnega in skrbnega gospodarja g. Draga O r b a n i č a. — Društvo se je lani rešilo vseh dolgov in stopa v novo poslovno leto z novimi načrti za dosego začrtanih ciljev. Do tega pa je pripomogla društvu nujno potrebna opreznost in prevdarnost odločujočih či-niteljev; v prvi vrsti društvenega odbora, ki je do podrobnosti proučil in prerešetal sleherno zadevo, predno je padla pozitivna ali negativna odločitev. Vse društveno gospodarstvo je bilo v znamenju skrajne štednje, požrtvovalnosti in nesebičnosti članstva. Pevski in tamburaški odsek nista društveni blagajni v breme, ker krijeta izdatke iz lastnih sredstev. Izdatki za godben; odsek pa so bili omejeni na najnujnejše in najpotrebnejše. Ves dru štveni inventar je precenjen na 156.262 Din. V okviru gmotnih srdstev se je spo-polnil tudi inventar glasbene šole. K po-množitvi pa sta mnogo pripomogla vodja šole g. prof. Druzovič, predsednik gosp-Vokač in mnogi drugi.
GLASBENA ŠOLA.
Poročilo o glasbeni šoli »Drave« je po-
EVGENU SABANOV:
MUtsežiMuuž ittaišsotui Ua&aia
ROMAN
Vendar se bojim, da je pripravljen tudi za tak primer. Ustavitev delovanja mojih aparatov za časa zastrupljenja živali v sedmem oddelku dokazuje, da razpolaga z močnimi sredstvi. Utegnila bi se zgoditi katastrofa, ako bi ga nagnala v odprt boj, preden ga ne razoroživa «
»A kako?«
»S tem, da ga nepričakovano premestiva v laboratorij v gradu, kjer bo dejansko interniran. V tem času lahko temeljito preiščeva vzrejevališče in zdi se mi popolnoma izključeno, da ne bi našla njegovih priprav.«
Profesor Kabaj je sicer še vedno dvomil v Kalistovo krivdo, moral pa se je naposled vendarle vdati. Upal je, da se na ta način vsaj dokončno dožene njegova nedolžnost. Prosil je dr. Evarista samo obzirnega postopanja po načinu, ki naj ne vzbudi v asistentu nobene zle slutnje.
vpri tem morete opraviti glavno le vi sami, dragi profesor«, je dejal dr. Eva-
rist. »Izmislite si neko delo, s katerim ga pošljete v grajski laboratorij! «
»Poizkusil bom.«
»Tako delo ni bilo težko najti. Prav pod pretvezo, da se morajo neke rastne kulture vzgajati zaradi varnosti v bolje zavarovanem prostoru, je profesor Hila-rij Kabaj, kaj lahko poslal svojega asistenta v grad, ne da bi ta mogel tudi le rahlo slutiti, kakršnokoli nezaupanje. Čim je pa bil Ecehijel Kalist v gradu, sta se profesor in doktor neutegoma lotila preiskave. Pretaknila sta vse kote v asisten tovi sobi in v vseh prostorih, ki so mu bili pri njegovem delu dostopni. Vendar — našla nista ničesar... In tako sta stala dva dni pred prav tako veliko skrivnostjo kakor prvo minuto. Iz vsega se je mogel napraviti le en sam malo tolažljiv zaključek: Ali je asistent Ecehijel Kalist zares nedolžen, (o tem je bil profesor prepričan), ali pa je naravnost genialno previden, (tako je sodil doktor).
IX.
'leden dni po premestitvi asistenta
Ecehijela Kalista v grad so nepričakovano poginile vse živali v šestem oddelku. S tem je bil ustvarjen nedvomen dokaz, Ja mora biti uničevalec profesorjevega in doktorjevega dela nekdo drugi, ne asistent. Profesor Kabaj je ves žarel od zmagoslavja, v katerem je celo pozabil na uničenje tolikih naporov. Njegovo neomajno prepričanje ga ni varalo, tembolj pa je znova vzplamtel v njem že prej trdni sum in se kakor oklep zgostil okoli inž. Atanazija Gala.
»Ako sem mirno in brez ugovora dovolil preiskavo proti asistentu Ecehijelu Kalistu,« je dejal doktorju, »potem ne dvomim, da boste tudi vi dovolili, da preizkusimo vašega zaupnika inž. Atanazija Gala.«
»Ne bom se upiral,« je odgovoril dr. Evarist, dasi je bil trdno prepričan, da je njegov sorodnik še bolj nedolžen, kakor Kabajev asistent. »Ako menite, da je potrebna njegova odstranitev, naj gre. Še danes vam vrnem asistenta in še danes pošljem inženjerja iz vzrejevališča. Toda — če med tem zopet pocrkajo živali?«
»Bo treba vzrejevališče temeljito prečistiti ...«
»Kako mislite to?«
»Zamenjati bo treba vse osebje.«
»To ne bo mogoče^
»Čemu ne?«
»Ker mi vendar ni mogoče poslati vseh . teh ljudi nazaj v svet... Preveč so videli tu. Bilo bi nevarno. In končno: mar res mislite, da bi mogel uničevati naše delo kdorkoli izmed z vseh vetrov sveta zbranih delavcev? Ne, ti ljudje iz Kitajske, Madagaskarja, Polinezije, itd. so premalo inteligentni, da bi... Ne ...«
»Veste to tako natanko?«
»Da.«
»In če se motite?«
»Nikakor.«
»Potem more biti zares le vaš sorodnik sam.«
»Počakajte, dragi profesor vsaj tako potrpežljivo na zatrdilne ali zanikalne dokaze, kakor sem čakal jaz glede vašega asistenca. Prezkušnja se vendarle šele pri čenja!«
»Dobro,« je pritrdil profesor, »pa počakajmo. ..«
Po tem pogovoru s profesorjem Kabajem, je poklical dr. Servacij Evarist neutegoma k sebi inž,-Atanazija Gala ih mu sporočil veselo vest: dovoljuje n’11 nekaj dni dopusta, ki naj jih preživi ,ia gradu kakor mu je ljubo in drago. Inž* Gal bi bil ob tej vesti svojega sorodnika kmalu objel.
(Dalje sledi )
^ artistični vodja šole g. prof. D rii z o-v 1 č. Šola je bila ustanovljena pred štiri-'n J0 0t>isku.iej° letošnje šolsko leto učenci. Tudi je šola priredila lani lepo uspelo produkcijo, ki je pokazala lepe u-sPehe. Ker bo javnost, zlasti pa mnoge starše, prav gotovo zanimalo podrobno Poročilo Šolskega vodje g. prof. Druzovi-j-a> ga bomo v celoti objavili v eni prihodnjih številk.
Poročilo nadzornega odbora je podal g. Ivo Molan, ki je predlagal razrešnico marljivemu in vestnemu blagajniku in celemu odboru. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
ŽIVAHEN POTEK VOLITEV.
Pri volitvah, ki so potekle ^elo živah-ao, je ponovno dobil stari odbor popolno zaupanje članstva. Na občnem zboru se je s|cer pojavila brezpomembna šibka opo-zicija, ki so jo zborovalci vzeli bolj za salo kakor pa resno. Z viharnim odobravanjem je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Jože Vokač, za podpredsednica g. inž. Jože Gruden, za tajnika g. Albin Ž i v k o, za blagajnika g. Ivo Pa a r, Za gospodarja g. Ivo O r b a n i č, za njegovega namestnika pa I. Rijavec; v
odboru so zastopani vsi odseki po svojih članih, združenje pa bo določilo dva člana na svoji prihodnji seji. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. V e s e 1 k o in M a 1 j c e v, dva člana pa bo določilo še Združenje.
POZDRAVI IN ČESTITKE.
V imenu ljubljanskega železniškega di-rektorija je pozdravil občni zbor Matko Drofenik z željo, naj bi tudi novo poslovno leto prineslo »Dravi« novih in tako lepih uspehov. Za posestrino »Slogo« je čestital »Dravi« k lepim uspehom g. inž. Leskovšek, v imenu'Oblastnega odbora UJNZB g. Jože Jesih, za Ipavčevo župa pa g. Ludvik Gračner. — Vsem se je iskreno zahvalil ponovno izvoljeni predsednik g. Jože Vokač, s prošnjo tudi za nadaljno naklonjenost in pomoč. Po zboru je bil tovariški sestanek, ki se ga je udeležil razen drugih zastopnikov tudi zastopnik železniškega direktorja g. Drofenik. Pevski zbor je zapel več pesmi in v znamenju iskrenega tovarištva, požrtvovalnosti in nesebičnosti stopa ponovno izvoljeni odbor It novo po slovno leto z novimi načrti.
tkmššMS&e iu jskdJ&ki mvke
Alojzija Kozuhova
Nenadno je izdihnila svojo plemenito j dušo, zadeta od kapi, Alojzija Kožuhova fe omahnila na življenski poti, komaj 52 stara. Kdo bi bil pričakoval? Še pred dnevi so jo tovarišice videle vso mladostno in veselo po mariborskih ulicah, . kakršna je vedno bila v ljubezni do živ-lienja in sočloveka. Za to je vest o njeni , stnrti tem trpkeje delovala med znanci in znankami blagopokojne plemenite že-ne, katere zlato materino srce je neprekinjeno delovalo za drage svojce. Bila •e požrtovalna in neumorna blagajničarja tukajšnjega Ženskega društva in. je Dfed leti, ko je Žensko društvo imelo Svojo dečjo kolonijo na morju, z vzorno Požrtvovalnostjo vodila okrepčila posebno mariborsko deco na veselo letošnje. Ves čas je bila agilna sodelavka . ^ vzvišenih stremljenjih tukajšnjega Ruskega društva, ki poziva svoje čla-nice. da se v čim večjem številu udeležijo njenega pogreba. Žalujočim, zlasti ^0Progu, g. šolskemu upravitelju .M. Kožuhu ter sinovoma naše globoko sočutje!
Na pustni torek
v kavarni J&DRAN koncert
^soka zahvala Aeroklubu. Na naslov dr- Jos. Tominška kot predsednika je dojelo sledeče pismo: »Po nalogu Njegoša Kraljevskega Visočanstva kneza najstnika mi je čast izjaviti zahvalo na opleni pozdravu kakor tudi na izrazih 'danosti, predloženih Njegovemu Viso-v^nstvu knezu namestniku z letne skupine oblastnega odbora Aerokluba v Ma ribon,.«
Na Mariborskem otoku so pričeli te n' 2 betoniranjem drugega stebra mo-,ta- Ako Drava ne bo nagajala, je pričakati. da bodo z betoniranjem v 14 , neh končali. Pridelu, ki ga opravlja tu-«jšnja stavbena tvrdka inž. Jelenec & arh Šlajmer je zaposlenih nad 30
oseb.
^seli pustni prizori v gledališču. V
‘‘tlačeno polnem geldališču so bili v ne-popoldne »veseli pustni prizori« (_fl katerih so v vsej predpustni slikovi-nastopili gojenke prve, druge, tre-
tost
tie
j ,1)1 četi te dekliške narodne šole ter II. ve^>- mešč. šole. Razen tega so sodelo-Uj\ ma'* harmonikarji od »Harmo-le« )e ta predpUStna prireditev tu-JMijega Ženskega društva v prid Po-jj n.Is^«Ra doma kraljice Marije na Po-„ rju krasno uspela. O prireditvi še bo-Poročali.
v 1 °čno lekarniško službo imata danes ^Ponedeljek Minavikova in Sirakova le-Y;rila’ 'Utri v torek po Albaneževa in 'dmarjeva
Novice z Ljudske univerze. Danes v ponedeljek ob 20. uri nadaljuje in konča g. Dr. Kuščer univer. prof. iz Ljubljane svoja interesantna izvajanja o življenju v morskih globinah. Skioptične slike!
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se radi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v ponedeljek, dne 2. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Ma riboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od S.—12. in od 14.—18. ure.
Veselje v mariborski »prleški republiki« je poteklo na pustno soboto v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 v znaku tradicionalnega, radostnega in zabavnega gostiivanja z ženinom in nevesto, sorodniki. svati, družicami, godci, pevci in z zabavo skrbečimi vpletljaji, ki so vse to neprisiljeno, dobrodušno veselje v »prleški republiki« tirali do viška. Sredi vsega tega zanosnega dirindaja in pustnega veselja je živahno odmevala naša pesem in so se opravljali z vso slovesnostjo gostiivanjski obredi, ki so se oddajali po radiju in ki so zbudili pri navzočih, ki so dvorano dodobra zasedli, obilo prisrčne zabave in živahnega odziva. Prleki vkup!
Konkurz je razglašen nad imovino mag. pharm. Darinke Žmavčeve v Murski Soboti.
Kino-kavarna, Kino-bar dnevno senzacionalen spored. V kavarni koncert od 8. ure dalje, v baru začetek ob 11. uri. Ob nedeljah in praznikih popoldanski koncert od 5. do 7. z neskrajšanim artističkim sporedom
Najlepše preživit pustni torek v Veliki kavarni. Reduia vse v zelenju z mnogimi presenečenji.
Za gala reduto, ki bo 25. trn. v Unionu, dobite vstopnice v predprodaji pri Šepe-cu, Brišnikovi in Hofferju.
Na mesto venca na grob so darovali bratje Škabar v spomin pok. Terezije vd. Martelanc Din 150 za primorske emigran-ter.
Putnik Maribor in zimskošportni odsek
SPD bosta predvajala v sredo 26. trn. v dvorani Ljudske univerze 4 zimskošportne filme in sicer šport na Koroškem, Schneiderjeva smuška šola v Adelbergu, zima v Oetztalerju in zima na Gurglu. — Vstopnina 2 Din.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje, priredi v-torek 25. febr. zvečer v dvorani br. Renčlja na Pobrežju pustno zabavo. Komični nastopi. Konkurenca mask. Prvovrstna godba. Pridite.
Nezgoda v tovarni. V soboto zvečer so pripeljali mariborski reševalci v tukajšnjo bolnišnico v Hutter je vi tovarni zaposlenega barvarja Franca Jarca, ki je po nesrečnem slučaju prišel z desno roko med gonilno verigo ter mu je ta popolnoma zmečkala palec. Prst mu bodo morali naj. brže amputirati.
Kolo v Pesnici. Včeraj .je neki mladenič našel v Pesnici še skoraj novo kolo, ki je bik) brez evidenčne tablice in ima tovarniško številko 517373. Kljub temu, da je
delj časa ležalo v vodi, je vozilo ostalo še nepoškodovano. Kolo izvira najbrže iz kake tatvine.
Z nožem nad žensko. Včeraj popoldne se je pripetil v Studencih obžalovanja vreden dogodek. V stanovanje 45-letne šivilje Neže Krajnčeve na Aleksandrovi cesti je prišel neki studenški čevljar ter navalil na ženo, ki je bila sama doma, z nožem. Zadal je nesrečnici 6 zabodljajev v hrbet, da se je uboga žena zgrudila v mlaki krvi. O strašnem dogodku so takoj obvestili mariborske reševalce, ki so Krajnčevo nemudoma prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Lov na avtoizvoščke je te dni priredila mariborska policija. Kontrolirala je njihove avtomobile, če so taksometrske ure plombirane. Kontrola je imela uspeh, kajti prijavljenih je 8 avtoizvoščkov. Nevarna ciganka. V soboto zjutraj je prišla v stanovanje Terezije Hraševe v Dajnkovi ulici ciganka M. B. ter jo začela zmerjati. Končno je pograbila na mizi ležeči kuhinjski nož in z njim zadala Hraševi dve dolgi rani nad desnim zanestjem. Vzrok ni znan.
Perilo tudi kradejo. Zidarju Alojziju Radoliču je nekdo iz njegove sobe na Koroški cesti ukradel lesen kovčeg, v katerem je bilo za 250 dinarjev perila.
HOT L . OREL”
kuharska razstava in
vinska r»o*Ny?nia
v sredo 26. t. m. od 8. do 17. ure. Nato pojedina.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje,
priredi v torek 25, febr. v dvorani br. Renčlja na Pobrežju pustno zabavo. Komični nastopi. Konkurenca mask. Prvovrstna godba. Zdravo!
GRAJSKI KINO. Do vključno torka sovjetski velefilm
»ŽENA ZA 1000 RUBLJEV«.
Od srede dalje uajnovejši Ufa-film Zadnji štirje«. Tri možje in ena žena.________________
Kino Union. Do vključno srede »Čiščenje na veliko« z Anny Ondro in Wolf Albach Retty-jem. Pride »Praski študent«.
REPERTOAR.
Ponedeljek, 24. februarja. Zaprto.
Zorek, 25. februarja. Zaprto.
»Cigan baron«, je najlepše in napopu« larnejše delo mojstra dunajske glasbe J. Straussa. To opereto, ki jo imajo radi krasne, kar operne glasbe, stalno na repertoarju vsa operna gledališča, pripravlja sedaj mariborsko gledališče v režiji Pavla Rasbergerja.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dno 22. februarja, 5. razreda, 3l. kola, so biti izžrebani sledeči dobitki:
Din 20.000 : 80217 82559 Din 10.000: 39651 41317 49556 59657 7’8961 Din 8000:	29595	53187	57993	62363	72693
77626 78797	82371	83414	98398
Difl 6000:	47371	48869	65773	66393	67602
Din 5000:	2947	12867	13048	13798	27857
33107 36895	40392	41181	42032	43989	44808
48907 48950	59442	73113	73241	83133
Din 3000:	1634	2669	13329	17726	26725
27410 29463	35243	48846	57081	62297	63757
69521 73465	79962	86793
Din 2000 :	362	5328	7911	15676	27902
34647 45117	62581	63567	66915	68764	69931
73600 75343	77921	78547	89610	93996	94033
95198
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor,
Gosposka ulica 25.
Tolažba.
»Vidite gospa, zdravnik ne zdravi samo telesa, marveč tudi dušo.«
»Oh, kolika sreča, da je duša nesmrtna.«
Profr em mariborskega glavnega kolodvora
Lani je prispelo in odpotovalo nad milijon in četrt pot* rtikov — Največja frekvenca v avgustu
Odkar ie stekla po naših krajih želez-j stori že davna ne ustreza svojemu na-na kača, je Maribor zavzemal v železni- menu. Bivša Južna železnica je imalaže ško-prometnem pogledu eminentno va-; pred vojno izdelane vse podrobne načrte žen položaj. Svoje dni je bil glavno želez- za adaptacijo in modernizacijo glavnega
niško križišče, ko pa so bile začrtane naši domovini nove meje je postal Maribor važna obmejna postojanka. Vprašanje ob mejnega kolodvora so reševali vsa leta po prevratu, dokler ni lani to vprašanje dozorelo in prav te dni se vrši v Ljubljani konferenca, na kateri bo končno določen avstrijski prevzem železniške carinske, finančne in policijske obmejne službe v Mariboru na glavnem kolodvoru. Revizija in odprava avstrijskih vlakov, se bo odslej vršila v Mariboru in bo radi skrajšanih postankov vlakov pomagano v prvi vrsti mednarodnemu prometu.
Kako ogromno delo opravlja mariborski glavni kolodvor, nam povedo samo nekatere suhe številke. Lani je dospelo z vlaki na glavni kolodvor 588.230 potnikov, odpotovalo pa 559.791. Med odprav ljenimi potniki je vštetih tudi 28.754 potnikov, ki jih je odpravil »Putnik«. Povprečno je dospelo lani na dan 1612 potnikov, odpotovalo 1454. Največja frekvenca je bila v avgustu, ker gre na račun Mariborskega tedna, in sicer 63.107 potnikov, ki so dopotovali. Vlakovni promet ni poznal krize in je bilo v vsakih 24 urah odjavljenih 16 osebnih vlakov, 4 brzovlaki in 40 tovornih vlakov. V 24 u-rah je torej prispelo in odpeljalo 125 vlakov. Vso to ogromno službo je opravljalo 532 železniških uslužbencev in so znašali samo obratni stroški brfcz strojne službe 11,315.000 dinarjev.
Kaj pomeni železniški promet v našem gospodarstvu in kai glavni kolodvor za naše mesto, ni potrebno posebej naglaša-ti. Železniškega prometa, ki je vkljub dragim vzdrževalnim stroškom cenen, še dolgo ne bo izpodrinil avtomobilski in ne zračni promet, ki sta v primeru z železniškim nekajkrat dražja. Vsepovsod na svetu je tako, da dobi tujec prve vtise na kolodvoru. V tem pogledu bi lahko bila za vzgled Belgija, ki polaga veliko pozornost in skrb železniškemu prometu; kako je pri nas v Mariboru? Žalosten je odgovor na to pereče vprašanje. Res je, da ima naš Maribor danes najdaljši peron v državi, toda postajno poslopje s temnimi in nehigieničnimi vrednimi pro-
kolodvora in bi bila te načrte tudi realizirala, če bi jih ne bil prekrižal izbruh svetovne vojne. Od takrat do danes pa ni nikdo več resno mislil na nujno potrebo nadzidave postajnega poslopja vsaj za eno nadstropje kakor tudi ne na higijeni-čno in moderno ureditev uradnih prostorov. Poslopje glavnega kolodvora ne dela časti našemu mestu in nudi po zgraditvi carinske pošte naravnost žalostno sliko. Zato pa tudi vtisi tujca, ki se pripelje v Maribor, ne morejo biti najboljši. Če železniška uprava nima na tem interesa, pa bi ga nujno morala imeti mestna občina.
Še slabši vtis pa dobi tujec, ko prestopi prag našega glavnega kolodvora. Prostor pred glavnim kolodvorom je bil tako nesrečno urejen, da vpije danes po novi ureditvi. Tak vtis bo dobil sleherni tuiec, priznavamo pa tu tudi vsi Mariborčani, ki smo prepričani, da bi druga mestna občina kaj takega ne trpela. V tem vidimo vsi pomanjkanje smisla za zunanjo lepoto našega mesta, ki bi se v zadnjem času rado ponašalo z neko amerikanizacijo, pa nima niti za silo urejenega prostora pred glavnim kolodvorom. Kako vse drugače je v tem pogledu
v Celju in v Ljubljani! Bivši mestni svet se je tega problema resno lotil. Radovedni smo pod kakšnimi pogoji bo izdal sedanji mestni svet gradbeno dovoljenje Ljudski samopomoči, ki bo zgradila na vogalu Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice svoje poslopje. Prostor med postajnim poslopjem in banko pa je potreben čim prejšnje ureditve. Pešpot ob lesenem plotu kliče po asfaltu, prepovedati pa bi se moralo nujno tudi sušenje najrazličnejšega perila na tem z lesenim plotom zagrajenim prostorom. Kakšen vtis dobi tujec ob prihodu v Maribor ko mu v pozdrav vihra razno perilo? Prav tako vpije po realizaciji načrt za moderno javno podzemsko stranišče. Javni nasad ob dovozni in odvozni rampi ter njeno oguljeno in ponesnaženo pobočje pa jc našemu mestu naravnost v sramoto.
pBekje
I. S. S. K. Maribor je odlično začel!
V svoji prvi letošnji prvenstveni tekmi je včeraj ISSK. Maribor nepričakovano premagal Železničarje — V Ljubljani je Hermes zmagal nad Ilirijo
Včerajšnja prvenstvena nedelja jeminila v Mariboru v znamenju borbe dveh starih nasprotnikov — ISSK Maribora in SK Železničarja. Drugi del prvenstvenega programa bi se moral odigrati v Čakovcu med ČSK in Rapidom, vendar se je tekma sporazumno radi »pustne nedelje« pre ložila na poznejši čas. Za tekmo med ISSK Mariborom in SK Želez, je bilo veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču v Ljudskem vrtu do 800 gledalcev, ki so bili priča nepričakovanega poraza SK železničarja. ISSK Maribor, ki je včeraj prvič nastopil v letošnjem prvenstvenem tekmovanju, je svoje pristaše ugodno presenetil ter spravil pod streho dve dragoceni točki.
Prvenstvena tabela se je zdaj izobliko-■ala takole:
SK Železničar	5	3	1	1	11:7	7
Cakovečki SK	4	2	0	2	10:7	4
ISSK Maribor	4	2	0	2	6:9	4
Atletik SK	1	1	0	0	3:1	2
SK Rapid	4	0	1	3	7:13	1
ISSK MARIBOR:SK ŽELEZNIČAR 2:0 (0:0).
Ta igra je nudila dober nogomet, zlasti če upoštevamo partedensko zimsko pavzo. Razen dveh sicer ne bogve kako pomembnih incidentov, je potekla tudi precej fair, dasi seveda ostro in borbeno, v čemer se odlikujejo skoro vsa srečanja večjih rivalov in kar daje prav tem srečanjem oni čar resne borbe, ki vpliva tako sugestivno na športno občinstvp, da prisostvuje borbam med obema kluboma
tudi v neugodnih okolnostih. Tudi sodnik g. Bergant je bil na primerni višini in je bistveno pripomogel, da se je sicer razburljiva tekma končala v popolnem redu. Tudi je bil g. Bergant skrajno objektiven in natančen.
' Če hočemo točno opredeliti igro obeh moštev, moramo lojalno priznati, da so imeli Železničarji nekaj plusov v igri v polju. Pred golom pa so pokvarili skoro prav toliko zrelih in najzrelejših šans, kolikor so si jih mukoma ustvarili. Z druge strani pa so imeli igralci ISSK Maribora izredno disponirano ožjo obrambo, ki je bila včeraj skoraj nepremagljiva. Napad ISSK Maribora bi bil tud! prav dober, če bi imel tisto prodornost v zaključni fazi, ki je potrebna, da se dosežejo uspehi. Napadalci so tudi imeli to smolo, da so bili včeraj nekajkrat pol sekunde ali pol metra prekratki. Največji penzum so včeraj absolvirali krilci, ki so se ves čas tekme pošteno trudili.
Moštvo SK Železničarja včeraj ni moglo zadovoljiti. Igralci so se sicer trudili, toda igrali so preveč šablonsko. Kakor prejšnjo nedeljo, tako je tudi včeraj bila krilska vrsta slaba z izjemo srednjega krilca, ki je zares »garal«. Vsi krilci pa so napravili isto napako, da so silili preveč naprej, tako da sta *norala branilca opraviti še defenzivno delo, ki pripada krilcem. Napad je včeraj popolnoma odpovedal ter igral preveč nervozno. Edini mož, ki je bil na mestu, je bil vratar Herman, ki je branil v krasnem stilu. Za dobljena gola ne odgovarja, saj sta bila
„PohorIe“ zborule
Občni zbor motociklističnega kluba ,.Pohorje' ca vztrajnega dela — Novo vodstvo
Bilan-
V lovski sobi hotela »Orel« se je včeraj dopoldne vršil drugi redni letni občni zbor tukajšnjega motociklističnega kluba »Pohorje«. Zborovanje je otvoril g. Bračič, vodil pa ga je podpredsednik g. Herman Rozman. Izčrpno poročilo o delovanjn kluba v preteklem letu je podal tajnik g. Maks Bračič, ki je dejal, da je motokltrb »Pohorje« po številu aktivnega članstva najmočnejši motociklistični klub v naši državi, kar tudi dokazuje poročilo Saveza Moto-klubov v reviji »Motor Šport«. Klub je priredil lani nekaj uspelih prireditev, med njimi tradifionalno »Pohorsko dirko«. Blagajnik g. Č a n č a 1 a je poročal, da je znašal celokupni denarni promet v letu 1935 preko 38.000 dinarjev in da se je preteklo leto zaključilo s prebitkom 1900 Din Gospodar kluba g. H a n d 1 je poročal o stanju klubovega inventarja, g. Kovačič pa v imenu nadzornega odbora. — Predlagana razrešnica se je sogiasno sprejela. Po kratkem odmoru so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava:	Herman Rozman, predsednik;
Ernest Fašing I. podpredsednik; Maks Bračič II. podpredsednik, Alfonz Vrez-
nik tajnik, Franjo Čančala biagajnik, Iv. Tomažič tehnični referent, Bruno Muhič, Karol Trafenik, Fr. Handl, Matija Višer, Bogomir Weinhandl, kapetan Vojeslav Mandr.ovič odborniki. Za revizorja sta bila izvoljena Ivo Žgur in Aman Kovačič, v športno komisijo pa: Ivo 7 g ur, Iv. FeliČ, Franjo Lepoša, Ivan Beuc, Franjo Kos, Milan Grgič in Josip Henčei.
Z občnega zbora se je odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravna pa Savezu Moto klubov kraljevine Jugoslavijo v Zagrebu.
Pri slučajnostih so se obravnavale bodoče smernice kluba in druge interne kluibove zadeve, spremenila so se tudi pravila glede klubovih barv in emblema in je naposled g. Rozman po dveurnem trajanju zaključil uspelo zborovanje. Pre pričani smo, da bo znalo novo vodstvo premostiti vse dosedanje ovire glede zbli žanja in harmoničnega sodelovanja med ostalimi motociklističnimi klubi v našem mestu kar je za razvoj motociklističnega športa v našem mestu tudi neobhodno potrebno. Novo vdstvo pa tudi jamči, da se bo klub še nadalje razvil ter deloval po smernicah, ki si ga je sam začrtal.
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta i. t. d., gospoda
Alojzija Schwarza
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo Posebno se zahvaljujemo Pogrebnemu društvu v Studencih, Gasilski četi in godbi Ehrlich za žalostinke ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
906	Žalujoči	ostali.
Darujte za Pomožno akcijo!
Službo dobi
KOTONRISTINJA
z znanjen slovenskega in nemškega jezika sc takoj sprejme. Ponudbe ra »Poštni predal 30, Maribor 1«. 007
Sobo odda
Oddam solnčno. elegantno,
OPREMLJENO SOBO
s kopalnico Tomšičev cicvo-red 12, pritličje.	0:2
dosežena iz neposredne bližine! Včerajšnja tekma je ponovno dokazala, da Železničar na igrišču v Ljudskem vrtu ne more uspeti in to že nekaj let sem. Kaj je temu krivo, je težko reči.
Potek tekme je bil precej zanimiv. Na igrišču je vladalo odlično razpoloženje in so se gledalci, ki so bili opredeljeni v dva tabora, precej glasno »udejstvovali«. Zmaga ISSK Maribora je bila popolnoma zaslužena, ker so bili igralci Maribora požrtvovalnejši ter so tudi zaigrali z večjim elanom kakor nasprotnik. Oba gola sta bila dosežena z lepima individualnima akcijama.
Včerajšnji uspeli ISSK Maribora je vsekakor presenetil vse športnike v Sloveniji, ker je bil dosežen nad trenutno najboljšim moštvom na področju LNP. Prihodnjo nedeljo ima ISSK Maribor za nasprotnika Cakovečkega SK in smo pre pričani, če bo tudi takrat tako zaigral kakor včeraj, da bosta točki ostali v Mariboru.
SPOMNITE SE CMD!
Hermes:ilirija 4:0 (1:0).
Prvenstvena tekma, ki se je odigrala včeraj v Ljubljani, se je končala z zmago Hermežanov. Ilirija, ki je zaradi suspenza najboljših igralcev prvega moštva bila primorana nastopiti z rezervnim moštvom, je morala prepustiti nasprotniku obe točki.
SK CeljerSK Korotan 2:0 (1:0).
SK Celje je pred svojo publiko pobralo obe točki in to po trdi bitki.
Tekmovanje za smuško prvenstvo MZSP. Pod zelo slabimi vremenskimi razmerami se je včeraj vršilo na Pohorju tekmovanje za smuško prvenstvo MZSP. Tekmovalo se je na progi, ki je bila dolga okrog 15 km. Start in cilj sta bila pri koči na Klopnem vrhu. Startalo je 13 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: 1. Karo! Fanedel (SK Železničar) v času 1:13.22; 2. Tonček Priver-šek (ISSK Maribor) 1:18.14;	3.	Franc
Ivič (MSK) 1:19.12; 4. Anton Berlek (SK Železničar) 1:20.40 ; 5. Ivan Heller (Ra-pid) 1:20.52; 6. Josip Herič (Zel.) 1:24.2; 7. Slavko Lešnik (Žel.) 1:26.04 ; 8. Leo Krajnčič (Žel.) 1:39.24;	9. Ivan Lasič
(MSK) 1:48.39; 10. Franc Pezdiček (Zel.)
1:50.54. Ostali trije tekmovalci so na pro* gi odstopili. Tekme so veljale obenem kot klubska prvenstva ISSK Maribor m Mariborskega smučarskega kluba. PrvaS ISSK Maribora je postal Tone PriverseK prvak MSK pa Franc Ivič Organizacija tekmovanja je bila brezhibna. Po tekmi je bila v koči na Klopnem vrhu objava rezultatov in razdelitev daril. Prvi trije plasirani so prejeli plakete MZSP, klubska prvaka pa klubske znake
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Podsavezno prvenstvo : Gra-djanski: Slavi ja (Varaždin) 2:12:0: Hašk-Sparta 1:1; Concordija:Hajduk (Zagreb) 7:1.	J
Beograd: Podsavezno prvenstvo BSK : Sloga 7:1; Jugoslavija:Sparta (Zemun' 3:1; Bask:Jedinstvo 6:2.
Sarajevo: Sašk:Sloga 2:0.
Mulhouse: BASK (Beograd):FC Mul-liouse 5:3.
Barcelona: Nemčija:Španija 2:1 (l^jj
Ptujske MGuite
Poškodbam podlegel ie 25-Ietni Franc Cvetko, sin posestnika v Zabovcih. Ka' kor smo poročali, je dobil Cvetko pred dnevi pri nekem nočnem pretepu tako hude poškodbe, da so mu izstopila čreva. V ptujski bolnišnici, kamor so Sa spravili, so se trudili, da mu rešijo življenje, vendar je bil radi smrtnonosnih ran vsak trud zaman. V groznih mukali je nadebudni mladenič v soboto 22. t. m-izdihnil. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla. Dva osumljenca so aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Ptuju.
Grozna nesreča, o kateri smo poročali, je zahtevala svojo smrtno žrtev. Ka' tarina Vidovič, 56 let stara kuharica v župnišču pri Sv. Vidu, ki je pri zakurje-nju štedilnika rabila petrolej, radi česar je nastala eksplozija, se je pri tem tako hudo opekla, da so jo morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico. Njene rane pa so bile smrtnonosne in je na P°' sledicah istih v velikih mukah izdihnila-Vsa okolica žaluje po pridni, pošteni i" vestni ženici.
Samomor. V Planjskem pri Majšperg11. se je obesil 35-letni Franc Škela, viničaf na podstrešju svojega stanovanja. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Poskusi z umetnim dihanjem so ostali brezuspešni’ Vzrok famomora ni znan. Zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka.
V zakonu.
»Kako to, da ne srečam nikoli vP* Milana in Olgice. Popreje sta vedno tičala skupaj?«
'Vprašaš? Poročila sta se!«
Prleška družina v Mariboru naznanja tuž-no vest, da je njena požrtvovalna članica, Kospa
Lojzka Kožuhova
za vedno preminula. Prleška družina se polnoštevilno udeleži posreba. v torek, dne 25. februarja ob 15. uri.
Maribor, dne 24. februarja 1036. S>1.5
£
rkupuj ■ DOMAČE 4 BLAGO
\iYQ.J! ►, S v O
ŠIRITE »VEČERNIH«!
Zlato srce naše nad vse ljubljene žene, mamice, sestre, svakinje in tašče, gospe
Lojzke Koiuhove
učiteljice in voditeljice dnev. zavetišča v p.
je v soboto ponoči ob 23. uri za vedno nehalo biti.
Predrago pokojnico, ki nas je previdena s tolažili sv. vere tako nepričakovano zapustila, spremimo k zadnjemu počitku na mestnem pokopališču na Pobrežju v torek popoldne ob 3. uri.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi v sredo ob 7. uri zjutraj.
Maribor, dne 23. februarja 1936.
Mirko Kožuh, soprog, Boris, Marjan, sinova in sorodniki.
izdaja koneoroii >Jutsa« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,