#

zaèetek `ivljenja po Bo`ji po-
stavi, kjer v »sodelovanju« vla-
data svoboda in poslušnost.
Kljub navzoènosti greha smo
tega Bo`jega `ivljenja dele`ni
`e tukaj in sedaj (anticipaci-
ja), v polnosti pa ga bomo `i-
veli »ob koncu èasov«.
Kljub temu, da danes
nauk o opravièenju v teologiji
nima veè take središène vloge
kot vèasih, je treba reèi, da se
ljudje vedno sreèujejo z vpra-
šanjem: »Kako naj se zveli-
èam oz. kako naj Bogu uga-
jam v `ivljenju«? Barth zasto-
pa bolj radikalno razlago, v
kateri se je identificirala pro-
testantska teologija in po ka-
teri pred Bogom šteje le naša
vera ne pa dela (postava). A
tudi vera ni èlovekov proi-
zvod, temveè Bo`ji dar. Avtor
pravi namreè: »Veroval bo ti-
sti, ki ga bo Bo`je usmiljenje
poklicalo in obudilo iz splo-
šne nevere.«1 V njegovi razlagi
je èutiti dialektièno metodo,
po kateri si Bo`ja milost in
èloveška grešnost stojita trdno
vsaksebi. Èlovek ni v sebi do-
ber temveè »pokvarjen« in reši
ga le Bog s svojim milostnim
darom. Celo pravi, da nas je
Kristus odrešil brez nas in
proti nam. Na takšno Bartho-
vo stališèe sta prav gotovo
vplivala dve vojni, kjer se je do
temeljev pokazala èlovekova
hudobija in grešnost. Kljub
temu se postavljajo vprašanja
o èlovekovi naravi: Je res sama
po sebi slaba in »nezmo`na
Boga«? Kaj je s svobodno vo-
ljo pri vnaprejšnji izvolitvi? A
pomembnejša in vzvišenejša
od teh vprašanj so Barthova
spoznanja, ki samó še okrepi-
jo `e nastavljeno Pavlovo raz-
mišljanje: zaèetek `ivljenja z
Bogom resnièno doloèa Bog
sam; mi se nismo sposobni
povzpeti k njemu, temveè je
le on tisti, ki nas lahko dviga
k sebi – in VERA predstavlja
zaèetek te poti, ki pa je zopet
Njegov dar2.
*%
	)
1. K. Barth, Kratka razlaga
Pisma Rimljanom, str.148.
2. Prim. J. Ratzinger, Bog in svet,
Vera in `ivljenje v našem èasu,
Pogovor s Petrom seewaldom,
Dru`ina, Ljubljana 2003,
str. 345.
H


D	"
	
		

!#/"
	 7%+ @	
71,	3
/#1&
#3 
Pri zalo`bi Dru`ina je
pred kratkim izšlo delo fran-
coske izvedenke za srednji vek
Régine Pernoud (1909 – 1998)
z naslovom Nehajmo `e s tem
srednjim vekom. Skoraj tri de-
setletja po izdaji izvirnika je
slovenski prevod (prevedla
Matej Leskovar in dr. Drago
K. Ocvirk) izšel v zbirki Ra-
zumevanja. Delo je z uvodno
študijo pospremil tudi njen
urednik dr. Drago K. Ocvirk.
Naslov knjige je izbran
prav posreèeno, saj `e takoj
bralca seznani, da se bo spo-
padel s predsodki, stereotipi,
ki so se oblikovali skozi stolet-
ja, v odnosu do srednjega
veka, ki so mu odvzeli njegove
dose`ke, saj je postavil temelje
	





sodobni dru`bi, in jih nado-
mestili z zmotami, ki so v
mišljenju veèine ljudi prisotni
še danes. Tako se o srednjem
veku še vedno govori kot o èa-
su mraènosti, nazadnjaštva,
nekulture; za veèino je to èas
èarovništva, inkvizicij, nasilnih
fevdalcev in zatiranih tlaèa-
nov, èas dominacije moških.
In prav s tem zaène avtorica v
prvem od devetih poglavji,
kolikor jih ima knjiga, ko na-
vaja dialog, ki ga je imela s èla-
ni televizijske ekipe, ki je bila
specializirana za zgodovinske
oddaje. Prosili so jo za kakšne
diapozitive, ki bi predstavljali
srednji vek. Na preseneèen
odziv avtorice so ji dali dodat-
na pojasnila, kakšne diapozi-
tive bi radi: »Ki dajejo pred-
stavo o srednjem veku na
splošno: poboji, pokoli, pri-
zori nasilja, lakote, epidemije
…« Glede na to, da bi bil naš
današnji odziv zelo podoben
tistim delavcem na televiziji,
saj je tudi nam takšno podo-
bo (predvsem skozi šolske uè-
benike) slikalo prevladujoèe
zgodovinopisje, je prav, da se-
`emo po tej knjigi in zaène-
mo »razmišljati s svojo glavo
– tudi o srednjem veku«, kot
pravi dr. Ocvirk.
Delo je razdeljeno na de-
vet smiselnih poglavji, ki pre-
hajajo iz splošnega pregleda
in opisa srednjega veka h kon-
kretnim stereotipom, znaèil-
nim za tisti èas. V prvem po-
glavju tako avtorica ugotavlja,
da je prišel še do nedavnega
èlovek v stik s srednjim vekom
ki se je navdihoval pri Perikle-
jevem stoletju. Skratka, klasiè-
na in samo klasièna misel in
izraz. Mnogim se zdi, da je
bila antika izgubljena, dokler
je ni ponovno odkrila rene-
sansa, toda z napredkom zgo-
dovinskih ved so se zaèeli za-
vedati, da so bili v srednjem
veku latinski in celi grški av-
torji `e dobro znani (knji`nica
v Mont-Saint-Michele je tako
v 12. stoletju vsebovala Kan-
tova besedila, prevod Platono-
vih del, Aristotelova in Cice-
ronova dela, izvleèke iz Vergi-
lija in Horacija …) in da kla-
siènih prispevkov niso ne za-
vraèali in ne zanièevali. Zdrav
razum nas opozarja, da do re-
nesanse ne bi moglo priti, èe
ne bi bila antièna besedila
ohranjena v rokopisih, ki so
jih prepisovali v srednjeveških
stoletjih, toda v renesansi se
je spremenil naèin uporabe
»klasiène antike«. In v tem se
zagotovo razlikuje od srednje-
ga veka, ki je se je v antiènih
delih predvsem navdihoval, ki
je videl v teh delih zaklad zna-
nosti in modrosti, ki se jih
splaèa izkoristiti in iz njih us-
tvariti nekaj novega. Prav iz
take dr`e so nastale èudovite
katedrale in samostani, ki jih
še danes obèudujemo. Za raz-
liko od srednjega veka pa se je
renesansa odloèila, da bo an-
tiène dose`ke posnemala, saj
se lahko le tako, po njenem
mnenju, umetnik pribli`a po-
polnosti. Da popolnoma po-
snema èas Periklejevega sto-
letja. V nadaljevanju poglavja
le po pomoti in še za to je bila
potrebna velika mera radoved-
nosti. Toda èe je `elel izvede-
ti kaj veè, je našel le malo
knjig na to temo, slovarji in
enciklopedije pa so bile skopi
s podatki, ti pa so bili veliko-
krat celo zanièljivi do tega ob-
dobja. Spremembe so nasto-
pile takrat, ko so ljudje zaèeli
mno`ièno potovati in so se
sreèevali predvsem z izjemni-
mi gradbenimi dose`ki tiste-
ga èasa (Notre Dame v Pari-
zu, Saint-Michel-de-Cux, No-
hant-Vicq …). To jih je spod-
budilo, da so se zaèeli bolj in-
tenzivno posveèati obdobju,
ki je bil vsaj od razsvetljenstva
naprej oznaèen kot »mraèni
srednji vek«, kar pa ni se skla-
dalo z neverjetnimi umetniš-
kimi dose`ki »temaènega
srednjega veka«. Zgodovinska
znanost postopno le odkriva
in razkriva posamezne zgodo-
vinske zmote, la`i, vendar, kot
nas na koncu prvega poglavja
opozarja avtorica, te le poèasi
prodirajo med ljudi.
Drugo poglavje zaèenja
Régine Pernoud z besedami
Henria Matisse »Renesansa je
dekadenca«. Renesansa kot
»ponovno rojstvo, pre(po)rod
antike«1, kot »kulturno giba-
nje v zahodni Evropi od 14.
do 16. stoletja, ki je skozi pre-
rajanje svobodnega, ustvarjal-
nega èlovekovega duha po
vzoru antike reformiralo
umetnost, znanost, filozofi-
jo«2 je dejansko strogo omeje-
na antika. Gre za èas Perikleja
v Grèiji in tisti èas v Rimu,
 #
avtorica to svojo trditev samo
še podkrepi s konkretnimi
primeri s posameznih podroè-
ji èlovekovega ustvarjanja, obe-
nem pa opozori tudi na po-
membnost zdru`itve funkcio-
nalnosti in lepega v èasu sred-
njega veka, ko je eno dopol-
njevalo drugo, ko se je èlove-
kova domišljija uresnièevala
do take mere, da so nastala
prava dovršena dela. Ta dovr-
šenost pa je bila mogoèa le
zato, ker ni šlo za posnema-
nje, temveè za lastno stvari-
tev, kjer se je tisti, ki je delo
ustvaril, z njim identificiral
do te mere, da so pod njego-
vimi prsti nastajale prave moj-
strovine. To izvirnost pa rene-
sansa s svojo zahtevo po po-
snemanju zatre.
Tretje poglavje, ki nosi na-
slov »Zaostali in nevedni«, je
nadaljevanje prejšnjega po-
glavja, le da tokrat namesto o
likovni umetnosti (v širšem
pomenu besede) spregovori o
knji`evnosti, ki jo je renesansa
tudi podredila zakonitostim
grško-rimskih zvrsti, omeje-
nih predvsem v strogo loèeni
tragediji in komediji, pozablja
pa na roman in dvorsko liriko,
ki sta bila v èasu klasiène an-
tike neznani in ju je iznašel
srednji vek. Srednjeveško pe-
sništvo je globoko povezano s
fevdalno dru`bo, kjer so vsa
razmerja utemeljena na oseb-
nih vezeh, »s katerimi se vza-
jemno zave`eta gospod in va-
zal, od katerih eden obljubi
varstvo, drugi pa zvestobo«
(str. 66). @enska v srednjeveš-
kem pesništvu zahteva zve-
stobo, ljubezen do nje zapo-
veduje tudi spoštovanje in
ravno preko tega lahko odkri-
vamo odnos srednjeveške
dru`be do `enske, èemur na-
meni Pernoud eno izmed na-
slednjih poglavji. V èasu »te-
maènega srednjega veka« do-
`ivijo pravi razcvet ljudska gle-
dališèa, ki pa so jih kasneje
vsaj iz dveh razlogov prepove-
dali: ker so se z njimi ukvarjali
preprosti ljudje, kar se ni skla-
dalo s preprièanjem takratnega
èasa, da lahko kulturo razume
le ozek, izobra`en krog ljudi,
ki je sposobno loèiti zvrsti; ker
so skušali tako kot drugod
tudi tukaj poklicni igralci us-
tanoviti svojo mojstrstvo ali
ceh, ki ni dopušèal zunanje
konkurence, kar so ljudska
gledališèa vsekakor bila.
Poglavje, ki sledi, je silno
zanimivo za branje, predvsem
pa je pomembno, èe `elimo
prav razumeti fevdalna raz-
merja, ki najbolj zaznamujejo
èas srednjega veka. Samo tako
lahko namreè razumemo
dru`bo in razmerja, ki so se
oblikovala znotraj nje. Konec
5. stoletja je prišlo v Evropi
do propada velikega rimskega
cesarstva ter selitve posamez-
nih ljudstev. To je bil èas, ki
je bil zaznamovan z neureje-
nostjo in zmedo, znotraj ka-
tere so nastajale tolpe, ki so
vzele oblast v svoje roke.
Kmet, premajhen, da bi lah-
ko zagotovil primerno varnost
zase in za svojo dru`ino, se je
v takih razmerah obrnil na
moènejšega soseda. V zameno
za varnost mu je dal del svojih
pridelkov. Tako razmerje je
narekoval èas in v tem ne
kmet ne fevdalec nista videla
nobene ovire za medsebojne
odnose. Prav tako se moramo
navaditi, da ko pomislimo na
fevdalno dru`bo, mislimo bolj
na širšo dru`ino, skupnost,
kot pa na posameznika. Cen-
ter vsega (tako kulturnega
kot dru`abnega) je postalo
grajsko dvorišèe in to vlogo so
ta zaèela izgubljati šele z na-
stankom univerzitetnih sre-
dišè. Tako sta bili `ivljenje
fevdalca in kmeta tesno pove-
zani. Avtorica se v tem po-
glavju dotakne tudi vloge kra-
lja, ki je bila predvsem v tem,
da je skrbel za ravnovesje med
velikimi vazali ter med njimi
in samim sabo; prav zato so
bile poroke in dedišèine tako
pomembne v tistem èasu.
Šele kasneje, v 15., 16. in
17. stoletju je postopoma pri-
hajalo do zlorab teh razmerij,
do izkorišèanja kmeta (tlaèa-
na), kar pa ni veè stvar sred-
njega veka. Mnoge, `e pozab-
ljene dajatve so se zaèele po-
novno pobirati (tokrat kot se-
števek in ne kot zaporedje, kot
je bilo to znaèilno za srednji
vek), kmetje, ki so lahko do-
bili zaradi posebnih »zaslug«
zemljo v last, tega niso mogli
dokazati, saj je bila v sred-
njem veku veèina takih kupèij
narejena ustno, temeljeè na
poštenosti in zaupanju, ki sta
bila osrednji vrednoti srednje-
ga veka.

	




V poglavju z naslovom
»`abe in ljudje« Régine Per-
noud podrobneje spregovori
o pomembnem segmentu fev-
dalne dru`be, tlaèanstvu.
Tudi tu se spopade, opirajoè
se na primarne vire, s stereo-
tipi, ki prevladujejo v naši
dru`bi. Tlaèan v srednjem
veku je bil, v nasprotju z rim-
skim su`njem, oseba in kot
takega so ga tudi obravnavali.
Gospodar ni imel pravice od-
loèati o njegovem `ivljenju ali
smrti. Predvsem pa se mora-
mo zavedati, da tu ni bila v
ospredju pravna kategorija,
temveè je bilo tlaèanstvo (ki
bi ga bilo, zaradi negativnega
prizvoka, ki ga je dobilo skozi
stoletja, skorajda nujno zame-
njati s kakšno drugo, manj
zaznamovano besedo) pred-
vsem stanje, moèno povezano
s poljedeljskim in pode`el-
skim naèinom `ivljenja, ki je
upoštevalo potrebno stabil-
nost, ki jo predpostavlja ob-
delovanje zemlje. Ta intimna
povezanost èloveka in zemlje,
na kateri je `ivel, je bila bistvo
tlaèanstva, ki je sicer imel vse
pravice svobodnega èloveka:
lahko se je poroèil, si ustano-
vil dru`ino, po njegovi smrti
so zemlja in dobrine, ki si jih
je pridobil v èasu svojega `iv-
ljenja, pripadale njegovim
otrokom. Zanimivo je, da na
drugi strani tudi fevdalec ni
mogel svoje zemlje ne prodati
ne zapustiti. Njegova skrb je
bila, da je nudil varstvo svo-
jim tlaèanom, kakor jim je
obljubil, tlaèan pa mu je v za-
meno dajal dajatve in opravljal
tlako. In èe hoèemo ugotoviti,
koliko dela je imel z njo, se je
treba samo spomniti, koliko
dela ima danes kmet s pšenico
ali jeèmenom (krompir in ko-
ruza sta se v Evropi dokonèno
uveljavila šele v 18. stoletju!).
V drugem delu potem avtori-
ca razlaga, zakaj in kako je ka-
sneje prišlo do spremembe
polo`aja tlaèana, kako se je za-
èelo v klasièni dobi ponovno
»odkrivati« su`enjstvo, ki ga
srednji vek ni poznal.
»V letu `enske« leta 1975
so zaèeli nenadoma izjemno
pogosto omenjati srednji vek.
Podoba srednjega veka, mraè-
nih èasov, se je vsiljevala vsem
ljudem in ponujala osnovno
temo za vsakovrstne razprave,
kolokvije, simpozije in semi-
narje. Ko sem nekega dne v
dru`bi omenila ime Alienor
Akvitanske, sem bila takoj de-
le`na navdušenih pritrjevanj.
»Kakšna èudovita osebnost!«
je zavpil eden izmed navzoèih.
»V èasu, ko so `enske razmiš-
ljale samo o tem, da bi imele
otroke …« Spomnila sem ga,
da se zdi, da je tudi Alienor
mislila na to, kajti imela jih je
deset in glede na njeno oseb-
nost do tega ni moglo priti
zaradi preproste neprevidno-
sti. Navdušenje se je nekoliko
ohladilo.« (str. 103) Tako za-
èenja Pernoud poglavje, ki ga
je namenila polo`aju `ensk v
srednjem veku. Pri tem nas
opozori na dejstvo, da so v ob-
dobju, ki naj bi, po mnenju
današnje javnosti, videl v `en-
ski brezpravno bitje, name-
njali kronanju kraljice prav
tako pozornost kot kraljem; da
pri prevzemu krone ni imela
`enska nobenih problemov,
kot se je to dogajalo kasneje
(èe samo pomislimo, kakšne
probleme je imel Karl VI, da
je na prestol postavil svojo hèi
Marijo Terezijo). Tu nas še
enkrat spomni na srednjeveš-
ko pesništvo, kjer `enski pri-
pada spoštovanje in èista lju-
bezen, `enska je v ospredju.
@enska je bila šele v klasièni
dobi potisnjena v ozadje ter
bila izkljuèena iz vsakršne po-
litiène ali upravne vloge. To
Régine Pernoud pripisuje (in
utemeljuje) `e tako opevane-
mu èasu antike, ki ga z rene-
sanso ponovno »odkrijejo«.
Navdušenje za antiko, ki je
prevzelo ljudi v 16. stoletju, je
zaèelo pre`emati navade in
globoko spreminjati obièaje
in miselnost tistega èasa. Tako
je v ospredje vedno bolj pri-
hajalo tudi rimsko pravo
(srednji vek je oblikoval svoje
lastno pravo, upoštevajoè re-
sniène odnose v dru`bi svoje-
ga èasa), ki pa ni bilo naklo-
njeno `enski. To je bilo pravo
pater familias, pravo oèeta. V
tem poglavju se dotakne tudi
odnosa »srednjeveške« Cerkve
do `ensk, ki je bil daleè od
zatiranja ali podrejanja.
Naslov »Obto`ujoèi kaza-
lec« je zgovoren. Vsakemu
bralcu je v hipu jasno, kateri
temi bodo namenjene nasled-
nje vrstice: inkviziciji, èarov-
niškim procesom, kri`arskim

 #
vojnam in zatiranju znanstve-
nih odkritji. Vse to naj bi po-
èel srednji vek. Régine Per-
noud nas v knjigi opozarja,
kako pomembni so datumi v
zgodovini, saj se lahko `e z
njihovo moèjo upremo pos-
ploševanju, teorijam in zako-
nom. Prav na osnovi teh lah-
ko ugotovimo, da je bila glav-
nina procesov izvedena šele v
klasièni dobi, ko je bilo sred-
njega veka `e davno konec.
Obenem pa je nujno potreb-
no za razumevanje takratnega
dogajanja razumeti tudi ta-
kratno dru`bo, navade in lju-
di. Inkvizicija je bila tako
obrambni odziv dru`be, za ka-
tero je bilo ohranjanje vere
prav tako pomembno, kot je
danes pomembno ohranjanje
fiziènega zdravja. Tu pa se do-
tikamo razlik med enim dru-
gim obdobjem, se pravi razli-
ke tudi v merilih, v lestvici
vrednost. Pomembno je, da
jih zaèenjamo spoštovati, saj
se drugaèe prehitro spremeni-
mo v sodnika, s tem pa izgu-
bimo mo`nost pravega pogle-
da na stvarnost. In zagotovo
to poglavje pripomore k bolj-
šemu razumevanju tudi ink-
vizicije in kri`arskih vojn.
Zadnji dve poglavji, ki no-
sita naslov »Zgodovina, ideje
in domišljija« ter »Preproste
misli o pouèevanju Zgodovi-
ne« sta zopet bolj splošni in
sta namenjeni predvsem raz-
pravi o tem, koliko je v zgo-
dovinopisju popaèenih, iz
konteksta iztrganih stereoti-
pov, neresnic in la`i, ki pa jih
je potrebno samo dovolj veli-
kokrat ponoviti, da postanejo
zgodovinska dejstva. Na teh
»dejstvih« se gradi »zgodovi-
na«, ki je vse preveèkrat orodje
v rokah ideologij in posamez-
nih oblasti. Avtorica zakljuèi
z opozorilom, da je nujnopo-
trebno oblikovanje zgodovin-
skega èuta. Èe ga zanemarja-
mo, ustvarjamo ljudi brez
spomina, s tem pa ljudi z okr-
njeno osebnostjo, ki niso spo-
sobni prave svobode brez ne-
varnosti zanje in za soljudi.
Oblikovno je izdaja tega
dela zelo dobra zasnova tudi
za študijske namene. Na kon-
cu knjige je še besednjak manj
znanih izrazov ter imensko ka-
zalo. Knjiga je napisana v ra-
zumljivem jeziku ter je dobro-
došlo, predvsem pa potrebno
branje vsem tistim, ki se `elijo
spopasti s svojimi predsodki o
srednjem veku.
Régine Pernoud, francoska
izvedenka za srednji vek, nam
razkriva resnico o nas samih, ko
nam ka`e srednji vek kot èas,
ko so se postavljali temelji so-
dobni demokratièni kulturi.
A
=
	"0
1. Slovar tujk, str. 989.
2. Prav tam.

 &
)I


 666'&
/!
	

B

 /#1&	 +
)3
>)	
 *	
3
/#1&
#3 

Pred kratkim smo tudi v
slovenskem prevodu dobili
najnovejšo uspešnico s podroè-
ja bibliène arheologijo, knji-
go, ki opisuje odkritje pol me-
tra velike grobne skrinje iz
apnenèastega kamna, t. i.
osuarja, ki ima na zunanji
strani napis v aramejšèini “Ja-
kob, Jo`efov sin, Jezusov
brat”. Odkritje je v trenutku
postalo svetovna senzacija, saj
je takoj spro`ilo vprašanje, ali
gre za grob tistega Jakoba, ki
ga Pavel imenuje “Gospodov
brat” (Gal 1,18) in je bil eden
vodilnih èlanov jeruzalemske
Cerkve. Gre res za eno najsta-
rejših arheoloških prièevanj o
`ivljenju v prvi Cerkvi? Kak-
šno vlogo ima sploh arheolo-