FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2, 45–78, LJUBLJANA 2012 IZVLEČEK UDK 581.9(252.6+282.03)(497.4):502.172 Prispevek k poznavanju razširjenosti ogroženih rastlin- skih vrst povirij in barij v Sloveniji - I V pregledu razširjenosti nekaterih rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji smo opisali nova nahajališča naslednjih vrst: Carex limosa L., Carex viridula Michx., Eleocharis quinqueflora (Hartman) Schwarz, Rhynchospora alba (L.) Vahl. in Viola palustris L., ki v nekaterih primerih močno dopolnjujejo dozdajšnje vedenje o njihovem pojavljanju. Ključne besede: flora, ogrožene rastlinske vrste, visoka barja, prehodna barja, nizka barja, povirja, Slovenija PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE DISTRIBUTION OF THREATENED PLANT SPECIES OF FENS, MIRES AND BOGS IN SLOVENIA – I Janez Mihael KOCJAN 1 ABSTRACT UDC 581.9(252.6+282.03)(497.4):502.172 Contribution to the knowledge of the distribution of threa tened plant species of fens and bogs in Slovenia - I In our survey of distribution od some bog, mire and fen plants in Slovenija, we described new localities of the follow- ing taxa: Carex limosa L., Carex viridula Michx., Eleocharis quinqueflora (Hartman) Schwarz, Rhynchospora alba (L.) Vahl. in Viola palustris L. In some cases these localities show strong complement to current knowledge of their occurrence. Key words: flora, endangered plant species, high bogs, transitional bogs, mires, fens, Slovenia 1 Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec, Slovenija, jean_mischel@yahoo.com J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 46 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 Pri sistematičnem preučevanju in kartiranju flore in ve- getacije povirij in barij v Sloveniji v zadnjem desetletju smo našli številna nova nahajališča nekaterih semenk, ki sodijo med redke, ogrožene in fitogeografsko pomemb- ne taksone slovenske flore. Ob potrditvi ustrezne vklju- čenosti nekaterih taksonov v višje kategorije ogroženo- sti, se je za druge izkazalo, da so številne njihove popula- cije, kljub relativno dobri raziskanosti barij v Sloveniji, spregledane. Rastišča obravnavanih vrst sodijo med naj- bolj ogrožene habitate tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, vendar je za učinkovito varovanje in usmeritve k ustre- zni rabi najprej potrebna ugotovitev razširjenosti. Ti po- datki zato predstavljajo odlično izhodišče za nadaljne ekološke in fitocenološke študije ogroženih vrst, obenem pa jih bodo lahko koristno uporabili tudi drugi terenski biologi. Obravnavane vrste so namreč značilnice nekate- rih pomembnih habitatnih tipov kot rastišč ali prebiva- lišč mnogih redkih in/ali ogroženih življenjskih oblik (alg, mahov, lišajev, gliv, semenk in živali). Zaradi poja- vljanja izjemnih ter redkih in ogroženih vrst je za obmo- čje med Nadgorico in Dragomljem severno od Ljubljane predlagano varovanje v obliki naravnega rezervata. UVOD METODE Obravnavane vrste si v besedilu sledijo v abecednem vr- stnem redu. Floro povirij in barij v Sloveniji popisujemo po srednjeevropski metodi (Niklfeld 1971), pri čemer smo zaradi želje po čimbolj preglednih in povednih kar- tah razširjenosti kvadrante razdelili na štiri podkva- drante. Nahajališča smo predstavili po ustaljeni shemi: podkvadrant po srednjeevropski metodi, obdobje po- datka (** - pred letom 1950, * - med letoma 1950 in 1990, brez oznake – po letu 1990), kraj (po temeljnem topo- grafskem zemljevidu 1:10.000 in po najbljižjem kraju v Atlasu Slovenije 1:50.000), oznaka rastišča, nadmorska višina, datum najdbe, avtor najdbe (in v nekaterih pri- merih določitve) ter navedba, če je rastlina tudi herbari- zirana. Nekaterih (zlasti starejših) podatkov nismo mogli zanesljivo uvrstiti v enega izmed podkvadrantov, zato smo jih posebej označili z vprašajem. Pregled naha- jališč za vrste smo razdelili v štiri sklope. V prvem so predstavljena tista, ki se nanašajo na prvi podatek za po- samezno nahajališče, v drugem smo zbrali vsa nahajali- šča iz herbarijske zbirke Univerze v Ljubljani (LJU), v tretjem opisujemo nova nahajališča, v zadnjem pa smo dodali podatke o potrditvi posameznih vrst na že zna- nih nahajališčih (saj so tudi ti pomembni in pripomore- jo k oceni ogroženosti). Znotraj posameznega sklopa smo nahajališča uredili po vrsti glede na oznako pod- kvadranta. Pri imenih taksonov sledimo Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), pri imenih sintaksonov pa zlasti virom, ki v fitocenoloških popisih iz Slovenije vsebujejo tudi v prispevku obravnavane vrste (Martin - čič 1987, 1988, 1994, 2002a; Martinčič & Piskernik 1985; Martinčič & Seliškar 2004; Zelnik, Martin - čič & Vreš 2010). Pri razširjenosti obravnavanih vrst se sklicujemo na že objavljene arealne karte, na podatke zadnje izdaje Male flore Slovenije (Martinčič et al. 2007), druge botanične literature ter ljubljanskega uni- verzitetnega herbarija (LJU). REZULTATI 3.1 Carex limosa L. Kalužni šaš je evrazijsko-severnoameriška vrsta visokih in prehodnih (redkeje nizkih) barij, največkrat združb, ki pripadajo zvezi Rhynchosporion albae (Aeschimann & al. 2004). Hrvaški Rdeči seznam (Nikolić & Topić 2005) jo uvršča med nezadostno poznane vrste, čeprav bi jo lahko uvrstili med domnevno izumrle vrste. Hor - vat (1939) namreč navaja vsaj štiri nahajališča, kjer je bila sicer še precej pred objavo njegovega prispevka, vrsta zabeležena tudi na Hrvaškem. Na Madžarskem je kalužni šaš uvrščen med izumrle vrste (Király 2007), v Avstriji je redek ter ogrožen do močno ogrožen (Fi- scher et al. 2008), v Italiji pa dovolj pogosten, da v Rdeči seznam ni uvrščen. V Sloveniji je vrsta najbolj pogosta na Pokljuki (Šijec, Veliko in Malo Blejsko barje, Golenbrca, Gore- ljek) ter Jelovici (Ledine, Blato), pojavlja pa se še na Ze- lencih ter visokem barju Jezerc pri Logatcu. Zelo redka je v okolici Žirov ter pod Rožnikom, medtem ko iz naha- jališča pri Dolenji vasi in z Lovrenških jezer ni novejših potrditev uspevanja. Z ozirom na dejstvo, da so vsa na- hajališča z Ljubljanskega barja spomin na preteklost, sta toliko bolj razveseljivi najdbi s severnega obrobja Lju- J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 47 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 bljane (Nadgorica, Suhadole) ter nahajališče ob potoku Sajevec jugozahodno od Ribnice. Kljub zelo sistematič- nemu pregledu barij na Pohorju, v nasprotju s pričako- vanji avtorja prispevka, kalužnega šaša tam nismo našli, čeprav o njegovem pojavljanju na Lovrenških barjih priča nekaj starejših podatkov. Še vedno ne izključujemo njegove spregledanosti, vendar vse kaže na to da je, po- dobno kot velja za vrsti Scheuchzeria palustris in Rhyn- chospora alba, ekologija pohorskih barij zanj pretežno neustrezna. V Gradivu za Atlas f lore Slovenije (Jogan et al. 2001) je navedeno tudi pojavljanje v okolici Ljubelja (kvadrant 9551/4), a se nam zdi podatek le malo verje- ten, saj primernih habitatov tam nismo zasledili. O fitocenološkem položaju kalužnega šaša je v Slo- veniji precej znanega. Pojavlja se na vlažni, goli šoti ali v plitvi vodi stoječih barjanskih oken, na obrobju pa red- keje tudi na mineralno bogatejših površinah. V sklopu sistematičnih fitocenoloških in ekoloških raziskav viso- kih, prehodnih in nizkih barij A. Martinčiča in sodelav- cev je bila vrsta poleg v združbah Caricetum limosae in Carici limosae-Sphagnetum, ugotovljena še v asociacijah Caricetum lasiocarpae, Rhynchosporetum fuscae, Rhyn- chosporetum albae, Eriophoro vaginati-Sphagnetum pa- pillosi, Caricetum rostratae ter Sphagno-Caricetum ro- stratae (Martinčič 1988, 1994, 1995, 1997, 2002a; Martinčič & Piskernik 1985; Martinčič & Seliškar 2004). Na največjih treh barjih na Pokljuki (Šijec, Gore- ljek in Veliko Blejsko barje) se pojavlja kot izraziti ob- mrotrofni element, na nižinskih barjih, bogatih s kalci- jem, pa gradi klasično minerotrofno združbo. V zelo podobnih razmerah kot pod Rožnikom, to je skupaj z vrstami Rhynchospora alba, Drosera rotundifolia, Oxy- coccos palustris, Menyanthes trifoliata ter šotnimi ma- hovi, smo kalužni šaš našli tudi blizu Nadgorice pri Čr- nučah, v povsem drugačnih razmerah pa se pojavlja na Malem Blejskem barju ter ob potoku Sajevec pri Ribnici; na prvi lokaciji smo provizoričen popis uvrstili v asocia- cijo Eleocharitetum paucif lorae s. lat., v drugem primeru pa se Carex limosa nahaja v sestoju asociacije Scorpidio- -Utricularietum minoris. Na nobenem izmed omenjenih dveh nahajališč se kalužni šaš ne pojavlja množično, kljub temu pa naše ugotovitve dopolnjujejo dozdajšnje vedenje o ekologiji te vrste pri nas. V Sloveniji je upravičeno uvrščen v Rdeči seznam (Wraber et al. 2002) kot ranljiva vrsta. Glede na to, da je pojavljanje množično le na Šijcu ter pogojno na barjih Slika 1: Razširjenost vrste Carex limosa v Sloveniji Figure 1: Distribution of Carex limosa in Slovenia J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 48 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 Golenbrca, Zelenci in Ledine, drugod pa se vrsta poja- vlja zelo raztreseno in redko ali je celo izumrl, tudi uvr- stitev med prizadete vrste ne bi bila sporna. Ker je poja- vljanje v Sloveniji na južni meji areala, je kalužni šaš, kot vse robne populacije vrst, toliko bolj ogrožen. Zaradi objektivnih razlogov v prihodnosti ni pričakovati veliko novih najdb, če sploh kakšno, najverjetneje pa utegne kmalu kje izginiti, bodisi zaradi vpliva človeka, bodisi naravne sukcesije, ki zlasti barjanskim vrstam vedno predstavlja tiho grožnjo. 3.1.1 PREGLED PRVIH LITERATURNIH POD ATKOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum lasiocarpae, Caricetum li- mosae, Rhynchosporetum fuscae, Rhynchosporetum albae, pribl. 840 m nm. v. (Martinčič 1988, 1997). 9557/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenška barja, severni del (Hayek 1956). 9649/4.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Ribšica pri Mrzlem Studencu (Šijec), v šotnem mahovju, pribl. 1200 m nm. v. (Paulin 1915). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Ble- jsko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 1967 (?). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Golen- brca, Caricetum rostratae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Gore- ljek, Caricetum limosae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1978). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blat- cem, Caricetum limosae, pribl. 1040 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1978). 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, barje, Caricetum limosae (Martinčič 1997). 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Nad- gorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. 04.04.2002 (Kocjan 2005). 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri, proti Ledinici (An- derle 1992). 0051/3.2 Slovenija, Jezerc pod Ostrim vrhom pri Logat- cu, na plavajočem barju v vrtači, Caricetum limosae (Martinčič 1997). 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Pri- moževčevo jezero pri vasi Bevke (Deschmann 1858). 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, okolica vasi Bevke, šotno barje (Pokorny 1858). 0052/1.2 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, okolica vasi Plešivica, barjanska okna (Pokorny 1858). 0053/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, med Grmezom in Igom, šotno barje (Pokorny 1858). 0254/4.3 Slovenija, Dolenjska, barje pri Dolenji vasi blizu Ribnice, Caricetum lasiocarpae, pribl. 500 m nm. v. (Martinčič 1994). 3.1.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Sivec (Šijec), pribl. 1190 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 05.08.1971, LJU037324. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, vi- soko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. L. Božič & B. Frajman, 18.06.1999, LJU. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Malo Ble- jsko barje, močviren travnik, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 09.08.1956, LJU008374. 9950/2.3 Slovenija, in turfosis inter oppidulum Žiri et vidum Ledinica, secus rivulum Rakulka, pribl. 480 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 15.05.1993, LJU124876. 9952/2.4 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, v barju proti Kosezam. Leg. & det. F. Dolšak, maj, junij, 1921, LJU008372. 9952/2.4 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Rožnik, grezi. Leg. & det. A. Paulin, junij, *1936, LJU008371 (FEC). 9952/2.4 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, za Rožnikom ob Večni poti. Leg. & det. G. Tomažič, 19.06.1937, LJU112517. 9952/2.4 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, ob Večni poti za Rožnikom, v močvirju. Leg. & det. T. Wraber, 16.06.1965, LJU088281. 9952/2.4 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, in turfosis ad radices collis Rožnik. Leg. & det. D. Trpin & T. Wraber, 30.05.1973, LJU034248. 3.1.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, Oglovše, pri lovskih kočah (Mosti), pribl. 1150 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 21.07.1999. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Komende, Suh- adole, zahodno od vasi, levi breg pritoka Pšate, pre- hodno barje, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 11.05.2007. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob po- toku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 31.05.2009. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 49 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 3.1.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJA- LIŠČ: 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren - Drni, pribl. 830 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 02.06.1993. 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren, naravni rezervat Zelenci, vzhodno od izvira Zelen- ci, pribl. 835 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 15.05.2011 (Vreš et al. 2011). 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenška barja (Druškovič 1976); leg. & det. T. Wraber 1977 (Wraber & Skoberne , 1989). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Eriophoro vaginati-Sphagnetum papillosi, Carici li- mosae-Sphagnetum, Sphagno-Caricetum rostratae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985, Wraber & Skoberne 1989, Martinčič 1997); leg. & det. B. Anderle, 07.06.1987, avtorjev herbarij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, pribl. 1200 m nm. v. Leg & det. B. Vreš, 06.07.1999; Carici rostratae-Sphagnetum, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004); leg & det. J. M. Koc- jan, 08.08.2009. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Ble- jsko barje, Caricetum limosae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985); leg & det. P. Skob- erne, 1985 (Wraber & Skoberne 1989); Carici li- mosae-Sphagnetum (Martinčič 1997). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, vzhodni del V elikega Blejskega barja, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.06.2007, avtorjev herbarij; in zahodni del V elikega Blejskega barja, vi- soko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Golenbr- ca, Caricetum rostratae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004); leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07 .2007 , avtorjev herbarij; leg & det. J. M. Kocjan, 03.07.2010. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Gore- ljek. Leg & det. P. Skoberne, 1985 (Wraber & Sko - berne 1989); Carici limosae-Sphagnetum, Carice- tum limosae (Martinčič 1997). 9750/1.2 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blatom, Carici limosae-Sphagnetum (Martinčič 1997). 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, barje, pribl. 1130 m nm. v. (Martinčič 1998); Cari- cetum rostratae, pribl. 1120 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004); leg. & det. J. M. Kocjan, 17.06.2007, avtorjev herbarij. 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Nad- gorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. Leg & det. J. M. Kocjan, 11.06.2011; leg. & det. J. M. Kocjan, 02.05.2004, 31.05.2005, avtorjev her- barij. 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Rožnik (Druškovič 1976); leg & det. P. Skoberne 1984 (Wraber & Skoberne 1989); leg & det. J. M. Kocjan 13.05.2006. 0051/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani, plavajoče barje, Rhynchosporetum albae, Caricetum limosae, Caricetum rostratae, pribl. 500 m nm. v. (Martinčič 1998, 2002a); leg. & det. J. M. Kocjan, 18.06.2006, avtorjev herbarij. 0254/4.3 Slovenija, Dolenjska, barje pri Dolenji vasi blizu Ribnice, Caricetum limosae (Martinčič 1997). 3.2 Carex viridula Michx. (= Carex serotina Mérat; Carex oederi auct.) Poznocvetni šaš je evrazijsko-severnoameriška vrsta vlažnih, občasno poplavljenih tal z običajno nihajočim vodnim režimom, nizkih, prehodnih in visokih barij ter higrofilnih travnikov in pašnikov (Aeschimann et al. 2004). Rdeči seznam hrvaške flore (Nikolić & Topić 2005) ga uvršča med prizadete vrste, z največ nahajališči v Gorskem Kotarju ter maloštevilnimi raztresenimi še na severnem Velebitu ter osrednjem in severnem Hrva- škem. Proti severu število njegovih nahajališč narašča, tako da njegovo pojavljanje v Italiji in na Madžarskem ni ogroženo, v Avstriji pa je ogrožen le na vzhodu, medtem ko je sicer drugje pogost (Fischer et al. 2008). V primerjavi z razmeroma številnimi starejšimi li- teraturnimi podatki (npr. Pospichal 1897-99; Paulin 1915, 1916; Hayek 1907, 1956), so recentni podatki raz- meroma skromni. Zaradi možne zamenljivosti s soro- dnim taksonom Carex demissa so podatki razširjenosti težko preverljivi in nekateri zavajujoči, pravilno inter- pretacijo podatkov pa dodatno otežuje dejstvo, da sta bili vrsti v Sloveniji do nedavnega združeni pod imenom Carex oederi (na prisotnost taksona Carex demissa v Sloveniji je prvi opozoril Kocjan (2005)). Sistematično kartiranje habitatov, primernih za uspevanje taksona Carex viridula v zadnjem desetletju, je nekoliko bolj iz- ostrilo dejansko poznavanje stanja razširjenosti vrste. V grobem lahko rečemo, da je pojavljanje omejeno na alp- sko, predalpsko, dinarsko in preddinarsko fitogeograf- sko območje (Wraber 1969), le dve novejši potrditvi sta tudi iz submediteranskega območja, medtem ko so po- datki iz subpanonskega fitogeografskega območja ne- preverjeni, ne pa tudi neverjetni. Na Gorenjskem so na- hajališča skoncentrirana zlasti v predgorju Julijskih Alp J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 50 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 (okolica Kranjske Gore, Bohinja, Bleda), nekaj nahaja- lišč je v zahodnih Karavankah, v okolici Tržiča in Kra- nja ter v Polhograjskem hribovju. Na Notranjskem po- znamo najštevilčnejše populacije na širšem območju Bloške planote (s Cerkniškim jezerom, Mišjo dolino in dolino Bistrice pri Sodražici) ter v okolici Logatca (pred- vsem v dolinah severno in severozahodno od naselja). Na Dolenjskem je najbolj pogost v okolici Grosuplja in Ivančne gorice, redkeje pa se pojavlja še na Ribniškem, Kočevskem, v Beli Krajini in ob Kolpi. Očitno je bil nek- daj pogostejši tudi v Vipavski dolini in v Istri, od koder je razmeroma malo novejših potrditev uspevanja, nekaj nahajališč pa smo zasledili v njenem severnem delu, to je v okolici Cerknega in Idrije. Zlasti pogrešamo nahajali- šča v Kamniško-Savinjskih Alpah, vzhodnih Karavan- kah in Zasavju, vendar štejemo, da je to povečini posle- dica slabše raziskanosti (primernih habitatov?) teh ob- močij in da bodo terenska opazovanja v prihodnosti gotovo odkrila še kakšno lokaliteto v tem delu Slovenije. V Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je navedeno pojavljanje v še nekaterih kvadrantih (na Pri- morskem, Gorenjskem, Notranjskem in Koroškem), kjer vrste nismo opazili, iz vira pa ni mogoče razbrati ali gre za starejše literaturne navedbe ali novejše podatke; vse- kakor je uspevanje v teh kvadrantih povsem možno. Uspevanje v kvadrantih 9558/3 in 9559/3 je povzeto po Hayeku (1956), a se bolj verjetno nanaša na sorodno vrsto Carex demissa, vprašljivo pa je tudi pojavljanje v Prekmurju, od koder ni novejših potrditev uspevanja (Bakan, ustno sporočilo). Kljub številnim novim naha- jališčem objavljena karta razširjenosti ne pomeni dejan- skega stanja razširjenosti vrste in je zlasti na območju Posočja nepopolno predstavljena (Dakskobler, ustno sporočilo) in verjamemo, da poznocvetni šaš uspeva še marsikje, kjer smo ga spregledali ali sploh ne iskali. Ekološko gledano je poznocvetni šaš v Sloveniji pre- cejšnja neznanka, saj so (sekundarne, največkrat od člo- veka vzpostavljene) združbe povirij na karbonatni pod- lagi, zlasti tistih na peščenih tleh, kjer stalno ali občasno mezi površinska voda, še vedno slabo proučene. Vrsta je bila kot naključnica zabeležena v le nekaj objavljenih fi- tocenoloških popisih (Martinčič 1988), vendar glede na izkušnje naših terenskih raziskav ni izključeno, da je šlo za zamenjavo s taksonom Carex demissa kot značil- nico prehodnih barij. Medtem, ko vrsti Carex viridula očitno bolj ustrezajo bazična, mineralno bogatejša tla in Slika 2: Razširjenost vrste Carex viridula v Sloveniji Figure 2: Distribution of Carex viridula in Slovenia J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 51 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 jo najpogosteje srečamo na osončenih legah ob nevzdr- ževanih makadamskih cestah, preko katerih vsaj obča- sno teče voda ter na vznožjih nekaterih, pretežno dolo- mitnih kamnolomov, kjer voda zastaja, redkeje pa tudi mineralno bogatih nizkih barjih (pogosto v združbi z vrsto Eleocharis quinqueflora), je Carex demissa izrazita vrsta prehodnih barij, redkeje pa se pojavlja na globokih in golih, ilovnatih tleh. V grobem bi lahko združbe z bolj ali manj dominantnim poznocvetnim šašem uvrstili v zvezi Caricion davallianae in Nanocyperion flavescentis, kar lahko potrdijo nadaljne fitocenološke raziskave. V aktualnem Rdečem seznamu ogroženih prapro- tnic in semenk Slovenije (Wraber et al. 2002) ni uvr- ščen noben takson iz skupine rumenega šaša (Carex flava agg.), čeprav bi bila takšna uvrstitev smotrna tako glede na znano razširjenost, kot tudi samo ekologijo oz. občutljivost habitatov, kjer uspevajo. V se vrste so značil- nice barij in povirij, od vseh štirih, v Sloveniji zaenkrat prepoznanih vrst, pa je edino Carex lepidocarpa raztre- seno razširjena po vsej Sloveniji in obenem najbolj pio- nirska ter zato načeloma najmanj ogrožena. Podatki iz literature in herbarijske zbirke Univerze v Ljubljani (LJU) nudijo o razširjenosti poznocvetnega šaša v Slove- niji precej skopo sliko, ki je do pred kratkim dajala vtis, da gre za precej bolj redko rastlino, kot to vemo zdaj, zato neuvrstitev med ogrožene vrste ni najbolj razumlji- va. Glede na trenutno poznavanje razširjenosti, ekologi- je in trenda upadanja primernih habitatov (zelo primer- ljivo z vrsto Eleocharis quinquef lora) predlagamo uvrsti- tev poznocvetnega šaša med ranljive vrste slovenske f lore, trenutno izhodiščno stanje pa je po našem mnenju dobra podlaga za spremljanje populacij v prihodnosti in morebiti objektivnejšo oceno dejanske ogroženosti vrste. 3.2.1 PREGLED PRVIH LITERATURNIH PODAT- KOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9548/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum limosae, Rhynchospo- retum albae, pribl. 840 m nm. v. (Martinčič 1988). 9550/1.4 (**) Slovenija, Karavanke, severovzhodno od vasi Planina pod Golico, močvirno travišče, pribl. 1000 m nm. v. (Paulin 1916). 9649/1.3 (**) Slovenija, Julijske Alpe, barje Malo polje pod Mišelj vrhom, Eriophoretum, pribl. 1650 m nm. v. (Paulin 1915). 9649/2.2 Slovenija, Julijske Alpe, Pokljuka, planina Klek (vzhodno od vrha Debela peč), pobočje nad plani- no, pribl. 1540 m nm. v. 17.07.2009 (Dakskobler, Seliškar & Vreš 2010). 9655/4.2? (**) Slovenija, Savinjska, okolica Mozirja, obrežje Savinje (Hayek 1956). 9657/3.2? (**) Slovenija, Štajerska, okolica V elenja, Dobr- na (Hayek 1956). 9753/2.3? (**) Slovenija, Gorenjska, Kamniške Alpe, do- lina Kamniške Bistrice, pri tovarni čistil, močvirna tla (Hayek 1907). 9849/4.3 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, desni breg Idrijce med Stražo (Želinom) in Reko (Kurnikom), dolomitno povirje nad cesto. Leg. & det. I. Daksko- bler, 28.09.2009 (Dakskobler, Seliškar & Vreš 2011). 9853/1.2? (**) Slovenija, Gorenjska, Kamniške Alpe, oko- lica Kamnika, Moste, močvirna tla (Hayek 1907). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, v bližini Ro- žnika (Paulin 1916). 9952/4.4? (**) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, pri Črni vasi, na šotnatih mestih, pribl. 300 m nm. v. FEC1431 (Paulin 1916). 0047/2.4 (**) Slovenija, Primorska, Goriška, Nova Gori- ca, pri glavni železniški postaji, močvirje (Pospi- chal 1897-1899). 0053/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Grmez, šotno barje (Paulin 1915). 0053/1.2 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, med Grmezom in Babno gorico v smeri proti Igu, šotno barje (Paulin 1915). 0053/2.3 Slovenija, Gorenje Blato pri Škofljici, Cladie- tum marisci, pribl. 350 m nm. v. 10.08.2000 (Mar - tinčič 2002b). 0148/2.3? (**) Slovenija, Primorska, Braniška dolina (Marchesetti 1896-1897). 0149/4.4 (**) Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, okolica Podnanosa, pri Sv. Vidu, ob potoku Močil- nik, prodnata tla (Pospichal 1897-1899). 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, severno od Osredka, vlažna gruščnata tla, pribl. 670 m nm. v. Leg. J. Kocjan & J. M. Kocjan, det. J. M. Kocjan, 14.08.2005, avtorjev herbarij (Kocjan 2005). 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, jugozahodno od Osredka, ob vzhodnem pritoku Otavščice, vla- žna gruščnata tla, pribl. 680 m nm. v. Leg. J. Kocjan & J. M. Kocjan, det. J. M. Kocjan, 14.08.2005, avtor- jev herbarij (Kocjan 2005). 0249/2.2 (**) Slovenija, Primorska, Vipavska, okolica Podnanosa, med vasema Orehovica in Vrabče (Po- spichal 1897-1899). 0250/1.4 (**) Slovenija, Primorska, okolica Postojne, Razdrto, močvirni travniki (Pospichal 1897-1899). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godiče- vo, ob potoku Bloščica, povirno barje, Primulo- -Schoenetum ferruginei, pribl. 765 m nm. v. 08.08.2004 (Dolinar 2011). 0447/4.1 (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, Stru- njan (Marchesetti 1896-1897). J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 52 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 0448/3.2? (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, Koper (Marchesetti 1896-1897). 0454/1.4 (*) Slovenija, Dolenjska, dolina Kolpe, Belica (Osilnica), dolina Belice, pribl. 350 m nm. v. (Šti - mec 1982). 0454/2.4? Slovenija, Dolenjska, Kočevski Rog, okolica Kočevske Reke (Accetto 2006). 0547/2.1? (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, Se- čovlje (Marchesetti 1896-1897). 0547/2.4? (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, do- lina reke Dragonje (Marchesetti 1896-1897). 0548/1.1 (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, doli- na reke Drnice, pod vasjo Korte, močvirno travišče (Pospichal 1897-1899). 0550/2.1 Slovenija, Primorska, Istra, Ribnik (Golac - Žabnik), povirje, pribl. 950 m nm. v. 20.09.1991 (Poldini 2002). 3.2.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9749/1.1 (*) Slovenija, Gorenjska, Ukanc, ob bregu Bo- hinjskega jezera, na vlažnih tleh, pribl. 526 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 10.08.1959, LJU068167 (det. kot C. lepidocarpa, rev. J. M. Kocjan kot C. viridula). 9753/4.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Volčji potok pri Rado- mljah, in argillosis udis, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. D. Trpin, 19.08.1971, LJU079206. 9849/1.4 Slovenija, Primorska, Cerkno, pod vasjo Buko- vo, pašnik. Leg. B. Frajman & S. Strgulc, 28.07 .2000, det. N. Jogan, LJU. 9849/1.4 Slovenija, Primorska, Cerkno, Spodnje Buko- vo, vlažen travnik. Leg. & det. B. Frajman & S. Str- gulc, 29.07.2000, LJU. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljana, in locis inundatis prope pagumn Koseze, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, junij, julij, ?, LJU008717 (v herb. poli poleg tipične C. viridula še en takson iz skupine C. flava agg., morda tudi križanec s C. hostiana) 0050/2.3 (**) Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Godo- vič. Leg. & det. A. Paulin, *1936?, LJU0104290 (det. kot C. oederi var. pygmaea, rev. J. M. Kocjan kot C. viridula). 0149/4.2 Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, okolica Gradišča pri Vipavi, Mlake pri Vipavi, ob mlaki. Leg. & det. B. Trčak, 30.07.1998, LJU. 0152/4.3 Slovenija, Notranjska, Cerknica, Slugovo, Štru- keljski potok, na kolovozu. Leg. & det. M. Turjak, 21.07.2006, LJU. 0252/1.4? (*) Slovenija, Notranjska, in pratis humidis ad lacum Cerkniško jezero, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 22.06.1955, LJU008720. 0454/2.4? Slovenija, Kočevska, Kočevsko jezero, pribl. 530 m nm. v. Leg. & det. M. Accetto, 11.05.2003, LJU135307. 0454/4.3? (*) Slovenija, Kočevsko, dolina Potoka, na vla- žnem skalovju, pribl. 270 m nm. v. Leg. & det. I. Šti- mec, 13.07.1982, LJU103261. 3.2.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9448/3.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Rateče, pribl. 930 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 27.06.2008. 9449/4.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Belca pod Kepo, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 04.06.2009. 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren, naravni rezervat Zelenci, barje Drni, močvirje, pribl. 835 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 25.08.2011. 9548/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Kranjske Gore, Pišnica, južno od hotela Erika, ob makadamski cesti vzhodno od potoka Pišnica, po- virje, pribl. 900 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9549/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Dovje, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 01.09.1993, av- torjev herbarij. 9549/4.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Zg. Radov- na, Sp. Krma, pribl. 850 m nm. v. Leg. & det. B. An- derle, 20.08.2003. 9549/4.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Ra- dovne, Srednja Radovna, vzhodni breg jezera Kreda, povirno barje, pribl. 690 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 13.07.2009; in severovzhodno od jezera Kreda, nizko barje, pribl. 690 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jese- nic, Savske Jame med Planino pod Golico in Javor- niškim Rovtom, ob makadamski cesti ob Črnem potoku, povirje, pribl. 1120 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jese- nic, severno od Javorniškega Rovta, vzhodno od Križovca, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 1180 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9551/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Završnica, Žaga, pribl. 1000 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 15.08.2003. 9552/4.1 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Košuta, Pl. Zg. dolga njiva, pribl. 1500 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 29.07.2009. 9649/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, Pl. Lipanca, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. B. An- derle, 03.08.1992, avtorjev herbarij. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 53 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9649/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Mojstrane, dolina Krma, Zasipska planina, jugoza- hodni del planine, na vzhodni strani makadamske ceste, pribl. 900 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 27.08.2009. 9649/4.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, med planino Jelje in Mesnovcem, prehodno barje, pribl. 1340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev herbarij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, južno od Mr- zlega Studenca, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.06.2007, avtorjev her- barij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Golenbrca, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev herbarij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, zahodno od Zgornjega Goreljeka, nizko barje, pribl. 1300 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev her- barij. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Spodnih Gorij, severovzhodno od vasi Zgornje Laze, ob asfaltirani cesti, povirje, pribl. 640 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, dolina po- toka Rečica, severozahodno od zaselka Poljane, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 610 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Rčitno, ob strugi potoka Belica, pribl. 900 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev herbarij. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, se- verozahodno od proge, povirno barje, Schoenetum ferruginei, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 13.06.2010. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, južno od cerkve na zahodnem delu vasi Zasip, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 17.06.2012, avtorjev herbarij. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, jugozaho- dno od vasi Ribno, južno vznožje hriba s koto 587, levi breg Save Bohinjke, povirje ob jezeru, pribl. 410 m nm. v. Leg. & det. V. Leban & J. M. Kocjan, 24.05.2012. 9651/1.1 Slovenija, Gorenjska, osrednje Karavanke, okolica Begunj na Gorenjskem, dolina potoka Bla- tnica, med Vrhom V . Gač in Plečami, povirno barje, pribl. 840 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.09.2010, avtorjev herbarij. 9651/1.2 Slovenija, Gorenjska, Begunje na Gorenjskem, Draga, Dom v Dragi, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 10.08.1986, avtorjev herbarij. 9651/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Tržiča, Leše, Pa- loviče, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 25.06.2003. 9651/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Tržiča, severoza- hodno od Bistrice pri Tržiču, ob potoku Blajšnica, ob kolovozu, povirje, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2011. 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Radovljice, Gra- ben, pribl. 460 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 16.06.1990. 9652/3.4 Slovenija, Gorenjska, Kamniške Alpe, okolica Preddvora, severno od Gamsovega raja nad vasjo Bašelj, vznožje kamnoloma, povirje, pribl. 620 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.08.2011. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bo- hinja, vzhodno od vasi Nemški Rovt, pri zaselku Lome, na zahodni strani asfaltirane ceste, fragmen- ti nizkega barja, pribl. 660 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9751/3.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Selce, Zg. Golica, pribl. 800 m nm. v . Leg. & det. B. Anderle, 15.07 .2005. 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Stražišče, pribl. 400 m nm. v . Leg. & det. B. Anderle, 10.08.2003. 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, gramoz- nica pri Stražišču, za industrijsko cono, vlažna bla- tna tla ob gramoznici, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.08.2007, avtorjev herbarij. 9751/4.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, med za- selkoma Crngrob in Šutna, vojaško strelišče, vlažna ilovnata tla, 370 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.08.2005, avtorjev herbarij; leg. & det. J. M. Ko- cjan, 11.09.2010, avtorjev herbarij. 9752/2.4 Slovenija, Gorenjska, Češnjevek (Cerklje na Gorenjskem). Leg. & det. B. Vreš, 24.06.1998. 9754/4.1? Slovenija, Gorenjska, Menina planina, Laniše, pribl. 850 m nm. v . Leg. & det. B. Anderle, 10.06.2009. 9854/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Lukovice, Spo- dnje Loke, pribl. 380 m nm. v. Leg. & det. B. Ander- le, 20.05.2012. 9949/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Vojsko, dolina potoka Gačnik, srednji del, vzhodno od od- cepa za zaselek Bendija, ob makadamski cesti, vla- žna gruščnata tla, pribl. 920 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 10.10.2010, avtorjev herbarij. 9951/2.2 Slovenija, Notranjska, Polhograjski dolomiti, okolica Polhovega Gradca, ob potoku Božna, jugo- zahodno od Črtnice, vlažna blatna tla, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 28.05.2006, avtorjev herbarij. 9952/1.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Hra- stenice pri Dobrovi, vznožje kamnoloma, vlažna gruščnata tla, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.05.2007, avtorjev herbarij. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 54 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9952/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Podu- tik, peskokop južno od Prevala, ob glavni asfaltirani cesti proti Dobrovi, droben povirnat grušč, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.04.2012. 9953/4.3 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, vzho- dno od vasi Orle, vznožje nekdanjega peskokopa, vla- žna gruščnata tla, pribl. 370 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.08.2010, avtorjev herbarij; in ob potoku Močilo jugovzhodno od vasi Orle, ob makadamski cesti, povirje na gruščnatih tleh, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.08.2010, avtorjev herbarij. 9954/3.4 Slovenija, Posavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, severno od Kozbeca, vlažno travišče, pribl. 470 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.05.2007, avtorjev herbarij. 9954/3.4 Slovenija, Posavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, južno od vasi Prežganje, po- virno barje, pribl. 440 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 26.05.2007. 9954/4.4 Slovenija, Zasavje, okolica Litije, dolina Črne- ga potoka, južno od vasi Vintarjevec, severozaho- dno od zaselka Rakar, ob makadamski cesti, povir- je, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 05.08.2011. 0050/1.3 Slovenija, Notranjska, Godovič, ob cesti Idrija - Godovič, pod vrhom Klavžarjev Mob v bližini za- selka Vrh Zale, pribl. 430 m nm. v. Leg. & det. T. Čelik, 16.06.2006. 0050/1.4 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Idrijski Log, med zaselkom Pevec in Habečkovim breznom, ob vznožju peskokopa, fragmenti povirja, pribl. 790 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.09.2007, avtor- jev herbarij. 0050/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Žejna dolina severno od Hotederšice, južno od zaselka Blažič, ob potoku, vlažna gruščnata tla, pribl. 580 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 16.09.2007, avtorjev herbarij. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Žejna dolina severno od Hotederšice, blizu Kmetovega brezna, ob makadamski cesti, vlažna gruščnata tla, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 02.10.2010, avtorjev herbarij. 0051/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, zaho- dno od Velike Ligojne, zahodno od Fortune, povir- no barje, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 28.06.2007, avtorjev herbarij. 0051/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Žibrše, dolina potoka Reka, zahodno od vrha Dednik, gruščnata blatna tla, 500 m n.m Leg. & det. J. M. Kocjan, 02.10.2010, avtorjev herbarij. 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, maka- damska cesta v dolini Črnega potoka, severozaho- dno od zaselka Grom, vlažna blatna tla, 480 m n.m Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2007, avtorjev herba- rij; in zahodno od zaselka Grom, povirno barje, pribl. 480 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 02.10.2010, avtorjev herbarij. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podblato pri vasi Drenik, pribl. 305 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 13.07.2005. 0053/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, seve- rozahodno od vasi Gornji Rogatec, vznožje manjše- ga kamnoloma, ob kolovozu, vlažna gruščnata tla, pribl. 370 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 23.10.2010, avtorjev herbarij. 0053/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, jugo- zahodno od vasi Gornji Rogatec, ob potoku Ševnik, vlažna gruščnata tla, pribl. 370 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 23.10.2010, avtorjev herbarij. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje gore, doli- na Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, ob robu makadamske ceste, gruščnata tla, pribl. 390 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.06.2009; leg. & det. J. M. Kocjan, 04.09.2010, avtorjev herbarij. 0054/2.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne gorice, zgornji del doline Stiškega potoka, zahodno od vasi Poljane pri Stični, vlažen kolovoz, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.08.2010, avtorjev her- barij. 0054/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema V elika Dobrava in Kamno brdo, nad potokom T rsteniščica, vznožje kamnoloma, povirje, pribl. 420 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 14.05.2009; leg. & det. J. M. Kocjan, 14.08.2010, av- torjev herbarij; in ob potoku Trsteniščica, seve- rovzhodno od kamnoloma, nizko barje, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 14.05.2009. 0054/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje gore, ob makadamski cesti proti vasi Polje, vznožje manjšega peskokopa, vlažna gruščnata tla, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.08.2010, avtorjev herba- rij; leg. & det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0056/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, dolina po- toka Bistrica, med zaselkom Hom in vrhom Zadra- ga, povirna tla ob cesti, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 17.11.2009. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, južno od Osredka, ob vzhodnem pritoku Otavščice, vlažna gruščnata tla, pribl. 680 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, jugovzhodno od Osredka, ob potoku Otavščica, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 13.08.2007. 0152/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, južno od jezera pri Rakitni, vlažna blatna tla, pribl. 800 m é J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 55 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.07.2007, avtorjev herbarij; leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/3.2 Slovenija, Notranjska, Menišija, med Straži- ščem in Gorenjimi Otavami, ob potoku Otavščica, vlažna gruščnata tla, pribl. 780 m nm. v. Leg. J. Ko- cjan & J. M. Kocjan, det. J. M. Kocjan, 14.08.2005, avtorjev herbarij. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, Menišija, severozaho- dno od vasi Hruškarje, severno od Sv. Jurija, zamo- čvirjena gozdna tla ob makadamski cesti, pribl. 640 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 31.10.2007. 0152/4.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, jugoza- hodno od vasi Hribarjevo, ob makadamski cesti, zamočvirjena tla, pribl. 670 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.10.2008. 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, jugoza- hodno od vasi Mramorovo pri Pajkovem, severoza- hodno od Kobiljeka, ob makadamski cesti, zamo- čvirjena tla, pribl. 690 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 16.09.2007, avtorjev herbarij. 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, na obeh straneh asfaltirane ceste severno od zaselka Ograda, zahodno od vasi Bočkovo, zamočvirjena tla, pribl. 660 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 13.10.2007, avtorjev herbarij. 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, jugo- vzhodno od zaselka Sveta Trojica, ob makadamski cesti, zamočvirjena tla, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 13.10.2007. 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, vzhodno od vasi Škufče, ob makadam- ski cesti med vasema Škrabče in Lepi Vrh, povirna barja, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med va- sema Boštetje in Naredi, ob makadamski cesti, za- močvirjena tla, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.10.2008. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, porečje Iške, zgornji tok Iške, jugozahodno od zaselka Laze, vlažna gruščna- ta tla, pribl. 710 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Kot pri Veliki Slevici, vlažna gruščnata tla, pribl. 620 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0154/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, ob glavni cesti Ribnica - Velike Lašče, med zaselkoma Gorenje Podpoljane in Finkovo, povirno barje, pribl. 580 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 23.06.2007, avtorjev herbarij. 0252/1.1? (*) Slovenija, Notranjska, Cerknica, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 07.08.1971. 0252/1.4? (*) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Jamski zaliv med Dolenjo vasjo in Dolenjim jeze- rom, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 13.08.1971. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, zaho- dno od V elikih Blok, vzhodno od M. Slivnice, sever- no od Radleka, ob desnem pritoku Bloščice, vlažna gruščnata tla, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.10.2008. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri za- selku Kovač pri vasi Kramplje, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0253/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Sodražice, se- verno od zaselka Jelovec, ob desnem pritoku Bistri- ce, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.10.2008. 0353/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Loškega potoka, severno od vasi Podpreska, med Grdimi Lazi in Podnom, ob potočku, povirje, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0356/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Podturna pri Dolenjskih Toplicah, med zaselkoma Nova Gora in Črmošnjice, južno od Divjega potoka, ob potoku Črmošnjičica, zahodno od asfaltirane ceste, povirje, pribl. 360 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.06.2011. 0455/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Kočevja, Štalcerji, vznožje opuščenega kamnoloma ob glavni cesti vzhodno od vasi, vlažna gruščnata tla, pribl. 520 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 21.07.2007, avtorjev herbarij; leg. & det. J. M. Kocjan, 05.09.2010, avtor- jev herbarij. 0457/3.3 Slovenija, Dolenjska, Bela Krajina, okolica Dragatuša, severno od vasi Veliki Nerajec, opuščen peskokop, kamnita tla ob bregu jezera, pribl. 150 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 20.05.2012, avtorjev herbarij. 3.2.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJA- LIŠČ: 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum limosae, Rhynchosporetum limosae (Martinčič 1997). 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Planina pod Golico, Španov vrh, pribl. 1000 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 28.06.2010. 9551/3.3 Slovenija, Gorenjska, osrednje Karavanke, oko- lica Žirovnice, dolina potoka Žirovnica, pri Žagi v J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 56 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 zgornjem delu doline, povirno barje, pribl. 930 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.09.2010, avtorjev herbarij. 9749/1.1 Slovenija, Gorenjska, Ukanc, ob bregu Bohinj- skega jezera, vlažna tla, pribl. 526 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 29.07.2007. 0050/2.3 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Šebalski bajer pri Godoviču, ob makadamski poti zahodno od ribnika, vzhodno od nizkega barja, vlažna grušč- nata tla, pribl. 580 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 03.10.2010, avtorjev herbarij. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, ju- govzhodno od zaselka Dragel južno od vasi Gorenje Blato, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. T. Čelik & B. Vreš, 2001 (Čelik, Vreš & Seliškar 2009). 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Gorenje Blato, pribl. 306 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & T. Čelik, 11.06.2009. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Škofljice, vzho- dno od vasi Podblato pri Pijavi Gorici, povirje, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 09.06.2012. 0148/2.3 (**) Slovenija, Primorska, Braniška dolina, okolica vasi Branik, južno od vasi Britof ob potoku Branica (Pospichal 1897-1899). 0447/4.1 (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, Stru- njan (Pospichal 1897-1899). 0547/2.4? (**) Slovenija, Primorska, Slovenska Istra, do- lina reke Dragonje (Pospichal 1897-1899). 3.3 Eleocharis quinqueflora (Hartman) Schwarz (= Heleocharis pauciflora Palla; Scirpus pauciflo- rus Lightf.; ?Eleocharis vierhapperi Bojko) Malocvetna sita je evrazijsko-severnoameriška vrsta ba- zičnih nizkih barij in povirij, največkrat združb, ki pri- padajo redu Caricetalia davallianae (Aeschimann et al. 2004). Na Hrvaškem je uvrščena med nezadostno po- znane vrste (Nikolić & Topić 2005), in v novejšem času ni zaznana na nobenem znanem nahajališču, vendar je v istem viru pri vrsti Scirpus cespitosus (=Trichophorum cespitosum) na sliki v resnici Eleocharis quinqueflora, vrsto pa smo pred dvema letoma opazili tudi v Gorskem Kotarju (podobno, kot je veljalo v Sloveniji, predvideva- mo, da so tudi številna nahajališča na Hrvaškem spre- gledana). Na Madžarskem je poznanih dovolj nahaja- lišč, da vrsto vrednotijo le kot pogojno ogroženo, v Av- striji se pojavlja raztreseno, a je lokalno ogrožena (Fi- scher et al. 2008), v Italiji v kategorije ogroženosti ni opredeljena. T ežišče slovenskih populacij predstavlja širša okoli- ca Bloške planote oziroma povirja Cerkniščice, Otavšči- ce, zgornjih tokov Zale in Iške, Rašice, Bistrice ter Sajev- ca, saj je bilo zgolj tukaj uspevanje potrjeno ali na novo ugotovljeno v 19. podkvadrantih, po več kot pet nahaja- lišč pa je še v okolici Logatca oziroma Hotederšice, Ivančne Gorice, Bleda, v Bohinjski dolini in na Pokljuki. Stari podatki iz Koroške ter okolice Velenja in Mozirja ostajajo nepotrjeni, vendar nekateri novejši (zlasti okoli- ce Slovenj Gradca), te možnosti še puščajo odprte oziro- ma verjamemo, da bodo v prihodnosti v tem delu Slove- nije ugotovljena nova nahajališča, na drugi strani pa je podatek o uspevanju v okolici Ptuja, ki je sicer podkre- pljen tudi s herbarijskim materialom, najbrž le še zgodo- vinski, na nek način pa nahajališča ob izvirih potoka Sajevec verjetno predstavljajo dober približek Flei- schmannovemu nahajališču iz prve polovice predprej- šnjega stoletja (oziroma izpred leta 1844). Manj številčno in v manjših populacijah se malocvetna sita pojavlja še v okolici Jezerskega, v osrednjih ter zahodnih Karavan- kah, po eno ali dve nahajališči pa so v dolinah Koritnice in Radovne (obe v Julijskih Alpah), na Vojskem pri Idri- ji, pri Vrhniki, Grosupljem, Medvodah, Štalcerjih pri Kočevju in skoraj na meji s Hrvaško južno od Podgrada pri Ilirski Bistrici. Podobno kot nekatera štajerska naha- jališča, smemo dokaj upravičeno šteti podatek iz Vipa- vske doline (Šempas - Pospichal) in tri iz okolice Ljublja- ne (Ljubljansko barje - Fleischmann, okolica Rožnika - Paulin, Zadobrova - Zalokar) za zgodovinske, saj po letih 1899 ter 1844, 1916 in 1937 niso bili več potrjeni, stanje v naravi pa se je tako spremenilo, da morebitnih najdb skorajda ni pričakovati. Nasprotno so nekatera območja, kjer bi uspevanje malocvetne site lahko priča- kovali (npr. južna Štajerska), sistematično neraziskani in vsaj v tem delu Slovenije pričakujemo nove najdbe, prav tako pa bo v predelih, kjer je že poznana, kakšno skrito nahajališče postalo znano. V Gradivu za Atlas flore Slo- venije (Jogan et al. 2001) je navedeno tudi pojavljanje v petih kvadrantih, kjer vrste nismo zabeležili, z ozirom na znano razširjenost, pa so ti podatki povsem verjetni. Na podlagi relativno dobrega poznavanja ekologije ma- locvetne site ocenjujemo, da predstavljajo znana nahaja- lišča oziroma prisotnost vrste v posameznih četrtinah kvadrantov okoli 80-85 % vseh populacij oziroma naha- jališč v Sloveniji v širšem smislu (prisotnost v četrtini kvadranta), z ozirom na to, da pa so njeni habitati obču- tljivi, je po vsej verjetnosti marsikje izginila, ne da bi nahajališče evidentirali. Rezultati fitocenoloških raziskav s stoječo ali tekočo vodo poplavljenih uleknin z malocvetno sito na nekate- rih povirnih barjih v Sloveniji so bili objavljeni šele pred kratkim, pri čemer je bila večina popisov uvrščenih v asociacijo Eleocharitetum pauciflorae, ki razrašča plitve občasne luže in peščene ali kamnite brežine z mezečo vodo, manjša skupina pa v asociacijo Scorpidio-Utricu- J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 57 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 larietum minoris, ki nastopa v stalnih lužah, kjer je voda globja kot pri prvi asociaciji (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). Na podlagi terenskih opažanj smatramo, da bi bilo fitocenološko razčlenitev sestojev z malocvetno sito smiselno dodatno razširiti v še vsaj tri sintaksonom- ske enote, saj se na nekaterih barjih z visoko pokrovno- stjo mahov na Pokljuki pojavlja skupaj z (po izkušnjah avtorja prispevka) neizrazito minerotrofnimi vrstami, kot so Carex demissa, C. limosa, C. rostrata in Tri- chophorum alpinum, na številnih nahajališčih Dolenj- ske, Notranjske in Kočevske v družbi značilnic zveze Nanocyperion flavescentis, kot so Carex viridula, Cype- rus f lavescens in Isolepis setacea, gotovo pa bi bili v vege- tacijskem smislu zanimivi tudi popisi na gozdni meji ali nad njo (kamor sodijo nahajališča na Malem in Velem polju oziroma nad njim - tukaj tudi 2000 m visoko, pod Prisojnikom in nekatera v Karavankah) ter tisti, v kate- rih se dokaj dominantno pojavlja Blysmus compressus (npr. ponekod v Julijskih Alpah in v okolici Loškega po- toka). Če bodo te domneve v okviru vegetacijskih preu- čevanj potrjene, bomo o tem poročali, zaenkrat pa hipo- teza le razširja sedanje vedenje o ekologiji malocvetne site pri nas. V Sloveniji je uvrščena v Rdeči seznam (Wraber et al. 2002) kot ranljiva vrsta, kamor sodijo tiste, za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kate- gorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delo- vali še naprej, številčnost vrste pa naj bi se velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrsta je zelo ob- čutljiva na kakršnekoli spremembe oziroma poseljujeje habitate, ki so na človekove vplive (načeloma, saj gre v nekaterih primerih za od človeka sekundarno vplivane habitate) zelo občutljivi, zato se z uvrstitvijo med ranlji- ve taksone, ne glede na to, da se je s tem prispevkom vednost o razširjenosti malocvetne site povečala, pov- sem strinjamo. Je pa ocena ogroženosti in uvrstitev naj- verjetneje rezultat slabšega poznavanja razširjenosti vrste, saj so do nedavnega mnoga nahajališča ostala pre- zrta, to pa gre v večini primerov pripisati dejstvu, da je relativno nežno razraslo rastlino z navadno enocvetnim (nevpadljivim) socvetjem zlahka spregledati. V zgodo- vini se je izkazala za, sicer redko, zamenljivo z vrstama Eleocharis uniglumis in Trichophorum caespitosum, na mnogih ugotovljenih nahajališčih pa se pojavlja zgolj v nekaj primerkih. Slika 3: Razširjenost vrste Eleocharis quinqueflora v Sloveniji Figure 3: Distribution of Eleocharis quinqueflora in Slovenia J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 58 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 3.3.1 PREGLED PRVIH LITERATURNIH PODAT- KOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9448/3.4 Slovenija, Karavanke, Peč, pod planinskim domom Tromeja, močvirna tla ob cesti, karbonski skrilavci, pribl. 1100 m nm. v. 10.07.2001 (Martin - čič 2005). 9456/1.4? (**) Slovenija, Koroška, okolica Dravograda, Šentjanž pri Dravogradu, močvirno travišče (Hayek 1956). 9551/4.2 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Košuta, se- verno od planine Korošica, potoček ob robu pašni- ka, pribl. 1600 m nm. v. 26.06.2010 (Novak 2012). 9552/4.1 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Košuta, pla- nina Dolga Njiva vzhodno od pastirske koče, izvir ob poti na pašniku, pribl. 1500 m nm. v. 26.06.2011 (Novak 2012). 9552/4.1 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Košuta, pla- nina Zgornja Dolga Njiva, pašnik, pribl. 1600 m nm. v. 26.06.2011 (Novak 2012). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Sele, Blatnik. Leg & det. B. Vreš & I. Zelnik, *2010 (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Ra- duše, Smrčun. Leg & det. B. Vreš & I. Zelnik, *2010 (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). 9649/1.3 (**) Slovenija, Julijske Alpe, Malo polje, Eri- ophoretum (Paulin 1915). 9649/2.2 Slovenija, Julijske Alpe, Pokljuka, Planina Klek (vzhodno od vrha Debela peč), pobočje nad plani- no, pribl. 1540 m nm. v. Leg & det. B. Vreš, I. Dakskobler, T. Čelik, M. Culiberg & A. Seliškar, 17.07.2009 (Dakskobler, Seliškar & Vreš 2010). 9653/1.1 ? (**) Slovenija, Gorenjska, Kamniške Alpe, oko- lica Jezerskega, Ravenska Kočna, povirna tla (Hayek 1907). 9655/4.2? (**) Slovenija, Savinjska, okolica Mozirja, obrežje Savinje, barjanska tla. Leg & det. F. Krašan, *1907 (Hayek 1956). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blat- cem, Pino mugi-Sphagnetum, pribl. 1100 m nm. v. (det. kot. E. pauciflora) (Martinčič & Piskernik 1978). 9750/2.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, med Mo- šenjsko in Lipenško planino, močvirno pobočje. 21- 23.07.1937 (Horvatić & Tomažič 1939). 9852/4.3 Slovenija, Gorenjska, Polhograjski Dolomiti, okolica Medvod, zahodno od zaselka Zavaše pri Golem brdu, nizko lehnjakotvorno barje, pribl. 350 m nm. v. Leg & det. J. M. Kocjan, 09.05.2004 (Ko- cjan 2005). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, v bližini Ro- žnika (Paulin 1916). 0048/4.3? (**) Slovenija, Primorska, Goriško, pri Šempa- su na mnogih mestih, travniki (Pospichal 1897- 1899). 0050/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Godoviča, Še- balk. Leg & det. B. Vreš, I. Dakskobler, R. Terpin & A. Seliškar, 23.06.2010 (Dakskobler, Terpin & Vončina 2010). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotederšice, Žejna dolina. Leg & det. A. Martinčič, *2010 (Zel - nik , Martinčič & Vreš 2010). 0051/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina reke Reke, nizko barje, dolomit, pribl. 500 m nm. v. Leg & det. A. Martinčič, 28.07.1992 (Martinčič 2005). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Logarji, pribl. 510 m nm. v. Leg & det. B. Dolinar, 26.05.2010; in pod cesto Logarji - Karlovi- ca, povirno barje, pribl. 510 m nm. v. Leg & det. B. Dolinar, 30.05.2010 (Dolinar 2010). 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka. Leg & det. A. Martinčič, *2010 (Zelnik, Martinčič & VREŠ 2010). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje. Leg & det. A. Martinčič, *2010 (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godiče- vo, ob potoku Bloščica, povirno barje, Primulo- -Schoenetum ferruginei, pribl. 765 m nm. v. Leg & det. B. Dolinar, 08.08.2004 (Dolinar 2011). 0254/3.2? (**) Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice (Fleischmann 1844). 0550/2.1 Slovenija, Primorska, Istra, Ribnik (Golac - Žabnik), povirje, pribl. 950 m nm. v. Leg & det. L. Poldini, 20.09.1991 (Poldini 2002). Fleischmann (1844) poleg nahajališča iz okolice Ribnice navaja za malocvetno sito pojavljanje na Lju- bljanskem barju, vendar podatek zaradi obsežnosti Barja ni umestljiv niti v osnovno polje in zato na karti ni prikazan. V enem izmed popisov asociacije Pino mugi-Spha- gnetum, ki sta jih na visokekm barju Za Blatcem na Jelo- vici v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opravila A. Martinčič in M. Piskernik, je tudi malocvetna sita in sicer pod imenom Eleocharis pauciflora (Martinčič & Piskernik 1978). Glede na poznavanje ekologije malo- cvetne site, se nam zdi podatek malo- ali sploh neverje- ten. Obravnavano barje je namreč izrazito ombrotrofno, v takšnih ekoloških razmerah pa malocvetna sita kot iz- raziti minerotrofni element nima možnosti naselitve in preživetja. Glede na že omenjeno zamenjevanje malo- cvetne site in rušnatega mavčka (T richophorum caespito- sum), verjamemo, da je bilo tudi v tem primeru tako, J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 59 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 zlasti, ker se slednji na barju Za Blatcem v resnici pojavlja in od tod nastopa tudi v kasnejših popisih (npr. Martin - čič & Piskernik 1985), herbarijski primerki pa prav tako ne obstajajo. Podatek je v arealni karti prikazan z X. 3.3.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9548/4.3 (*) Slovenija, Julijske Alpe, Prisojnik - Osojna polica, na studenčastih tleh, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 08.07.1967, LJU038846. 9549/3.2 (**) Slovenija, Carniolia, Alpes Julicae, in locis udis arenosis vallis Vrata prope pagum Vrata, pribl. 850 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, 07.1919, LJU012614. 9550/4.2 (**) Slovenija, Carniolia, blizu Valvasorjeve koče pod Stolom, na mokrem travnatem mestu, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij, *1936, LJU012607, FEC1466. 9557/3.1 (*) Slovenija, Zg. Dolič, in paludosis, pribl. 540 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 19.05.1975, LJU076282. 9561/3.2? (*) Slovenija, in pratis humidis ad oppidulum Ptuj, pribl. 230 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 09.06.1955, LJU012613. 9649/1.3 (**) Slovenija, Julijske Alpe, barje Malo polje pod Mišelj vrhom, Eriophoretum, pribl. 1800 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, *1919, LJU029151, det. kot Trichophorum austriacum; v herbariju posebna eti- keta na kateri s tiskanimi črkami piše: Specimina, uno solo excepto, cum Eleocharis pauciflora com- mutata sunt - DOLŠAK; rev. N. Jogan, 2003, kot E. quinqueflora = syn. E. pauciflora. 9649/1.3 (**) Slovenija, Julijske Alpe, barje Malo polje pod Mišelj vrhom, Eriophoretum, pribl. 1800 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, 20.08.1919, LJU012611. 9649/1.3 (**) Slovenija, Julijske Alpe, V elo polje, močvir- nato travišče, pribl. 2000 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, 08.1949, LJU057543. 9649/1.3 (*) Slovenija, Julijske Alpe, Velo polje, močvir- nato travišče, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 04.08.1957, LJU086186, sprva det. kot Trichophorum caespitosum ssp. austriacum, rev. T. Wraber, 01.09.1977 kot E. quinqueflora. 9649/1.3 (*) Slovenija, Julijske Alpe, Malo polje, v mo- čvirju, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 02.08.1959, LJU069535. 9649/1.3 (*) Slovenija, Julijske Alpe, Malo polje, in turfo- sis, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 29.07.1967, LJU091689. 9650/3.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Slamniki nad Bohinj- sko Belo, v močvirju, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.06.1968, LJU063652. 9656/2.4? (*) Slovenija, Paka pri Velenju, na močvirnih tleh, pribl. 420 m nm. v. Leg. & det. D. Naglič, 25.07.1978, LJU097370. 9750/2.3 (*) Slovenija, Julijske Alpe, Jelovica, Ledince, močvirno travišče, pribl. 1130 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.09.1968, LJU063702. 9850/2.1 (*) Slovenija, in locis udis prope vicum Potok in declivitate septentrionali montis Blegoš, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 10.06.1969, LJU073612. 9953/2.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, pri Spodnji Za- dobrovi, na mokrih travnikih, pribl. 275 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, junij, *1936, FEC1465. 9953/2.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, pri Spodnji Za- dobrovi, močvirje ob vodi, blato, pribl. 275 m nm. v. Leg. & det. M. Zalokar, 23.05.1937, LJU012610. 9955/3.3 (*) Slovenija, Dolenjsko, Javorje nad Temenico (op. Temenica), in locis paludosis, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 12.05.1968, LJU062624, det. kot E. acicularis, rev. T. Wraber, 06.04.1978 kot E. quinqueflora. 0050/4.2 (*) Slovenija, in paludosis vallis Žejna dolina prope vicum Hotederšica. Leg. S. Peterlin, 03.08.1970, det. T. Wraber, LJU076282. 0053/4.3 Slovenija, Dolenjska, pri vasi Udje (okolica Grosuplja), minerotrofno močvirje, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 21.07.1997, LJU136049 (Martinčič 2002c). 0152/1.4 (*) Slovenija, in arenosis muhidis ad rivulum Otavščica in declivitate orientali montis Vinji vrh supra oppidulum Cerknica, pribl. 650 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 25.05.1968, LJU062726, det. kot E. palustris agg, rev. A. Martinčič kot E. quinqueflora. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, Cerknica, Cajnarje, Hruškarje. Leg. & det. M. Turjak, 22.07.2006 LJU134308 (Frajman & Bačič , 2012). 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Cerknica, V. Bloke, Ulaka, Sv. Miklavž, vlažen jarek severno od cerkve. Leg. & det. M. T urjak, 21.07.2006 LJU134309 (Fraj - man & Bačič , 2012). 0253/1.1 (*) Slovenija, Bloke, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, blatna tla ob potoku, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar & T. Wraber, 13.06.1989, LJU128155. Pri pregledu materiala v herbarijski zbirki Univerze v Ljubljani se pod malocvetno sito nahaja tudi pola V. Plemla, ki jo je nabral 10.06.1863 in je v zbirki označena kot LJU080219, vendar je herbarijski listek, pisan v nem- škem jeziku, neberljiv, so pa primerki tipični. Zato poda- tek ni upoštevan na karti razširjenosti. V herbarijski poli LJU012579 sta poleg številnih pri- merkov vrste Eleocharis carniolica, tudi dva tipična šopa J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 60 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 vrste E. quinqueflora, na herbarijskem listku je zapisa- no: Primorska, v močvirju ob potoku Podstenjšek in blizu Prema. Leg. & det. R. Justin, september, 1905. Zelo zanimiv zgodovinski podatek, a ga je v praksi težko pre- vesti na tak način, da bi iz njega izvedeli katero nahajali- šče sodi h kateri vrsti. Vsaj eno nahajališče kranjske site v širši okolici je potrjeno tudi zdaj, lokacija, kjer je malo- cvetno sito našel Poldini, pa je prav tako dokaj blizu. Ju- stinovega podatka v arealni karti nismo upoštevali, so pa mokrišča širšega območje Brkinov v novejšem času relativno slabo raziskana, zato ni nemogoče, da bi tod v prihodnosti našli še kakšno nahajališče. 3.3.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9449/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Lepi vrh-Že- leznica, 1500-1600 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 18.07.2004. 9455/4.3 Slovenija, Koroška, Kot pri Prevaljah, pri križ- išču cest za kmetiji Štor in Jušev, pribl. 665 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 21.06.2001. 9547/4.3 Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, okolica Loga pod Mangrtom, ob cesti severozahodno od vasi Strmec, fragmenti povirnatega barja, pribl. 1000 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.07.2008. 9549/4.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Ra- dovne, Srednja Radovna, severovzhodno od jezera Kreda, nizko barje, pribl. 690 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Planina pod Golico, Španov vrh, pribl. 1000 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 28.06.2010. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jese- nic, vas Prihodi pri Planini pod Golico, severno od zaselka Kosmat, nizko barje, pribl. 860 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9552/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, pl. Ilovica pod Košuto, 1400-1500 m nm. v. Leg. & det. B. An- derle, 18.06.2009. 9552/4.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Sp. Jezersko - Komatevra - Pečovnik, pribl. 1400 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 01.07.2007; in Jezersko, močvirje ob gozdni cesti pod Pečovnikom (blizu slovensko-av- strijske meje; koordinate nahajališča 5457679/ 5141839), pribl. 1458 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 09.07.2011. 9553/3.3 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Zgornje Jezersko, severozahodno od zaselka Koprivnik, pod makadamsko cesto, nizko barje, pribl. 920 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 20.09.2003, avtorjev herbarij. 9554/4.2 Slovenija, Koroška, dolina Bistre pod Raduho, južno od zaselka Plaznik, nizko barje, pribl. 820 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.08.2007, avtorjev herbarij. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Vrhe, jugozahodno od vrha Bricelj, zahodno od ma- kadamske ceste, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, vzhodno od zaselka Smrčun, ob makadam- ski cesti, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9649/3.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, planina Konj- ščica, ob potočku na vzhodni strani doline, na pla- ninsko potjo, nizko barje, pribl. 1460 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 16.06.2012, avtorjev herbarij. 9649/3.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, V oje, sever- no od planinske koče na Vojah, nizko barje, pribl. 660 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.06.2008, 04.06.2011. 9649/4.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, severno od Javo- rovega vrha, ob kolovozni poti severozahodno od planine Jelje, kolovozna luža, pribl. 1340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 17 .06.2007 , avtorjev herbarij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, južno od Mr- zlega studenca, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.06.2007 , avtorjev herba- rij; leg. & det. J. M. Kocjan, 08.08.2009. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, zahodno od Zgornjega Goreljeka, nizko barje, pribl. 1300 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev her- barij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Golenbrca, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev herbarij; leg. & det. J. M. Kocjan, 03.07.2010. 9649/4.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bo- hinja, Zg. Podjelje, pribl. 800 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 30.6.2003. 9649/4.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Koprivnik, ob asfaltirani cesti skozi Zgornje Podjelje, povirno barje, pribl. 1040 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.06.2008, 12.06.2010. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Spodnih Gorij, severovzhodno od vasi Zgornje Laze, ob asfaltirani cesti, povirje, pribl. 640 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, se- verozahodno od proge, povirno barje, Schoenetum ferruginei, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 13.06.2010. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Dobe, pribl. 470 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 21.05.1990, avtorjev herbarij. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 61 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Radovljice, jugo- vzhodno od avtokampa Šobec, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Leg. & det. V . Leban, 07.07.2011, avtor- jev herbarij. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, jugozaho- dno od vasi Ribno, južno vznožje hriba s koto 587 , levi breg Save Bohinjke, povirje ob jezeru, pribl. 410 m nm. v. Leg. & det. V . Leban & J. M. Kocjan, 24.05.2012. 9651/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Jesenic, Rodine - Reber, pribl. 600 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 17.05.1992, avtorjev herbarij. 9651/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Tržiča, severno od vasi Paloviče, tik pred razcepom za vas Leše, tik ob asfaltirani cesti, povirje, pribl. 620 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2011. 9749/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bo- hinja, med Bohinjsko Bistrico in Srednjo vasjo, med vrhovoma Šavnica in Rudnica, Senožeta, nizko barje, pribl. 640 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bo- hinja, vzhodno od vasi Nemški Rovt, pri zaselku Lome, na zahodni strani asfaltirane ceste, fragmen- ti nizkega barja, pribl. 660 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler & I. Veber, 06.07.2010. 9949/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, V ojsko, ob potoku Gačnik, nizko barje, pribl. 930 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 29.06.2009. 9952/1.3 Slovenija, Notranjska, Polhograjski Dolomiti, okolica Polhovega Gradca, severozahodno od vasi Dvor pri Polhovem Gradcu, ob majhnem potočku proti Kuclju, povirno barje, pribl. 430 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.12.2011. 9954/3.4 Slovenija, Posavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, južno od vasi Prežganje, po- virno barje, pribl. 440 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 26.05.2007, 28.05.2009. 9956/1.3 Slovenija, Dolenjska, Zasavje, okolica Podku- ma, severozahodno od vasi, kolovoz, povirje, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. J. Otopal, 28.05.2005. 0050/2.4 Slovenija, Notranjska, Hotedršica, Žejna doli- na. Leg. & det. B. Vreš, 1993. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotederšice, zgornji del Zelene doline, pri odcepu za zaselek Molk, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 06.07.2010; in zahodno od zaselka Ko- renč, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0051/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, zaho- dno od velike Ligojne, zahodno od zaselka Fortuna, povirno barje, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 28.06.2007, avtorjev herbarij. 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina Črnega potoka, severno od zaselka Grom, povirno barje, pribl. 480 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2007, avtorjev herbarij. 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, vla- žna blatna tla, pribl. 350 m nm. v. Leg. B. Dolinar &. J. M. Kocjan, det. J. M. Kocjan, 17.06.2005, avtorjev herbarij. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Škofljice, vzho- dno od vasi Podblato pri Pijavi Gorici, povirje, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 09.06.2012. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosupelj, sever- no od vasi Kožljevec pri Polici, pritok Velikega po- toka, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.05.2009, 09.06.2009, avtorjev herba- rij. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, dolina Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, gruščnata tla ob robu makadamske ceste, pribl. 390 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.06.2009. 0054/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje gore, za- hodno od Pristave pri Višnji gori, med izvozom iz avtoceste proti zaselku Jakelj, jugovzhodno tik ob železniški progi, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.06.2011, avtorjev herba- rij. 0054/2.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Stične, zgornji tok Stiškega potoka, severno od zaselka Izirk pri vasi Poljane pri Stični, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.08.2007, avtorjev her- barij. 0054/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Velika Dobrava in Kamno brdo, nad potokom Trsteniščica, vznožje kamnoloma, povirje, pribl. 420 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 14.05.2009; leg. & det. J. M. Kocjan, 14.08.2010, avtorjev herbarij; in ob potoku Trsteni- ščica, severovzhodno od kamnoloma, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 14.05.2009. 0054/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, ob Črnelskem potoku jugozahodno od vasi Veliko Črnelo, ob kolovozni poti, povirno barje, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.08.2007, avtor- jev herbarij; leg. & det. J. M. Kocjan, 12.07.2011. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, severno od Osredka, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 14.08.2005, avtorjev herbarij. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 62 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, jugozahodno od Osredka, ob levem pritoku Otavščice, nizko barje, pribl. 690 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007, avtorjev herbarij. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, južno od Osredka, ob desnem pritoku Otavščice, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & J. M. Ko- cjan, 12.07.2007. 0152/2.1 Slovenija, Notranjska, Rakitna, južno od jeze- ra, nizko barje, pribl. 790 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.07.2007, avtorjev herbarij; leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/3.2 Slovenija, Notranjska, Menišija, med Straži- ščem in Gorenjimi Otavami, ob potoku Otavščica, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007, avtorjev herbarij. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, ob poto- ku Jazbine zahodno od vasi Hribljane, nizko barje, pribl. 640 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 31.10.2007. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgor- nji del doline Cerkniščice, vzhodno od Šrukeljske vasi, zgornja polovica Štrukeljskega potoka, nizko barje, pribl. 660 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, jugoza- hodno od vasi Hribarjevo, ob makadamski cesti, zamočvirjena tla, pribl. 670 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.10.2008. 0152/4.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med va- sema Ponikve in Mahneti, ob makadamski cesti, zamočvirjena tla, pribl. 650 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 12.10.2008. 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Škufče, pribl. 755 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle & B. Vreš, 17.06.2009. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, porečje Iške, zgornji tok Iške, jugozahodno od zaselka Laze, nizko barje, pribl. 710 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0153/4.4 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, dolina Črnega potoka, zahodno od vasi Črni potok pri Velikih Laščah, povirno barje, Schoenetum fer- ruginei, pribl. 530 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.06.2010. 0252/1.1 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, V eliki senožeti inter V elika Karlovica et vic. Dolnja vas - in locis humidis, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. A. Se- liškar, D. Trpin & B. Vreš, 26.05.1992. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, južno od potoka Bloščica in severno od Blo- škega hriba, pribl. 730 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 15.10.2008. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, zaho- dno od V elikih Blok, vzhodno od M. Slivnice, sever- no od Radleka, ob desnem pritoku Bloščice, vlažna gruščnata tla, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.10.2008. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, ob desnem pritoku Bloščice, vzhodno tik pod vrhom Kobiljek, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0253/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Sodražice, se- verno od zaselka Jelovec, ob desnem pritoku Bistri- ce, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.10.2008. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob poto- ku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje s pre- vladujočim mrzličnikom, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 23.06.2007, avtorjev herbarij; in nizkobarjanska okna, pribl. 510 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 23.06.2007, avtorjev herbarij. 0353/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Loškega potoka, severno od vasi Podpreska, med Grdimi Lazi in Podnom, ob potočku, povirje, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0455/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Kočevja, Štalcerji, vznožje opuščenega kamnoloma ob glavni cesti vzhodno od vasi, vlažna gruščnata tla, pribl. 520 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 21.07.2007, avtorjev herbarij. 3.3.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJA- LIŠČ: 9557/3.1 Slovenija, Štajerska, okolica Mislinje, kamno- lom nasproti zaselka Movže ob potoku Movžanka, vlažna gruščnata tla, ca 550 m n.m. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.05.2012, avtorjev herbarij. 9649/1.3 Slovenija, Julijske Alpe, Malo polje, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, V . Dakskobler & B. Zupan, 13.07.2011. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bo- hinja, vzhodno od vasi Nemški Rovt, pri zaselku Lome, na zahodni strani asfaltirane ceste, fragmen- ti nizkega barja, pribl. 660 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9852/4.3 Slovenija, Gorenjska, Polhograjski Dolomiti, okolica Medvod, zahodno od zaselka Zavaše pri Golem brdu, nizko lehnjakotvorno barje, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.06.2005, avtor- jev herbarij. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 63 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9949/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Vojsko, ob potoku Gačnik, nizko barje, pribl. 930 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & I. Dakskobler, 17 .07 .2006; leg. & det. J. M. Kocjan, 29.05.2009. 0050/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Hotederšice, zgornji del Žejne doline, južno od zaselka Blažič, ob potoku, vlažna gruščnata tla, pribl. 580 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 16.09.2007, avtorjev herba- rij. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotederšice, Žejna dolina, pribl. 580 m nm. v. Leg. & det. B. An- derle, 17.05.1998, avtorjev herbarij. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišija, jugovzhodno od Osredka, ob potoku Otavščica, neposredno ob glavni strugi potoka, povirje, pribl. 680 m nm. v. Leg. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 13.08.2007 , det. J. M. Kocjan, avtorjev herbarij. 0153/3.2 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Dolščaki, močvirno travišče, pribl. 500 m nm. v. 26.05.2010 (Dolinar 2010). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, vzhodno od vasi Škufče, ob makadam- ski cesti med vasema Škrabče in Lepi Vrh, povirna barja, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Bloško jezero, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 08.07.1998, avtorjev herbarij. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri zasel- ku Kovač pri vasi Kramplje, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, vzho- dno od zaselka Godičevo, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 23.07.2009. 3.4 Rhynchospora alba (L.) Vahl. Bela kljunka je evrosibirsko-severnoameriška vrsta vi- sokih in prehodnih (redkeje nizkih) barij, največkrat združb, ki pripadajo zvezi Rhynchosporion albae (Ae- schimann et al. 2004). Na Hrvaškem je njeno pojavlja- nje kritično ogroženo (Nikolić & Topić 2005), saj je iz- ginila s prek petnajstih v preteklosti ugotovljenih naha- jališč in je danes znana z le enega nahajališča pri naselju Blatuša v Banovini. Je med izumrlimi vrstami madžar- ske flore (Király 2007), v Italiji naj bi bila kritično ogrožena (Conti, Manzi & Pedrotti 1997), čeprav v novejši izdaji Rdečega seznama manjka (Pignatti, Me - negoni & Giacanelli 2001), v Avstriji pa je njeno poja- vljanje ogroženo do močno ogroženo (Fischer et al., 2008). Najbolj strnjeno, v novejšem času potrjeno, poja- vljanje v Sloveniji je na Pokljuki, kjer raste na treh najve- čjih barjih (Šijec, Veliko Blejsko barje, Goreljek) ter se- verno od Ljubljane (Prevojske gmajne pri Domžalah, Sračja dolina pri Črnučah, okolica Komende, Trzina, Nadgorice), kjer uspeva kot značilnica prehodnih barij v acidofilnih borovih gozdovih. Zaradi ustreznega var- stvenega režima se je ohranila tudi na barjih Drni pri Zelencih, Jezerc pri Logatcu ter Dujice na Cerkniškem jezeru. Paulinovo nahajališče pri Žireh je bilo nedavno potrjeno, vendar je vprašanje časa, kdaj bo tam izginila zaradi okoliškega pritiska. Podobno čaka skorajšnji konec v močno izsušenem ostanku barja pod Rožni- kom. Zaradi teženj po ohranitvi Ljubljanskega barja se bo najverjetneje ohranila vsaj na Goriškem mahu (dru- god na Barju je že izumrla). Pred nekaj leti so v neposre- dni bližini Medvod za namene smučarsko tekaške proge popolnoma uničili lepo nahajališče. V zadnjih 20 letih je bilo uspevanje potrjeno ali na novo odkrito v Mišji doli- ni, ob potoku Sajevec pri Ribnici ter na dveh lokalitetah v okolici Grosuplja. V dolinah Črnega potoka in Reke pri Logatcu, v okolici Gorenje vasi in na barju pri Veliki Loki, kljub iskanju kljunke nismo našli, zato je tu najve- jetneje vsaj izjemno redka, morda pa celo izginula. Po- dobno kot nekaj starih podatkov o uspevanju redke ostričevke v Julijskih Alpah, je tudi Paulinov navedek za Celjsko danes nepotrjen, čeprav ni izključeno, da bi ravno v okolici Celja v prihodnosti našli kakšno novo nahajališče, saj na to možnost nakazujejo nekatere večje, reliefno primerne površine zakisanih borovij. V naspro- tju s pričakovanji avtorja prispevka na Pohorju povsem manjka in najbrž tudi ni verjetno, da bi jo v prihodnje tam našli. V Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je navedeno tudi pojavljanje v šestih kvadran- tih, kjer vrste nismo zabeležili, je pa povsem možno, da se je bela kljunka na teh nahajališčih (vsaj v preteklosti) pojavljala. Čeprav je o ekologiji bele kljunke v Sloveniji znane- ga precej, pa je vednost omejena le na združbe visokih ter manjšem delu prehodnih barij. Zajeta je v številnih popisih visokobarjanskih združb, ki jih je v okviru ve- getacijsko-ekoloških raziskav v zadnjih desetletjih opravil A. Martinčič s sodelavci na nekaterih barjih Po- kljuke, Jelovice, Zelencev ter na ostankih visokega barja na Ljubljanskem barju (Goriški mah, okolica Bevk). Poleg zanjo tipične združbe Rhynchosporetum albae jo avtorji navajajo še za asociacije Rhynchosporo albae- -Sphagnetum tenelli (tudi na novem nahajališču pod Koseškim hribom!), Rhynchosporetum fuscae, Carice- tum limosae, Carici limosae-Sphagnetum, Scheuchzerie- tum palustris, Carici rostratae-Sphagnetum, Sphagne- tum cuspidati, Eriophoro vaginati-Sphagnetum papillo- si, Eriophoro vaginati-Sphagnetum magellanici, Callu- J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 64 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 no-Sphagnetum ter Pino sylvestris-Betuletum (Martin - čič 1987, 1988, 1995, 1997, 2002a; Martinčič & Seli - škar 2004; Martinčič & Piskernik 1985), žal pa so fitocenološko slabo ali sploh ne obdelana prehodna barja v ljubljanski kotlini (zlasti širši okolici Domžal) ter nizka barja na Notranjskem in Dolenjskem, z izjemo barja Dujice na Cerkniškem jezeru. Zanimivost, ki jo v zadnjih letih opažmo na nekaterih rastiščih, je popolna odsotnost šotnih mahov kot pogojnih indikatorjev mi- neralno revnejših, pogosto zakisanih tal. Tako jo lahko na eni strani opazujemo v ekstremno ombrotrofnih razmerah na Pokljuki skupaj z vrstami Andromeda po- lifolia, Carex limosa, C. pauciflora, Lycopodiella inun- data, Scheuchzeria palustris ali pa na drugi strani v mi- neralno bogatem nizkem barju blizu vasi Smrjene (pri Grosuplju) skupaj z vrstami Carex hostiana, Drosera anglica, Liparis loeselii, Schoenus nigricans in drugimi. Da kaže vrsta Rhynchospora alba v Sloveniji dvojno ekološko-fitocenološko naravo, je ugotovil že Martin - čič (1995, 1997), kljub temu pa so razmere na nekaterih že omenjenih nizkih barij še precej bolj minerotrofne, kot smo mislili do sedaj. Čeprav je v zadnjih 20 letih potrjenih ali na novo odkritih kar nekaj nahajališč bele kljunke, se v velikem številu pojavlja le na barju Šijec. Vse ostale populacije v Sloveniji so močno do kritično ogrožene, saj število pri- merkov neredko ne presega dvajset. Večina nahajališč v Julijskih Alpah je nepotrjenih, prav tako je vrsta skoraj gotovo izumrla na večini nahajališč Ljubljanskega barja. V Rdečem seznamu (Wraber et al. 2002) je uvrščena med ranljive vrste, a bi si po našem mnenju zaslužila mesto med prizadetimi vrstami, to je takšnimi, katerih obstanek na območju Slovenije ni verjeten, v kolikor bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, poleg tega pa njihovo število hitro upada. Ekološko svojevrstno ra- stišče pri Medvodah je denimo postalo preteklost, še preden smo ga v tem prispevku uspeli objaviti. Žal nam ne koristi vsakih pet let novo odkrito nahajališče, če praktično vsako leto izgubimo vsaj eno. Poleg tiste na Šijcu imamo v Sloveniji še največ pet stabilnih, vendar ne neogroženih populacij bele kljunke, zato lahko osta- nejo v primeru nepozornosti in neprimernega varstva zgolj žalosten zapis o zgodovini pojavljanja, odkritja in izginotja v naravi. Slika 4: Razširjenost vrste Rhynchospora alba v Sloveniji Figure 4: Distribution of Rhynchospora alba in Slovenia J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 65 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 3.4.1 PREGLED PRVIH LITERATURNIH PODAT- KOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9548/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum limosae, Rhynchospo- retum fuscae, Rhynchosporetum albae, pribl. 840 m nm. v. (Martinčič 1988). 9549/3.2? (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Vrata (Paulin 1901). 9649/4.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, vznožje Golega vrha, severno od Koprivnika, dve največji visoki barji (Paulin , 1901). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Goreljek, Eriophoro vaginati-Sphagnetum papillosi, Carice- tum limosae, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, *2004 (Martinčič & Seliškar 2004). 9650/1.1? (**) Slovenija, Gorenjska, Radovna - dolina (Paulin 1901). 9650/2.1 (**) Slovenija, Gorenjska, med Bledom in Zgor- njimi Gorjami (Paulin 1901). 9749/2.3? (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bo- hinjska dolina, Bistrica (Engelthaler 1873). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blat- cem, Sphagnetum cuspidati, pribl. 1040 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985). 9757/2.4? (**) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Zado- brova pri »Mariafeld« (Paulin 1901). 9852/4.3 Slovenija, Gorenjska, Polhograjski Dolomiti, okolica Medvod, med naseljema Seničica in Preska, ob robu gozda, fragmenti prehodnega barja, pribl. 330 m nm. v. 05.08.2001 (Kocjan 2005). 9 8 5 3 / 3 . 1 Slo ven i ja , G o ren jsk a , okol ic a Čr n uč p r i L jubl ja- ni, Sračja dolina, severni del, šotno barje, pribl. 300 m nm. v. (Leskovar & Rozman 2000). 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Drago- melj - Nadgorica. Leg. & det. B. Rozman, *2005 (Kocjan 2005). 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Nad- gorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. 31.05.2005 (Kocjan 2005). 9950/2.3 (**) Slovenija, Notranjska, Žiri, močvirno tra- višče (Paulin 1901). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Koseze pri Ljubljani, šotno barje (Voss 1889-1892). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, na zahodnem vznožju Rožnika, močvirje (Paulin 1901). 9953/2.4 (**) Slovenija, okolica Kamnika, med vasema Rova in »Schneerenbüchel« (Paulin 1901). 9953/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, dolina Besnica pri Zalogu (Paulin 1901). 9953/3.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Lavrica, bar- janska tla (VOSS 1889-1892). 0051/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani, Rhynchosporetum albae (Martinčič 1997). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni potok, nizko barje, pribl. 520 m nm. v. (Martinčič 2004). 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, okolica vasi Bevke, šotno barje (Pokorny 1858). 0052/1.4 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Goriški mah, Calluno-Sphagnetum, Pino sylvestris- -Betuletum, Rhynchospora albae-Sphagnetum tenel- li, pribl. 300 m nm. v. (Martinčič 1987). 0053/1.2 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, med Grmezom in Babno gorico v smeri proti Igu, šotno barje (Paulin 1915). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Grosupeljsko polje, potok Bičje, južno od Globuščeka, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Leg & det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 11.08.2005 (Kocjan 2005). 0054/3.3 Slovenija, Dolenjska, Radensko polje (Peter - lin 1991). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Logarji, povirno barje, pribl. 510 m nm. v. 24.08.2010 (Dolinar 2010). 0252/4.1 (*) Slovenija, Dujice pri Goričici. Leg & det. A. Martinčič, *1970 (Wraber 1971). 3.4.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, močvirje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Mar- tinčič, 05.08.1965, LJU060901. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, šotišče, pribl. 1190 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 05.08.1971, LJU037325. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. P . Sko- berne kot R. fusca, 12.08.1984, LJU112028, rev. T. Wraber, 27.09.1988. 9850/4.4 (*) Slovenija, Poljanska dolina, med Gorenjo vasjo in Hotavljami, pribl. 410 m nm. v. Leg. & det. A. Podobnik, 18.09.1979, LJU096180 (Podobnik 1983). 9853/4.1 (*) Slovenija, okolica Domžal, Zaboršt, močvir- no travišče, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Mar- tinčič, 19.08.1951, LJU024850. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljana, za Šišenskim hribom nad Večno potjo. Leg. & det. R. Justin, 10.07.1930, LJU024853. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljana, Večna pot, Koseze. Leg. & det. A. Budnar, 08.07.1949, LJU107040. 9952/2.4 (*) Slovenija, okolica Ljubljane, za Rožnikom ob Večni poti, močvirje, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 22.07.1954, LJU066662. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 66 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9952/2.4 (*) Slovenija, Ljubljana, Večna pot. Leg. & det. T. Wraber, 23.08.1955, LJU066661. 9952/2.4 (*) Slovenija, okolica Ljubljane, za Rožnikom ob Večni poti, barje, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 17.07.1966, LJU088302. 9953/4.1 (**) Slovenija, Dobrunje, dolina Konjščice, Rhynchosporetum albae. Leg. & det. M. Wraber, 26.07.1941, LJU066662. 0051/3.1 (*) Slovenija, Notranjska, nad Gorenjim Logat- cem, dolina Reke proti Žibršam, šotišče ob potoku. Leg. & det. S. Peterlin, 03.08.1970, LJU076280. 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, okolica Bevk, šotišče, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij, *1936, LJU024857, FEC1470 (DOL- ŠAK 1936). 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, okolica Bevk, šotišče, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, julij, 1953, LJU024851. 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, med Drenovim gričem in Bevkami. Leg. & det. B. Prekoršek, 05.07.1954, LJU099437. 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, pri Kostanjevici, na šotnih tleh, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. T. Knez, 02.06.1972, LJU086263. 0053/1.1 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, Grmez, pribl. 290 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij *1929, LJU024858, FEC0036. 0053/2.3 (*) Slovenija, Huda polica pri Šmarju na Do- lenjskem, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. J. Lazar & A. Martinčič, 29.08.1968, LJU063575. 0054/3.2 (*) Slovenija, V elika Loka pri Višnji gori. Leg. & det. J. Lazar, 12.10.1969, LJU076300. 0252/4.1 (*) Slovenija, Cerkniška dolina, jezersko zemlji- šče med Lipsenjem in Gor. Jezerom, na Dujicah, pri brezah, Rhynchosporetum albae, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 13.08.1971, LJU120061. 0252/4.1 (*) Slovenija, Cerkniško polje, Dujice, vlažen travnik, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. P. Skoberne, 12.08.1984, LJU109894. 3.4.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Komende, Kose- ški hrib, ob manjšem potoku vzhodno od Koseškega hriba, severno od glavne gozdne poti, prehodno barje, pribl. 340 m nm. v. Leg & det. J. M. Kocjan, 11.06.2011. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Straški vrh, severovzhodno vznožje, za industrijsko cono v Trzinu, prehodno barje, pribl. 300 m nm. v. Leg & det. J. M. Kocjan, 06.10.2003, 01.12.2007. 9853/3.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Ljubljane, okolica Črnuč, severozahodno od Črnuč, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. Leg & det. J. Figelj & J. M. Ko- cjan, 14.09.2011. 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Vino in Sv. Štefanom pri vasi Smrjene, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Leg & det. J. M. Kocjan, 13.08.2011. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob poto- ku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Leg & det. B. Dolinar, 27.07.2011. 3.4.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJA- LIŠČ: 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Rhynchosporetum albae, Caricetum li- mosae, pribl. 840 m nm. v. (Martinčič 1997); leg. & det. B. Vreš & A. Seliškar, 08.07.2011; leg. & det. B. Vreš, 25.08.2011. 9649/4.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Ribšica pri Mrzlem Studencu, v šotnem mahovju, pribl. 1200 m nm. v. (Paulin 1915). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Eriophoro vaginati-Sphagnetum magellanici, Cari- cetum limosae, Sphagno-Caricetum rostratae, Sche- uchzerietum palustris, Rhynchosporo albae-Spha- gnetum tenelii, Eriophoro vaginati-Sphagnetum pa- pillosi, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Pisker - nik 1985). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Poklju- ka, Šijec, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 30.08.1987, avtorjev herbarij. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Ca- rici limosae-Sphagnetum, Rhynchosporo albae- -Sphagnetum tenelii (Martinčič 1997). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Ca- rici rostratae-Sphagnetum, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, *2004 (Martinčič & Seliškar 2004). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, vi- soko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.08.2009. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Carici limosae-Sphagnetum (Martinčič 1997). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Carici rostratae-Sphagnetum, Caricetum li- mosae, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Martin- čič, *2004 (Martinčič & Seliškar 2004). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, vzhodni del V elikega Blejskega barja, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.06.2007. 9749/2.3? (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bo- hinjska dolina, Bistrica (Paulin 1901). J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 67 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9853/2.4 Slovenija, okolica Domžal, med vasema Rova in Želodnik, Češeniška gmanja, dolinica desnega pritoka potoka Želodnik, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. (Jogan 2002); leg. & det. J. M. Kocjan, 08.08.2009. 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Nad- gorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 11.06.2011. 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri, Rakulka, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 21.07.1991, avtorjev herbarij. 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri, proti Ledinici (An- derle 1992). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, na severoza- hodnem vznožju Šišenskega hriba, pod Debelim hribom, majhno gozdno močvirje (Paulin 1916). 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Mo- stec pod Rožnikom, prehodno barje 1, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 30.09.2007. 0051/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani, plavajoče barje, Calluno-Sphagnetum, Rhynchosporetum albae, Caricetum limosae, pribl. 500 m nm. v. (Martinčič 2002a). 0052/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah, šotno barje. 1918 (Dolšak 1923). 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah, Calluno-Sphagnetum, pribl. 300 m nm. v. (Martinčič 1987). 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Bevški mah, Sphagno-Betuletum, Pino sylvestris-Be- tuletum, pribl. 300 m nm. v. (Martinčič 1987). 0052/1.1 Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, okoli- ca Bevk, zahodno od osamelca Kostanjevica, preho- dno barje, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 23.08.2002. 0052/1.4 Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Gori- ški mah, ostanki visokega barja, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. T. Čelik, A. Seliškar, B. Vreš, 2003. 0054/3.3 Slovenija, Dolenjska, Radensko polje, med vasjo Predole in območjem Mokrine, erodirana tla. Leg. & det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 07.08.2002; Leg. & det. B. Dolinar, 01.08.2011. 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, seve- rozahodno od Gorenjega jezera, Dujice pri Goričici. Leg. & det. B. Dolinar, 10.08.2010. 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Otok. Leg. & det. B. Dolinar, 10.08.2010. 0252/4.1 Slovenija, Notranjska, Dujice na Cerkniškem jezeru, Rhynchosporetum albae (Martinčič 1997). 3.5 Viola palustris L. Močvirska vijolica je evrazijsko-severnoameriška vrsta nizkih, prehodnih in visokih barij ter zamočvirjenih travnikov in pašnikov, redkeje obrežij barjanskih ribni- kov ter grmišč in jelševij na šotnih tleh, največkrat združb, ki pripadajo zvezi Caricion fuscae (Aeschi - mann et al. 2004). Na Hrvaškem (Topić & Stančić 2006) in Madžarskem (Király 2007) je vrsta izumrla, prav tako je izumrla na Gradiščanskem, drugod v Av- striji pa je ogrožena (Fischer et al. 2008). V Rdečem se- znamu ogroženih rastlin sosednje Italije je ni. Najstarejše navedbe o uspevanju močvirske vijolica znotraj meja danajšnje Slovenije segajo v sredino 19. sto- letja (Fleischmann 1844; Deschmann 1858), podatki pa se nanašajo na maloštevilne lokacije na Ljubljanskem barju. Številni melioracijski posegi v tistem času so brž- kone povzročili, da je na teh nahajališčih izginila po- dobno kot mnoge druge barjanske rastline, do nedavne- ga pa se je ohranila v okolici Bevk, o čemer pričajo šte- vilne potrditve (Voss 1892; Dolšak 1918, 1919, 1930; Juvan , 1930; Paulin 1936; Mayer 1948; Martinčič 1987; Anderle 1993), a je tudi tu zaradi načrtnega, a nevednega človeškega posega v nivo talne vode kmalu po zadnji potrditvi izginila. Izven tega je bila na Lju- bljanskem polju v osemdesetih letih prvič opažena še pod Rožnikom (Zor 1988), je pa precej nenavadno, da bi jo tam spregledali številni ugledni botaniki (Paulin, Dolšak, Mayer, Wraber, Martinčič in drugi). Paulin (1916) je ob bok razpravi o vrsti Liparis loeselii objavil tudi precej popoln popis vrst, ki rastejo v neposredni okolici barij pod Rožnikom (kateremu stanje deloma ustreza še danes, nekatere vrste pa so že dolgo izumrle), pa je v njem ne omenja. Na nahajališču uspeva 5 metrov od mikrolokacije, kjer (je) uspeva(l) kalužni šaš (ki so ga tukaj nabirali Justin (1930), Budnar (1949) in Wraber (1954, 1955, 1966)) in kjer še danes uspeva bela kljunka (nabirali pa so jo že Dolšak (1921 ), Paulin (*1936), T oma- žič (1937), Wraber (1965, 1973)), zato komaj verjamemo, da bi jo ti obšli. Povsem možno je, da je bila v letih pred njeno najdbo tukaj zasajena in se je zaradi ugodnih raz- mer populacija hitro okrepila. Pred petimi ali šestimi leti smo opazovali tudi do prek 50 cvetočih rastlin, lan- ski obisk barja, kjer uspeva vijolica, pa je nakazal pro- blem zaraščanja ter s tem osenčenja mikrolokacije. Po- sledično ni cvetel noben primerek, populacija pa vidno slabi. Če so jo starejši botaniki tukaj vendarle spregledali, je skoraj gotovo samoniklo pojavljanje pri Žireh, kjer jo je prvi našel Paulin, za njim uspevanje potrdil Fran Dol- šak (Dolšak 1923), leta 1992 pa tudi Brane Anderle. Kljub temu je rastišče, na katerem se pojavlja, zelo ogro- ženo (Anderle 1992), vijolica pa prisotna v manjšem J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 68 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 številu, zaradi česar ji tudi tu grozi skorajšnje izginotje. Na Pokljuki, točneje barju Golenbrca, je bila odkrita šele leta 1997 , v pregledu novih nahajališč pa objavljamo še dve novi. Povsod so populacije izredno majhne in ob- čutljive. Z območja današnje Štajerske prihajajo najsta- rejše navedbe od Hayeka (1956). Pri navedbah obeh nahajališč (Slovenj Gradec ter Lovrenc) ni dovolj natan- čen, da bi ju znali natančno opredeliti, tako da nam ni znano ali je nedavno odkrito nahajališče (Ramšak, 2001 v LJU) s Hayekovim istovetno, z Lovrencem pa je lahko mislil bodisi okolico kraja s tem imenom, ki leži na se- vernem pobočju ali pa katerega od barij na ovršju Po- horja (npr. Lovrenška jezera ali barja pod Klopnim vrhom). V herbariju Univerze v Ljubljani se nahaja tudi pola z okolice Horjula (Skoberne, 1985), kjer uspevanja v zadnjih letih kljub iskanju nismo potrdili, isti avtor pa jo je našel tudi v Trtnikovem močvirju na Bojtini (Sko- berne, 1985 v LJU). S Črnega jezera na Pohorju jo nava- jata Piskernik & Martinčič (1970), s Stegnetovega močvirja pa še Martinčič (2001), šele novejše sistema- tično raziskovanje flore pohorskih barij pa je razkrilo številna nova nahajališča, ki jih v celoti objavljamo v spodnjem pregledu, ne pomenijo pa nujno zadnjega sta- Slika 5: Razširjenost vrste Viola palustris v Sloveniji Figure 5: Distribution of Viola palustris in Slovenia nja razširjenosti te vrste pri nas. Z ozirom na ugotovitev, da tukaj sploh ni tako redka in se marsikje pojavlja v bogatih populacijah, jo zlasti na silikatni podlagi Po- horja smemo pričakovati še kje. V Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je navedeno tudi po- javljanje v kvadrantu 0158/1, vendar se nam zdi nahaja- lišče komaj verjetno; najbrž gre za zamenjavo s kakšno drugo vrsto ali pa za napako pri vnosu. Na vseh nepohorskih nahajališčih je močvirska vi- jolica zastopana v tako majhnem številu, da bi bile mo- rebitne vegetacijske študije nesmotrne oziroma vsaj ne bi ponudile nobenih pametnih rezultatov. K sreči so združbe, v katerih prevladuje marsikje na Pohorju (Pis- kernik & Martinčič (1970) sta jo popisala v združbah Piceo excelsae-Polytrichetum communis, Piceo excelsae- -Polytrichetum juniperis, Piceo excelsae-Sphagnetum palustris), zelo lepo razvite in kažejo na specifičen eko- loški pas, ki ji ustreza in se v njem poleg šotnih mahov precej dosledno pojavljajo vrste Carex demissa, C. echi- nata in Eriophorum angustifolium. Glede na nivo talne vode bi te združbe najlažje primerjali z združbo Rhyn- chosporetum albae, kot jo najdemo v okolici Domžal, Nadgorice, Črnuč in Komende, saj so od okoliških J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 69 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 združb (to je kupov šotnih mahov z vrstami Carex pau- ciflora, Oxycoccus palustris in Eriophorum vaginatum) dobro ločene in so pravzaprav mineralno bogatejše na- ravne struge v prehodnih barjih. Fitocenologijo teh po- vršin še preučujemo, rezultati pa bodo objavljeni v pri- hodnjih letih. Močvirska vijolica je do nedavnega veljala za zelo redko in med vijolicami dosega najvišjo stopnjo ogrože- nosti (Rakar-Mikulič 2008), zaradi česar je obeh Rde- čih seznamih praprotnic in semenk (Wraber & Sko - berne 1989; Wraber et al, 2002) uvrščena v kategorijo prizadetih vrst. Prihodnji Rdeči seznam bi moral upo- števati najnovejše spoznanje in vrsto definirati kot ran- ljivo, saj glede na trenutni varstveni status Pohorja in odročnost in mnogokrat skorajšnjo nedostopnost naha- jališč, le ta neposredno niso ogrožena, veliko populacij pa močnih in stabilnih. Vsekakor je pogostejša in manj ogrožena od vrste Viola uliginosa, tako da bi bila pri teh dveh vijolicah bolj smotrna obratna uvrstitev v kategori- ji ogroženosti, slednja kot prizadeta in močvirska kot ranljiva. 3.5.1 PREGLED PRVIH LITERATURNIH PODAT- KOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9458/3.2? (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenc. *1909 (Hayek 1956). 9556/2.1 (**) Slovenija, Koroška, Slovenj Gradec. *1909 (Hayek 1956). 9558/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Stegnetovo mo- čvirje, pribl. 1100 m nm. v. 29.06.1997 (Martinčič 2001). 9558/4.1 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero, Piceo excelsae-Polytrichetum communis, Piceo excel- sae-Polytrichetum juniperis, Piceo excelsae-Spha- gnetum palustris, pribl. 1170 m nm. v. (Martinčič & Piskernik , 1970). 9950/2.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Žiri. Leg. & det. A. Paulin, *1923 (Dolšak 1923). 9952/2.4 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Mostec pod Rožnikom, Večna pot (Zor 1988). 9953/3.3 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Rakova Jelša (Fleischmann 1844). 9953/3.3 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Volar (Fleischmann 1844). 0052/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah, šotno barje (Voss 1892). 0052/1.2 (**) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Plešivica (Deschmann 1858). 3.5.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9556/2.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Šmartno. Leg. & det. Ramšak, 05.05.2001, LJU. 9558/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Trtnikovo mo- čvirje na Bojtini. Leg. & det. P . Skoberne, 20.06.1985, LJU. 9649/4.2 Slovenija, Pokljuka, barje Golenbrca, nizko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 17.05.1997, LJU. 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri. Leg. & det. B. An- derle, 30.07.1992, LJU. 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri. Leg. & det. T. Wra- ber, 15.05.1993, LJU. 9952/2.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Ljubljana (Šiška), Rožnik, in sphagnetis, solo turfoso, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 02.05.1988, LJU118789. 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Mo- stec pod Rožnikom. Leg. & det. T. Mikulič, 16.05.2005, LJU (Rakar-Mikulič 2008). 9952/3.3 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Horjula, Dobri dol pri Brezju. Leg. & det. P. Skoberne, 28.05.1985, LJU. 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, Bevke, in turfosis sphagnetosis. Leg. & det. F. Dolšak, 30.05.1919, LJU030707. 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, Bevke, in sphagne- tis. Leg. & det. F. Dolšak, 04.05.1930, LJU030706. 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, Bevke. Leg. & det. F. Juvan, 04.05.1930, LJU. 0052/1.1 (**) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, Kostanjevica. Leg. & det. E. Mayer, 01.06.1948, LJU059562. 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, hrib Kostanjevica. Leg. & det. E. Mayer, 01.06.1948, LJU. 3.5.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severovzhodno od kote 1282, ob levem pritoku Črnave, gozdno mo- čvirje, pribl. 1300 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 06.07.2006. 9558/1.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, jugozahodno od Jodlovega vrha, visoko barje 2 in 3, pribl. 1270 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9558/2.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Radovna, jugo- vzhodno od Miznega vrha, visoko barje, pribl. 1210 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 03.07.2006. 9558/2.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, jugovzhodno od Smolnika, prehodno barje, pribl. 1100 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 27.06.2008. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 70 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od poti od Osankarice k Črnemu jezeru, severozahodno od Črnega jezera, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2006; in severozaho- dno od Osankarice, severozahodno od kote 1237, visoko barje, pribl. 1230 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 06.07.2006; in severno od Doma na Osan- karici, visoko barje, pribl. 1210 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2008; in zahodno od Majlanda pri Osankarici, visoko barje, pribl. 1210 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9558/2.4 Slovenija, Pohorje, okolica Sv. Treh kraljev, Majstrova hiša vzhodno od Treh studencev, preho- dno barje sredi pašnika, pribl. 1080 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Kot, južno pobo- čje Adamovega vrha, severno od zaselka Adam, pre- hodno barje, pribl. 1010 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 02.07.2006, 29.05.2010. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, med Osankarico in Sv. Tremi Kralji, severno od kote 1246, visoko barje, pribl. 1230 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od Ada- movega vrha, zahodno od kote 1221, visoko barje 1, 2 in 3, pribl. 1220 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severovzhodno od kote 1219 pri Adamovem vrhu, visoko barje, pribl. 1220 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9558/4.2 Slovenija, Pohorje, okolica Sv. Treh kraljev, križišče jugozahodno od zaselka Smogavec, ob de- snem pritoku v Bistrico, fragment prehodnega barja, pribl. 1060 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 9649/2.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Stude- nec, severno od glavnega križišča, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 29.07.2007. 9649/4.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, severno od Ja- vorovega vrha, zahodno od planine Jelje, prehodna barja, 1340-1390 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 03.07.2008. 3.5.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJA- LIŠČ: 9558/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, jugovzhodno od Stegnetove bajte, prehodno barje, 1110-1120 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 27.06.2008. 9558/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, med Rafoltovim vrhom in koto 1122, prehodno barje 1, 1110-1120 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 27.06.2008; in pre- hodno barje 2, 1110 m nm. v. Leg. & det. J. M. Ko- cjan, 27.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, jugozahodno od Črnega jezera, visoko barje, pribl. 1220 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.06.2008; in južno od Čr- nega jezera, severno od Adamovega vrha, visoko barje, pribl. 1220 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.06.2008; in Črno jezero pri Osankarici, južno od jezera, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 9649/4.2 Slovenija, Pokljuka, barje Golenbrca, pribl. 1200 m nm. v. 19.05.1997 (Martinčič 2001). 9950/2.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Žiri (Dolšak 1923). 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri, proti Ledinici. 1991 (Anderle 1992). 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Mo- stec pod Rožnikom, prehodno barje 1, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 13.05.2006. 0052/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah, šotno barje. 1918 (Dolšak 1923). 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, ob griču Kostanjevi- ca nedaleč od Bevk, med šotnim mahom. Leg. & det. A. Paulin, *1936 (Dolšak 1936). 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah, Calluno-Sphagnetum, Al- netum glutinosae s. lat., pribl. 300 m nm. v. (Mar - tinčič 1987). 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. B. An- derle, 20.04.1993, avtorjev herbarij. ZAKLJUČKI V pregledu razširjenosti nekaterih redkih in/ali ogrože- nih vrst povirij in barij smo prikazali podatke iz litera- ture in herbarija Univerze v Ljubljani (LJU) ter jih do- polnili s številnimi novimi nahajališči. Vse vrste (razen Carex viridula) so uvrščene v Rdeči seznam (Wraber et al. 2002), večina pa se pojavlja tudi v habitatnih tipih, ki se jih skladno s prilogo I v Habitatni direktivi, predno- stno ohranja v ugodnem stanju. Povzeli smo starejše ugotovitve o ekologiji in vegetaciji njihovih rastišč ter jih dopolnili z lastnimi opažanji in spoznanji. V manjši J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 71 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 meri smo komentirali tudi ogroženost in se dotaknili naravovarstvene problematike posameznih taksonov. Uspevanje vrste Carex limosa L. smo potrdili na šte- vilnih starejših nahajališčih, razen na Ljubljanskem barju, kjer je verjetno izumrla najkasneje po 2. svetovni vojni, ter na Pohorju, od koder je zadnji podatek izpred leta 1976. V že znanem kvadrantu smo ga našli severno od barja Ledine na Jelovici (Oglovše, vzhodno od lovskih koč), v povsem novih kvadrantih pa še na severnem ob- robju Ljubljane (Suhadole - 9853/1.1, Nadgorica - 9853/3.4) ter ob potoku Sajevec pri Ribnici (0254/3.1). Na slednjem se na podlagi dosedanjega vedenja ekologije vrste v Sloveniji pojavlja v najbolj ekstremnih razmerah, v združbi z izrazitimi značilnicami bazičnih nizkih barij. Za vrsto Carex viridula Michx. se karta razširjeno- sti s tem prispevkom bistveno dopolnjuje. V Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je za poznocve- tni šaš navedeno pojavljanje v 33 kvadrantih. Vključno s spregledanimi in novejšimi literaturnimi ter številnimi, v tem prispevku prvič objavljenimi nahajališči pa znaša število ugotovljenih kvadrantov kar 97. Največ novih nahajališč je z Gorenjske (Karavanke, vzhodne Julijske Alpe in njihovo predgorje, okolica Kranja in Kamnika), Notranjske (Bloška planota z Menišijo, okolica Logatca in Vrhnike), Dolenjske (okolica Grosupelj, Velikih Lašč, Ivančne Gorice, Ribnice, Kočevja in Bele Krajine) ter se- verne Primorske (okolica Idrije), medtem ko je pojavlja- nje na Goriškem, v Istri, na Štajerskem ter Prekmurju ostalo nepotrjeno. O ekologiji in vegetaciji sestojev z vrsto Carex viridula v domači literaturi ni nobenih po- datkov, a lahko združbe, v katerih se pojavlja, v grobem uvrstimo v zvezi Caricion davallianae in Nanocyperion flavescentis. Podobno kot pri vrsti Carex viridula, tudi pri vrsti Eleocharis quinqueflora (Hartm.) Schwarz starejše obja- vljene karte razširjenosti ne prikazujejo realnega stanja v Sloveniji (Jogan et al. (2001) navaja le 15 kvadrantov, Zelnik , Martinčič & Vreš (2010) pa 21 kvadrantov). V vsaj 70 % se pojavljanje malocvetne site prekriva s po- javljanjem poznocvetnega šaša, kljub vsemu pa je prva nekoliko redkejša. Z upoštevanimi novimi nahajališči je število kvadrantov, kjer je bila vrsta Eleocharis quinque- flora ugotovljena, 68, kar dopolnjuje karto razširjenosti; danes tako vemo, da je stanje vrste in pojavljanje njenih habitatov bolj obširno. Največ novih nahajališč je z Go- renjske (Karavanke, vzhodne Julijske Alpe in njihovo predgorje), Notranjske (Bloška planota, okolica Logatca in Vrhnike) ter Dolenjske (okolica Grosupelj, Velikih Lašč, Ivančne Gorice in Ribnice). Nekaj novih nahaja- lišč je tudi s Koroške, na Jezerskem v Kamniških Alpah (9553/3.3) smo potrdili uspevanje po skoraj 100 letih, nahajališče pod Predelom (9547/4.3) je prvo v Soški do- lini in najbolj zahodno, nahajališče pri Štalcerjih na Ko- čevskem (0455/1.3) pa najbolj jugovzhodno v Sloveniji. Rezultati fitocenoloških raziskav nekaterih sestojev z vrsto Eleocharis quinqueflora so bili objavljeni nedavno (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010), vendar je v popise vključen manjši del slovenskih populacij, povsem pa so izpuščene združbe, v katerih se malocvetna sita pojavlja na obrobju nekaterih visokih barij, združbe z značilni- cami zveze Nanocyperion flavescentis, sestoji z vrsto Blysmus compressus ter povirja nad gozdno mejo. Rhynchospora alba (L.) Vahl. je vrsta, ki je izredno občutljiva na najmanjše spremembe v ekologiji rastišča, saj smo v zadnjih letih opazili velik upad populacij, na skoraj polovici znanih nahajališč pa je skoraj zagotovo izumrla oziroma njenega uspevanja nismo uspeli potr- diti. Na številnih nahajališčih na Gorenjskem, Štajer- skem ter na Ljubljanskem barju je ni več, zato to toliko bolj razveseljive nekatere nove najdbe (Komenda - 9853/1.1, Trzin - 9853/3.2, Črnuče - 9853/3.3, Smrjene - 0053/4.1 in Sajevec - 0254/3.1 na Dolenjskem ter že obja- vljeni pri Nadgorici - 9853/3.4 in Grosupeljskem polju - 0053/2.3). Podobno kot kalužni šaš najmanj na enem, se tudi vrsta Rhynchospora alba na nekaterih nahajališčih na Notranjskem in Dolenjskem pojavlja v združbah ba- zičnih nizkih barij (kot občasna spremljevalka), v okoli- ci Ljubljane pa v ekološko in vegetacijsko slabo preuče- nih nižinskih prehodnih barjih (kot značilnica), zato tudi fitocenološki položaj vrste ostaja nerazčiščen. Na Pokljuki smo odkrili dve (Mrzli Studenec - 9649/2.4, Javorov vrh - 9649/4.1), na Pohorju, od koder je bilo pred tem znanih le nekaj podatkov, pa številna nova nahajališča vrste Viola palustris L. Na vzhodnem delu pohorske planote ( okoli Klopnega vrha, Osankarice in Sv. Treh Kraljev) se ponekod pojavlja v zelo velikih množinah, očitno pa ji ne škodi niti omejen vnos nitra- tov, saj smo jo našli tudi na nekaterih ograjenih pašni- kih. Največkrat smo jo popisali v prehodnih barjih in sicer sestojih z vrsto Carex demissa, ki so v Sloveniji fito- cenološko povsem neobdelani. V prispevku smo podali tudi razloge za dvom v samoniklost pojavljanja močvir- ske vijolice pod Rožnikom pri Ljubljani, kjer jo je v 80. letih našel Zor (1988). Zunaj Pohorja se nikjer ne poja- vlja v večjih populacijah, marsikje (npr. na Ljubljanskem barju) pa je že izumrla. Zaradi posebne vrednosti območja med Nadgorico in Dragomljem pri Ljubljani, kjer se na soramzmerno veliki površini razteza tudi eno najbolj zanimivih nižin- skih prehodnih barij v Sloveniji, kjer smo našli številne redke in ogrožene vrste, predlagamo razglasitev obmo- čja za naravni rezervat. Za nekatere tukaj rastoče rastli- ne (Carex limosa, Eriophorum vaginatum) smo mislili, da so v ljubljanski kotlini že zdavnaj izumrle, saj so za- dnji podatki o uspevanju stari skoraj 100 let, srednja ro- sika (Drosera intermedia) ima tu najštevilčnejšo popula- J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 72 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 cijo v Sloveniji, na enem mestu pa smo našteli precej primerkov vrste Eleocharis carniolica. V barju uspevajo poleg številnih šotnih mahov še naslednje ogrožene vrste: Carex demissa, Carex echinata, Carex flava s. str., Carex nigra, Drosera rotundifolia, Equisetum fluviatile, Eriophorum angustifolium, Eriophorum latifolium, Menyanthes trifoliata, Oxycoccos palustris in Rhyncho- spora alba, enkrat samkrat pa smo opazili tudi dva pri- merka v Sloveniji kritično ogrožene barjevke (Hammar- bya paludosa). SUMMARY In a review of the distribution of rare and/or endangered species, that predominantly grow in bogs, mires and fens, we showed the older data from the literature and herbarium of the University of Ljubljana (LJU), and sup- plemented them by a number of new sites. All species (except Carex viridula) are listed in the Red List (Wraber et al. 2002) and mostly occur in habitat types that are in accordance with Annex I of the Habitats Di- rective. Their priority is to be maintained in favorable condition. We summarized findings within literature on the ecology and vegetation of their habitats and sup- plemented them with our own observations and in- sights. To a lesser extent, we commented the threat and touched the conservation problems of individual taxa. We confirmed the growth of Carex limosa L. in a number of older locations, except in the Ljubljansko barje, where it probably extincted soon after Second World War, and on Pohorje plateau, from where the lat- est data exist from before 1976. In the already known quadrant we found it close to the marsh Ledine on Jelovica (Oglovše, east of hunting lodges), but also in completely new quadrants in the northern outskirts of Ljubljana (Suhadole - 9853/1.1, Nadgorica - 9853/3.4) and beside the stream of Sajevec near Ribnica (0254/3.1 ). In the latter it appears in extrem ecological conditions, in community with the alkaline fen characteristic plants. For Carex viridula Michx. we presented an essential complement to the old distribution map. Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) indicates its emergence in 33 quadrants. Including the overlooked and recent literature data, and many in sites published in this paper, the total number of quadrants, where this late flowering sedge was found, is 96. Most new sites were found in Gorenjska (Karavanke, eastern Julian Alps and their foothills, near Kranj and Kamnik), Notranjska (Bloke plateau with Menišija, surroundings of Logatec and Vrhnika), Dolenjska (surroundings of Grosuplje, Velike Lašče, Ivančna Gorica, Ribnica, Kočevje and Bela Krajina) and northern Primorska (near Idrija), while the occurrence in Goriško, Istra, Štajerska and Prekmurje remained unconfirmed. On the ecology and vegetation stands of Carex viridula there is no data in the domestic literature, but the com- panies in which it appears, could be roughly classified into associations within Caricion davallianae and Nano- cyperion flavescentis. Similar to Carex viridula, for the species Eleocharis quinqueflora (Hartm.) Schwarz earlier published distri- bution maps do not show the real situation in Slovenia (Jogan et al. 2001 lists only 15 quadrants; Zelnik, Martinčič & Vreš 2010, lists 21 quadrants). In at least 70 percents the occurrence of fewf lower spikerush over- laps with the appearance of little green sedge, however, the first is a bit more rare. The number of quadrants, where the species Eleocharis quinqueflora was recorded, is now 68, which gives the distribution map quite a dif- ferent look, while to the state of species, its habitats and the occurrence quite a different meaning. Most new sites are within Gorenjska (Karavanke, eastern Julian Alps and their foothills), Notranjska (Bloke plateau with Menišija, region north and west from Logatec and around Vrhnika) and Dolenjska (Grosuplje surround- ings, near velike Lašče, Ivančna Gorica and Ribnica). Some new sites are from Koroška, on Jezersko in the Kamnik mountains (9553/3.3) we confirmed occurrence after nearly 100 years, under Predel (9547/4.3), where the first finding in the Soča valley is also the most west- ern in Slovenia, and close to Štalcerji in Kočevsko region (0455/1.3), where the most south-eastern site in Slovenia is. Results of vegetation surveys of some stands with Eleocharis quinqueflora have been published recently (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010), but the surveys in- cluded a minor part of Slovenian populations, and com- pletely left out the communities, in which fewflower spikerush screens appear on the outskirts of some bogs, in groups with characteristic plants of the alliance Na- nocyperion flavescentis, screens with Blysmus compres- sus, and the springs above the tree line. Rhynchospora alba (L.) Vahl. is a species that is ex- tremely sensitive to minor changes in the ecology of the site. As we observed in recent years, a large drop in pop- ulation size happened to almost half of the known de- posits, where it is almost certainly extinct, so were not able to confirm the flourishing. In many localities in upper Gorenjska, Štajerska and Ljubljansko barje it no J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 73 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 longer apears, so it is very pleasing, because some new findings (Komenda - 9853/1.1, Trzin - 9853/3.2, Črnuče - 9853/3.3, Smrjene (0053/4.1) and Sajevec (0254/3.1) in Dolenjska and informally published close to Nadgorica - 9853/3.4 and Grosupelje field - 0053/2.3), were found. Like mud sedge, Rhynchospora alba also occurs in alka- line fens communities in Notranjska and Dolenjska (as occasional companion), and in the vicinity of Ljubljana in poorly studied lowland transitional mires (as charac- teristic species), so the phytosociological status of this species remains unresolved. On the Pokljuka plateau we found two (Mrzli Stu- denec - 9649/2.4, Javorov vrh - 9649/4.1), and in the Po- horje region, from where it was previously known only from few locations, several new sites of species Viola palustris L. In the eastern part of Pohorje plateau (around Klopni vrh, Osankarica and Sv. Trije Kralji) we can find it in very great abundance. Apparently restrict- ed intakes of nitrates does not harm the plants, as we found them even in some fenced pastures. In Slovenia it is usually the resident of transitional bogs within stands of Carex demissa, poorly known in Slovenia so far. In this paper we have presented the argument for doubt in spontaneous occurrence of marsh violet under Rožnik in Ljubljana, where it was found by Zor (1988) in the eighties. Outside the Pohorje its populations are small and not stable, in Ljubljansko barje it is apparently ex- tinct, and on a few other localities close to extinction. Due to the special value of the area between Nad- gorica and Dragomelj close to Ljubljana, where one of the most interesting transitional lowland bogs in Slove- nia extends on relatively large area in which we found many rare and endangered species, we propose to de- clare the area as a nature reserve. For some local plants (Carex limosa, Eriophorum vaginatum), we thought them to be extinct in the Ljubljana basin, since they were not seen for nearly 100 years. Drosera intermedia has its largest population in Slovenia just here and on one place we listed quite a few specimens of Eleocharis carniolica. In addition to many Sphagnum mosses, we also found the following endangered species: Carex demissa, Carex echinata, Carex flava s. str., Carex nigra, Drosera rotun- difolia, Equisetum fluviatile, Eriophorum angustifolium, Eriophorum latifolium, Menyanthes trifoliata, Oxycoccos palustris and Rhynchospora alba. Only once, we also spotted in Slovenia the critically endangered Hammarb- ya paludosa, which has by this finding here its second location, that has been recently confirmed. ZAHV ALA Pri pripravi tega prispevka so mi nudili dragoceno pomoč Brane Anderle (s številnimi posredovanimi še neobjavljenimi podatki vrst Carex viridula in Eleocharis quinqueflora, pretežno z Gorenjske, ter novejšimi po- datki potrditev vrst Carex limosa, Rhynchospora alba in Viola palustris na nekaterih nahajališčih), dr. Tatjana Čelik (za posredovanje podatka o nahajališču vrste Carex viridula ob cesti Idrija - Godovič), dr. Igor Dakskobler (s strokovnim pregledom besedila, z nasveti in posredovanjem podatkov za vrsto Eleocharis quinque- flora pri Nemškem Rovtu, ob potoku Gačnik na Voj- skem ter na Malem Polju pod Triglavom), Rok Hribar (s pripravo kart razširjenosti), dr. Nejc Jogan (za možnost ogleda herbarijskega materiala Univerze v Ljubljani), Vid Leban (s prijaznimi nasveti, pomočjo pri zbiranju literature, posredovanjem podatka za vrsto Eleocharis quinqueflora pri Šobcu ter spremstvom na nekaterih te- renih), Josip Otopal (za posredovanje podatka o nahaja- lišču vrste Eleocharis quinqueflora pri vasi Podkum) in zlasti dr. Branko Vreš (z vzpodbujanjem k pisanju tega prispevka in strokovnim pregledom besedila, številnimi nasveti, posredovanjem literature in velikega števila še neobjavljenih podatkov za vrste Carex limosa, Carex vi- ridula, Eleocharis quinqueflora in Rhynchospora alba ter spremstvom na nekaterih terenih). Da so moji prvi botanični koraki prerasli v veliko zanimanje in preučevanje flore in vegetacije barij, je v največji meri zaslužen Brane Dolinar, ki je svoja izku- stva in poznavanje redkih in ogroženih barjanskih vrst nesebično delil z menoj vse od prvega obiska okrogloli- stne rosike pod Rožnikom, zdaj že več kot 15 let. K pri- spevku je posredoval tudi nekaj podatkov recentno po- trjenih ter eno novo nahajališče vrste Rhynchospora alba. Brez številnih objavljenih prispevkov dr. Andreja Martinčiča o flori, vegetaciji in ekologiji barij bi bil tudi moj prispevek tako in drugače skromnejši. Besedilo je jezikovno pregledala Frančiška V olčini, angleški prevod pa je lektoriral Martin Kastelic. Vsem iskrena hvala. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 74 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 LITERATURA Accetto , M., 2006: Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant 0454/2). Hladnikia (Lju- bljana) 19: 3-26. Aeschimann , D. et al., 2004: Flora alpina, Bd. 1-3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Anderle , B., 1992: Močvirska krčnica (Hypericum elodes) v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 55 (4): 156. Conti, F., Manzi, A. & Pedrotti , F., 2007: Liste Rosse regionali delle Piante d´Italia. Societaá Botanica Italiana, WWF. Čelik, T., Vreš, B . & Seliškar , A., 2009: Ocena stanja populacij in habitatov ter predlog monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Li- paris loeselli) na Ljubljanskem barju. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (Ljubljana). Dakskobler, I., Terpin, R . & Vončina , A., 2010: Rastlinstvo in rastje Občine Idrija. V: Nared , J. & Perko , D.: Na prelomnici. Razvojna vprašanja občine Idrija. Založba ZRC (Ljubljana) 81-95. Dakskobler, I., Seliškar , A. & Vreš , B., 2010: Posebnosti rastlinstva planine Klek na Pokljuki. Proteus (Ljubljana) 72(6): 250-258. Dakskobler , I., Seliškar, A . & Vreš , B., 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - f loristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52(1-2): 27-82. Deschmann , C., 1858: Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes. Zweites Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landes-Mus. (Ljubljana): 59-87. Dolinar , B., 2010: Rdeči seznam Mišje doline. Zavod Parnas (Velike Lašče); elaborat s seznamom nahajališč. Dolinar , B., 2011: Notulae ad floram Sloveniae: Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. Hladnikia (Ljubljana) 27: 68-70. Dolšak , F., 1923: Orchis palustris Jacq. na ljubljanskem barju in sosednja vegetacija. Glasnik muz. društv. za Sloveni- jo, 2-3(1): 17-25. Dolšak , F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exiccata Carniolica. Centuria XV .-XVIII. Prirodoslovne razprave (Lju- bljana) 3(3): 85-131. Druškovič, B., Sušnik, F. 1976: Kromosomska števila zastopnikov slovenske flore III. Biološki vestnik (Ljubljana) 24(2): 115-131. Fischer, M. A., Oswald, K. & Adler , W., 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechenstein und Südtirol (3. Aufl.), Linz: Land Oberösterreich, Biologiezentrum der oberösterreichischen Landesmuseen, 1391 pp. Fleischmann , A., 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Annalen der k.k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain, 6: 103-246. Frajman, B. & Bačič , T., 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 29: 19-36. Hayek , A., 1907: Vorarbeiten zu einer pflanzengeographischen Karte Oesterreich IV. Die Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). Abh. Zool.-Bot. Ges. Wien, 4(2): 85. Hayek , A., 1956: Flora von Steiermark. Monokotyledonen. 2, 2: 69. Horvat , I., 1939: Prilog poznavanju cretova u hrvatskom Zagorju. Hrvatski geografski glasnik (Zagreb) 8-10: 69-79. Horvatić, S. & Tomažič , G., 1939: Donos k poznavanju flore Slovenije. Hrvatski geografski glasnik (Zagreb) 8-10: 80-84. Engelthaler , H., 1873: Beitrag zur Flora Ober-Krain's. Verh. Zool. Bot. Ges. Wien, 24: 417-422. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, I., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc, S., 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore (Miklavž na Dravskem polju), 443 pp. Jogan, N. , 2002: Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah. Varstvo narave (Ljubljana) 19: 155-162. Király , G. (ed.), 2007: Vörös Lista - A magyarországi edényes flóra veszélyeztetett fajai/Red list of the vascular flora of Hungary. Saját kiadás, Sopron, 73 pp. Kocjan , J. M., 2005: Pot skozi prehodna barja pri Nadgorici. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005 – ob 100-letnici rojstva dr. Maksa Wraberja, 57 pp. Leskovar , I. & Rozman , B., 2000: Flora, vegetacija in habitatni tipi. v POBOLJŠAJ, K. et al.: Poročilo Inventarizacija favne, flore in habitatov v Sračji dolini pri Črnučah, Center za kartografijo favne in flore (Miklavž na Dravskem polju). Marchesetti , C., 1896-1897: Flora di Trieste e desuoi dintorni. CIV+727 pp. Martinčič , A., 1987: Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju. Scopolia (Ljubljana) 14: 1-53. Martinčič , A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih. Biološki vestnik (Ljubljana) 36: 19-32. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 75 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 Martinčič , A., 1994: Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 3: 17-23. Martinčič , A., 1995: Vegetacija razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 36) R. Tx. 37 v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 40(3-4): 101-111. Martinčič , A., 1997: Ekološko-fitocenološke dvoživke. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 41(2-3): 43-60. Martinčič , A., 1998: Carex limosa L. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 10: 60. Martinčič , A., 2001: Notulae ad floram Sloveniae: Viola palustris L. Hladnikia (Ljubljana) 11: 41-42. Martinčič , A., 2002a: Plavajoče barje Jezerc pri Logatcu. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 43(2): 157-175. Martinčič , A., 2002b: Carex viridula Michx. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 14: 54. Martinčič , A., 2002c: Eleocharis quinqueflora L. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 14: 56. Martinčič , A., 2004: 5.31 Dolina Črnega potoka v JOGAN, N., KOTARAC, M. & LEŠNIK, A.: Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo], Miklavž na Dravskem polju. Martinčič , A., 2005: Eleocharis quinqueflora (Hartmann) O. Schwarz (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 18: 46. Martinčič , A. & Piskernik , M., 1978: Vegetacija in ekologija rušja (Pinus mugo T urra) na barjih v Sloveniji. Poročila vzhodnoalpsko-dinararskega društva za preučevanje vegetacije (SAZU) (Ljubljana) 14: 237-245. Martinčič , A. & Piskernik , M., 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biološki vestnik (Ljubljana), posebna izdaja 1, 239 pp. Martinčič , A. & Seliškar , A., 2004: V egetacijska podoba vrste Carex rostrata v Sloveniji. Hacquetia (Ljubljana), 3(1 ), 75-91. Martinčič , A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc- Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & Surina , B., 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. T ehniška založba Slovenije, Ljubljana. Niklfeld , H., 1971: Bericht über die Kartirung der Flora Mitteleeuropas. Taxon (Berlin) 20: 545-571. Nikolić , T & Topić , J., 2005: Crvena knjiga vaskularne f lore Hrvatske. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode RH, Zagreb. Novak , Š., 2012: Flora grebena Košute (Karavanke) nad gozdno mejo. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Paulin , A., 1901: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 1. Centuria I. et II. Beiträge zur Kenntnis der Vegeta- tionsverhaeltnisse Krains (Ljubljana) 1: 1-104. Paulin , A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Carniola (Ljubljana) 6: 117-125, 186-209. Paulin , A., 1916: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte II. Carniola (Ljubljana) 7: 61-72, 129-141, 284. Peterlin , S., 1991: Srednja rosika in bela kljunka tudi na Radenskem polju. Proteus (Ljubljana) 54: 44-45. Piskernik, M. & Martinčič , A., 1970: Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete (Ljubljana) 8: 131-203. Podobnik , A., 1983: Prispevek k poznavanju flore loškega ozemlja. Loški razgledi (Ljubljana) 30: 86-93. Pokorny , A., 1858: Nachrichten über den Laibacher Moorast. Verhandlungen der zoologisch-botanischen Gesells- chaft (Wien) 09: 351-361. Pospichal , E., 1897-1899: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes, 1 (1897): XLIII+1-576; 2 (1898-1899): 1-946, Leipzig-Wien. Poldini , L., 2002 v Starmühler , W.: Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil V. Carinthia II (Klagenfurt) 112: 545-602. Rakar-Mikulič, T., 2008: Revizija rodu Viola v Sloveniji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulte- ta, Oddelek za biologijo. Štimec , I., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd- elek za biologijo. Topić , J. & Stanlić , Z., 2006: Extinction of Fen and Bog Plants and their Habitats in Croatia. Biodiversity and con- servation, 15(11): 3371-3381. Trpin , D. & Vreš , B., 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in semenke. ZRC SAZU, Ljubljana, 143 pp. Voss , W., 1889-1892: Mycologia carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Berlin, R. Friedländer & Sohn: 1-302. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 76 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 Slika 6a: Carex limosa - habitus, barje Ledine (Jelovica), 01.07.2008. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 6a: Carex limosa - habitus, Ledine bog (Jelovica), 01.07.2008. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 6b: Carex limosa - habitat, barje Šijec (Pokljuka), 08.08.2009. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 6b: Carex limosa - habitat, Šijec bog (Pokljuka), 08.08.2009. Photo: Janez Mihael Kocjan. Vreš, B., Čelik, T., Dakskobler, I., Sajko, I., Seliškar, A . & Šilc , U., 2011: Popisi začetnega stanja habitatnih tipov in ciljne vrste Loeslejeve grezovke (Liparis loeselli) ter proučevanje vplivov projektnih aktivnosti na vegetacijo na projektnih pilotnih območjih Zelenci, Planik, Vrhe, Mura - Petišovci in barja na Pohorju za izvedbo projekta z naslovom: Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011 - 2015 (LIFE+ NARA V A, LIFE09 NAT/SI/000374). 1. sklop: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik. Projektno pilotno območje Zelenci. Prvo poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 13 s. + Priloge. Naročnik: ZRSVN, Ljubljana. Wraber , M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (Dordrecht) 17: 176-199. Wraber , T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219. Wraber, T., Skoberne, P. , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Lju- bljana) 14-15: 1-430. Wraber, T., Skoberne, P ., Seliškar, A., Vreš, B., Babij, V ., Čarni, A., Čušin, B., Dakskobler, I., Surina, B., Šilc, U., Zelnik, I., Žagar, N., Jogan, N., Leskovar, I., Kaligarič, M . & Bavcon , J., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002), 5-20. Zelnik, I., Martinčič, A. & Vreš , B., 2010: Vegetation of the depressions with Eleocharis quinqueflora in spring fens in Slovenia. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 53(2): 23-31. Zor , L., 1988: Zanimivo rastlinstvo ob Večni poti. Obzornik Prešernove družbe (Ljubljana) 5: 391-400. Zor , L., 2001: Močvirska vijolica v Ljubljani, družina vijoličevk .... Proteus (Ljubljana) 63(7): 321. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 77 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 Slika 7a: Carex viridula - habitus, dolina Višnjice (Višnja Gora), 07.06.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 7a: Carex viridula - habitus, Višnjica valley (Višnja Gora), 07.06.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 7b: Carex viridula - habitat, Ravnik (Bloška planota), 05.07.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 7b: Carex viridula - habitat, Ravnik (Bloke plateau), 05.07.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 8a: Eleocharis quinqueflora - habitus, dolina Višnjice (Višnja Gora), 09.06.2009. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 8a: Eleocharis quinqueflora - habitus, Višnjica valley (Višnja Gora), 09.06.2009. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 8b: Eleocharis quinqueflora - habitat, ob potoku Sajevec (Ribnica), 31.05.2009. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 8b: Eleocharis quinqueflora - habitat, by the Sajevec stream (Ribnica), 31.05.2009. Photo: Janez Mihael Kocjan. J. M. KOCJAN: PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI OGROŽENIH RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI – I 78 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/1-2 – 2012 Slika 9b: Rhynchospora alba - habitat, Nadgorica (severno od Ljubljana), 04.05.2008. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 9b: Rhynchospora alba - habitat, Nadgorica (north of Ljubljana), 04.05.2008. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 9a: Rhynchospora alba - habitus, barje Šijec (Pokljuka), 08.08.2009. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 9a: Rhynchospora alba - habitus, Šijec bog (Pokljuka), 08.08.2009. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 10b: Viola palustris - habitat, Jodlov vrh (Pohorje), 26.06.2008. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 10b: Viola palustris - habitat, Jodlov vrh (Pohorje), 26.06.2008. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 10a: Viola palustris - habitus, Črno jezero (Pohorje), 30.05.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 10a: Viola palustris - habitus, Črno jezero (Pohorje), 30.05.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan.