NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 13. januar Glas Jelovice (Rod svobodnega Kamnitnika) Tine Radinja Taborniški vestnik 12/00 tineradinja@hotmail.com 28. - 29. januar ZOT (Rod XI. SNOUB) Gregor Vinder Taborniški vestnik12/00 gregor.vinder@guest.arnes.si 21. - 27.februar Zimovanja (Ljubljana in Maribor) 22. februar Dan ustanovitelja - thinking day www.scout.org 28. februar - 5. marec Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji) 9. - 10. marec Seminar za organizatorje taborjenj in šole v naravi (ZTS) Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.zts.org 24. - 25. marec NOT (Rod močvirskih tulipanov) Žiga Babšek 30. marec - 1. april Seminar za sodnike taborniških mnogobojev in drugih tekmovanj (ZTS) Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.zts.org 31. marec Bračičevi dnevi (Rod belega konja) Gregor Iršič gregor.irsic@amis.net NAPOVEDUJEMO 15. april Mednarodni dan mladih prostovoljcev v okviru mednarodnega leta prostovoljstva Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.iyv2001.org 22. april 50 let Zveze tabornikov Slovenije aktivnosti po celi Sloveniji Obletnica UVODNIK Vsako leto se zgodi kaj pomembnega. Pa ne samo ena stvar, tvo, to je taborjenje." Kaj lahko torej rečemo za vse 'velike' do-pač pa ogromno. In ena izmed množice obletnic, jubilejev in sla- godke, na primer Izjavo o poslanstvu ali pa tudi Izjavo o vzgoji? vij je petdesetletnica Zveze. Prvih petdeset let je za nami, bi lahko Ko sem se pogovarjal z enim od predstavnikov WOSM-a, Jo-rekli. Taborništvo je v tem času nedvomno napredovalo. Pred ne- sejem Warletto, na simpoziju v Gozd Martuljku, sem ga povpra-kaj meseci sem prebiral stare Tabore. Pravzaprav praTabore, tiste sal, čemu toliko hrupa o stvari, za katero vsi vemo, da jo počne-iz leta '54 in se prej. Sicer mi ni bilo dano, da bi živel v tistih ča- mo - govorila sva o izjavi o poslanstvu skavtstva in neformal-sih, da bi podrobneje razumel takratne dogodke, toda prebiranje nem izobraževanju. Odgovoril mi je, da ta izjava kot taka ni toli-Taborov ti da možnost skoka v čas, možnost odkritja, kaj j e tabor- ko pomembna za nas, kot je pomembna za druge, ki skavtskega ništvo ljudem pomenilo v tistem času. gibanja ne poznajo, da uvidijo njegovo prednost. Niso se obremenjevali z za uho prijetno zvenečimi in strokov- Morda bomo čez nekaj desetletij pošiljali le še sporočila za no izoblikovanimi besednimi zvezami kot so neformalno izobra- javnost. Na tiskovne agencije in par e-časopisov. Da bodo vedeli, ževanje oz. vzgoja. V poročilu v prvi številki Tabora iz leta 1951 je s čim se ukvarja peščica Slovencev, ki se taborniki imenujejo in v Črtomir Zorec lepo zapisal: "V imenu taborniki je zapopadeno bis- gozd hodijo. Matija Tonejc 2 revna Tabor VSEBINA Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Lučka miru 2000 4 Filatelistična razstava 10 Pogovor z načelnikom 14 Prvi Tabor 16 IZ PRVE ROKE Mnenje 20 Techuana 22 STROKOVNO Internet 27 Potuha 28 Igre 30 Orientacija 31 ŽVN 32 Astronomija 34 Narava 36 Kosobrin 37 Izleti 38 Mednarodne strani 40 RAZVEDR I LO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Tabor in Zveza tabornikov se najlepše zahvaljujeta vsem, ki so poslali novoletne čestitke. Filatelisticna razstava, stran 10 Gozdovništvo, skavtstvo in tabor-ništvo je v Sloveniji prisotno tako dolgo, da bi težko prešteli vse člane, vsa taborjenja, vse akcije, izlete in zlete, osvojene veščine in priznanja in kar za cel vlak bi bilo pošte, ki jo taborniki radi pišemo od vsepovsod. m TABOR VSEBINA ST. 1 Prva navodila • Poročilo predsednika Pripravljalnega odbora • Statut Združenja tabornikov Slovenije • Resolucija o ustanovitvi ln nadaljnjih nalogah Združenja tabornikov Slovenije VESTHIK ZDRUŽENJA TABORNIKOV SLOVENIJE Lucka miru 2000, stran 4 Luč miru simbolizira mir. Mir je kot droben plamen na lučki, ki ga lahko širimo med ljudi, pa vendar moramo zanj neprestano skrbeti - paziti moramo, da ne ugasne. Prvi Tabor, stran 16 Petdeset let že obstaja naša organizacija in ponosni smo lahko, da smo še danes največja mladinska organizacija v Sloveniji. Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Naslovnica: Črtomir januar @ Luč miru simbolizira mir. Mir je kot droben plamen na lučki, ki ga lahko širimo med ljudi, pa vendar moramo zanj neprestano skrbeti - paziti moramo, da ne ugasne. Prireditev na Dunaju Pomen akcije "Luč miru iz Betlehema" Luč miru se kot akcija opira na versko izročilo, vendar je te svoje religiozne temelje že davno prerasla. Vsakršna podobnost s krščanstvom ni naključna, kajti po krščanskem izročilu je božič čas miru in Evropa je po svoji tradiciji krščanska. Organizatorji in izvajalci akcije se zavedajo pomena akcije, katere glavni namen je širjenje zavesti o mi- roljubnem sožitju, zato poudarjajo sporočilo - idejo Lučke miru, versko komponento pa puščajo ob strani. Udeležencev akcije ne obremenjujejo z versko tematiko, ki bi vsaj nekatere udeležence utegnila odvrniti še preden bi lahko sprejeli sporočilo miru. Raje puščajo vsakemu posamezniku v lastno presojo, s kolikšno in kakšno vsebino želi dopolniti svoje doživetje miru. In prav je tako, kajti le na takšen način je akcija lahko sprejemljiva za vse in le tako lahko doseže vse, ki jim je namenjena. Malo o zgodovini akcije Akcijo "Luč miru iz Betlehema" je 1986 pričela izvajati avstrijska nacionalna radiotelevizijska hiša ORF, kot dopolnilo akcije "Luč v temo", s katero so zbirali pomoč za socialno ogrožene skupine. Luč miru so si zamislili kot zahvalo, darilo - simbol, ki so ga poda- E revija Tabor AKTUALNO rili vsakemu, ki je sodeloval pri akciji "Luč v temo". Luč miru je v hipu pre-rastla svoj okvir, po Avstriji so jo začeli razširjati s pomočjo železnice , gasilcev, reševalcev ... od leta 1989 pa so vanjo intenzivno vključeni avstrijski skavti, ki so tudi prevzeli pobudo za razširjanje Luči miru po Evropi. Vsako leto konec novembra v Betle-hem odpotuje izbrani otrok - nosilec plamena, ki lučko prižge na mestu Jezusovega rojstva in nato plamen prinese v Avstrijo. Na Dunaju sredi decembra, vsako leto v drugi cerkvi, najprej poteka zelo kratka ekumenska (nadverska/vse-verska) maša, nato pa se luč razdeli skavtom iz Evrope, ki jo širijo naprej. Letos je sodelovalo že 28 držav. V Slovenijo so lučko najprej prinašali katoliški skavti, sedaj pa četrto leto pri tem z njimi sodelujemo tudi taborniki. V soboto zvečer se lučka najprej razdeli v Mariboru, v nedeljo dopoldne Nosilci plamena Predstavniki petih najbolj razširjenih ver v Evropi pa še v Ljubljani. Nato se lučka s pomočjo mreže katoliških skavtov, tabornikov in župnišč razširi po celi Sloveniji. Opozoriti moram, da organizatorji akcije želijo, da bi se lučka med ljudi raširila šele na božični večer, da bi se na takšen način sporočilo lučke še dodatno okrepilo z idejo božičnega miru. Lučka Y2K Letošnja odprava po lučko je bila najštevilčnejša do sedaj; s prvim kombi-jem smo se v Avstrijo odpravili v petek, še en kombi pa se nam je na prireditvi pridružil v soboto. Na Dunaj je naša mešana odprava (ZSKSS + ZTS) prispela v petek popol- januar 5 QQQQQQNO dan in preostanek dneva ter sobotno dopoldne izkoristila za ogledovanje Dunaja in druženje z drugimi skavti, ki se jih je letos na Dunaju zbralo nekaj čez 200. Naslednji dan se nam je pridružil še drugi kombi s prav tako mešano zasedbo in skupaj smo na prireditvi predstavljali Slovenijo. Med kratko, enourno ceremonijo razdeljevanja luči, kjer so bili prisotni duhovniki petih največjih evropskih cerkva, ki so bili s svojimi ceremonijami zelo zelo kratki, so organizatorji še enkrat opozorili na pomen in sporočilo Lučke miru in poudarili, da je lučka, tako kot ideja, ki jo predstavlja, samo ena, ne glede na to kdo jo razširja med ljudi. Takoj po zaključku prireditve smo odbrzeli v Maribor, kjer smo plamen na Glavnem trgu razdelili med prisotne tabornike in katoliške skavte, ki so jo odnesli vsak na svojo prireditev; eni na Grajski, drugi na Slomškov trg. Z lučko smo še isti večer odpotovali v Ljubljano, kjer je bila naslednji dan maša za vse, ki so se je želeli udeležiti, lučka pa se je nato delila na skupni prireditvi opoldne pred Magistratom. Luč so nato še celo nedeljo ljudem delili člani Rodu sivega volka, ki so svojo "zasedo" postavili v parku Zvezda, hkrati pa so pobirali tudi prostovoljne prispevke za prebivalce Loga pod Mangrtom in zbirali misli o miru. Med tem pa se je luč med ljudi že širila tudi po drugih, za poročevalca skriv-nostnejših poteh. V tednu po razdelitvi lučke miru, sta jo skupni delegaciji ZTS in ZSKSS predali tudi predstavnikom Državnega zbora in predsedniku republike. Kako pa je akcija "Luč miru iz Betlehema" potekala pri vas? Vprašanja, ki se mi zastavljajo ob akciji, in razmišljanja o njej Zakaj je akcija pomembna zame? Luč miru ni verska akcija ali akcija z versko vsebino. Je le akcija, katere ideja izvira iz naše skupne - evropske -kulture, ki je, zaradi zgodovinskih razlogov, tesno povezana s krščanstvom. Zato je izvajanje akcije umeščeno v neposredno bližino božiča, časa, ki je po svojem izročilu prežet z idejo miru. In če je ta ideja tudi sporočilo lučke miru, zakaj naj potem akcija ne bi potekala v času božiča? Luč miru torej ni akcija, ki bi opevala Biblijo, katoliško cerkev ali kakšno drugo religijo, je akcija, ki poudarja isti cilj, h kateremu se intenzivno stremi že najmanj od ustanovitve Organizacije združenih narodov - mir! Akcija ni religiozna, in če ne verjamete meni, potem je najbolje, da se udeležite razdeljevanja luči na Dunaju in se o povedanem prepričate sami. Verjemite, samo mi v Sloveniji zganjamo takšen halo okoli temeljev akcije, drugod so glede tega enotni. Zakaj je akcija pomembna za Zvezo tabornikov Slovenije? Luč miru je medijsko odmevna akcija, ki jo pokriva širok spekter medijev - časopisi, televizija, radio, internet (hej, o njej so poročali celo na radiu Salomon!). Je mednarodna - vseevropska akcija. Je akcija, ki presega okvir Zveze tabornikov Slovenije, ki presega okvir skavtstva, ki je lahko razumljiva in s Prižiganje lučk pred magistartom 6 revija Tabor AKTUALNO Skupna prireditev pred magistratom tem dostopna širokemu krogu ljudi. Ima celo svoj lasten proizvod - lučko, ki si jo lahko vsakdo odnese domov. Akcija je zato lahko prepoznavna in ljudje se je še dolgo spominjajo. Je akcija ki promovira lahko razumljeno in splošno sprejeto idejo in tako posredno tudi širi zavest pomembnosti skavtskega gibanja in ZTS (ter seveda tudi ZSKSS) za družbo. Zakaj je akcija pomembna za razvoj skavtskega gibanja v Sloveniji in tujini? Je edina akcija, ki jo redno, vsako leto, kot enakopravni partnerici skupaj organizirata obe skavtski organizaciji v Sloveniji. Pomembna je, da se javnosti predstavita obe skavtski organizaciji, da se javnost opozarja, da obstajata dve skavtski organizaciji, in da se javnost zave, kako pomembno in kako koristno je skavtsko gibanje za družbo. Kajti, roko na srce, kakor mi, ki smo aktivno vključeni v skavtsko gibanje, vemo, kako pomembno je za nas, ki v njem sodelujemo, in za naš osebnostni razvoj, koliko stvari se lahko pri tem naučimo, in kakšne spretnosti pridobimo in koliko energije usmerimo v delo z mladino in njen - naš razvoj ... Torej, kakor to mi vemo, tisti, ki v gibanje niso oz. niso bili nikoli vključeni tega ne vedo in se zato ne morejo zavedati pomembnosti našega gibanja. Ti, nevključeni, gledajo na tabornike in katoliške skavte kot le še na en krožek ali, bog ne daj, sekto. Zato je za vse skavte pomembno, da lahko nevpletenim ponudimo nekaj, kar lahko razumejo in za kar vedo, da je potrebno in pomembno negovati in ši- riti. To je, da tisti, ki to širijo, nesebično delujejo v dobro družbe. Luč miru je takšna akcija in njena lahko razumljiva ideja je ideja o Miru. In zakaj si moramo prizadevati akcijo izpeljati skupaj s katoliškimi skavti in z drugimi, ki bodo pri tem želeli sodelovati? Ravno zaradi same ideje, ki jo akcija poudarja. Ideje o miru, ki je nedeljiva. Nedeljiva, enotna je ideja kot ideja sama in nedeljiv, enoten je lahko tudi Mir. Zato moramo stremeti k temu, da bo enotna tudi akcija sama. januar 7 OOOOOONO Stojnica Lučke miru Volkovi smo tudi letos postavili stojnico v središču Ljubljane in mimoidočim delili MIR. Lučko so lahko odnesli, mnogi so se pa odločili, da nam tudi kaj pustijo. Misli in želje za boljši svet. Tu jih je nekaj: Da se taborniki ne bi kregali. Želim cisto vsem, da bi našli svojo pravo ljubezen. Nič več nasilja nad otroki bi bila utopistična želja, vendar si tega zares želimo. Nikoli ne obupaj, pa naj bo svet še tako črn! Da ne bi bilo vojne v Izraelu. Za mir v vsaki duši, svetu vsakega posameznika in čustvih vsakega otroka. Srečen si šele takrat, ko osrečiš nekoga drugega. Mir je prvo, kar potrebuješ za srečno življenje. Želim si, da bi se vsi imeli radi. Z vami, s teboj, z menoj, z njimi, usklajeno z naravo, MIR. Želiva, da bi vsakdo našel svoj mir, svoj košček sreče pod soncem. Potem bo našel nekoga, ki mu je usojen. Skupaj bosta bolj prepričljivo širila mir in dobro med vsemi ljudmi. Srce vpije v želji po miru. Zakaj so naša ušesa zanj tolikokrat gluha? Lara, RSV "Volčja zaseda" na Kongresnem trgu 8 revija Tabor AKTUALNO Filatelistična razstava Gozdovništvo, skavtstvo in taborništvo je v Sloveniji prisotno tako dolgo, da bi težko prešteli vse člane, vsa taborjenja, vse akcije, izlete in zlete, osvojene veščine in priznanja in kar za cel vlak bi bilo pošte, ki jo taborniki radi pišemo od vsepovsod. Vsega je v presežnikih, nekaj pa je tako unikatno in tako dragoceno, kot bi bilo to nemogoče ponoviti - in to je taborniška znamka. Res je. Samo eno imamo. Kar pa ne pomeni, da ni bilo v fila-telistično obeleževanje taborniških dogodkov vloženega že veliko truda, saj se lahko pohvalimo z velikim številom priložnostnih poštnih žigov in ovojnic. Med taborniki je veliko zbirateljev, eden med njimi pa je gotovo nekaj posebnega, saj se je zbirateljstva lotil na sistematičen in nikakor ne pasiven način. To je Tone Simončič, starešina rodu Rožnik iz Ljubljane. Tone Simončič je bil avtor filateli-stične razstave, katere otvoritev je bila v petek, 8. decembra zvečer, v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Sam je dolga leta zbiral gradivo in dejavno deloval ob nastajanju priložnostnih filatelističnih obeležij. Razstava je bila organizirana v počastitev 75. obletnice ustanovitve Združenja slovenskih tabornikov. Otvoritve se je udeležilo veliko tabornikov, zbirateljev in prijateljev ta-borništva. Mnogi so pričakovali predstavitev zbirke znamk in so bili morda presenečeni, ko so v vitrinah videli le skrbno pripravljeno in kronološko predstavljeno gradivo v obliki spominskih ovojnic in dopisnic. Vendar pa je podro- Mitja Lamut - s i Zveze tabornikov Slovenije januar 9 OOOOOONO Ančka Gosnik Godec revija Tabor ben pregled zbranega osupnil, saj so bile s priložnostnimi žigi obeležene številne pomembne akcije in dogodki od nekako začetka petdesetih let dalje, seveda na področju nekdanje države. Ob pregledovanju zbranega so se obujali spomini na nekdanje dogodke, med nami pa so bili tudi nekateri avtorji bodisi dotiskov na ovojnice in dopisnice, ali pa celostnih podob. Vabilu na razstavo se je odzvala tudi ilustratorka prve in edine slovenske znamke, gospa Ančka Gošnik Godec. Ob razstavi je rod Rožnik poskrbel za izdajo spominskega ovitka in dopisnice ter žiga, žig sam pa ste lahko dobili tudi na razstavi. Mnogi so se odločili za nakup raznih ovojnic in ovojnice z novim žigom. Vodja Vodnikove domačije nas je prijazno povabila v dvorano, kjer nam je na kratko predstavila zgodovino stavbe in same kulturne ustanove. Nato AKTUALNO lanu ar 1143 OOOOOONO nam je spregovoril avtor razstave Tone Simončič in nam podrobno predstavil zgodovino filatelije v taborniški organizaciji. Starešina Mitja Lamut, tudi sam zbiratelj, pa nas je razveselil z novico, da nam bo morda v bližnji prihodnosti le uspelo izdati novo taborniško znamko, kar pa predstavlja v organizacijskem smislu pravi podvig. Povabilu na prigrizek v klet dvesto petdeset let stare domačije so se radi vsi odzvali in še eno uspešno taborniško akcijo smo prijetno zaključili. Upamo, da si je razstavo ogledalo dovolj netabornikov, ki so se lahko naučili, kako temeljito in resno se taborniki lotimo tudi področja, kot je filatelija, pa čeprav z omejenimi sredstvi in možnostmi. Upamo, da bomo ob naslednji okrogli obletnici lahko govorili o večjem številu taborniških znamk in da tudi zanimanje zanje in za zbirateljstvo tudi z novo generacijo ne bo ugasnilo. Mnenje tabornikov o Mnenje tabornikov o Rodovo glasilo Kako pogosto v rodu izdajate rodovo glasilo? vsaj dvakrat na letos 35,00% v zadnjih 3 letih nismo izdali rodovega glasila: 23,33% enkrat na leto ali na nekaj lets 23,33% redno na mesec ali dva meseca: 18,33% Skupaj glasov: 120 Porod Pisarna ZTS praviloma enkrat mesečno izda POROD (pošta rodovom). Na kakšen najin se informacije prenašajo do uporabnikov? načelnik rodu o vsebini seznani rodovo upravo: 57,50% informacije se ne prenašajo: 24,17% POROD je na razpolago vsem: 14,17% I tajnik rodu POHOD razdeli med člane: 4,17% Skupaj glasov: 120 reviia Tabor AKTUALNO POC Program je naša osnovna dejavnost Darko Jenko o aktualnih vprašnjih v ZTS Vedno zabaven in hudomušen, skozi svoja očala pa vražje natančen in dosleden. Zna prisluhniti in zaznavati okolje. Iskanje rešitev in reševanje problemov mu gresta dobro od rok. Takšen je Darko Jenko, novi načelnik ZTS, s katerim sem kot strokovni sodelavec za za vzgojo in izobraževanje odraslih na njegovem področju "oblikoval" model odrasli v skavtstvu in pripravljal opise del in nalog funkcionarjev v ZTS, dihal bohinjski zrak na inštruktorskih tečajih in ga opazoval pri promociji taborništva in Slovenije na zadnjem jamboreeju v Čilu. Taborniško pot si začel v Rodu skalnih taborov, po številu članov drugem največjem rodu v Sloveniji, kjer si še vedno aktiven kot starešina rodu. Torej imaš še vedno kar pristen stik s takoimenovano taborniško bazo. Ali obstaja kakšna velika razlika med načelnikom ZTS in starešino rodu? Ena večjih razlik je vsekakor odgovornost, saj je treba na nivoju rodu skrbeti za razvoj določenega okolja v katerem deluje rodova uprava , kot načelnik ZTS pa se čutim odgovornega za vse rodove in njene člane. Rast organizacije v preteklih treh letih ni bila taka, kot bi si želeli ali pa bi si zanjo morali prizadevati, saj je bilo med srednjeročnimi cilji zapisano tudi zagotavljanje boljšega skavtstva za več mladih v Sloveniji. Kje vidiš razloge za to? Za vse tako organizirane oblike združevanja mladih - še posebej v skavtstvu kjer skupine vodijo mladi- velja, da imajo vzpone in padce in tako ocenjujem, da je tudi v ZTS prišel čas, ko se je po hitrem naraščanju v preteklih letih rast ustavila. Skrb za rast seveda ostaja in tako predvidevam, da bo eden od prvih korakov prevetritev programa ZTS - iz baze namreč prihajajo opozorila, da postaja program za posamezne skupine nezanimiv. Funkcionarji v rodovih se hitro menjajo, izkušnje vodenja se ne prenašajo in mladi iščejo izzive drugod. Imaš kakšen recept za te szimptome? Menim, da je lahko eden od odgovorov izvajanje modela Odrasli v skavtstvu, ki ponuja odgovore za učinkovito kadrovanje odraslih in usmerja tiste, ki prevzemajo funkcije, da jih opravljajo kvalitetno in dalj časa. Prej si bil načelnik za vzgojo in izobraževanje odraslih. In ravno na tem področju naj bi usposabljanje funkcionarjev, predvsem vodij, pripomoglo k odpravi prej omenjenih simptomov. Ali lahko trenutno stanje nakazuje neučinkovitost na tem področju usposabljanja? lanu ar 1145 OOOOOONO Vzgoja in izobraževanje je zagotovo najpomembnejše področje za zagotavljanje strokovnih kadrov. Namen področja je zagotavljanje možnosti za izobraževanje tistih, ki v organizaciji prevzemajo funkcije in za kakovostno opravljanje potrebujejo neko znanje. Po moji oceni razlog za neučinkovitost niso nezanimivi ali nepotrebni programi izobraževanja, ampak rodovi še niso v celoti spoznali pomembnosti usposabljanja svojih kadrov, pa naj bodo to vodniki, specialisti, načelniki, starešine ali druge podporne funkcije v rodovih (blagajniki, propagandisti ...). Kaj pa direktne kritike na račun učinkovitosti izobraževanja inštruktorjev, torej vodij, ki so direktno odgovorni za delo v rodovih? Rade Pri-bakovič je na skupščini izjavil, da so inštruktorski tečaji kratka šola ideologije ZTS-a, namesto da bi se tečajniki seznanili z množico situacij, ki jih bodo srečeval pri svojem delu. Inštruktorski tečaji niso namenjeni temu, da bi na njih reševali konkretna vprašanja in dajali navodila oz. recepte, temveč bodoči načelniki rodov, družin in klubov na njih pridobivajo osnovna znanja, ki jih morajo za opravljanje teh funkcij imeti. Tu gre za vodenje, planiranje, organiziranost in izvajanja progama, nikakor pa pri tem ne gre za kakršnokoli ideologijo. Tudi Duhovnost, Temeljna načela in Prisega in zakoni so vsebine, ki jih mora vsak dober vodja poznati. Jedro dejavnost ZTS je program. Kakšen je po tvoje trenutni program? Kakšen bi moral biti? Nedvomno je program naša osnovna dejavnost, ostale dejavnosti pa predstavljajo podporo, da je izvajanje programa čim bolj učinkovito. Programu je podrejeno izobraževanje, zbiranje fi- nančnih sredstev promocija v javnosti in tkanje mednarodnih niti povezovanja. Osnovni program je sicer dovolj dober in tudi vodniki, ki ga najbolj neposredno izvajajo v praksi, se na tečajih usposobijo in dobijo dovolj napotkov, seveda pa je od njihove iznajdljivosti, marljivosti in motivacije odvisno, kako ga v vodu predstavijo in izvedejo. Če so člani zadovoljni, potem z veseljem sodelujejo, če ne pa izzive poiščejo drugje. Kakšno vlogo naj bi pri tem imela ZTS in območne organizacije? ZTS bi morala program bolj približati rodovom, ki ga izvajajo, hkrati pa prenoviti in bolj natančno opredeliti. Delo v tej smeri že poteka s pomočjo orodja RAP za prenovo programa nacionalnih skavtskih organizacij, ki program definira skozi konkretne cilje za posamezno starostno vejo. Območne organizacije naj bi poskrbele za prenos znanja in usposabljanje vodnikov, ki bodo imeli jasno predstavo kaj v okviru programa izvajati, kako to najbolj učinkovito in zanimivo izvesti in zakaj vse to početi. Zavezanost temeljnim načelom -prisegi in zakonom - skavtstva in usklajenost načel in ravnanja so cilji, zapisani v dolgoročnih izhodiščih ZTS. Po drugi strani pa je Aljoša Ravnikar idejo skavtstva v današnji družbi ocenil za preživeto in skavts-tvo integralno povezal z vsemi drugimi dogajanji in vzpodbudami, ki so jih mladi deležni. Gre za nekakšno odpiranje in družbeno bolj aktivno delovanje. Ali so te spremembe vidne tudi na tvojem kažipotu? Načela svetovne organizacije, ki veljajo že od ustanovitve gibanja naprej, so po mojem mnenju tista srčika delovanja, ki opredeljujejo delovanje številnih skavtskih organizacij povsod po svetu in naj bi takšna kot so ostala tudi v prihodnje. Družbena vloga in aktivna participacija na vseh področjih pa postaja v zadnjem času vodilo tako na svetovni ravni kakor tudi v ZTS. V izvršnem odboru ZTS smo že začeli delovati v smeri vključevanja v nevladna in nepolitična interesna združenja, po drugi strani pa bo potrebno izjavo o vzgoji vgraditi v notranje delovanje organizacije, da bodo te usmeritve bližje tudi članom. "Taborniki danes ne vemo kdo smo, kam bi radi prišli in na kakšen način bi to radi dosegli!" je bilo slišati na zadnji skupščini. Kako bi v nekaj stavkih tabornike prepričal v nasprotno? Taborniška organizacija vsekakor ima svoje poslanstvo in cilje, saj so zapisani v prvih členih statuta ZTS, kakor tudi v izjavi o vzgoji v ZTS. Poleg tega pa obstaja še cela vrsta dokumentov; eden pomembnejših za članice WOSM-a je bil vsekakor Izjava o poslanstvu, sprejeta na zadnji svetovni skavtski konferenci v Durbanu. Usmeritve so vsekakor transparentno predstavljene bodisi skozi posvete z načelniki, na usposabljanjih vodij ali v reviji Tabor. Na starešinstvu je nekdanji starešina Tone Simončič omenil tudi nekdanje člane, ki da smo jih zaradi WOSM-ovega sistema iz organizacije "izključili", predstavljajo pa nepogrešljivo pomoč pri zagotavljanju tabornih prostorov, domov, opreme in denarja za izvajanje programa za mlade. Se strinjaš s to trditvijo? Svetovna organizacija ni nikoli postavljala pogojev ali preprečevala članom, starejšim od 21 let, da bi aktivno delovali v organizaciji, le program je namenjen starostnim vejam MČ, GG in PP. Ker pa se WOSM zaveda pomem- reviia Tabor AKTUALNO bnosti odraslih, je že na konferenci v Bangkoku leta 1993 sprejela politiko delovanja odraslih virov, ki se pri nas odraža skozi izvajanje modela Odrasli v skavtstvu. Na ta način se imajo odrasli, torej tisti nad 21 let, možnost vključiti v delo in življenje organizacije, po drugi strani pa razmišljamo tudi o oblikovanju nekakšnega kluba prijateljev organizacije, ki bi skrbela za zgoraj našteto podporo. Prepoznavnost ZTS v družbi je slaba. To je mneje kar precejšnjega števila funkcionarjev v organizaciji, ki v tem vidijo tudi priložnost za boljšo materialno in finančno podporo družbe. Ali se ti zdi, da je res tako? Prepoznavnost sama verjetno ne bo prinesla niti tolarja v blagajno, saj ta-borništvo ni nek atraktiven šport, ki bi privabljal različne sponzorje. Res pa je, da bi z boljšo prepoznavnostjo na ministrstvih in drugih ustanovah na državni in lokalni ravni pripomogli k temu, da bi nas obravnavali kot vzgojno organizacijo, ki deluje v javnem interesu. Ali je za to odgovoren le Izvršni odbor ZTS? Le izvršni odbor in pisarna ZTS nista dovolj za spremembe, saj je Zveza tabornikov Slovenije le zveza društev, ki avtonomno delujejo vsak na svojem območju. Ravno rodovi morajo v svojem kraju delovati tako, da bodo prepoznavni v smislu njihovega delavnja - skozi načela, prisego in zakone. V programu kandidature na volitvah si zapisal tudi, da si boš prizadeval zagotoviti solidno materialno osnovo za delovanje ZTS. Kaj to pomeni? S tem sem imel v mislih takšna materialna sredstva, ki vzpodbujajo k izvajanju programa in omogočajo normalno izpolnjevanje postavljenih ciljev ZTS. Posebej bi izpostavil urejenost Gozdne šole in njene okolice, saj so pogoji za bivanje in delo pomembni za uspešnost usposabljanja kadrov. Za stanje v rodovih odgovornost nosijo vodstva rodov, sem pa mnenja da z malo truda do takšne ali drugačne podpore lokalne skupnosti lahko pridejo tudi sami. Kakšno vlogo ima pri tem skavtska fundacija? Fundacija sicer ni organ ZTS, je bila pa ustanovljena z namenom podpore v smislu zagotavljanja tabornih prostorov po Sloveniji, izobraževanje ter literaturo in založništvo. Od začetka zbiranja sredstev sta minili že skoraj dve leti. So že kakšni rezultati (o tem se namreč bolj malo govori in piše)? V tem času se je nabralo nekaj milijonov tolarjev, vendar so to v glavnem prispevki različnih podjetij in tabornikov podjetnikov. Kljub vzpodbudi, da v fundacijo prispevajo tudi posamezni člani organizacije, je bil odziv slab in postavlja se vprašanje, če smo za skupne cilje, ki bodo v prihodnosti zagotovili boljše skavtstvo za več članov, pripravljeni odšteti tudi kakšen tolar. Ali bo ZTS tudi v prihodnje od neregistriranih rodov pobirala članarino? Od neregistriranih rodov nismo nikoli zahtevali plačila članarine. Rod, ki je pričakoval, da bo registriran, je vplačal članarino in posredoval podatke o članih, pri tem pa pozabil, da mora biti načelnik rodu v procesu izobraževanja za inštruktorja I. stopnje. Seveda pa so pri tem člani lahko koristili ugodnosti iz plačane članarine (popust v Zadrugi, udeležba na akcijah pri nas in v tujini...). Do kakšne mere si želiš sodelovanja z Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov? Nadaljnje sodelovanje naj bi potekalo vsaj na isti ravni kot do sedaj, s tem da bi posamezna področja sodelovanja skušali še okrepili npr. področje izobraževanja in skupnih programskih akcij. Skupni odbor obeh organizacij je že pripravil analizo dosedanjega sodelovanja in postavil nekaj konkretnih ciljev za naslednje obdobje. Velike spremembe terjajo tudi veliko energije, svežega elana, idej in novo vizijo razvoja. Za vse to je potrebno veliko časa - te dobrine pa danes ni na razpolago. Ga imaš ti in tvoji sodelavci v IO-ju dovolj? Čas je bil in bo vedno bolj redka dobrina. Nikoli ga ni dovolj, vendar si ga s primerno organizacijo in postavljanjem prioritet lahko izborimo toliko, da izpolnimo svoje obveznosti. Moja prioriteta je predvsem družina, ki je na račun obveznosti funkcije nikakor ne bom zapostavljal. Tudi drugi člani imajo verjetno svoje obveznosti verjamem pa, da bomo vsi skupaj čas, ki ga bomo namenili delu v organizaciji, čim bolj koristno izrabili. Veliko uspeha in delovnih rezultatov v prihodnje ti želim in Bodi pripravljen! lanu ar 1147 AKTUALNO Petdeset let že obstaja naša organizacija in ponosni smo lahko, da smo še danes največja mladinska organizacija v Sloveniji. V uredništvu smo se odločili na primeren način obeležiti to obletnico z vrsto člankov, povezanih z začetki taborniš-tva na Slovenskem, pa tudi s predhodniki današnjih tabornikov - skavti in gozdov-niki. Pomembnih trenutkov in odločitev je bilo več, kot jih bomo uspeli predstaviti, zato smo izbrali tiste, ki so po našem mnenju najpomembnejši med najpomembnejšimi. Tokrat vam predstavljamo prvo in drugo številko revije Tabor, takrat imenovano Tabor - vestnik Združenja tabornikov Slovenije. Vsak začetek je težak Prve številke Tabora (še) ne moremo šteti za taborniško glasilo, saj bolj spominja na učno gradivo za osnovanje taborniškega rodu. Ker je to prva številka, so v njej objavljena prva navodila, pod vsebino na prvi strani pa piše vestnik, kar kaže na to, da Tabor takrat še ni bil obravnavan kot glasilo, ki bi kazalo utrip taborniškega gibanja izven organizacije, ampak je bilo namenjeno le aktivnim tabornikom oziroma tistim, ki so se v organizacijo aktivno vključevali. Nadnaslov prvih navodil pove namen prve številke Tabora - z nasveti pomagati vsem, ki bi radi ustanovili osnovno taborniško enoto v svojem kraju. Sicer pa je vsebina revije predstavljena v okviru na prvi strani, kjer lahko vidimo, da so v prvi številki Tabora: Razmišljanja o načelih, Prva navodila, Poročilo predsednika pripravljalnega odbora, Statut Združenja tabornikov Slovenije in resolucija o ustanovitvi in nadaljnjih nalogah Združenja tabornikov Slovenije. Vsebina Tabora je bila podrejena ustanovitvi nove zveze -Združenja tabornikov Slovenije -, saj so morali svoje bodoče člane podučiti o načinu dela v organizaciji, poleg tega pa na taborniškem (gozdovniškem/skavtskem) področju ni bilo primerne literature in je Tabor poleg založniške dejavnosti novega združenja po svojih močeh krpal to luknjo. Kakšno vsebino ponuditi bralcem Prvi dve številki Tabora se s tem vprašanjem nista preveč obremenjevali. Potrebno je bilo izdati navodila za delovanje organizacije, obvestiti člane o pravilih, dolžnostih in sklepih, ki so jih sprejeli na ustanovni skupščini. Opazen vsebinski premik je viden v tretji številki prvega letnika Tabora, v kateri so taborniki prvič pozvani, da pišejo za svojo novo revijo. Da pa ne bi ostalo samo pri željah in pozivih, so objavili tudi kratke vesti v rubriki Vesti in objave, ki bi jo lahko šteli za predhodnico Zveznih dogodkov. STAREŠINSKA UPRAVA ZDRUŽENJA TABORNIKOV SLOVENIJE daje vsem, ki bi radi ustanovili osnovno taborniško organizacijo v svojem kraju ali ustanovi, tale PRVA NAVODILA PROPAGANDNA KOMISIJA PRI STAREŠINSKI UPRAVI ZTS V LJUBLJANI MAJ 1961 Tretja stran prvega Tabora, preberite besedilo nad naslovom 16 revNa Tabor AKTUALNO Taborniki! Dosedanje Številke našega vestnika so vsebovale predvsem vrsto pravilnikov in navodil ter je bil tako »Tabor« le službeno glasilo starešinske uprave. V bodoče, posebno po 1. redni skupščini, pa nameravamo precej spremeniti vsebino vestnika, kakor tudi obliko. Izhajal bo v večjem forma tu, z mnogimi slikami in ilustracijami, prinašal- pa bo razne članke, strokovne razprave, snov za naše delo, dopise in vesti iz organizacije itd. Naš cilj je, da postane »Tabor« last vse organizacije, da bo odraz njenega dela zanimiv in priljubljen. Ta cilj pa bomo uresničili le z Vašim sodelovanjem, z Vašimi prispevki. Članki, dopisi, razprave, poročila o Vašem delu, sestankih, izletih, reportaže itd., vse nam bo dobrodošlo. Le tako bo vsebina »Tabora« taka, kakršno telimo mi in Vi. Zato pogumno pero v roke in pišite nam. Naš naslov je: Uredništvo »Tabor«, Ljubljana, Židovska steza 1. A TABOR VSEBINA ST. 1 Razmišljajmo o naših načelih! • Prva navodila 0 Poročilo predsednika Pripravljalnega odbora • Statut Združenja tabornikov Slovenije # Resolucija o ustanovitvi ln na. daljujih nalosrah Združenja tabornikov Slovenije VESTNIK ZDRUŽENJA TABORNIKOV SLOVENIJE Naznanilo vsebinskih in oblikovnih sprememb revije Tabor t 9 5 t Naslovnica prvega Tabora iz leta 1951 Premor in nov začetek Gotovo boste takoj opazili, da smo že v naslovu razširili vsebinsko stran revije, ko smo ji dali podnaslov:"Revija tabornikov in ljubiteljev naraven. /.../ Postati mora v pravem pomenu revija ljubiteljev narave, vseh tistih, ki družijo svoje bivanje v naravi z različnimi športi na način, ki jim odgovarja, in nimajo nobenih strogih obveznosti, razen da povsod varujejo naravo. (Tabor, 1-2, 1953, str. 1) ★ VESTI IN OBJAVE * 9 Ustanovitev Zmajevega rodu v Ljubljani. V nedeljo, 4. novembra 1951 je bil v nabito polni in lepo okrašeni terenski dvorani v Hrenovi ulici ustanovni občni zbor ljubljanskega rodu. Udeležil se ga je tudi starešina Združenja tov. Zivko Lovše, ki je v svojem pozdravnem govoru predvsem poudaril vzgojne naloge naše organizacije in delo v vodih ter želel bodočemu rodu veliko uspeha pri delu. Iz poročila pripravljalnega odbora, ki ga ie dal tovariš Jurij Kunaver, je razvidno, da je v Ljubljani že okoli 400 članov, združenih v nad • 8 osnovnih enotah, med drugimi družina »Viharnikov« v Mostah, družina »Planika« v Tomaževem, družina »Skalnega bora« v I. rajonu, družine na VII. in VIII., pa klasični gimnaziji ■ in posamezne vode po drugih šolah. Res je večina članov, pa tudi osnovnih enot še premalo delavna, toda ravno naloga bodočega rodu in rodove uorave ie. da delo poživi. Prve vesti v reviii Tabor lanu ar 17 AK^U edee V tretji številki napovedane oblikovne in vsebinske spremembe so bile očitno prehud finančni zalogaj, zato leta 1952 Tabor ni izšel niti enkrat, se je pa zato leta 1953 predstavil v novi obliki in podobi, ki je bila za tiste čase precej bogata. Ker taborništvo takrat še ni bilo ukoreninjeno kot je danes, se je Tabor nagibal predvsem k potopisom in poljudni vsebini, prav tako pa je organizacija v začetnih obdobjih poudarjala predvsem taborjenja in veščine, po drugi strani pa je želela prav s temi elementi razširiti taborniške vrste med ljudi: Združenje tabornikov Slovenije se že dalj časa ukvarja z mislijo, da bi razširilo taborništvo med nase delovne ljudi in jim tako omogočilo ceneno uživanje letnega oddiha in neposredno spoznavanje narave. (Tabor 1-2, 1953, str. 10) Prva reportaža in strokovni članek Edini članek, ki ga lahko neposredno povežemo s tabor-ništvom, je Zimski Tabor, dvostranska reportaža o taborjenju tabornikov kluba Črni gaber na Planici. Pozneje so bile reportaže povezane predvsem s serijo člankov Potuj - spoznavaj domovino, v katerih je France Planina vabil tabornike na krajše ture po slovenskih gorah. Danes po- Naslovnica Tabor 1-2 iz 1953. leta B8 revija Tabor abbdbddb dobno vlogo opravlja rubrika Izleti, v kateri Albatros predstavlja krajše izlete, primerne za vodova srečanja. Zaradi pomanjkanja strokovne literature pa lahko v prenovljenem Taboru najdemo tudi različne načrte za izdelavo pripomočkov za taborjenje in prosti čas - od kanujev do šotorov. Obvestila z vrha Seveda Tabor ni pozabil na svoje poslanstvo - obveščati svoje člane o dogodkih na zvezni in državni (takrat še SFRJ) ravni. Tako so člane obveščali o zboru načelnikov republiških taborniških organizacij v Beogradu, zboru načelnikov rodov in samostojnih družin, ... vseskozi pa so vodilni taborniki ZTS-a z vzpodbudnimi besedami motivirali tabornike, saj se je taborništvo močno širilo med ljudmi: Pred dvema letoma je naša organizacija imela samo dva svoja tabora, lani pa je bilo 15 večjih taborov in še precej manjših. Iz poročil rodov in samostojnih družin pa moremo za letos ugotoviti, da bomo imeli čez 30 taborov. To je vsekakor uspeh, na katerega moramo biti ponosni. (Tabor 5-6, 1953, str. 3) I. ZBOR NAČELNIKOV RODOV IN SAMOSTOJNIH DRUŽIN 23 Tabor danes Tabor je vseskozi ohranil prvoten namen - prinesti utrip taborništva vsem tabornikom na dom. Vedeti pa moramo, da je bila v tistih časih revija Tabor ponos taborništva na Slovenskem, saj je bila dolga leta, tudi v devetdesetih, edina taborniška revija v takratni SFRJ. Tudi danes se lahko z njo pohvalimo, saj smo ena izmed redkih skavtskih organizacij, ki redno - kar 10-krat na leto - izdaja svojo revijo. Med izhajanjem, predvsem v osemdesetih letih, se je revija Tabor vsebinsko razširila na vse 'ljubitelje narave'. Temu je najverjetneje botrovala tržna niša na področju tovrstnih publikacij, toda z razcvetom tiskanih revij, predvsem tistih s prostočasno tematiko, je bil prostor, ki ga je pokrivala revija Tabor, kmalu zasipan z množico različnih revij. Tako se je Tabor spet vrnil k svojemu prvotnemu namenu. V naslednji številki ... Kdo so predhodniki taborskega gibanja lanuar OZBUUVEBUOKE Natečaj za najboljšo fotografijo Julija smo razpisali natečaj za najboljšo fotografijo, posneto na državnem mnogoboju in poletnem taborjenju. Fotografije so poslali štirje fotografi, zmagovalca pa sta Branko Uljan iz Ilirske Bistrice v kategoriji fotografij z državnega mnogoboja in Gašper Smrekar iz Mevod v kategoriji fotografij s poletnih taborjenj. Oba bosta prejela knjižno nagrado, poleg tega pa bomo njune najboljše fotografije objavili na prihodnjih naslovnicah revije Tabor in prilog. Čestitamo! Spoštovani! V imenu Knežjega stega Celje 1 (ZSKSS) se na vas obračamo s prošnjo, da bi v reviji Tabor (katero redno prebiramo tudi pri nas in v njej najdemo marsikatero uporabno idejo) objavili naslednjo zahvalo: Skavti stega Celje 1, se malo pozno, lepo zahvaljujemo tabornikom iz Rodu mladih borov iz Ajdovščine, ker so nam za letni tabor naših volčičev in volkuljic v mesecu juliju 2000 odstopili njihovo hišo v Kovku v Trnovskem gozdu. V njej smo se odlično počutili in iz nje odkrivali skrivnosti Trnovskega gozda. V upanju, da bomo še kdaj sodelovali, jim želimo prijetne božične praznike in veliko uspešnih izzivov v novem tisočletju. Enake želje veljajo uredništvu revije Tabor! BI-PI! V imenu stega Celjel: Judita Tratnik-Kač, Akela 20 revna Tabor PORABITE PREVEČ? STE BOLJ ZAPRAVLJIVI? PRAVZAPRAV SI ŽELITE VEC NADZORA.