319
Črtice za čebelarje.
v.
V starem satovji se pa semtrja pokažejo različni majhni črvički. S tem, da narede mnogo lukenj, pospešujejo plesen in posušenje satja. Teh različnih črvičkov večkrat tudi mnogo opaziš v razsipini. Proti tem sovražnikom je najboljši pomoček snažnost v panjih in pa to, <la skrbimo, da čebele nemajo prestarega satovja.
Krastače, martinčki in kušarji pojedo tudi mnogo čebel, ako onemogle padejo na tla. Pa tudi okrog ulnjaka se rade klatijo, da pograbijo kako z medom obloženo čebelo, kadar malo počiva. Čebelar naj torej pazi, da se mu taki nepovabljeni gostje ne naselijo kje blizu ulnjaka ali celo v ulnjaku in ne skrivajo pod panjevi.
Tudi mej ptiči imajo čebele mnogo sovražnikov. Muhar (laška penica) se rad vsede na kak kol ali drevesno vejo blizu ulnjaka in v zraku ulovi kako čebelo. K sreči za čebelarje je pa ta tiea jako boječa in se lahko odpodi.
Neprijetni gostje za čebelarje so žolne in senice. Po letu, ko imajo druge hrane, ne pridejo k ulnjakom, pač po zimi, kadar kljujejo na panjeve in s tem mej čebelami prouzročujejo veliko vznemirjenost. Vsako čebelo katero to kljubovanje privabi iz panja, hitro pohlastajo. Ker so pa senice in žolne jako koristne ptice za kmetovalca, jih tudi čebelar ne sme pobijati, temveč naj po zimi z deskami, s cunjami ali kake drugače panjeve za-gradi in zabije, da tiči ne morejo blizu. Žoln in senic pobijati, pa čebelar že zaradi tega tudi ne sme, ker so v drugem oziru njemu koristne. Pobero mnogo majhnega mrčesa, in s tem pripomorejo, da rastline lepše cveto in imajo torej čebele boljšo hrano. Koristi kmetovalca in čebelarja torej tudi tukaj niso nasprotne.
Dolže pa tudi tašico, pastaričico, lastavico, vrabca in penico, da polove mnogo čebel, posebno pomladi, dokler
še ni drugih mrčesov. Stvar pa vendar ni še popolnoma dognana. Skoda, katero napravijo ti tiči, pač tudi ne bode posebno velika. Ker so pa ti tiči jako koristni kmetijstvu, jih čebelar pač ne bode pobijal. Ko bi teh tičkov ne bilo, bi gosenice objele vse rastline in potem bi tudi za čebelarja bila slaba.
Neprizanesljivo naj pa čebelar preganja srakoperja, ki se tudi rad naseli blizu ulnjaka. Ta ropar ne polovi le toliko čebel, kolikor jih more pojesti, temveč jih tudi sit lovi in natika na suhe vejice. Blizu uljnaka ga torej ni trpeti, še manj pa pustiti, da bi v takem kraju napravil svoje gnezdo. Tako smo sedaj ob kratkem opisali razne sovražnike čebel med živalstvom. Sicer jih je še več, ali bi bilo preobširno, ko bi hoteli vse natančno opisati, mnogi pa tudi še niso tako natančno znani. Pričakujemo pa, da bode tudi ta opis nekaj koristil našim čebelarjem.
Kmetijstvo.