Počtnina plačana v gotovim Leto LVII. V liubliani, v četrtek. dne 25. julija 1929	St. 166
St
2 D!,
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1-50 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din ci Pri vcčlem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/111 Roltoplsl se ne vraia/o, nelrankirana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328
Težave in zapreke
Ze skoraj mesec dni se vrši zanimiva diplomatska borba med velikimi evropskimi državami. Francija, Anglija in Nemčija so zato, da naj se čimprej vrši velika mednarodna konferenca, na kateri bodo zastopane skoraj vse države; ne morejo pa se zediryti, kje naj bi se ta konferenca vršila. To nesoglasje v nebistvenem vprašanju je tembolj značilno, ker bi se moralo na tej konferenci razpravljati o najbolj perečih problemih evropske mednarodne politike.
Youngov načrt, ki je bil plod dolgotrajnega posvetovanja najboljših gospodarskih in finančnih strokovnjakov, je uredil vprašanje plačevanja vojne odškodnine od strani Nemčije. Kljub prvotnim protestom javnosti je bil ta načrt od strani nemške in francoske vlade sprejet za temelj bodočih diplomatičnih pogajanj. Načrt sam na sebi torej še ni obvezen in bi se njegove odredbe znale morda celo bistveno spremeniti na poznejši konferenci. Proti njemu je v resnici tudi že nastopila cela vrsta držav, ki so napram dosedanjemu stanju znatno prikrajšane v svojih pravicah na vojno odškodnino. Odklonile so ta načrt med drugim Jugoslavija, Romunija in Grčija.
Naši državi na primer so gospodje strokovnjaki črtali znatne vsote vojne odškodnine in v načrtu upoštevali in objavili samo naše dolgove Ameriki in Angliji. Razlika je velika: do leta 1966 bi naša država dobivala namesto 26 milijonov zlatih mark samo 15, od 1966 dalje do 1988 pa samo 22.6 milijonov zlatih mark namesto približno "O milijonov. Pa tudi pri stvarnih dobavah bi bili precej prikrajšani. Se bolj prikrajšani sta Romunija in Grčija.
To prikrajšanje naših pravic se je moglo zgoditi samo vsled tega, ker so na konferenci strokovnjakov sodelovali samo zastopniki Amerike, Anglije, Francije, Belgije in Nemčije. Ze z ozirom na to dejstvo imamo pravico, da takoj odklonimo ta načrt, kajti po jasnih odredbah versajske mirovne pogodbe se more kaj spremeniti v vprašanju vojne škode v prilog ali v škodo kake podpisnice samo z njenim pristankom. Mi tega pristanka nismo dali in ga tudi dali ne bomo.
Ravno danes je v Belgradu pričela pod predsedništvom zastopnika zananjega ministra dr. Kumanudija konferenca, ki ji prisotvu-Jjejo: naš poslanik v Londonu Gjurič, naš pariški poslanik Spalajkovič in naša stalna delegata v reparacijski komisiji dr. Ploj in Bo-škovič. Ze takoj v začetku je bil Youngov načrt odklonjen. Konferenca bo izdelala naš memorandum, v katerem bodo točno navedene vse naše zahteve. Izdelala bo tudi potrebna navodila zastopnikom naše države za mednarodno konferenco diplomatov. Na tej konferenci bomo zastopani tudi mi. Ker bo ta mednarodna konferenca dalekosežnega pomena, smo prepričani, da bo naša delegacija zastopana primerno težki in odgovorni nalogi, ki jo bo morala rešiti. Dasiravno bomo imeli težko stališče, vendar smo prepričani, da bomo imeli uspeh. Obveznosti, ki jih imata napram naši državi Francija in Anglija, so tako jasne in nedvomne, da lahko pričakujemo korekture Youngovega načrta vsaj v nekaterih podrobnostih.
Sicer pa se zdi, da so tudi veliki naši zavezniki proti nekaterim določbam tega načrta, Se bolj pa proti mnogim pretiranim zahtevam Nemčije. Dejstvo, da se tako dolgo odlaša s konferenco, jo zato najjasnejši dokaz. Konferenca bi se morala vršiti že meseca julija, da bi odredbe Youngovega načrta stopile v veljavo že 1. septembra. Doslej pa še ni dosežen niti sporazum o mestu, kjer naj bi se konferenca vršila.
Anglija je predlagala, da naj se konferenca vrši v Londonu, češ, da jo MacDonaldu nemogočo odstraniti se že v prvem času svoje vlade za daljšo dobo iz Londona. Proti Londonu jo odločno nastopila francoska vlada, ki je prvotno predlagala kako nevtralno mesto Lucern ali Montreux, pozneje pa Bruselj. Angleška vlada je žo skoraj sprejela belgijsko prestolico, ko je proti temu še bolj odločno nastopila Nemčija, čež, da tega ne more sprejeti iz — psiholoških razlogov. Konferenca naj bi likvidirala po želji Nemčije vse ostanke svetovne vojne, predvsem naj bi se sklenila izpraznitev Porurja in vrnitev saarskega področja. V Belgiji pa še vedno bolj ko v drugih državah živi vojaški duh in spomin na svetovno vojno. Zato ne v Bruselj, morda raje v kako obmorsko holandsko mesto.
Bolgarsko opravičevanje
Zavijanje resnice - Kako si Bolgari predstavljajo mir na meji
Sofija, 24. julija. (Tel. »Slov.«:) Bolgarska agencija je danes izdala sledeče obvestilo: »Gotovi slabo informirani inozemski listi so prinesli netočne informacije o sklenitvi sporazuma v Pirotu med bolgarsko in jugoslovansko vlado in trde, da je Bolgarska delala težkoče pri ratificiranju pirotskega sporazuma. Iz tega vzroka smo primorani, da še enkrat omenimo vsebino sporazuma in ugotovimo, da je program pirotske konference po obojestranskem sporazumu zainteresiranih strank vseboval izključno vprašanja, ki se nanašajo na režim potnikov, ki prihajajo iz obeh držav, na kretanje posestnikov dvolastniških posestev in na vzdrževanje miru in reda na meji.
Ni bilo torej besede o likvidaciji teh dvolastniških posestev ter niti o ustvarjanju neke nevtralne cone. Stranki, ki sta vodili razgovore, sta se zadovoljili s tem, da sta predvideli mešano komisijo, ki bi imela stalno dolžnost, regidirati eventuelne incidente. Delegaciji obeh držav sta se zedinili v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu v toku konference v Pirotu.
Bolgarska delegacija ni mogla sprejeti jugoslovanskega predloga o likvidaciji dvolastniških posestey (!) in ustvaritvi nevtralne cone, ker ta predlog ni bil na delovnem programu konference in bi moral biti radi tega predmet posebnih proučevanj in razgovorov. V ostalem, bil je dosežen popoln sporazum med jugoslovanskimi in bolgarskimi delegati in bolgarska delegacija je dobila polnomoč, da predloži in izdela predloge na podlagi sklepov pirotske konference. Z odo-brenjem bolgarske vlade je bolgarska dele-
gacija pripravila: 1. uredbo o upravi dvolastniških posestev ter o kretanju njih lastnikov, 2. uredbo o obmejnem režimu, 3. uredbo o policijski službi in prehodu preko meje. Vsi ti predlogi so bili 16. aprila t. 1. izročeni v Belgradu v ratifikacijo. Jasno je torej, da je pirotska konferenca pod temi pogoji izpolnila svoje naznačene naloge tako, da znači imeti pomanjkanje dobre volje, ako bi se Bolgariji pripisovala odgovornost, ker ni ratificiran noben od pirotskih sporazumov.«
Ta bolgarski komunike ne odgovarja niti najmanj resnici. Bolgarska vlada skuša pred-cčiti inozemstvu s tem komunikejem, da ji jc v resnici bilo do tega, da se likvidirajo sporna vprašanja med Jugoslavijo in Bolgari-\ jo. Toda vsakdo, ki pozna razmere, ve, da | jc to le dvolična igra, ki smo ji verjeli, ko smo | odprli mejo brez garancij, kateri pa po bridkih izkušnjah ne moremo več verjeti.
Ta bolgarski komunike potrjuje ne samo nam, ampak tudi celi svetovni javnosti, da Bolgarija na neverjetno drzen in lažniv način obrača dejstva. Sam ta komunike pravi, da so bila na dnevnem redu vprašanja režima potnikov, ki prihajajo iz obeh držav, in kretanja lastnikov dvolastniških posestev, ter vzdrževanje reda in miru na meji. Sedaj pa lahko postavimo vprašanje: Kaj se pravi vzdrževanje miru in reda, ako ni ugotovljena cona, o kateri se mora voditi kontrola? Od prve seje v Pirotu so naši delegati insistirali na vprašanju vzdrževanja miru in reda na meji. Od toga tudi danes ne moremo odstopiti ravno ' zato, ker hočemo na meji popoln : ■
Zločin komunističnega agitatorja
Dvojni umor v Gružu — Obsojeni botjševiški agitatorji
Dubrovnik, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči je prispel z brzovlakom na postajo Gruž komunistični agitator Josip Čelan, o katerem je bilo redarstvo obveščeno, da potuje s potnim listom pod napačnim imenom. Na kolodvoru so ga povedli v redarstveno sobo, kjer ga je hotel orožnik Botinič zaslišati. Še predno pa se je mogel vsesti za mizo, da napiše zapisnik, je Čelan potegnil revolver, ustrelil štirikrat na orožnika in pobegnil. Botinič je ostal na mestu mrtev. Čelana, ki je hotel uiti skozi kolodvorska vrata, je hotel tu zadržati orožnik Gjurič. Čelan je streljal tudi na njega. Ranjeni Gjurič je še skušal priti do pisarne postajnega načelnika, toda se je že zgrudil med potjo in umrl. Čelan je nato dirjal po ulicah, v pristanišče, kjer se je skril med drvmi, ki so tam v velikih množinah naložene.
O dogodku so takoj obvestili velikega župana in orožništvo, ki je takoj obkolilo pristanišče od vseh strani. Vendar ubijalca niso mogli še izslediti. Trupli ubitih orožnikov so prenesli v občinsko mrtvašnico na pokopališče. Notranji minister je razpisal nagrado 30
tisoč dinarjev, ki jo dobi oni, ki ulovi Čelana. Istotako je izdalo za njim tiralico.
Belgrad, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila pred sodiščem za zaščito države razprava proti šest komunistom iz Mostarja, ki so bili obtoženi, da so v noči od 29. do 30. aprila t. 1. v Mostarju delili letake komunistične vsebine med delavce in vojake. Sodnemu zboru je predsedoval dr. Ogorelica. Branili pa so obtožence odvetniki dr. Franjo Jež, dr. Viktorovič, dr. Stojilkovič in Milan Matič. Sodba je bila razglašena ob 6 zvečer. Na podlagi čl. 1., točke 4. zakona o zaščiti države je bil obsojen Raša Jakob, 47letni rudar iz Mostarja, na 5 let težke ječe, Galič Joso, 40-letni rudarski delavec iz Mostarja, na 3 leta težke ječe, Rajič Mijo, 231etni pek iz Mostarja, na tri leta težke ječe, Batko Karel, rudniški ključavničar, star 22 let, iz Sarajeva, na 2 leti težke ječe ter Pašič Mustafa, 46letni ključavničar, na 5 let težke ječe, dočim je bil mizar Fijala Anton iz Sarajeva oproščen. Obsojencem se računa 70 dni preiskovalnega zapora za 47 dni težke ječe. Bili so obsojeni istočasno na povračilo sodnih stroškov.
Važna konferenca
v ZSatiboru
Vrnjačka banja, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne se je prometni minister dr. Korošec odpeljal v samostan Žice, kjer je ostal do 6 zvečer. Nato jc dr. Korošcc obiskal predsednika vlade, generala Živkcviča v Mataruški banji, od koder se je vrnil v Vrnjice. Danes zjutraj pa se je odpeljal v Zlatibor. V Mataruški banji se mu je pridružil predsednik vlade Živkovič. V Zlatiboru se jc vršila konferenca med predsednikom vlade Živkovičein ter ministroma Ko-rošccm in Marinkovičem.
narodov. Letošnjo zasedanje Društva narodov pa je posebno važno in tudi svečano, ker slavi ta ženevska mednarodna organizacija desetletnico svojega obstoja. Konferenca pa bi trajala zelo dolgo in bi ne končala pred sestankom Društva narodov. Zasedanje odgodi-ti no gre, konferenco prekiniti za mesec dni tudi ne. K prepiru o kraju se je pridružila sedaj še ta zapreka. Diplomati bodo imeli še veliko dela, dokler pride do sporazuma o času in kraju meddržavne konference, še več i pa za rešitev težavnih problemov dnevnega i reda te po vojni najvažnejše konference,
Konferenca
o vojni odškodnini
Belgrad, 24. jul. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je vršila danes ob pol 11 konferenca, ki so se je udeležili Kumanudi, Švcrljuga, Spalajkovič, Gjurič, Boškovič, Ploj in tehnično osebje. Na seji je najprej Spalajkovič razloži! potek konference finančnih strokovnjakov, ki se jc vršila v Parizu. Konferenca bo trajala več dni ter bo na podlagi rezultatov tc konference vlada zavzela stališče, ki ga bo zastopala na konferenci držav. Misli se, da bo našo državo zastopal na'tej konferenci naš londonski poslanik dr. Gjurič. — Včeraj je sprejel Nj. V. kralj v avdienco našega pariškega poslanika Miroslava Spalajkoviča.
Varčevanje pri sestavi proračuna
Belgrad, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. šverljuga je poslal vsem ministrstvom razpis, v katerem zahteva, da do 10. avgusta izdelajo proračunski načrt za !. 1930-31, Obenem zahteva finančni minister od posameznih ministrstev, da vse postavke v niončtinu krčijo na najmanjšo mero.
l/prava /e vKopltar/evl ul.Sl.6j- Čekovni račun: L/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 asa lnserate, Sara/evošl.75ti3, Zagreli St. 39.011, Vraga in 1luna) St. 24.797
Zahvala angleških
arheologov kralju
Sarajevo, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči je sarajevska občina priredila v Ilidži banket na čast angleškim arheologom. Z banketa so an-gleški arheologi poslali na dvorsko pisarno brzojav sledeče vsebine: »Člani angleškega arheološkega društva iz Londona si dovolju jejo, zahvaliti sc Nj. V. kralju Aleksandru in prevzvišenemu kraljevskemu domu z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za nepozabno gostoljubje, ki so ga bili deležni v vseh lepih krajih kraljevine SHS, ki so jih obi* skali, in ki je dosegla vrhunec z izredno prisrčnim sprejemom v Sarajevu.«
Pred konferenco
jugoslov. episkopata
Zagreb, 24. jul. (Tel. »Slov.«) »Hrvatska Straža« prinaša intervju svojega dopisnika z nekim visokim cerkvenim dostojanstvenikom v Belgradu. Na vprašanje o proslavi jubileja nadškofa Bauerja je visoki dostojanstvenik odgovoril: »Vsi škofje radi gremo na to proslavo, da počastimo jubilanta. Katoliška cerkev je preživela po teh deset letih težke čase, toda pod razboritim vodstvom zagrebškega metro-polita je prebrodila vso težave.« Na vprašanje, lcdaj se sestane škofovska konferenca, je odgovoril cerkveni dostojanstvenik: »Konferenca jugoslovanskega episkopata se bo vršila po proslavi jubileja, mislim pa, da bo zasedala samo nekoliko dni. Na dnevnem redu je več aktualnih cerkvenih vprašanj.« Gledo kon-kordata se je glasil odgovor tako-le: »Naše stališče o vprašanju konkordala je že formulirano in znano. Samo od vlade in sv, Stolice jc odvisno, kdaj bo sklenjen.« O šolskem vprašanju je dejal cerkveni dostojanstvenik: »Nismo obveščeni, kakšna je končna oblika načrta novega šolskega zakona, toda prepričani smo, da je v njem osvojeno stališče velike večine katoličanov iu mnogih pravoslavnih, da ostane verouk v šolah in da se verske šole ne ukinejo.
Socialne reforme vlade
Belgrad, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Iz ostavke dr. Mažuraniča se vidi, da se jc sedanja vlada odločila, do kraja izvesti agrarno reformo. Jasno jc tudi, v kakem smislu namerava vlada svoje nadaljnje delo. Istočasno z ostalimi vprašanji čisto socialne narave, kakor je to socialno zavarovanje, zboljšanje kmetskega položaja, organizacija kmetijskega kredita ter zboljšanje socialne higiene, predstavlja v vladi glavno nalogo izvedba agrarne reforme do konca. Vlada se sploh zelo trudi na polju vseh socialnih reform v najnaprednejšem smislu.
Železniška ttesreča
pri iVišu
Niš, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj ob dveh popoldne sta trčila pri postaji Crveni krst manipulacijski vlak, ki je prihajal iz Čuprije, in tovorni vlak, ki jc premikal na postaji. Obe lokomotivi sta poškodovani, trije vagoni pa so popolnoma uničeni. Kurjač Tihomir Mihaj-lovič, ki je skočil nekoliko sekund pred trčenjem iz lokomotive, je težko ranjen ter so ga prepeljali v bolnico, drugih človeških žrtev pa ni bilo. Gmotna škoda jc precej velika. Promet je bil za eno uro prekinjen.
Izgleda, da je glavni krivec strojevodja manipulacijskega vlaka Dušan Lukič, ki je hotel peljati v postajo, dasi je bil signal postavljen na »stoj!«. Nekaj krivde pade tudi na strojevodjo drugega vlaka Gavriloviča, ki je peljal iz postaje na odprto progo, ki pa se izgovarja, da mu je dežurni prometnik da! tozadevno dovoljenje.
Pribičevič pride v Belgrad
Belgrad, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Sveto-zar Pribičevič prispe tekom jutrišnjega dne i/. Brusa v Belgrad. Pribičevič trpi na vnetju trebušne mrene ter se bo dal v Belgradu operirati.
Joško Bučar, diplomirani pravnik iz Novega mesta, je postavljen za pripravnika pri velikem županu v Sarajevu.
Zagreb, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Z jutranjim brzim vlakom je prispel v Zagreb bivši trgovinski in industrijski minister dr. Velimir Mažuranič.
Križovci, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Na oblast-ni gospodarski šoli se je te dni vršila šest« matura Vseh 14 kandidatov, ki so se prijavili za izpit, je izpit tudi naredilo,
Za enotno delavsko pravo
Ministrstvo za socialno politiko pripravlja revizijo celokupne delavske zaščitne zakonodaje. Istočasno pa se pripravlja in izvršuje ta revizija v posameznih resortnih ministrstvih. Tako se obravnava skoro celokupna delavska zaščitna žakonodaja zlasti v dveh novih zakonskih načrtih, ki sta pripravljena za uzakonitev, v obrtnem redu in rudarskem zakonu. Pri teh zakonih ministrstvo za socialno politiko sploh ni sodelovalo. Več ko na dlani leži, da tak paralelizem kompetenc ne more ustvariti ničesar drugega, kot zakonodajni in upravni kaos.
Proti temu je nastopilo naše delavstvo že na lanskem kongresu delavskih zbornic.
To stališče se utemeljuje v tozadevnem -eferatu tako-le:
»Vse delavsko pravo se mora iz rudarskih in obrtnih zakonov izključiti. Mi stojimo na stališču, da se mora kodiiicirati vse delavsko pravo v posebnih zakonih, ne pa v rudarskem ali obrtnem zakonu. Za nas je izven diskusije, da morajo ostati zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev ter o inšpekcijah dela tudi v bodoče posebni zakoni in da je nasprotno potrebno, da se obdela v posebnih zakonih tudi oni del splošnega delavskega prava, ki je ostal dosedaj še r sklopu obrtnih in rudarskih zakonov.
Za to naše stališče govore že razlogi zakonodajne tehnike. Zaščita in zavarovanje delavcev morata biti v glavnem povsod enaka: tako v mali obrti, kakor v tovarni, na železnici ali v rudniku. Ako se obravnava delavsko pravo v zakonih, ki urejujejo odnošaje posameznih pridobitnih panog, prihajamo do tega, da se morajo eni in isti členi delavskega zaščitnega zakonodavstva v več zakonih ponavljati.
So pa še važnejši razlogi, ki govore za zgornje stališče. Inšpekcije dela, uradi za zavarovanje delavcev, delavske zbornice, borze dela in vsi ostali organi delavske zaščite se morejo razviti v jačje socialno-politične faktorje samo, če so organizirani za vse pridobitne panoge skupno. Razcepiti te organe na razne pridobitne panoge se pravi povečati njih odvisnost od poslodavcev in njihovih organizacij. Kot primer naj navedemo samo posebno organizacijo bratovskih skladnic. Tajnik delavske rudarske organizacije tu že ne more biti predstavnik v rudarskem zavarovanju, ker je postal kot tajnik privatni nameščenec, pa čeprav je po svojem pravem poklicu rudar in je delal večji del svojega življenja v rudniku. Pravi, še zaposleni rudarja zopet nimajo časa za izvrševanje predsedniških funkcij v glavnih bratovskih skladnicah. Tro je za poslodavce in za rudarsko oblast zopet razlog, da v upravi bratovskih skladnic ne more biti čiste paritete.
Razcepiti delavsko zaščito na poedine poklicne panoge, se pravi delavsko zaščito desorganizirati in podrediti vplivu poslodavcev.
Ni končno niti to vseeno, ali je preodka-zano skrbstvo za delavsko zaščito posebnim državnim' oblastem, ali državnim oblastem, katerim je poverjeno tudi skrbstvo za druge, prvim mnogokrat nasprotujoče interese. Ena in ista osebe ne more biti istočasno dober državni pravdnik in dober zagovornik. Tako na primer generalna direkcija za šume in rude ne bi smela biti istočasno direkcija državnih rudarskih podjetij in najvišja socialno zaščitna oblast za rudarske delavce. Isto velja za generalno direkcijo državnih železnic.
Če se razcepi delavska zaščita po poklicnih panogah, bo poverjena skrb za nasprotujoče si interese enim in istim državnim organom, skrb za ene in iste interese pa raznim državnim organom.
Bolj nego jasno je, da je taka organizacija delavske zaščite za delavstvo škodljiva. Zato stoji delavstvo na stališču: Obrtni in rudarski zakon se mora omejiti na urejevanje odnosov, v katerih stoje rudarska in obrtna podjetja med seboj in napram državnim in samoupravnim oblastem. Delavska zaščita mora biti predmet posebnih zakonov.
Obrtni zakon in zakon o zaščiti delavcev sta dva paralelna zakona. Rudarski zakon je poseben zakon, ki urejuje posebne odnose rudarskih podjetij, ki z zgornjimi splošnimi zakoni niso že urejeni.
Pri tem položaju nima smisla, da bi se ponavljale v obrtnem ali rudarskem zakonu odločbe zakona o zaščiti delavcev.«
Gotovo ne bo v škodo naši socialno politični zakonodaji, če se bodo upoštevali pri reviziji naše socialno politične zakonodaje zgoraj navedeni razlogi. V tem slučaju bi bilo treba misliti na to, da bi se obdelalo nekaj tvarine, ki je bila obdelana dosedaj v spcci-jalnih zakonih, a spada v zakon o zaščiti delavcev, v obliki novel k zakonu o zaščiti delavcev.
Proslava 50 letnice
Zveze hrvatskih obrtnikov
SuSak, 24. julija. (Tel. »Slov.«) V nedeljo. 28. t. m. se bo vršila proslava 20 letnice zveze hrvatskih obrtnikov v Dalmaciji, na kateri bodo sodelovale vse primorske obrtniške organizacije. Ob 10 dopoldne se bo vršila v mestni posvetovalnici slovesna seja, nato pa
I..iii|./tf ,- nAniriiAf.nl.. D*	T,	. .	, ,
Sunite* . Fvi,...ju.uhii nc/,. — rupuinne oodo udeleženci napravili izlet na Krk s parnikom Jadranske plovidbe.
Prva pot Sv. Očeta iz Vatikana
Rim, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Za jutrišnjo veliko procesijo sv. zakramenta so sedaj končane vse priprave. Ne bodo so izdajale nobene vstopnice. Prebivalstvo bo imelo prost pristop, dokler prostor ne bo popolnoma napolnjen. Procesija so bo začela še le ob šestih popoldne, vhodi pa se bodo zaprli že ob petih. Trga pa no bo smel zapustiti nihče, dokler ne bo procesija končana. V okolici škofijske zveze se navaja, da bo po 59 letih prišel Kristus sam v slavnostnem sprevodu in povrnil svo-
jega zastopnika na zomlji zopet češčonju velikega Rima. Končno poživijo oklic vernike, naj ne motijo procesije z vzklikanjem in pozdravljanjem.
Rim, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Papeški prvi uradnik vatikanskega mesta objavlja danes po naročilu papeža, da v četrtek, ko bo papež prvič po letu 1870. zapustil Vatikan, ne bo pripijščen na trg sv. Petra noben fotograf in noben kinooperater.
Pred likvidacijo češko-madžarskega spora
Budimpešta, 24. julija. (Tel. »Slov.«) V | nasprotju z današnjimi praškimi vestmi, da bo češkoslovaška vlada izročila svoj odgovor na zadnjo madžarsko noto glede dogodka v Hidasnemetyju še le v četrtek, je češkoslovaški poslanik v Budimpešti že danes izročil madžarski vladi češkoslovaški odgovor. Zunanji minister Valko je sprejel noto in izjavil češkoslovaškemu poslaniku, da jo bo natančno proučil.
Češkoslovaška nota še enkrat opisuje dogodke, ki so se izvršili v zvezi z aretacijo železniškega uradnika Peche v Hidasnemetyju, in poudarja, da se češkoslovaško železniško osebje v Hidasnemetyju čuti strahovano, radi česar je smatralo češkoslovaško železniško ravnateljstvo za potrebno, da se železniški promet prekine.
Nota se sklicuje na razburjenost, ki jo je povzročila aretacija Peche, in našteva žalitve, katere so se dogajale le češkoslovaškemu železniškemu osebju na obmejni postaji Hidas-nemety v 1. 1923 in 1924 ter ugotavjla, da zadnja madžarska nota ni sposobna, pomiriti razburjenje češkoslovaškega javnega mnenja. Češkoslovaška nota naglasa dalje, da bo češkoslovaška vlada posvečala največjo pozornost procesu proti Pechi, ker more samo kazenska preiskava podati prava pojasnila o posameznih podrobnostih. Češkoslovaška država si pridržuje pravico, da bo svoje državljane odločno podpirala, če ji bo mednarodno pra-
vo tekom kazenskega procesa dalo za to povod in možnost. Češkoslovaška vlada se nikakor noče dotikati suverenosti madžarske države, smatra pa ravno v smislu obstoječega železniškega dogovora za potrebno, da na vsak način jamči za svobodo železniškega prometa med obema državama. Pritožuje se proti postopanju madžarskih uradnih organov v zvezi z aretacijo Peche, ki ogroža normalno izvrševanje železniškega dogovora. Končno izjavlja nota, da bo češkoslovaška vlada pustila železniškemu ravnateljstvu popolno svobodo, da se v sporazumu z ravnateljstvom madžarskih državnih železnic zopet začno pogajanja za promet preko Hidasnemetyja.
Praga, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Z merodajnc češkoslovaške strani se izjavlja z ozirom na novo češkoslovaško noto, da je javnost dogodke v Hidasnemetyju precenjevala, in sicer pred vsem radi tega, ker se je v Budimpešti objavila prva češkoslovaška nota, ki ni bila namenjena za javnost in je bila sestavljena precej ostro. Ustavitev želzniškega prometa preko Hidasnemctyja ni pomenjala retorzije, temveč je bila mišljena samo kot jasen protest proti postopanju madžarskih oblasti ter je bila povzročena pred vsem radi razburjenja češkoslovaških železničarjev. Če Češkoslovaška danes odstopa od nekaterih zahtev svoje prve note, je to samo logična konsekvenca madžarskega odgovora. Ni torej na mestu, da bi se v tej zadevi govorilo o češkoslovaškem umiku.
Tovarna plinov zletela v zrak
Berlin, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je v berlinskem industrijskem predkraju Borsig-walde pripetila nenavadna eksplozijska katastrofa. V zrak je zletela tovarna /,a izdelavo ^omprimiranih plinov. V tovarni je bilo na. tisoče izgotovljenih plinskih posod s kompri-miranim kisikom in acetilenom, ki so več ur zapored neprestano eksplodirale. Zato je bilo gasilcem onemogčeno, priti na kraj nesreče, ker so posode daleč na okoli ogrožale občin-
Kellogova pogodba
v veljavi
Berlin, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Washing-tonska vlada bo danes na slovesen način uveljavila Kellogovo pogodbo. Do sedaj je iz diplomatskih razlogov manjkala ratifikacija Japonske, ki pa se je sedaj izvršila. Kellogovo pogodbo je v avgustu 1928 podpisalo 15 držav, pozneje pa ji je pristopilo nadaljnjih 25 držav, tako da jo bo sedaj uveljavilo 40 držav.
Kako ie z meddržavno honlerenco
London, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Na zelo dobro informiranem mestu se danes na sledeči način označuje stališče raznih držav glede kraja in programa vladne konference: Francija odklanja London, je pa pripravljena, takoj od-poslati francosko delegacijo na Itak drug kraj kontinenta. Nemčija odklanja Bruselj in Pariz ter predlaga predvsem Luzern. Belgija odklanja Haag in je pripravljena iti v London ali v kak drug kraj kontinenta, razen Holand-ske. Ko je Nemčija odločno in brezpogojno odklonila angleški predlog glede Bruslja, je Anglija v diplomatskih razgovorih zopet predlagala London kot kraj konference, Id je za Anglijo najprimernejši. Javnost dobiva vtis, da smatra sedaj Anglija kraj konference za vprašanje druge vrste, dočim polaga važnost na to, da se konferenca skliče kmalu in da se pospešeno rešijo na odločilen način vsi pravni problemi, ki so nastali po vojni
Demisšja lorda Lloyda
London, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji poslanske zbornice je nastala velika senzacija, ko je zunanji minister Henderson izjavil, da je višji komisar v Egiptu lord Lloyd demisijoniral. Vlada bo v petek podala izjavo o vzrokih demisije in o njeni zgodovini De-misija je brez dvoma v zvezi s tem, da je Hen-derson že pred 14 dnevi v razgovoru z novinarji govoril o uspešnih pogajanjih z Egiptom. Očividno je, da je Henderson v teh razgovorih v večji meri govoril za egipsko stališče, kakor je to všeč lordu Lloydu.
Aretiran vohun
Pr«ga, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Radi suma vohunstva je bil danes v Bratislavi aretiran I šofer Ivan Clement, bivši avstro-ogrski častnik, ki je baje vohunil za Madžarsko,	|
stvo, tako da je do 500 metrov daleč bila vsa okolica posejana z razbitimi deli posod. Radi neprestanih eksplozij so bile več ali manj poškodovane tudi sosedne tovarne. Pri eksploziji je bilo ranjenih 12 oseb, k sreči pa ni bilo smrtnih žrtev. Govori se, da je eksplodiralo vsega skupaj 2000 acetilenskih posod. Šele dve uri po prvi eksploziji se je mogla približati požarna bramba. Posrečilo se je, da so izolirali glavni tank, ki do tedaj še ni eksplodiral.
Sovjeti nepopustljivi
Pariz, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Ruski poslanik je danes obiskal Brianda in mu izrekel zahvalo svoje vlade za Briandovo intervencijo v konfliktu s Kitajsko. Pri tem jc pripomnil, da ruska vlada žalibog ni v stanu, iskati skupno s francoskim zunanjim ministrom mirno rešitev konflikta, ker je zaenkrat radi postopanja kitajske vlade vsak sporazum nemogoč. Na koncu je ruski poslanik podal svečano zagotovilo, da Rusija najodločneje vztraja pri načelu mini.
v Perziji
Berlin, 24. julija. (Tel. »Slov.«) »Vor-warts« poroča iz Teherana, da se Anglija in Rusija vmešavata v perzijske zadeve, da so angleški letalci metali bombe na vstaše v južni Perziji in da je poseben ruski odposlanec, ki je prišel v Teheran z letalom, ponudil Riza Kan Peleviju pomoS sovjetske vlade za udušitev vstaje. Vstaši so izborno preskrbljeni s strojnimi puškami in municijo angleškega izvora.
V
"'i m na
Pans, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Vseh 95 udeležencev predsedstvene seje komunistične stranke, ki so bili aretirani v nedeljo, je bilo obtoženih radi komplota proti varnosti države. Obenem so bili aretirani še nadaljnji štirje člani predsedstva komunistične stranke in pa trije člani predsedstva komunističnih strokovnih organizacij ter nekateri drugi komunisti. V pisani i komunističnih strokovnih organizacij so aretirali 10 inozemcev, katere so poslali čez mejo. Pri strokovnih organizacijah so zaplenili dva tovorna avtomobila z obte-žilnim materijaloni.
Praga, 24. jul. (Tel. »Slov.«) V tajništvu komunistične stranke je bila danes hišna preiskava, pri kateri je bij zaplenjen pomnoževalni aparat in mnogo pismenega materijala.
Zboljšanje stanja
dr. Miillerja
Heidelberg, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Danes jc bil izdan sledeči komunike o zdravstvenem stanju državnega kanclerja dr. Miillerja: Po današnji preiskavi državnega kanclerja sc lahko govori o tem, da zdravljenje napreduje. Bolnik že lahko vživa lahko hrano^
Nesreče
Utonil je sinoči pri kopanju v Ljubljanici na Špici Bevčič Albin, uslužbenec pri Alonia-Company. Bil je bolan na srcu ter ga je nenadoma zmanjkalo. Verjetno je, da ga je zadela kap.
Truplo pokojnega Vinka Habeta, ki se je ponesrečil v triglavski steni, so sinoči prepeljali v Ljubljano. Pogreb se vrši danes ob 17. s Tabora.
*
Split, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Delavec Josip Krivič je včeraj na svojem posestvu pc nesreči zanetil ogenj, ki se je vsled velike suše in vetra hitro razširil. Delavec je skušal ogenj sam pogasiti, med tem pa ga je objel plamen in je zgorel.
Osijek, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Pretekli leden sta bila aretirana v Četini občinski blagajnik Filip Birtič in občinski uradnik Teodor Jovičič pod sumnjo, da sta podnetila ogenj v občinski hiši z namenom, da uničita knjige in blagajno. Birtič pa je bil na podlagi svoje izjave izpuščen na svobodo.
Zagreb, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Na zagrebški periferiji sc je danes zgodila težka nesreča. 20-letni delavec Ivan Kirin je zgodaj zjutraj peljal proti Zagrebu voz. Na Krugah se je nenadoma utrgal električni vod, ki je bil postavljen šele pred nekoliko dnevi, ter padel Kirinu na glavo. Električni tok je oplazil nesrečnega delavca tako hudo, da ga je vrglo pet metrov daleč ter je ostal pri priči mrtev.
Split, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj sta se zgodili dve nesreči pri Opuzenu na Neretvi Parnik »Bojana« je napravil po reki izlet. Na krovu je bilo 80 izletnikov. Nesreča je zahtevala, da je Rade Radelič, ki je potoval v Gradec, padel preko železne ograje v vodo in utonil. — Včeraj ponoči pa je neki drugi parnik na Neretvi naletel na ladjo, ki je vozila pesek. Ladja se je vsled trčenja potopila.
Praga, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Huda vročina zadnjih dni je povzročila več nesreč. V Znojmu na Moravskem se je radi vročine zmešalo vpo kojenemu uradniku Flesingerju. V Pladnu pri Plznu je solnčarica zadela vlakovodjo nekega tovornega vlaka, ki je padel s stroja in si zlomil tilnik. Tudi iz Heba in Jablonic poročajo, da je radi solnčarice umrlo več ljudi.
Drobne vesti
Na Sušaku vlada poslednje dni velika vro čina. Tako je kazal toplomer danes na solncu 43 do 53 stopinj, v senci pa 33 do 35 stopinj Celzija.
Zagreb, 24. jul. (Tel. »Slov.«) V noči od torka na sredo je umrl v 62. letu starosti dš\ Ernest Spies, odvetnik in kraljevski županijški tajnik v pokoju. Pokojnik je doma iz Vinkov-cev ter je dovršil vseučilišče v Gradcu. Postal je odvetnik, začetkom vojske pa je bil imenovan za civilnega komisarja v Belgradu. Po dveh letih službe je bil na lastno prošnjo premeščen kot vladni tajnik v Zagreb, kjer so ga po osvoboditvi vpokojili. Ko pa se je osnovala oblastna samouprava, je bil imenovan za predstojnika oddelka oblastne samouprave v Zagrebu.
Belgrad, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne so prispeli z letalom iz Bukarešta v Novi Sad predstavniki romunskega Aero-kluba pod vodstvom predsednika kluba, princa Bibescu in glavnega tajnika romunskega Aero-kluba, polkovnika Pupescu. Na letališču so sprejeli romunske goste poveljnik letalstva, major Tomič in letalec Sondermayer. Romunski delegati bodo imeli z našimi konferenco, na kateri se bo natanko določil program letalskih tekem, ki se bodo vršile letos v Romuniji. Po končani konferenci se bodo romunski delegati jutri opoldne vrnili v Bukarešt.
Split, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Snoči se je končal IV. pomorski propagandni tečaj Jadr. Straže, ki se ga je udeležilo 12 udeležencev iz cele države. Udeleženci so pregledali zanimivosti Splita ter pomorske in industrijske naprave in so tudi sodelovali na propagandnem nočnem ribolovu. Razen tega je oblastni odbor Jadranske straže priredil' udeležencem tečaja več predavanj, od katerih omenjamo predavanje Riharda Katalaniča - Jeretova o življenju našega naroda. Msgr. Bulič je imel predavanje o arheološki preteklosti Primorja, dr. Vekoslav Lav o Jadranski straži in svetnik Doležal o društvenem glasilu Jadranske straže. Udeleženci so si ogledali tudi Šibenik, na kar so odšli na svoje domove.
Scfija, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Urednik lista »Mladeska duma« Cvetan Kolarov ter urednik lista »Mladeška iskra« Ivan Iljčev sta po treh letih zapora obsojena radi komunistične propagande.
Sofija, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Policija je v parku Borisova gradina v Sofiji aretirala 60 nezaposlenih oseb, ki so večinoma iz notranjosti države. Izgnali jih bodo iz prestolice.
Varšava, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil v Varšavi otvorjen VIII. kongres mednarodnega kirurškega društva, ki se ga je udeležilo nekoliko stotin delegatov iz raznih držav. Otvoritvi kongresa je prisostvoval notranji minister Sladkovski, ki je pozdravil kongres v imenu vlade. Prcdsedništvo kongresa je položilo venec na grob neznanega junaka.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Nevihte, viharji, padec temperature (polarna fronta). Južne Alpe: V četrtek ali petek ohla-jenje z nevihtami.

/ /
Koledar
Četrtek, 25. julija: Jakob (Radoslav) st., apostol; Krištof, mučenec.
aj/e novega
Žična železnica
Kočevje - Osilnica
Visok jubilej mašništva
J e ž i c a , 23. julija.
Včeraj jo slavil naš gosp. župnik Košir Franc zelo lep jubilej. Minulo je namreč 40 let, kar je prvič bral sv. mašo pri Materi božji na Rožniku. • Malo je gospodov, ki bi pri tej starosti, bili še tako mladostno čili na duhu in na telesu. Okrog gospoda jubilanta se je včeraj popoldne zbral intimen krog njegovih posavskih prijateljev in ga spremil na Rožnik zahvalit se nebeški Kraljici, zvečer pa so se sestali pri Alešu, kjer so se vrstile gospodu jubilantu na čast napitnice, prežete vse ljubezni do svojega župnika, ki je pred nedavnim časom obhajal desetletnico, kar je prišel na našo Ježico. Gospodu župniku kličemo tudi na tem mestu: Bog Vas ohrani še lepo dobo let zdrave in zadovoljno med nami I
Ne veš ne are, ne dneva!
Smrt vojaka v valovih Save.
Krško ob Savi, 23. julija.
Tu je nastanjen oddelek vojakov geografskega instituta. Med temi je bil tudi Slovenec 27 letni Janez Eržen iz Žabnice pri Škofji Loki kot sluga pri višjem častniku. Ker je njegov gospod v soboto 20. t. m. odšel po opravkih v Celje, je imel Janez čas, da se je šel popoldne kopat v Savo pri Blanci. Nesreča pa je hotela, da je pri skoku v vodo tako nesrečno zadel z glavo ob skalo, da je smrtno nevarno ranjenega odneslo. Vsaka pomoč je bila izključena. Potegnili so ga šele v nedeljo dopoldne iz vode tu pri Krškem. Truplo je ležalo v mrtvašnici na tukajšnjem mestnem pokopališču, kjer je bilo danes pokopano na svečan način. Ob navzočnosti domačega g. župnika in kapucinskega p. gvardijana je blagoslovil truplo leskovški gosp. dekan. Poseben sijaj je dala pogrebu navzočnost g. generala Boškoviča v prisotnosti mnogih častnikov in godba mestne požarne brambe, ki je igrala pokojniku v slovo več genljivih žalostink.
Najbolj genljiv prizor pa je bil, ko je navzoča 70 letna mati ponesrečenega sina zadnjikrat naredila križ v slovo na njegovo krsto v velikih skrbeh za njegovo neuntrjočo dušo. Sin je namreč bil že celo desetletje z doma in si jc dokler ni nastopil vojaščine kot rudar služil kruh po južnih krajih države. Pa molitev materina ga je spremljala vsepovsod in lo naj ji, osiroteli, daje upanje, da je bila sodba božja njenemu ljubljencu milostljiva! — V njenem imenu pa vsem, ki so pripomogli k lepemu pogrebu stoteren: Bog plačaj! — in vsem, ki bero o nesreči: Bodi pripravljen, ker ne veš ne ure, ne dneva!
Letina ob Kolpi
Kostel ob Kolpi, 23. julija.
Letošnja košnja je končana. Sena je precej več riego lani. Sploh vsa letina dobro kaže, zlasti krompir in koruza. Tudi žito bi bilo dobro, da ni toliko miši, ki delajo silno škodo; na nekaterih njivah so uničile skoraj ves pridelek. Take mišje nadloge pri nas nihče ne pomni in ljudje ne vedo, kako bi si pomagali. Zadnje tedne je jako lepo vreme, ki pa grozi s sušo, če ne bo kaj kmalu dežja. V teh julijskih dneh sploh pri nas rada pritisne suša.
Mišice in živce krepi solnčenje ako se maže telo z originalnim Niggerol oljem ali kremo (Patent št. 5922) za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
Orogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
Kočevje, 24. julija.
Problem zveze Slovenije z morjem, na katerem se je pred leti toliko delalo, je sedaj z dovoljenjem prometnega ministra vsaj delno rešen. No vemo sicer v kolikem času se bo izvršila uresničitev žične proge, vendar pozdravlja kočevsko prebivalstvo to odločbo ministra dr. Korošca. Neizmerni zakladi, ki jih imajo baš kraji, ki bodo po novi žični progi prišli nujno v poštev to je Koče — Kočevska reka, Borovec (ne Banovec, kot je bilo pomotoma poročano!), Osilnica in še dolina Ča-branke, v lesu in rudninah, so bile dosedaj popolnoma nedotaknjene, ker bi bila produkcija in eks-ploatacija radi ogromnih prevoznih stroškov do železnice v zgubo. Prebivalstvo v teh krajih je revno, njih bogastvo, dosedaj za nje mrtvi kapital, pa bo jih obogatilo. Upajmo, da bo skupina okrog gosp. Josipa lica začela takoj s trasiranjem, da se čim prej uresniči vsaj delna rešitev gospodarskega vprašanja zveze Slovenije z morjem.
Vzgled pasje zvestobe
Trbovlje. 24. julija.
Gosp. Arzenšek, podjetnik avtobusne vožnje, ki je umrl meseca aprila, je nekoč dobil mladega psa volčje pasme, ki ga je spremljal kot varuh in tovariš po vseh njegovih potih. Gospodar je psa imel zelo rad, pes pa se je svojemu gospodarju za njegovo naklonjenost oddolžil z zvestobo Ko je gospodar umrl, je pes ostal sam in žalosten, kakor bi čutil, da ni več gospodarja. Ljudje v Trbovljah so poznali psa, ki jo tekel okrog, toda nič posebnega niso našli na njem. Nekega dne pa je nekdo povedal, da že več dni opazuje psa, da vsak večer odhaja ob gotovi uri na pokopališčr, kjer ostaja dalj časa. Začeli so se za psa zanimati tudi drugi in ugotovili, da pes res vsak večer obišče na pokopališču grob svojega umrlega gospodarja ter ostaja tam kake pol ure. Potem pa se vrača po poti za hišami čez travnik zopet domov. Nekateri so poskušali psa zvabiti k sebi, ko je odhajal na pokopališče. Nobeno vabilo ga ni odvrnilo od njegove poti. Metali so mu že meso in kosti, da bi ga odvrnili. Vse brezuspešno! Ko pes koraka na pokopališče, se ne dotakne ne mesa ne kosti.
Ta ganljivi zgled pasje zvestobe svojemu gospodarju je marsikoga ganil, vsem pa potrdil žalostno resnico, ki jo vidimo vsak dan okrog sebe: Mnogo, mnogo ljudi je med nami, ki svojim živim bližnjim in najbližnjim niso tako zvesti, kakor je zvest ta pes svojemu umrlemu gospodarju.
Peronospora ogroža vinograde
Slovenska krajina, 23. julija.
Prve pomladanske dni se je videlo, da vinogradi v Slovenski krajini od mraza niso bili tako prizadeti ko vinogradi v sosednih Slovenskih goricah. Suhega trsa skoraj ni bilo videti nikjer. Vse je poganjalo in trta se je tudi z grozdjem obložila. Mnogi gospodarji so izjavljali, da ne bo slabša letina ko lanske jeseni. Ko je začelo grozdje cvesti, se je hipoma vse spremenilo. Po vročih dneh je prišel nenadoma silen dež. Zapustil je usodne posledice. Trto je napadla peronospora. Najprej se zajedla v listje, kmalu pa je prešla tudi na grozdje. Vinogradi nudijo žalostno sliko. Listje je suho, grozdje črno in je začelo odpadati. Napadene so vse vrste. Samo šmarnica je ostala zdrava. Peronospora ne divja povsod v enaki meri. Mnogi vinogradniki izjavljajo, da so s trgatvijo že končali, ker je uničeno skoraj vse, drugi vinogradi pa so še nekoliko bolj ohranjeni. Ker pa se bolezen širi še naprej, tudi ti niso varni pred njo. Kakor vse kaže, bo trgatev letos minimalna in vinogradi najbrž ne bodo dali niti tretjino lanskega pridelka.
Obloženi komunistične propagande
Maribor, 24. julija.
Danes se je pred senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila obravnava proti štirim osebam, ki so bile obdolžene komunistične agitacije iri organizacije. Obtoženi so:
Breznik Albin, sin nadučitelja v p., rojen 11. junija 1898 v Ptuju, pristojen v Maribor, žel. uradnik v Mariboru, stanujoč v Linhartovi ulici št. 16.
Njegova žena Breznik Marija, rojena 31. avgusta 1893 v Mariboru, že kaznovana radi komunistične propagande.
Spole n a k Ivan, rojen 26. januarja 1901 v Mariboru, pristojen v Breg pri Ptuju, samski, kovač v delavnici državnih železnic, stanujoč Ptujska cesta št. 6.
K r o p i č A 1 e k s a u d e r, rojen 23. februarja 1911 v Mariboru, tja pristojen, ključavničarski vajenec pri »Kovink na Teznu, že kaznovan.
Vsi štirje so obloženi, da so meseca oktobra 1928 razpečevali plakate za komunistično propagando. Priloženi so bili lističi: »Skrij! Prečitaj! Daj skrivno dalje! Resnična beseda mora kljub vsemu na dan.t Konec je slavospev komunizmu, širili so tudi dopisnice s komunističnimi slikami. Državni pravdnik predlaga obsodbo za vse štiri obtožence po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921 in kazen po čl. 1 odst. 2 citiranega zakona.
Senatu je predsedoval viš. sod. svetnik Zem-ljič, votanli: v. s. svetniki Tombak, Dev in Vido-vič. Državno pravdništvo zastopa državni pravnik dr. Zorjan. Zagovorniki: višji svetnik Ravnihar, dr. Lemež iz Ljubljane in dr. Igor Rosina.
Dvorana št. 53 je bila polna radovednega občinstva. Posebno dobro so bili zastopani bivši voditelji mariborskih socialistov. Med občinstvom sta bila tudi oče in mati Breznika.
Obtoženci so prišli v dvorano v spremstvu jetniškega stražnika. Bili so mirni. Le Marija Breznik, ki ima črne, kratko postrižene lase, črne žive oči, je živahno motreč in smehljaje iskala znancev med občinstvom.
Breznik, Breznikova in Spolenak tajijo vsako sodelovanje pri komunistični propagandi. Spolenak je izpovedal, da so pri socialističnih strokovnih organizacijah vodilni možje ovajali opozicionalce in take, ki so kritizirali neprimerno delo v strokovnih organizacijah, kot komuniste. Obtežilno za ostale obtožence je izpovedal najmlajši obtoženec Kropič, ki trdi, da je dobil v Breznikovein stanovanju komunistične spise in slike.
Kot priča, ki je izpovedal zelo obremenilno za Breznika in njegove tovariše, je bil zaslišan zidarski polir Weissbacher Franc iz Celja. Kot na-daljne priče so bili zaslišani: Ledinek Karel, Weissbaeher Marija in Stankovič Jovan.
Pas ji dnevi
Ne zamerite, res pa jc le, naj reče, kdor čc in kar če: pasji dnevi so dobili ime po psu. Po katerem? Ta pes je sicer skrit v meglo praznover-skega misticizma, čeprav je nekoč živel na svetu, se sprehajal in lajal. Pa poglejmo in iščimo, kaj nas uči zgodovina pasjih dni.
Dandanes velja za pasje dni oni čas od dneva, ko stopi solnce v znamenje leva in to je 23. julija do prestopa solnca v znamenje device dne 23. avgusta. Pasji dnevi so torej le še koledarski pojem brez posebnega pomena. Govorimo sicer še o pasjem vremenu, pasji vročini, pasjih počitnicah, pasjih potovanjih in o pasjih časnikarskih racah, nič več se pa ne spominjamo prastarih običajev pasjih dni. Brez zvoka in pomena gredo pasji dnevi že stoletja mimo nas.
Včasih je bilo to drugače. Tedaj se je vsako feto praznoval pričetek pasjih dni na zelo prazničen način. V začetku petnajstega stoletja so govorili še o »pasjem dnevu«, dandanes pa govorimo že v množini. Ta izraz pa je samo še prevod latinskega imena dies canicularis, ki se ga jx3služuje tudi na primer Plinij v svoji slavni knjigi o naravoslovju. Canicula, »psiček«, ali pa tudi canis, »pes« so rekli Rimljani najsvetlejši vseh zvezd stalnic. — Siriju, ravno tako pa tudi vsemu ozvezdju okrog nje.
Zadnji dnevi Mesije
»Zadnji dnevi Mesije«, pasijonska dra ma v treh delih, se ponovi v soboto 27. t. m. ob 8 zvečer na prostem v Mladinskem domu — Kodeljevo po znižanih cenah. Delo je posneto iz sv. pisma in nam predstavlja zadnje dneve trpljenja našega Izveličarja. Vprizoritev je dosegla pri vsel dosedanjih predstavah velik uspeh.
Temu ozvezdju so rekli »canis maior« — »vati k i j>es«, v nasprotju s sosednjim ozvezdjem, ki mu je bilo ime samo »canis minor« — »mali j>es«. Ime glavne pasje zvezde Sirija, so Rimljani dobili zopet od Grkov, ki so je pa dejali »Scirios«. Toda še Grki se niso posluževali samo tega imena, temveč so svetlo zvezdo zmerjali tudi z imenom »Kyon« — pes. Pragrški »Seirios« pa so si izposodili od Arabcev. Arabci so se nekaj spoznali na zvezde in so to zvezdo imenovali »el Šira«, to je »bleščeča se«, »el Širajan« pa so Arabci rekli obema najsvetlejšima zvezdama »velikega« in »malega psa«, to je Siriji in Prokijonu.
Čeprav so Arabci, Grki in Rimljani zelo častili veliko »pasjo« zvezdo, so jih prekašali še Egipčani, ki so to zvezdo častili po božje. V starem Egiptu je nastal ves kult Sirija in iz Egipta sc je razširil še na ostale dežele. Tempeljski svečeniki in zvezdogledi so že v prastarih časih spoznali, da prične Nil ravno tedaj naraščati, kadar sveti v najtemnejših nočeh Sirij najsvetlejše, tako, da ga vidijo ljudje še pred solncem. Od Nilovih poplav pa jc bila vendar odvisna vsa blaginja in blagostanje, odvisna je bila plodnost Egipta. V glavnem mestu Egipta Menifisu so pričeli ti dnevi 19. julija, v takozvani »helijakovi« noči (po grškem Heliju — solncu). S tem dnevom so pričenjali Egipčani svoje lelo in praznovali veliko slovesnost. Radi tega, ker niso vpoštevali prestopnega leta, se je ta praznik vedno bolj premikal in se je šele po 1460 letih zopet vrnil na 19. julij. S tem pa je nastalo zopet veliko Sirijevo leto, »Sotis« ali doba pasjih zvezd, katerega pričetek so praznovali na posebno slovesen način. Sirij je bil pri Egipčanih posvečen mogočni boginji vsemirja Izidi. Poleg številnih priimkov, ki so krasile Izido, je bil tudi Sati, Satit ali Satis, to je »naplavljajoča« (namreč Nil). Iz teh priimkov so si tudi Grki izposodili svojo označbo »Sotis« za Sirij. V hieroglifskih zapiskih ima Sirij neštetokrat ime Sopdet, Sopet, to je »trikotnik* in s trikotnikom so to ozvezdje tudi zaznamovali. Sotis — Sopet je Egipčanom nekaj pomenil. O pasjih dnevih pa niso vedeli nič, najbrže zalo ne, ker jim je bilo vedno vroče, povrhu tega pa o kaki »pasji draginji«, »pasjih davkih« in drugih »pasjih nadlo gah« ni bilo nič znano.
Da jc dobilo Sirijevo ozvezdje pasje ime, moramo iskati vzrok že kje drugje. Pogled na nebo nam bi morda pojasnil, posebno če mislimo na starinske označbe ozvezdij. Ni nebu vidimo poleg »velikega psa« s Siri jem in »malega« s Prokijonom ludi mogočno Orionovo ozvezdje. Orion ie bil pa identičen z babilonskim kraljem Nimrodom. svetopisemskim Nimrodom, ki je bil »velik lovec prcel Gospodom«. Nimrodu pa sta sledila na njegovih lovih vedno dva psa. Zgodovina pasjih dni segfc torej zelo, zelo daleč.
Ko smo tako razlagali zadovoljnemu Kranjcu velik pomen pasjih dni, sc je la zadri nad nas: »Kaj bi tiste babilonske in egiptovske in grške čenče! Pasji dnevi so zato pasji dnevi, ker sta v pratiki namalana dva psa, eden z gobcem naprej, drug pa z gobcem nazaj! Pa zato, ker jc sedaj človeku tako vroče, da kar jezik moli iz ust, če nima pošlene pijače, tako kot pes!«
it Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srea, migreni, žumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna Franz-Josefc-grenčica izdatno izpraznenje črev in osvoboditev tesnobnostnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef«-vodo z kelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijali in špecerijskih trgovinah.
A. P. Čehov:
Klicaj!
Božični večer je. Jefim Fomič Perekladjin, kolegijski tajnik, je odšel spat ves ne-voljen in skoraj razžaljen.
»Pusti me pri miru, nesnaga nemarna!« se je zadri na ženo, ko ga je vprašala, zakaj je tako slabe volje.
Stvar je bila taka, da se je pravkar vrnil s pojedine, kjer je slišal mnogo neprijetnih in žaljivih besed. Od kraja so govorili nasploh o izobrazbi, potem pa so neopaženo prešli na izobrazbo po službah, in tu je padlo mnogo pomilovanja, očitkov in šal radi nikake izobrazbe. Nato pa so, kar se v ruskih družbah rado dogaja, prešli od splošnosti na poedince.
»Vzemimo na primer vas, Jefim Fomič!« se obrne h Perekladjinu neki mladenič. »Vi zavzemate precejšnje mesto... a kako ste izobraženi?«
. »Nikakor! Kdo pa pri nas išče izobrazbe?« gromovito odgovori Perekladjin. »Piši prav, pa si vse opravil!...«
»A kje ste se vi naučili prav pisati?«
»Navadil sem se. V štiridesetih letih službovanja se roka že privadi... Seveda je šlo »početka malo teže, delal sem napake, a sedaj sem se že navadil in je vse dobro...
»Kako pa ločila?«
»To je prav tako lahko ... Postavljam jih prav.«
»Hm ...« mu je ugovarjal mladenič. Pri-vada in izobrazba ni isto. To je zelo malo, če vi ločila le prav postavljate... to je malo! Vedeti morate, zakaj jih postavljate! Da! A ta vaša nezavestna ... reflektorna ortografija ni vredna piškavega boba. To je mehanično delo in nič več.«
Perekladjin je molčal in se celo nasmehnil (mladenič je bil sin državnega svetnika in zraven še v desetem uradniškem razredu), se-
daj pa, ko je legel, je postal nevoljen in razjarjen.
»štirideset let sem bil v službi,« je mislil sam pri sebi, »in nihče me ni nazval norca, a sedaj ti pride tak kritik! »Nezavesten!... Reflektoren'! Ah, naj ga vrag vzame! Mogoče znam več kot ti, čeprav nisem bil na tvojem vseučilišču!«
Ko je na ime kritika izrekel vse psovke, kar jih je poznal in se ogrel pod odejo, se je umiril.
»Jaz že vem ... in razumem ...« je dremajoč premišljeval. Toliko menda že vem, da ne bom napisal dvopičja tam, kjer je treba vejico. Da, tako gre ta reč, dragi moj fant... Človek mora prej kaj preživeti in biti v službi, šele potem boš sodil stare ljudi!«
V zaprtih očeh zaspanega Perekladjina je skozi kopico mračnih in rogajočih se oblakov kot meteor preletela ognjena vejica. Za njo druga, tretja in kmalu je bilo vse ozadje, ki se mu je širilo v domišljiji, pokrito s kopicami vejic...
»Naj še te vejice vrag vzame!«... je premišljeval Perekladjin, ko je občutil, kako prijetno mu omedlevajo udi od bliskovitega sna. »Saj jih razumem, za vsako ti najdem prostor, če hočeš ... in to ... z zavestjo, a ne samo tako... se vejice postavljajo na razna mesta, kjer treba in ni treba. Pišejo se pred »kateri« in »da«. Če pri popisu naštevaš uradnike, jih ločiš z vejico. Saj vem!«
Zlate vejice so se zasukale in izginile. Na njihovo mesto so priletele ognjene pike.
»Piko pa postaviš na koncu spisa. Kjer se je treba dlje oddahniti od čitanja, tam je že pika. Za vsemi daljšimi stavki mora biti pika, da tajniku pri čitanju ne izleze smrkelj! Sicer se pa nikjer drugje ne piše pika...
Spet so pridrvele vejice'... Mešajo se s pikami, vrtijo se — in Perekladjin vidi cele kupe pik z vejicami in dvopičij
Te tudi poznam,« si je mislil. Kjer je
vejica premalo, a pika preveč, tam zapišem podpičje. Pred »no« in »vsled« se zmerom piše podpičje. No, in dvopičje? Dvopičje se pa piše za besedami »sklenili smo« in »rešili smo«...
Vejice in dvopičja so ugasnila. Prišla je vrsta na klicaje, ki so prileteli iz oblakov ...
»Glej čudo: vprašaj! Če bi jih bilo na tisoče, bi vsem našel mesto, ker se pišejo vedno, kadar kaj vprašuješ ali kakor se pravi v spisu, preiskuješ. »Kam je prenesen ostanek tega in tega leta? ali »Ali je policija našla neko Ivanovno?« itd.
Vprašaji so z odobravanjem prikimali s svojimi kljukicami in se na mah, kot bi jim kdo zapovedal, sprevrgli v klicaje.
»Hm! V pismih se to ločilo večkrat rabi. »Milostljivi gospod!« ali »Vaše blagorodje, oče in dobrotnik!« Kedaj pa se ta šent rabi v listinah?«
Klicaji so se še bolj iztegovali in pričakovali ...
»V listinah se pišejo, kadar ... kadar... kadar... kako je ta reč? Res, kedaj jih poslavljamo v listinah? Čakaj!... Ko bi se mogel domisliti!...«
Perekladjin je odprl oči iu se obrnil na drugo stran. Komaj pa je zopet zaprl oči, že so se prikazali klicaji na temnem ozadju.
»Naj vas zlodej vzame!... Kdaj pišemo klicaj?« je pomislil in skušal pregnati iz glave neprijazne goste. »Mar sem res pozabil? Ali sem pozabil... ali jih pa nikdar nisem pisal?« ...
Perekladjin je začel premišljevati o vsebini vseh listin, kar jih je napisal v štiridesetih letih službovanja; pa če je še tako mislil in še tako gubančil čelo, v vsej svoji preteklosti ni našel niti enega klicaja.
»Oh, ta nesreča! Štirideset let sem pisaril in niti enkrat nisem rabil klicaja! Hm... le kje se piše ta dolgi vrag?
'z vrst ognjenih klicajev se je prikazal
porogljiv in zaničljiv mladeničev obraz .. Celo klicaji so se mu rogali in se zlili v ogromen klicaj.
Perekladjin je stresel glavo in se jo nasmehnil.
»Za vraga, kaj je vendar to...« pomisli Perekladjin. »Jutri moram vstati za k rani maši, a še zmerom mi roje po glavi te neumnosti... Fuj! No, kedaj ga rabimo? Tu imaš sedaj privado! Tako si si privadil roko! V štiridesetih letih nisi napisal enega klicaja! A?
Perekladjin se je prekrižal in zatisnil oči, pa jih takoj zopet odprl; na temnem ozadju je bil še vedno klicaj.
»Fuj! Na ta način ne zaspiš vso noč! Marfuša!« se obrne k ženi, ki se je hvalila, da je študirala v zavodu. »Ali veš, dušica kedaj v spisih postavljamo klicaj?«
»Kako ne bi vedela! Nisem se zastonj sedem let učila v zavodu. Iz glave znam vso slovnico. Ta znak pišemo, kadar se obračamo do koga, pri vzklikih in kadar hočemo pokazati zanos, jezo, veselje, nevoljo in druga čuvstva.«
»Tako, tako,« premišljuje Perekladjin »Zanos, jeza, veselje, nevolja in pa drug? čuvstva!«
Kolegijski tajnik se je zamislil.
Štirideset let je pisaril spise, na tisoče jih je napisal, na desettisoče, pa se ne spominja vrstice, ki bi izražala zanos, nevoljo ali kaj podobnega ...
»In druga čuvstva ...« premišljuje. Ali so v spisih sploh potrebna kaka čuvstva? Saj jih lahko pišeš tudi brez čuvstev!
Zopet se je prikazal mladeničev obraz izza ognjenega klicaja. Zlobno se mu je režal. Perekladjin se jc vzdignil in sede! na postelji. Začela ga je boleti glava in po čelu mu je tekel hladen znoj. V kotu je nežno brlela svetiljka in pohištvo je bilo videti nekam svečano, čisto, povsod ie bilo poznati
Od staršev mučen invalid
V Subotici je policija te dni odkrila na periferiji mesta strašno žaloigro. V hiši nekega bogatega kmeta v Valjevski ulici so našli njegovega lastnega sina, katerega so starši od leta 1924. imeli v največji nesnagi -zaprtega v konjskem hlevu. Nesrečnežu je ime Franc Sudecki. Temu sta med vojno v Karpatih zmrznili obe nogi. Vrnil se je domov in se zdravil, vendar pa se ni mogel rešiti bolezni, ki ga je napravila za pravega ubožca. Starši so se najbrže naveličali dolgoletnega zdravljenja svojega sina ter ga kratkomalo pustili poleg konj, k^so jih bolj negovali, nego lastnega otroka. O tem so sosedje obvestili policijo, ki je prišla na lice mesta, da se prepriča o resničnosti ovadbe.
Na licu mesta je policija ugotovila, da ovadba res ni pretiravala. V hlevu so našli na ležišču iz slame in eunj nesrečnega Franca, ki je živel že pet let v tem groznem peklu. Komisija je zaslišala njegove starše, ki so izjavili, da njihov sin sam ni hotel spati v sobi z njimi. Toda Franc je pred pričami izjavil, da ga starši niso hoteli sprejeti v svoje stanovanje, ker je po materinih besedah vse zamazal. Revež je še povedal, da je leta 1924. odšel iz subotiške bolnišnice kot neozdravljiv bolnik in je od tega časa zapuščen ter brez vsake nege ležal v hlevu. Nad njim je bila privezana vrv, za katero se je oprijel, kadar se je hotel premakniti z mesta. Policija vodi vso zadevo in jo bo izročila sodišču.
Druge vesti
•k Knezoškof dr. Jeglič v potresnem obser-ratoriju pod Triglavom. Dne 22. t. m. dopoldne je počastil presvitli g. knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič s svojim spremstvom naš seizmiški observatorij pod Triglavom s svojim visokim obiskom. Z velikim zanimanjem je visoki gost sledil razkazovanju seizmografov in njih funkcij, katere mu je tolmačil prof. dr. A. Belar.
■fr Dogovorjeni prijateljski sestanek sošolcev r Železnikih se vrši v torek 30. .julija Ob 10 slovesni requiem za pokojnega tovariša Jožefa Logar. Po skupnem kosilu izleti ad libitum. — Iz postaje Skofja Loka vozi avto v Železnike v ponedeljek ob 19 in tričetrt, v torek po prihodu jutranjih vlakov okrog 8. Za prenočišča v Železnikih preskrbljeno. Na svidenje polnoštevilno!
-fr Smrt v dijaških vrstah. Iz Kranja: V torek zjutraj je v ljubljanski bolnici umrl Stanko Cegnar, stud. iur. Bolehal je že dolgo časa na hudi srčni napaki, katero pa je skušal z vestnim zdravljenjem zmanjšati. Izgledalo je, da je že ušel največji nevarnosti, kar ga je bolezen nenadoma zopet vrgla na bolniško postelj in iskati je moral pomoči v ljubljanski bolnici. Toda zanj ni bilo več leka, neizprosna smrt mu je v najlepši dobi 21 let pretrgala nit življenja. Stanko je bil tihega in mirnega značaja in je bil radi tega med svojimi znanci, posebno pa še med dijaki, zelo priljubljen. Bil je tudi član mnogih dijaških kat. organizacij. Pokoj njegovi duši, težko prizadeti družini iskreno šolanje.
fr Romarski shod v Zagorju. Drugi veliki romarski shod pri Mariji Zagorski se bo letos vršil v dneh od 2. do 4. avgusta. Vabljeni ste Marijini častilci od blizu in daleč, zlasti pa še prijatelji 'Zagorske Matere Božje s Krškega polja. Poskrbljeno je, da boste lahko vsi deležni duhovnih dobrot romarske božje poti.
fr Vsem rezervnim častnikom ljubljanskega pododbora. Uprava pododbora v Ljubljani poziva vse rez. oficirje, da ne glede na dosedanje prijave sporoče na spodnji naslov svoje točne naslove, čin, pokli cin številko svoje legitimacije, ako so bili že člani udruženja. Pri eventuelni nabavi revolverjev, železniških legitimacij in uniform se bo uprava ozirala edino le na svoje redne člane. V kratkem bomo pričeli pošiljati položnice za članarino, ki znaša 30 Din letno. Novi člani, ki žele pristopiti v društvo, naj vplačajo še poleg zgoraj navedene članarine 20 Din kot vpisnino. Na željo dobe tudi položnico. Službeni revolverji >Steyr< so po 600 Din, a se jih dobi lahko na obroke. Pisarna posluje z izjemo nedelj in praznikov ter dnevi pred temi vsak' dan od 18 in četrt do 19 in četrt v Kapiteljski ulici 7.	l
fr V Uradnem listu od 23. juh)a t. 1. ]e objavljen »Zakon o notranji upravi« (SI. novine z dne
21. junija 1929).
fr Spalna priprava v zelezmskih vagonih.
Oni, ki so kdaj dalj časa potovali ponoči z železniškimi vlaki, vedo, kako naporne so te vožnje. Jugoslovanski iznajditelj g. Dušan Glumac iz Skoplja pa je konstruiral aparat, ki omogoča spanje v vsakem železniškem vagonu. Aparat je napravljen tako, da more potnik nasloniti čelo, brado in komolce na štiri jermene, ki so pritrjeni na prtljažno polico nad glavo spečega. Posebne sponke omogočajo natančno regulacijo, tako da se more potnik na svojem sedežu udobno nasloniti, »počiti in zaspati. Aparat odgovarja vsem higijenskim zahtevam in je v svoji sestavi tako preprost,
toplo žensko roko, le ubogega uradnika je mrazilo ko da ima tifus. Klicaj mu ni stal samo pred zaprtimi očmi, ampak tudi pred njim v sobi, poleg ženine toalete in mu porogljivo kimal...
>Pisalni stroji Stroj k mu je šepetal privid in dihal s svojim hladom proti njemu. Klada brez zavesti 1
Uradnik se je pokril z odejo, toda pod odejo in ugledal privid, skril je obraz, za ženine rame, a izza ramen je gledal nanj privid. Celo noč se je mučil ubogi Perekladjin in še podnevi ga privid ni zapustil. Povsod ga je videl: ko se je obuval, v čevljih, v skodelici s čajem ...
»In druga čuvstvac — je premišljeval. Ampak res je, da ni bilo nikakih čuvstev. Pojdem v upravo, da se podpišem. Ali boš to delal s kakimi čuvstvi? Torej, tako... Stroj, ki čestita ...
Ko je Perekladjin stopil na ulico in poklical kočijaža, se mu je zazdelo, da je prišel klicaj.
Ko je dospel pred šefovo sobo, je mesto vratarja zagledal isti znak ... In vse to mu je govorilo o veselju, nezadovoljnosti in srdu. Ko je prijel v roko peresnik, se mu je zazdel kakor klicaj; pomočil je pero v tinto in se podpisal: »Kolegijski tajnik, Jefim Perekladjin !!!<
In ko je pisal te tri znake, ga je obšel zanos in nevolja, obenem se je veselil in jezil.
Na ti! Na ti!< je mrmral in pritiskal
da ga more vsakdo spraviti žep. Aparat je patentiran in velja samo 30 Din. Prodajalci dobe seveda popust. Iznajdbo našega državljana toplo priporočamo — čeprav ta reklama ni plačana.
fr »Trebuh mu je preparal.« Oče Janeza Zupančiča, ki je preparal trebuh Žarnu, nam piše: Ni res, da se je Janez Zupančič nahajal pri gostilničarju Zajcu v Velikem Mraševem, ker še nikdar ni bil v tej gostilni. Tudi se nista z Žarnom prepirala. Žarn je napadel Janeza Zupančiča brez vsakega prepira in povoda in ga je trikrat udaril s palico, šele potem ga je Zupančič zabodel, kar je moral storiti v silobranu.
fr Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopljeje priporočamo.
fr Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na
dan 29. julija 1929 ob 9. uri javno ustmeno dražbo kompostiranega tobačnega prahu in smeti za gnojenje. Pogoji in pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne.
fr Vse nosi kopalne obleke znamke
IKKGLJ, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv.
Z iiimicre-Vgra
fotografskim samotenjilnim papirjem je izdelovanje fotografij nad vse priprosto. Papir v okvirju na solnce, nato pa v fiksir in slika je gotova. Zahtevajte opise!
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo d revi: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Ljubljana Vil.
Otročiče na počitnice
Ljubljana, 24. julija.
Varovančki mestne občine, ki so prebili troje veselih, lepih tednov v Velesovem na počitnicah, so se v torek vrnili v Ljubljano. Bili so v Velesovem sami dečki. Vesela, okrogla, zardela lička, rjavi vratovi, zagorela telesca, vse je pričalo, da so se otroci počutili na počitnicah na vso moč imenitno. Oh, kaka škoda, da so ti trije tedni tako hitro minuli! Dečki so s ponosom pripovedovali, da so se precej zredili in nekaterim se je zdelo, da so celo zrastli! Dečke je pripeljal mestni avtobus v Ljubljano in so jih pred Mestnim domom prevzeli starši. Pa tudi ti so hvaležni mestni občini, da je njihovim malčkom preskrbela prijetne počitnice. Danes dopoldne se je oglasila pri županu deputacija staršev in se zahvalila mestni občini za dobroto.
Velesovo pa seveda zaenkrat ne bo ostalo brez otrok Že v torek so prišle tja deklice, 41 po številu. Tudi te je za tri tedne poslala tja mestna občina.
še bolj imenitno se bo pa imelo onih 25 otrok, dečkov in deklic, ki jih je mestni občina v torek zvečer poslala na morje. Otroci bomo imeli v Omišlju počitnice na mestne stroške, nadzorovalo pa jih bo Kolo jugoslovanskih sester ter bodo pod skrbnim nadzorstvom Gašperlinove gospe.
Na Gorenjskem je fletno in marsikdo bi rad tja na počitnice. Naš konzulat na Reki je pisal mestni občini lepo pismo, v kateri poizveduje, če je morda v Ljubljani ali v Sloveniji kaka organizacija, ki bi preskrbela desetim otrokom reških Slovencev kratke počitnice kje na Gorenjskem, ali kje drugje v Sloveniji. Mestna občina sama ne more tega, ker nima več prostora v svoji počitniški koloniji. Morda bi mestna občina stopila v stik z upraviteljstvom bivšega samostana v Velesovem, da bi se našel še kak prostorček v samostanu za te reške Slovenčke? Pa tudi reški Slovenci ne bi bili umazani in so pripravljeni preskrbljeni desetim ljubljanskim otrokom počitnice na severnem Jadranu. Ce ne bi mestna občina zmogla tega, naj bi se pa našla kaka druga organizacija, ki bi poskrbela, da pridejo otroci reških Slovencev k nam na počitnice.	)
Kaj manjka v Ljubljani? Stalnega počitniškega odbora uglednih meščanov in organizacij. Ta odbor bi si stavil nalogo, najti sredstev, da bi vsako poletje odšlo večje število revnih ljubljanskih otrok na počitnice, kamorkoli, samo izven teh zidov in mestnega prahu. Saj nazadnje: teh sto otrolt, ki jim je mestna občina preskrbela letos kratke počitnice, ali ni to samo kapljica v morje počitniškega hrepenenja tisočero ljubljanskih otrok? Ljubljančani! Prihodnje leto mora na počitnice najmanj trikrat toliko ljubljanskih otrok in sicer na daljše počitnice!
*
0 Petdesetletnico rojstva je te dni praznoval orožniški stražmojster g. Jože G u š t i n. Jubilant vrši svojo naporno in odgovorno služilo že vsa leta po prevratu v ljubljanski okolici in je radi svoje korektnosti ter vestnosti ter plemenitega značaja splošno priljubljen pri prebivalstvu, cenjen pri gg. predstojnikih in ugleden med svojimi tovariši. Še na mnoga, zdrava leta!
O Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Franc Ciber, podobar in |x>/.latar. Pred 14 dnevi mu je umrla žena. Pogreb bo v petek ob pol štirih iz bolnice. — Na Trnovskem pristanu št. 40, je umrla ga. Faiii Von čin a, soproga vpok. rudniškega načelnika iz Idrije. Pogreb bo danes popoldne ob pol šestih. — V Trnovem v Švabičevi ulici 7 je umrl v torek g. Frane S a jo v i c, tapet, mojster. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. — Naj počivajo v miru!
© Šentjakobski park. Cestni tlak je razbeljen, zidovi so vroči, prali duši človeka. Ljudje hitijo po svojih opravkih in si brišejo pot iz čela. kdor le utegne, pa skoči za pol urice t ja ne Špico, kjer kljub strogi prepovedi na tabli kar mrgoli kopalcev Tale prepoved na špici — keliko dobrih '»al so veseli kopalci že pogruntali nanjo! Ampak reveži so otroci v našem lepem šentjakobskem okraju. Kopati se ne morejo vsi, pa tudi ves dan ne, radi bi se igrali kje v senci in v travi, pa je nimajo, na Grad je predaleč, v Mestni log tudi, kam naj gredo torej malčki s svojimi žogami, instanci«, kje naj se igra jo »imune«, »ravlmrje« in »skrivalnice«? Zatekajo se na ohrežje Ljubljanice, tam pa spet ni takega prostora za otroške igre. Imamo pa pri št. Jakobu park, lep park. samo obzidan je tri sežnje z visokim zidom in otroci smejo le preko zamreženih, železnih vrat gledati v to obljubljeno deželo. Obljubljeno, da obljubljeno, saj je Kranjska hranilnim že menda pred leti obljubila, da bo dnla svoj vrt pri Sv. Jakobu na razpolago 711 jnvpn ruirk Mi i/ Šentjakobskega okraja prosimo, naj bi se t« obljuba izpolnila. Prav lepo prosimo tudi gospoda oblastnega komisarja, tiaj posreduje pri Kranjski hranilnici zaradi tega vrta, seveda če jc vrt
že last Kranjske hranilnice, oz. če ž njim more razpolagati. Tudi v Andersenovi pravljici je mizantropski orjak podrl zid svojega vrta in pustil otroke vnaj. Tako naj se zgodi tudi pri tem vrtu pri Sv. Jakobu. — Žan z Žabjeka.
O Vročina. Včeraj je v Ljubljani dosegel termometer 32.6 C. — Temperatura Save znaša 21.3 C.
0 V Savi bi bil danes skoro utonil 8 letni deček Kordeš. Ko se je že potapljal, so ga opazili in rešili.
O Z občinske seje. V včerajšnjem poročilu o občinski seji se je pripetila mala pomota. Napisali smo namreč v dveh, treh besedah o protestih nekaterih občinskih svetnikov, ki so ugovarjali, da so bili pri dodeljevanju stanovanj prezrti mnogi dobri plačniki. Med imena teh občinskih svetnikov smo vtaknili tudi ime g. Ambrožiča. Obč. sv. Ambrožič nas prosi, naj to popravimo tako: »Obč. sv. Ambrožič je izjavil, da je stanovanjski odsek res izvedel povišanje gotovih najemnin; sklenjenega znižanja pa ni mogel izvesti, ker je bil prvotni občinski proračun zavrnjen in so se morale vsled skrčenja drugih dohodkov zvišati najemnine.«
O Umrli so v Ljubljani. V času od 20. do 24. t. m.: Josipina Klemenjak, žena tesarskega mojstra, 40 let, Medvedova ul. 25; Antonija Kramar, instrumentalka, 46 let, Zaloška c. 23; Gvido Zeschko, hišni posestnik, 79 let, Knaf-ljeva 18; Marija Črnagoj, žena posestnika, 53 let. Ilovica 57; Franc Sajovic, tapetnik, 39 let, švabičeva 17. V bolnišnici so v istem času umrli: Frančiška Papler, služkinja, 18 let, Jesenice 25; Francka Gnus, hči rudarjeve žene, 4 leta. Dol 17; Franja Tome, hči kočarice, 22 let, Tacen; Marija Grintal. dninarica, 63 let, Podgorje; Stanislava Istenič, hči progovnega čuvaja, 1 leto, Martinji hrib; Alojzija Tomič, žena ključavničarja, 33 let, Gasilska c. 18; Alojzij Heinricher, sin strojevodje, t teden, Bolgarska ul. 24: Alojzija Mavec, žena ključavničarja, 33 let, Florijanska 13: Marija Škulj, služkinja, 62 let, Golo 16.
O Žila mu je počila. Nenaden slučaj obo-ljenja se je pripetil včera j v dopoldanskih urah na Aleksandrovi cesti štev. 1 16 letnemu vajencu Viliju Burgerju pri krojaškem mojstru Fra-nju Premelču, je med delom naenkrat počila žila na nogi. V trenutku je bil ves v krvi in kri mu je tekla kar v curku. Za silo so mu domačini ustavili kri in prevezali žilo, nato pa je prišel rešilni avto. ki ga je prepeljal v bolnišnico. Za šestnajstletnega fanta je nesreča take vrste res dokaj nenavadna.
© Avtomobilska nezgoda pri št. Vidn. Trije mladi Ljubljančani, veseleč se polne mošnje : in želeč novih avantur, so v noči od torka nn sredo najeli pred Ljubljansko kreditno banko avtotaksnepa šoferja Zvonka P., naj jih popelje "' Gorenjsko. S seboj so povabili tudi 33 letno Mico G. in 19 letno Slavko M., obe zelo slal>o zapisani v registru greha na ljubljanski policiji. šofer jih je moral vso noč voziti po Gorenjskem, zjutraj pa bi jih moral odpeljati v Ljubljano. Toda tedaj se je pred Šiško pripetila nesreča. Eden od veseljakov, ki je sedel poleg šoferja, je zagrabil za krmilo in še preden mu je mogel šofer preprečiti nepremišljeno kretnjo, je avto že trčil ob kanton, počila je pnevmatika in avtomobil se ie prekucnil, najtežje poškodbe je dobila Slavka M., ki si je ranila hrbtenico, šofer sam je občutno ranjen, Mica G. pa se je potokla po kolenih. Trije veseljaki so se zmaZali še dokaj dobro. Dobili so le male praske, samo eden je dobil veliko buško na glavi. Slavko in Mico je rešilni avto prepeljal v bolnišnico, šoferja Zvonka P. pa neki osebni avto. Trije veseljaki pa so se kar pobrali, samo. da jih kdo ne bi vprašal za ime in da ne bi javnost (med to so tudi njihove žene in neveste), zvedela, kje so imeli tako dolgo »nočno sejo«.
O Pojasnila o predpisu zgrdarinc bo dajalo Prvo društvo hišnih posestnikov od 4. do 8. ure popoldne in sicer v četrtek 25. t. m. v Mostah, v gostilni g. Pahneta na Selu, v petek, dne 26. t. m. za Spodnjo Šiško v gostilni g. Cokana v Medvedovi i ulici, v soboto, dne 27. t. m. za Vič v gostilni gosp. ! Kramarja na Tržaški cesli in v ponedeljek, dne 29. t. m. za Zgornjo Šiško pri županstvu v Zgornii Šiški.
□	t Učitelj Živko Gustav. — Iz Slivnice pri Mariboru smo dobili poročilo, da je v torek, dne 23. julija ob dveh popoldne za srčno kapjo umrl priljubljeni tamošnji učitelj g. Gustav Živko. — Pokojnik je bil rojen leta 1853. pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Od leta 1876. do 1922. je bil neprestano učitelj na ljudski šoli v Slivnici pri Mariboru. Radi svojega ljudomilega značaja in postrež-ljivosti je bil rajni Živko ena najbolj popularnih 03eb v mariborski okolici. Celo generacijo je vzgojil rajni Živko. Na njega se vsi učenci radi spominjajo kot vzor-učitelja. On je živel z narodom in
1 on je znal mladino z lepo vodljivo besedo privezati i tudi na domačo grudo. >Ne silite v mesta in pa j fabrikec, je bil njegov opomin učencem, ko so za-: puščali šolo. Zelo se je brigal za napredno narodno ' gospodarstvo. Občina Ranče ga je imenovala radi j njegovih velikih zaslug za kulturni in gospodarski j napredek naroda za častnega občana. Z rajnim | vrlodelujočim poslanreni Pišekom se je mnogo I trudil za postajališče Slivnica in za druge koristne naprave. Zapušča 74 letno ženo, 2 hčerki in sina. Pogreb bo v četrtek. 25. julija popoldne ob pol 4 iz hiše žalosti v Creti pri Slivnici na slivniško pokopališče. Dobremu možu, izvrstnemu pedagogu in rodoljubu naj bo slovenska žemljica lahka!
□	Tomšičev' drevored v Mariboru se za auto-promet popolnoma zapre, ker se je prav posebno Iu prah po nutomobilih razširjal po vseh bližnjih hišah, ker cesta ni tlakovana, niti gramozana.
I □ Umri Je dne 24. julija zjutraj 15 letni Fr. Wanek, dijak-realčan, sin g. Jana Waneka, šefa telinične sekcije pri velikem županu. Pogreb bo v petek, 26. julija ob 5 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Težko prizadeti priljubljeni družini naže sožalje!
□	Komisija radi regulacije meljskega hriba se vrši danes, četrtek, 25. julija predpoldne na cesti, kjer ob deževnem vremenu stalno drčijo plazovi na okrajno cesto. Komisijo strokovnjakov-in-ženerjev je odredil okrajni zastop.
□	Gospodom duhovnikom lavantinske škofije. Za romanje na Brezje se je prijavilo zelo veliko romarjev. Prosimo gospode, da se prijavijo za pomoč pri sporedovanju. Vsem tem povrnemo vse stroške. Prijave je poslati na Prosvetno zvezo v Mariboru. Aleksandrova cesta 6.
□	Tesarski mojster gosp. Josip Nekup gradi v >Neimenovani ulici«, ki leži med Koroško in pa Smetanovo, tri lepe dvonadstropne stanovanjske hiše. Vsaka bo imela po pet stanovanj. Gotove bodo do 1. oktobra. Gosp. Nekup bo hiše prodal ali pa oddal stanovanja. Tako dobi Maribor po Nekupovi zaslugi zopet 15 lepih novih stanovanj še pred zimo.
□	Mariborčani in mariborska okolica! Naj ne pozabi nihče najugodnejšega dneva 4. avgusta t L Ta dan priredijo naši pridni poštarji veliko dobrodelno tombolo, v kateri nudijo veliko lepih dobitkov, in sicer 10 tombol, 15 desetlnk. 25 petink, 50 četvork, 100 tem in 200 amb. Dobitki so kakor navadno vsako leto pri tomboli poštarjev krasni, da bo marsikateri šel prav vesel domov. Da ima tombola toliko lepih dobitkov, gre hvala našim gospodom trgovcem in tovarnarjem, kateri so podarili večino dobitkov. Mariborska skupina pismo-nošev je izdala od zadnje tombole lanskega leta do danes 9500 Din redne podpore in 19.148 Din izredne podpore, ubogim bolnim tovarišem in njih družinam, vdovam in sirotam po umrlih tovariših. Za to lepo vsoto se v imenu vseh, kateri so bili deležni teh podpor, odbor osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev prav prisrčno zahvaljuje in se priporoča, da bi občinstvo še v naprej podpiralo humanitarno delo poštnih uslužbencev in pridno kupovalo srečke, katere prodajajo vsi pi-smonoše in trafike. Srečka stane 2.50 Din. Glavni dobitki so v izložbi v Gosposki ulici pri tvrdki Martine od srede 31. julija 1929 naprej na ogled Odbor.
□	Mizarska obrtna zadruga v Mariboru je
ustanovila zaupniško mesto v Slov. Bistrici in je bil na občnem zboru dne 7. junija 1929 izvoljen v smislu § 26. zadružnih pravil kot zaupnik gospod Jurij Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. Pod zaupniški okoliš spada sodni bistriški okraj.
□	Nova gradbena dovoljenja v Mariboru so po mestnem svetu dobili: Ratkovič Anton in Juli-jana; Albaneže Peter, preureditev hiše, Franko-panska 18; Lah Marko, gradba priti. stan. hiše in gosp. posl.; Lašič Vinko, gradba gosp. p. in lesene lope. Tržaška cesta 98; Košar Marija, gradba podstr. sob; Volker Ivan, preureditev hiše, Kersnikova 1; Lužar Fr. in Marija, gradba priti. stan. hiše; Schweiger Viktor, prof., gradba stan. hiše; Sonc Albin gradba priti. stan. hiše; Žele Andrej, gradba enonadst. stan. hiše; Vidic Franjo, gradba pritL stan. hiše; Novak Rudolf, gradba delavnice, Gregorčičeva ulica; Kraner Kaks in Mar., gradba priti. stan. hiše; Stuhec. Josip, gradba enonadstr. vile, Vrtna ulica; Lužar Franc, gradba pritlične stan. hiše, Dr. Medvedova 4; Vrzel Franjo, gradba lesene lope, Slomškova 13; Zebisch Josipina, preureditev hiše, Stritarjeva 15; Tiskarna sv. Cirila, nadzidava enega nadstr.. Koroška 5.
□	Primarij dr. Mirko černič ne ordraira 'V 21. avgusta.
Celie
i. avgusta v Trbovlje! V nedeljo tedett p<-hite odseki celjskega okrožja v Trbovlje, to punčico v očesu Slovenije, da sredi našega delavstva utrdi svoje vrste v delu za svojo porast. Prav bi bilo, da ta dan spremimo naše odseke in krožke čim najbolj mnogoštevilno v Trbovlje. Sodeči po predpripravah lahko pričakujemo tam res orlovskega dne.
sst Kopanje konj v Savinji. Že lani smo morali ponovno zapisati, da nikakor ne gre, da vojaštvo koplje svoje konje v času najživah-nejšega poseta kopališč s strani tujcev in domačinov neposredno nad kopališči. Mislili smo, da je to seda j enkrat urejeno, pa ni. Zopet dobivamo pritožbe, da vojaštvo koplje in to vse konje mitraljeske čete kar naenkrat v Savinji pri Liseah. Neizogibna posledica je, da morajo kopalci pri mestnih kopališčih in nižje v Savinji naenkrat zapustiti kopel, ko začne pritekati ne le blatna temveč z vse vrste konjskimi odpadki pomešana voda. Tako je bilo h. pr. v soboto okoli 6, ko je bilo nemogoče vzdržati dalje v vodi. Prosimo, da se ta stvar uredi in se vojaštvo potrudi s konji pod Grenadirje-vo brv, kjer ima celo bližje in ne bo izzvalo nikjer nezadovoljnosti.
& Od gospodarja je pobegnil. Že nekaj čez eden mesec je imel tukajšnji lekarnar Tončič uslužbenega 25 letnega Franca. Prošli teden pa je Franc naenkrat zaprosil gospodarja za Din 500 predujma na plačo, ki ga je tudi dobil. Istočasno pa je tudi že službo pustil in sporočil gospodarju na svoji fotografiji sledeče: »Jaz ne morem pri Vas ostati. Prvega pridem po knjigo, pa Vam prinesem denar. Zdaj pa odidem v Zagreb, saj vzel Vam pa nisem ničesar.« — Ker ne gre, da bi človek kar na vrat na nos pustil službo, kadar bi se mu pol jubilo, najmanj pa še s predujmom na nezasluženo plačo, bo kajpak Francelj moral dajati odgovor.
& Pozor pred kačami nn Hudinji! Hudinja je po izvršeni regulaciji tudi prav prijetna za kopanje. Paziti pa je treba kopalcem na kače, ki so se letos po sporočilu nekega kopalca pojavile v novih kamenitih nasipih ob tej reki. Ce pustiš obleko na kupu na nasipu, jo vedno pazno poglej, preden jo oblečeš, ker si kača kaj rada v obleki poišče počitka. Seveda je iz istega razloga nevarno puščati na nasipu otroke.
•©■ Rudi škropljenja ccst smo v tej neznosni vročini prejeli že celo vrsto pritožb Sedaj ko se tnkorekoč cesta že za avtoškropilniko-m sproti izsuši, pač ni dovolj, da se škropi le dva-ali trikrat. Tako škropljenje ie iluzorno :n sko-j raj odveč. Naj bi se od mestnega i.upansfn j ukrenilo, da bodo vsaj glavne c( ste v nestu 1 stalno mokre. Ni to le radi sitnega prahu, tem-; več tudi radi neznosne vročine, ki jo škropljenje vsaj deloma prežene z mestnih ulic. — Posebej bi si pa dovolili opozoriti na škopljenje Ljubljanske, Mariborske ter ceste skozi Zavod-no. Te ceste se škrope komaj dvakrat na dan, v Zavodni pa zadnje dni sploh ni videti avt> škropilnikn. Že dvakratno škopljenje je na teh netlakovanih cestah premalo, po je na mestu prošnja, da merodajni faktorii tudi rUuvIc r mesto primerno škropo
Dopisi
i
št. Jernej na Dolenjskem
Gospodinjska Sola. S 15. septembrom se
otvori zopet trimesečni tečaj, seveda če se bo pravočasno oglasilo dovolj učenk. Tako bi se lah-ko vršila dva tečaja, prvi trimesečni, ki bi trajal od 15. septembra do 15. decembra, "in drugi tako) po novem letu. Sprejemajo se učenke tudi iz drugih fara. Vse informacije daje vodstvo gospodinjske šole v Št. Jerneju.
Silna vročina je zadnje dni pritisnila, Tudi suša nam grozi. Če ne bo kmalu dežja, bo suša pridelkom, ker je zemlja peščena, močno škodovala. Tako bi bili zlasti hudo prizadeti one vasi, kjer je toča uničila zgodnje pridelke. Škoda znaša po uradni cenitvi nad 1 milijon Din.
Naši Gorjanci so postali zadnji čas mnogim izletnikom od blizu in daleč prijeten kraj oddiha. Saj pa se tudi splača navžiti prijetnega planinskega zraka, in to popolnoma zastonj. Kar kdo rabi za želodcc, mora pa seveda prinesti s seboj. Vode je pa tako dovolj gori. Saj so znam studenci: Krokarca, Gospodična in Jezero. Samo ko bi se kdo dobil, da bi nekoliko priskočil na pomoč s primerno vsoto denarja, da bi se ti studenci še higienskim razmeram preuredili, bi bilo velike važnosti. Morda bi tudi tu ne bila zaman prošnja na oblastno samoupravo. Higienski zavod bi pa naprosili, da bi izdelal načrt. Poizkusiti je trebal
Kočevje
Pogreb Fančice Kajlež. V torek popoldne se jc pomikal dolg sprevod, kakršnega že dolgo ni bilo pri nas, izpred hiše žalosti. Pred hišo so člani kočevskega akademskega društva zapeli turobno žalostinko, nakar so dvignili isti krsto svoje ko-leginje in jo ponesli na mestno pokopališče. Sprevod je vodil g. dekan v spremstvu g. kaplana. Nešteto vencev so nosile belo oblečene deklice. Vsem je bila pokojnica iskrena tovarišica. Na pokopališču se je v imenu akademskega društva poslovil ocl tovarišice g. J. Šeško, nakar je zbor zapel še eno žalostinko. Ljudstvo je jokalo. Težko, pretežko je pač umreti mlad, sredi cvetja svojega življenja Počivaj v miru!
Avtomobilska zveza Koprivr.ik — Kočevje. Avtozveza Koprivnik—Kočevje, ki je obenem poštna zveza, vozi sedaj dnevno, tudi ob nedeljah Iz Koprivnika odhaja zjutraj ob 7. uri, prihod v Nemško loko 7.15, prih. Brezovica 7.25, pnh. Knežja lipa 7.45, prih, Reindol 8, prih. Mozelj 8.15, prih. Kočevje 8.45. Odhod Kočevje 12.30, pnh. Mozelj 1, prih, Reindol 1.15, prih. Knežja lipa 1.30, prih. Brezovica 1.55, prih. Nemška loka 2.15, >rih. Koprivnik 2.30. Izletniki v večjih skupinah, Ki si žele ogledati pragozdove in navžiti romantike tako zvanega dela kočevske »Baldu«, naj se preje prijavijo šoferju Gabrovcu v Kočevju.
BEGUNJE PRI CERKNICI.
Blagoslovitev novega Prosvetnega doma v Begunjah pri Cerknici se vrši 4. avgusta obenem g telovadno prireditvijo Notranjskega orlovskega okrožja. Na slavnostnem zborovanju bosta govorila oblastni komisar dr. M. Natlačen in šefured-nik Fr. Terseglav. Slovesnost se prične dopoldne ob devetih s sprejemom orlovskih odsekov, orli-Skih krožkov in drugih gostov. Jutranji vlak pride na Rakek ob 7.44, večerni odhaja ob 20.45. U polovično vožnjo so prosili. Nova kulturna postojanka ob jugoslovansko-italijanski meji pričakuje od vseh strani obilne udeležbe.
Trbovlje
O umoru trgovca Gabrona orožništvo nadaljuje preiskavo z vso natančnostjo in vnemo. Po naročilu občine je občinski redar g. Franketi šel na Gabronovo stanovanje, da pogleda, kako se imajo zapuščeni otročiči, za katere sedaj skrbi občina. Pri tej priliki je g. Franketi videl v sobi krvave ženske nogavice in sveže okrvavljene čevlje. Sosedje so izpovedali, da je Gabronova žena, ko se je ponoči vrnila iz Zagorja, prala in likala. O tem je bilo obveščeno tudi orožništvo, ki je izvedlo natančno hišno preiskavo v Gabro-novem stanovanju, da dobi podatke, če je žena sokrivfl smrti svojega moža. — Kakor se sliši, preiskava ni bila brez uspeha, vendar je še mogoča tudi kaka druga razlaga.
Nastop Orla celjskega okrožja v Trbovljah dne 4. avgusta bo, kakor se vidi iz priprav, nekaj impozantnega. Cel potok od Društvenega doma naprej se bo premostil, kar bo dalo seveda veliko dela, a za to dobi kraj popolnoma drugo lice. Igrala bo rudniška delavska godba,
Požar. V Bobnu nad Hrastnikom je v torek upepelil požar trodelni kozolec, last posestnika g Klanjščka, ves napolnjen z letošnjimi poljskimi pridelki, kakor pšenico, senom itd. Nevarnost je bila velika tudi za druga gospodarska poslopja, ki stoje v neposredni bližini kozolca. Vendar se je goreči kozolec slučajno podrl na nasprotno stran. Pri gašenju se je izkazalo posebno najmlajše gasilno društvo iz Sv. Katarine, ki je prvo prihitelo k požaru. Vztrajnost so pokazali tudi gasilci iz Hrastnika, ki so dve sesalki samotež pripeljali h gorečemu kozolcu. Izkažejo se pa seveda pri enakih prilikah tudi gasilci iz Trbovelj. Akoravno oddaljeni, so prihiteli z gasilnim orodjem nenavadno hitro k požaru. Gospodar ima veliko škodo in je pomoči potreben.
Hrastnik
Umrl je v noči od torka nu sredo gostilničar Franc Loger. Pred dvajsetimi leti se je po nesreči na lovu obstrelii v nogo. Od tega časa je pešal na umu. Zadnji čas je bil 2 leti na Studencu. Eno leto pred smrtjo je bil v domači oskrbi. Stregla mu je usmiljena sestra.
Umestna prepoved. Okrajno glavarstvo obvešča vsa društva, da ne bo podeljeval licenc za plesne veselice, ker se je s tem vpeljalo strašno pijančevanje. Pripomnimo, da je kot p ros v. društvo že preti leti naredilo vlogo na glavarstvo, v kateri je izrazilo željo, da se orne je veselice. Vsa poštena javnost odobrava tak ukrej).
ŠMARTNO OB PAKI.
V nedeljo dne 21. julija se je pri naši farni cerkvi pred spomenikom padlih vojakov, po prvi službi božji vršila lepa pomenljiva slavnost 15. obletnice začetka grozne svetovne vojne, ter 5. obletnica odkritja našega lepega spomeniku v vojni padlim vojnim tovarišem, procesija k sjDotneniku, slovesni Libera ter molitve za padle žrtve naše občine.
Spomenik sam je bil okrašen s cvetjem in zelenjem, električna razsvetljava je bila skozi 3f, Ur, pri vsem tem gre vsa čast in zahvala našemu prečastitemu g. župniku in č. g. kaplanu, katera razumevata v polni meri čustva •»ietete do «vojih pndlih soobčanov in župljanov ter všakikrat ustrežeta prošnji in želji ZSV, za kar se njima ZSV najiskreneje zahvaljuje.
Pogrešali smo pa letos pevskega zbora, dn bi litim kakor poprej ž dve leti zapel žalostinko, »Mir Vam bodi«.
Sladko skrivnost
je razodela gospa Mica svojemu srečnemu soprogu. Lahko bo od sedaj uživala prepotreben mir, ker ji trudapolno m neprijetno delo pranja odvzema
Ormož
Zadnja nova maša je bila v naši župuiji 1908. leta. Letos — po 21 letih — pa bosta kar dva tukajšnja rojaka kot mašnika prvič stopila, pred .Gospodov oltar. V nedeljo 4. avgusta lw primiciral g. Rudolf llauželič iz obče znane in spoštovane Hanželičeve družine s Hardeka. Pridigal bo novi pomožni škof ljubljanski prevzv. g. dr. Rožman kot nekdanji vzgojitev novomaš-nikov v ljubljanskem Marijanišču. Naslednjo nedeljo ti. avgusta pa bo daroval presv. daritev v naši župni cerkvi sin davčnega izvršitelja g. dr. Franc Lakner, ki bo kot član družbe Jezusove nekaj dni prej pel novo mašo v eni izmed družbinih cerkva v Avstriji.
Rogaška Slatina
Praznovanje j{odu sv. Ane, zaščitnice zdravilišča, se vrši letos po sledečem sporedu: v četrtek 25. t. m. ob pol devetih zvečer velika razsvetljava zdravilišča z umetnim ognjem, ki ga prav po posebnem svečanem programu izvaja pirotehnična tvrdka »Pyrota« iz Celja; v petek 26. t. m, ob devetih slovesna sv. maša v kapeli sv. Ane, celebrirana po preč. g. nadžupniku in konzistori-jalnem svetniku Francu Korošec, od 10 do 12 koncert godbe Savske divizijske oblasti v parku; v soboto pa se vrši v veliki dvorani Zdraviliškega doma tradicijonelni elitni Anski ples; v nedeljo 28. t. m. bogati srečolov v korist ubožnega sklada zdravilišča.
Slovenska Krajina
SuSa. Naše polje potrebuje vsak teden dežja, a sedaj ga že nad dva tedna ni bilo, kar se že zelo občutno pozna na naših poljih. Koruza potrebuje takoj dežja in tudi pri drugih sadežih se že precej občutno pozna pomanjkanje dežja. Kljub temu, da ni bilo pred žetvijo dežja, je vendar glede žita precej razočaranja. Vsi so mislili, da bo letos mnogo žita, pa je slabše, kakor je bilo lansko leto. In zato ravno ljudstvo tako težko pričakuje dežja, da bi vsaj jesenski pridelki dobro obrodili.
Izlet. Prekmursko kat. akad. društvo »Zavednost« ima danes 25. julija pešizlet. Gremo od Tišine v Radgono, Kapelo, Ljutomer in čez Muro nazaj na domača tla.
Ce Študent na rajžo gre. Orlovskega tečaja v Stični se je udeležilo tudi nekaj naših dijakov. V Maribor in nazaj domov so pa mahnili peš. Ne morejo prehvaliti lepote Slovenskih goric in do-brotljivosti tamkajšnjega ljudstva. Povsod so bili gostoljubno sprejeti zlasti pri velikem prijatelju Prekmurcev g. župniku Gomilšeku pri Sv. Benediktu ,ki jim je razložil razpoloženje našega ljudstva okrog 1. 1897., ko je bil na novi maši našega g. Klekla in v družbi sedanjega g. soboškega kanonika in dekana Slepca. Gostoljubnost je našim dijakom izkazal tudi g. dekan pri Sv. Lenartu, g. kanonik Meško pri Kapeli in nepričakovano tudi gostilničar pri Sv. Trojici g, Rojko. Zelo dobro se jim je godilo tudi v mariborskem bogoslovju. Vsem tem in drugim, ki so šli našim študentom tako na roko, iskren: Bog plačaj!
MURSKA SOBOTA
Naša fara žaluje za kaplanom g. Jeričem, bivšim poslancem, ki nas je v nedeljo 21. t. m. za stalno zapustil in odšel v I). Lendavo, kjer je prevzel župnijske posle.Ondotni dekan in župnik gosp. Strauss je namreč razrešen svojih poslov in je zapustil našo krajino. G. Jerič je bil zelo priljubljen med našo mladino, prav posebno med mladino v občini Krog, kjer je imel svoj pevski zbor in je pač z njim dosegel, kar se v takih razmerah doseči da. Zelo ganljivo je bilo slovo omenjenega pevskega zbora od g. kaplana v soboto. Nobenega očesa ni bilo suhega. V nedeljo se pa poslovil g. kaplan od vseh faranov v cerkvi. G. kaplanu želimo na novem mestu obilo božjega blagoslova in ga obenem prosimo, da ne pozabi mladine tudi v lendavski župniji.
Ljutomer
Stanovanjska kriza. Neki gospod v Ljutomeru je kupil hišo in posestevce. Ker rabi prostore, je dninarju odpovedal stanovanje. Sedaj pa v najmanjši sobici stanuje rogata stanovalka - kravica, katera seveda kaj ponosno, zavedajoč se »nobl« I stanovanja, gleda skozi okno na prav lepo okolico. ] Revica pa pogreša nočne posode. Ker odtoka ni, postaja nevarnost, da nova stanovalka utone. Na ta način tudi v Ljutomeru stanovanjska kriza ne bo omiljena. Mestna občina Ljutomer bo sicer kmalu dokončala gradnjo dveh novih stanovanjskih hišic, pa je žal več prosilcev, nego novih stanovanj.
S sedežem v Ljutomeru se je ustanovila auto-bus-prometna družba, ki bo nudila ne samo trgovskim potnikom temveč občinstvu sploh dohod v severno Ljutomera ležeče kraje okraja. Vozil bo iz Ljutomera čez Sv. Jurij ob Ščavnici v Gornjo Radgono in nazaj; v to svrho se vrši dne 23. t. m. poizkušna vožnja. En auto je že prepeljan v Ljutomer ter je malo krožil po mestnih ulicah.
STARIGRAD PRI CELJU.
Poškodbe v vinogradih s streljanjem raket. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda se je vršila slavnost s kresom, umetnim ognjem in streljanjem raket na Starem gradu pri Celju, ki je povzročila tukajšnjim posestnikom škodo v vinogradih. Tudi s slamo krita poslopja so bila v nevarnosti. Pri streljanju raket so se uporabljale doljfe lesene palčlce, ki so padale po bližnjih vinogradih ter polomile trte aii vsaj mladice. Trpimo že itak zadosti po vremenskih nezgodah in visokih davkih, ne da bi se nam še Skoda, kakor rečeno, delala. ŽeM« bi bilo. da se v orihodnie ne pojavlja.
gospodarstvo
514 milijonov za Agrarno banko. Po dosedanjih rezultatih je vpisanih za Agrarno banke v celi državi za 514 milj. delnic. Optimisti računajo, da bo vsega skupaj vpisano celo skoro 600 milj. Din. Med drugimi večjimi pod-pisniki omenjamo: francosko zavarovalnico »Union« za 1 milj. Din. A. E. G. 50.000 Din, Srbobranska politična občina t milj. Din. Glavna zadružna zveza je podpisala /a I milj. Din, njene članice pa za 8 milj. Din. V Sretnu .i bilo podpisanih delnic za 24,107.000 Din.
Nova tvornica papirja. Iz Belgrada poročajo, da nameravata brata Panič v Kruševcu osnovati tvornico papirja. Stroji so že naročeni pri neki dunajski tvrdki. Tovarna bo manjšega obsega — računajo na kapaciteto letnih 240—260 vagonov in bo začela obratovati v aprilu 1930. — S tem se ponovno poveča produkcija papirja, ki stalno narašča: tako je znašala po naši statistiki 1. 1927 20.400 ton in lani 22.500 ton. Poraba papirja v naši državi stalno raste in pred nedavnim je sušaška tovarna začela z izdelavo nove vrste papirja, zagrebška tovarna si gradi tovarno za celulozo, tarifne razmere so se uredile in pričakovati je zvišanja cen.
Dohodki od neposrednih davkov so znašali v prvi polovici t. 1. 593.4 milj. Din napram 661 inilj. v prvi jiolovici lani. Proračun zu to dobo je znesel 844.9 milj. Din. Zlasti velika je razlika med proračunom in taktičnimi dohodki v 2. četrtletju. Dohodki so se gibali sledeče:
1.	četrtletje (1928) 326.4 milj. Din (1929) 291.2 milj. Din.
2.	četrtletje (1928) 334.6 milj. Din, (1929) 302.2 milj. Din.
Proračun pa je znašal:
1.	četrtletje (1928) 426.5 milj. Din, (1929) 418.4 milj. Din.
2.	četrtletje (1928) 418.4 milj., (1929) 466.0 milj. Din.
Dohodki torej so manjši kakor proračun in 1. 1928. V tem se vidi posledica poslabšanja gospodarske konjunkture, na drugi strani pa to predstavlja prve podatke po naši davčni reformi. Z gotovostjo pa je računati, da se bo dotok dohodkov v drugi polovici leta izboljšal.
Aeroplnnski promet Belgrad—Skoplje se otvori s I. avgustom t. 1. Obratovala bosta dva aviona. Promet bo reden: vsakodnevno bo od-plul avion ob 7 iz Skoplja, v Belgrad prisjiel ob 9.30, iz Belgrada v Skoplje pa se vrača ob 15. Ima zvezo z Zagrebom, kamor gre avion ob 15.30.
Razsodišče osješke trgovske in obrtne zbornice. Po vzgledu drugih zbornic namerava tudi osješka Trgovska in obrtniška zbornica osnovati v svojem okrilju razsodišče. Priprave so že v teku. — Zaenkrat v zborničnem skopu ne obstoji razsodišče, jiač pa ga ima »Udruže-nje trgovaca in industrialaca« v Osjeku, čegar tajništvo se nahaja v Trgovskem domu.
Telefonski promet z Bad Gleichenbergom se otvori 1. avgusta t. 1. Enota jjogovora Ljubljana—Bad Gleichenberg stane 3.45 zl. franka.
Nove železniške proge. Ker se v kratkem pričakuje otvoritev novih prog, je železniška uprava že izdelala daljinar za progi Rogatec— Krapina 0—21 km in Bakar—Bakar pristanište 0—13 km. Proga Krapinske toplice—Krapina ostane še nadalje pod zagrebškim železniškim ravnateljstvom, proga Rogatec—Krapina pa pride pod ljubljansko ravnateljstvo. Otvoritve obeh prog je pričakovati v jeseni.
Narok za prisilno poravnavo: Maks Dur-java & Comp. v Mariboru 31. julija ob 9.
Likvidacija: Splošno nakupovalno društvo za kmete, obrtnike in uradnike v Kočevju, r. z. z o. z. je prešlo v likvidacijo.
Povišanje kapitala. Zeleni vir, d. d. za izkoriščanje vodnih sil gorskega kotara v Skra-<lu je odpisala celo glavnico v znesku 3 milj. dinarjev in seduj jioziva na nov vpis delnic za 2 milj. Din 40.000 kom. po 50 Din nom. emis. tečaj 50 Din, 5 : 2).
Znižanje in povišanje kapitala. Sidro, d. d. za trgovino z železom v Zagrebu predlagu občnemu zboru znižanje kapitala od 2.625 na 0.75 milj. Din. Bilanca za 30. april 1929 izkazuje 0.072 milj. dobičku napram 1.947 milj. izgube za 1927-28. Nato se bo kapital povečal na I milj. Din z. izdajo 250 novih delnic po 1000 dinarjev nominala.
Avtomobilskim tvrdkam sporoča uprava Ljubljanskega velesejma, da je »Bureau Pe.r-manent International des Con*triictenrs d'Au-tomobiles«, Pariš, z dopisom štev. 5093 od 16. julija t. 1. dovolil, da zamorejo na vele-sejniski prireditvi »Ljubljana v jeseni«, ki sc vrši od 31. avgusta do 9. septembra t (izstaviti svoje proizvode vse tovarne avtomobilov.
Borza
DENAR
24. julija 1921).
Devizni promet jc bil danes slab. Do zaključkov je prišio ie v 4 devizah: od ieh je daln Narodna banka Berlin. Dunaj in Curih. dočim je bilo v devi/i Trst zaključeno privatno blago. V tečajih je omeniti učvrstitev Dunaja, dočim je Berlin oslabel
Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2285.25 bi, Berlin 1356.50—1359.50 (1358), Bruselj 791.45 bi., Budimpešta 993.10 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 800.97 do 803.97 (802.47), London 276.44 bi., Pariz 223.23 bl„ Ne\vyork 50.835 bl„ Praga 168.63 bi., Trst 296.86 do 298.80 (297.80, 297.95).
Zagreb. Amsterdam 2282.50—2288.50, Berlin 1356.50-1359.50, Budimpešta 991.60-994.60, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 800.97 —803.97, Newyork 56.735-56.935, London 276.04 —276.84, Pariz 222.23 do 224.23, Praga 168.23—169.03, Trst 296.885 do 298.885.
Belgrad. Amsterdam 2282.25—2288.25, Berlin 1356.50—1359.50, Budimpešta 991.6—994.6, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 800.97—803.97, Newyork 56.7350 —56.9250, London 276.04—276.84, Pariz 222.23—224.23, Praga 168.23—169.03, Trst 296.9? do 298.95.
C tirih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.90, Budimpešta 90.58, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.20, London 25.22625, Madrid 75.75, Ne\vvork 519.70, Pariz 20.37. Praga 15.3775, Sofija 3.75, Trst 27.185, Variinvn 58.275.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.465, (valuta) 12.4325, v Londonu, Newyorl?u in v Prag neizpremenjene.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170. den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zav. 170 den., Vevče 125 den., Ruše 275—285, Stavbna 50 den.. šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 400—401. kasa 400—401 (400), termini: 7. 400—402, 8. 404 blago, 12. 416.50—120, 7 odst. inv. |)os 85.50—8$. agrari 50—52. Bančni pap.: llipo 202 —203 (202), Poljo 16—16.50 (16), Hrv. 50 den.. Kred. 93 delt. Jugo 80.75—81 (80.75), Lj. Kr. 128 den., Medjun. 56 den., Nar. 8000-8200. Prašted. 852.50, Srpska 152 den., Zem. 127 den., Obrt. 30—31, Etno 164 do 180, Kat. 33 bi. Ind, pap.: Guttmann 208 bl„ Slavonia 175 bi., Slaveks 96 den., Danica 119 den., Drava 375—400, Šečerana 425—430, Osj. Ijev. 195 do 205, Brod. vag. 50 den., Union 170—175. Isis 17 bi., Ragusea 490 bi., Trbovlje 460—465, Vevče 130 den., Nar. šum. 34—40, Piv Sar. 205 bi., Nar. mlin. 20 den., Oceania 200—205 (200), Jadranska plov. 575 bi.
Belgrad. Narodna banka 8100- 8500, Belgr. zadruga 7500, 7 odst. inv. pos. 86.25—86.75, agrari 50—51, vojna škoda 402, termin brez interesa. Brod. dr. 600, Zem. banka 22.
Dunaj. Don. sav. jadr. 83.40, Wiener Bank-verein 22.50, Bodencredit 100.20, Creditanst. 52.75, Escompteges. 21.50, Union 24.70, Aussiger Chemi-sche 264.' Guttmann 25, Alpine 39.55, Trboveljska 57, Kranj. ind. 32, Levkam 6.95, Rmima Murany 114.50.
Žito
Včerajšnjemu skoku za 7 točk, ki jih je be-ložil Chicago pri pšenici, je sledil danes mal j>adee. za 2 in pol točke. Koruza je celo malo porastla, oves je ostal neizpremenjen, medtem ko je rž za spoznanje popustila. Pri nas se vzdržujejo cene na nivoju, iti so ga dosegle včeraj pod vplivom čvrstih ameriških tečajev.
V Ljubljani so rene neizpremenjene.
Zaključeno je bilo: 2 vagona pšenice, jx>1 vagona koruze in j»o! vagona ovsa, skupno 3 vagoni. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica: bč. nova 212.50—213, 7. 215—220, bn. nova 210—215, 8. 212.50—215, sr. nova 210—215, 8. 215—217.50. Oves: ban. 179.5. Koruza: bč. 205—210, ban. 202.50—207.50. Ječmen: novi 150—155. Moka: 00 in Og 315—325, št. 2 205 do 305, Št. 5 270—280, št. 6 260-270, št. 7 230 do 240, št. 8 140—180. Otrobi: bč. inbn. 120—125. — Tendenca prijazna. Promet: 91.5 vagona pšenice, 39 koruze, 14 moke in 4 otrobov. Skupaj 148.5 vag.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: okt. 26.10—26.14, zaklj. 26.12—26.14, marec 28.10 —28.20, zaklj. 28.21—28.22. Rž: okt. 21.75—21.60, zaklj. 21.54—21.56, marec 23.90 -23.56, zaklj. 23.55 do 23.56. Koruza: julij 24.75—25, zaklj. 25—25.20, maj 21.70—20.78, zaklj. 20.76—20.78.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno I', vagonov drv. Tendenca neizpremenjena. Ekse-kntivni nakup: 6 vaponov svežih hrastovih ee-jianic z 10% okroglih fko vag. pur. Mirnapieč |Ki 18 Din za 100 kg. Povpraševanje je: zu deske smreka, jelka paral, ostror. rezane 3200 m" po 24 mm 4 in IV. v 16—35 cm, 2300 m9 18 mili I—3.50 m, 13.600 m3 24 mul 1—3.50 m, nadalje za hrastove pod niče.
Živina
Mariborski sejem 23. t. m. Prignanih je bilo 16 konj, 25 bikov, 302 vola, 432 krav iu 11 telel. Skupaj 794 glav. Cene so bile: debeli voli 9-10.50. poldebeli voli 8.50—9, plemenski voli 8—8.50, biki za klanje 6.50—8, klavne krave debele 7—8, jile-menske krave 5.50—7, krave za klobasarje 4—4.50, molzno krave 6—8, breje krave 6—8, mlad« ži-| vinu 8—9 D Iti za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 446 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 95 gla\ iu v Italijo 31 glav. Mesne rene: Volovsko meso 12 do 20 Din. telečje meso 18—25 Din in svinjsko uw»o sveže 16—27 Din iu 1 k|

✓ 1
mia uvimiQiQ vrvenjehs
Zanimiva izsiljevalska afera
»Corriere della Sera« poroča o veliki iz-siljevalski aferi. V Turinu sta bila namreč aretirana commendatore Pierro Belli, direktor lista >11 domani d' Italia«, in neki Vin-cenzo Carano, ki sta od znanega italijanskega industrijskega koncema »Snia Visoosa« izsilila 185.000 lir.
Pierro Bedli in Vincenzo Carano sta bili v Turinu znani osebnosti. Carano je zadnji čas vodil turinsko podružnico agencije Štefani in si je na ta način pridobil veliko dobrih zvez. Ko je zgubil svojo službo in bil brezpo-
Kalinin. predsednik sveta sovjetskih ljudskih komisarjev.
seln, se je združil z Bellijem, ki je izdajal tednik >11 domani d' Italia«. Carano je živel zelo razkošno, obiskoval je rad nočne lokale. Nekega dne je izšel v Bellijevem listu oster članek proti znani italijanski akcijski družbi »Snia Viscosa«, ki bi bil v stanu izpodkopati trgovski ugled tvrdke. Še istega dne, ko je izšel članek, so prišli posredovalci k tvrdki s ponudbo, da bodo napadi ustavljeni, če tvrdka da primerno vsoto. Tvrdka je to ponudbo z vso odločnostjo in ogorčenjem zavrnila, nakar je časopis svoje napade poostril. Turin-ski prefekt je zasledoval objave Ln je dvakrat zaporedoma zaplenil >11 domani d' Italia«. Bellija in njegovega neločljivega prijatelja Carana je odslej nadzorovala policija.
Vendar izsiljevalca nista opustila svojih napadov, podvojila sta svoje* napore in skušala priti do razgovora z merodajnimi oseb-nostimi družbe >Snia Visoosa«. Končno se jc vršil sestanek, h kateremu je prišel Carano, ki je v svojem in v imenu svojega prijatelja zahteval 500.000 lir za to, da bo list prenehal z napadi. Pogajali so se dolgo in so končno pristali na 300.000 lir. Govorili so tudi o načinu plačevanja in o garancijah, ki bi jih dal Belli, da bo res opustil napade. Tako sta bila oba izsiljevalca prepričana, da so zastopniki tvrdke pripravljeni plačati dogovorjeno vsoto. Sledilo je še več razgovorov na glavni pošti, v nekem hotelu, vedno pa je bilo težavno izvršiti aretacijo, posebno ker je Carano vedno sam prihajal in izjavljal, da je od Bellija pooblaščen za pogajanja. Carano je končno zahteval, naj bi zaupnik družbe >Snia Viscosa« potoval skupno z njim v Francijo in mu šele onstran meje izročil denar. To je bilo odklonjeno, enako tudi predlog Carana, da bi dogovorjeno vsoto izplačali ponoči na prostem. Končno sta izsiljevalca pristala na to, da bosta prišla v neko hišo, v kateri je po njunem mnenju stanoval mož, ki o celi aferi ni ničesar vedel. V resnici pa je bil ta mož najvažnejša priča tvrdke »Snia Viscosa?.
Določeni sestanek se je res vršil opoldne. Navzoči so bili lastnik stanovanja, zastopnik tvrdke >Snia Viscosa« in oba izsiljevalca. Belli je bil pozvan, da podpiše izjavo, s katero se zaveže, da bo v svojem časopisu opustil napade na tvrdko >Snia Viscosa«. Bil je tako nepreviden, da je šel v past in izjavo res podpisal. Dobil je nato izplačanih 120.000 lir ter je zapustil sobo s svojim tovarišem, kateremu je izplačal 65.000 lir kot provizijo za posredovanje, ne da bi vedel, da si je Carano že sam pri tvrdki zagotovil plačilo. Eno uro nato je prišel Carano v stanovanje zaupnika tvrdke >Snia Viscosa« po svoje dogovorjeno plačilo, ki je znašalo 65.000 lir. Z denarjem v žepu je zapustil hišo, ki je bila že obkoljena od policistov, ki so ga takoj aretirali in mu odvzeli denar. Številke bankovcev so si zabeležili, da Carano ne bi mogel tajili. Kmalu nato so se podali nalašč za to iz Rima došli policisti v uredništvo lista >11 domani d' Italia«, kjer so dobili Bellija, ki se je čutil čisto varnega, in ga aretirali. Belli je ob aretaciji strašno jokal. Tudi njemu so odvzeli denar in oba izsiljevalca sedita sedaj za zamreženimi okni.
Za zvestobo - pomanjkanje
Matthe\v VVellington, črni sluga slavnega raziskovalca Livingstona, še živi. Star je 80 let in stanuje v Mombassi. \Vellington je še zdrav in čvrst, bere brez očal in tudi noge ga
Stroj za pisanje not, ki vsebuje vse pri notah potrebne znake, je izumil nek italijanski kapelnilc
Svojega očeta ustrelil
Vojni invalid Eugene Marchand v Reim-su je bil že dolgo časa sprt s svojo družino. Bil je živčno bolan in zelo nervozen ter se je vedno prepiral s svojimi. Največkrat se je spravil nad svojo 19 letno hčerko, kateri je vedno nekaj očital. Ko mu je te dni hčerka med prepirom surovo odgovorila, se je tako razjezil, da je zagrozil, da bo vse člane družine poklal. Da bi se izognili novemu mučnemu prizoru, so se žena in otroci izselili iz stanovanja. Ko se je 18 letni sin tega invalida zvečer vrnil iz službe domov in čul, kaj se je zgodilo, je ozmerjal očeta. Stari Marchand je skočil na sina Louisa, ta pa se je umaknil, zbežal v kuhinjo, snel s stene puško in ustrelil očeta, ki je bil takoj mrtev. Louis se je nato vrgel na truplo in jokajoč prosil odpuščanja. Nato je šel na policijo in prijavil svoj zločin.
Rusija demonstrira proti Kitajski. V Moskvi so se pred kitajskim poslaništvom vršile velike demonstracije. Demonstranti so nosili lepake z napisom: >Proč s kitajsko protirevolucijo buržoazije in
generalovi«
še krepko nosijo. Ampak pomanjkanje trpi, ker je zelo reven. Njegov edini dohodek je izkupiček iz prodaje razglednic in podobnih stvari. Različni ljudje, ki od časa do časa podpirajo vrlega moža, so delali na to, da bi mu vlada v Kenya (angleška vzhodna Afrika) dala malo pokojnino ali sploh kakšno pomoč, ampak iz birokratičnih vzrokov to ne gre. Wellington, pravijo vladni uradniki, ni bil nikdar v državni službi. Ja, če bi bil kje v kakšnem uradu vratar ali sluga, potem bi bila stvar drugačna, ampak Wellington je bil samo sluga Livingstonov in ni nič drugega napravil, kakor da je truplo slavnega raziskovalca po devetmesečnem potovanju med neznosnimi napori prinesel iz notranjosti Afrike do obrežja. Ko je bil angleški prestolonaslednik v vzhodni Afriki, so starega moža predstavili visokemu gostu, ampak od same slave se ne da živeti.
Nebotičniki v Nemčiji. V Hamburgu so začeli zidati ogromno poslopje, v katerem bo imela sedež
Zveaa nemško-nacijonalnih trgovskih pomočnikov.
»Dragocenosti in denar ali -življenje"
Lady Alexander, vdova slavnega angleškega igralca Georgea Alexandra, ki je umrl leta 1918, je postala žrtev neobičajno drznega vloma. Svojo hišo ima v Bondstreet v Londonu. Te dni zjutraj ob petih se je pred hišo ustavil avtomobil, v katerem je bilo pet oseb. Šofer je ostal na svojem mestu, ostali štirje so pa šli skozi zadnja vrata v hišo. Trije vlomilci so šli v prvo nadstropje, dočim je četrti ostal na straži v pritličju. Roparji so šli skozi več sob, dokler niso prišli do spalne sobe gospe Ale-xander, ki je ležala v postelji in spala. Vsled ropota se je zbudila in takoj razumela položaj. Vedela je, da stavi svoje življenje na kocko, če bi vpila na pomoč. Zato je skušala dobiti časa, da bi obvestila služabništvo. S čisto mirnim glasom je vprašal roparje, kaj pravzaprav hočejo od nje. »Dragocenosti in denar!« se je glasil odgovor. Nato je gospa Alexander vprašala, koliko zahtevajo, pri tem pa je segla z .oko po zvoncu, ki je stal na njeni nočni omarici. Roparji pa so to zapazili in jo prijeli za roko. Eden jo je zgrabil za vrat in jo pričel daviti. »Kje so Vaše dragocenosti!... Hitro, sicer Vas zadavim!.. .— »Ce imam dragocenosti, jih gotovo nisem hranila za Vas,« je pogumno odgovorila gospa. Nato jo je ropar še bolj stisnil za vrat. »Dam vam deset funtov šterlingov, ako sc zavežete, da ine pustite v miru!« — Roparji so spustili gospo, kakor da bi bili s tem zadovoljni. Gospa je nato iskala po ročni torbici, pa je našla samo en funt, s katerim pa roparji niso bil zadovoljni. Eden roparjev jo jc zopet zgrabil za vrat, medtem ko sta ostala dva vlomila v njeno pisalno mizo in v omaro, pa niso mnogo našli; opazila tudi nista dragoceno dijamantno zavratnico, ki se jc nahajala med perilom v omari. — »Če ničesar nc najdemo, Vas bomo ubili,« je jezno viknil ropar. —
V tem času jc prišla po stopnicah sobarica, katero je ropot in govorjenje zbudilo. Ropar, ki jc stražil, jo je vrgel na tla, vendar je sobarica, preden ji jc ropar mogel zamašiti
usta, glasno zakričala na pomoč. Sedaj sc je prebudilo tudi ostalo služabništvo, ki je hitelo k oknom, skozi katera so klicali sosede, ki so takoj telefonirali policiji. Ko so roparji videli, da se je njihov načrt ponesrečil, so vzeli zgoraj omenjeni funt šterlingov in nekaj dragocenosti, ki so pa le malo vredne, ter pobegnili v avtomobilu. Ko so kmalu nato prišli policijski stražniki, so našli čisto mirno gospo, razburjeno služabništvo, o roparjih pa nobenega sledu. Avtomobil so še isti dan našli na periferiji Londona. Ugotovili so, da je bil ta avtomobil prejšnji dan ukraden, ko je stal prazen na ulici.
Skozi zidove je slišal
V neki mali vasi na Poljskem se je te dni pripetil dogodek, ki nikakor ne dela časti dvajsetemu stoletju. Bogat posestnik si je hotel pregnati dolg čas in si je kupil radio. Po vasi pa so takoj začeli šepetati, da sliši ta posestnik odslej tudi skozi zidove. Ljudje so mislili, da bo odslej bogatin slišal vse njihove razgovore, čeprav bodo govorili čisto tiho v zaprtih sobah. Vse kmete iz vasi je prevzel strah in vsi so bili prepričani, da je bogatin v zvezi s samim vragom. Pred nekaj dnevi je počilo. Kmetje so pridrli v hišo bogatega posestnika, uničili radio, njega pa ubili.
Novi ženski ljubljenci
Znano je, da so male opice, kače, mačke, kuščarji in razne druge živali ljubljenke mnogih dam. Toda nedavno je neka dama izzvala pravo senzacijo. V obednico nekega uglednega hotela je prinesla velikega polža in ga posadila pred sebe na mizo. Ko je natakar hotel polža odnesti, je glasno protestirala in mu naročila, naj prinese za polža nekoliko salat-nih lističev. Polž je kmalu zadovoljno lezel po lističih. Zanimivo pa je, da so že naslednji, dan nekatere dame prinesle v restavracijo prav tako velike polže in z njimi ponovile isto komedijo. Čudne ženske so res čudne.
Avtomobilski tovarnar John Willys se imenuje med kandidati za mesto ameriškega poslanika v Berlinu. (Po ameriški karikaturi.)
Smešnice
Gizdalin: >Stokrat bi umrl za vas, gospodična.«
Dama: zadostuje.«
»Ni potreba, enkrat popolnoma
Miha: >Zakaj pa gos stoji na eni nogi?« Nace: >Ne vem.«
Miha: >Zato, ker, če bi jo dvignila, bi padla na tla.«
Učitelj: »Napoleon je nekoč rekel, da zanj beseda »nemogoče« ne obstoja.«
Jožek v zadnji klopi: »Jaz mislim, da bi tega ne bil rekel, če bi bil kdaj poskušal nrl-žgati užigalico ob kos mila.*

trtice
WWM'W''
Pesmarica mošhih zborov
(I. zvezek. Uredila Anton Balatka in Maks Sini o n ž i ž. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena zvezku 36 Din.)
Je vse zastonj: naši pevci si žele lahkih, me-lodijoznih, pevnih, blagoglasnih pesmic, da jim ogrevajo srca po napornem delu v današnjih težkih materialističnih časih, ko s\fet hrepeni le po uživanju in se bore malo briga za pojave napred-Ica na kateremkoli kulturnem področju. In vsa hvala kritikov o pojavih naše moderne glasbe, ki jo sicer iz srca pozdravljamo, ne zaleže pri ljudstvu nič in tudi zalegla ne bo vse dotlej, dokler publika ne bo glasbeno naobražena. Kadar bo pouk glasbeno vede iz ljudske šole ven v srednjo in še dalje stopnjema napredoval, doraste iz naše mladine tudi moderno in najnovejšo glasbo razumevajoča publika. Prej pa ni pričakovati izpre-memb v nerazumevanju sodobne muzike, ki leži za drag denar obelodanjena na papirju, pa neupoštevana povsod, razven v krogih glasbenih in-teligentov.
Tako pričujoča ■zbirka moških zborov in kvartetov nimfi namena segati visoko pod nebo sodobne glasbe. V izbiri skladb nudi povečini pesmi, ki so po svoji priprostosti v metodiki, harmoniki in ritmiki dostopne in primerne zmožnostim naših pevskih zborov in kvartetov ali oktetov. Skratka: večina objavljenih pesmi bo všeč pevcem in poslušalcem. Kar je v zbirki pesmi z večjo ambicijo in umetniško pretenzijo, je prav, da so zagledale luč sveta, sicer bi morda še dolgo ležale v miznieah svojih stvariteljev. Poleg prej omenjene prednosti ima izdaja še drugo: da je lično litografirnna in da 1k> s priročno žepno obliko ustrezala svojemu namenu: spremljevalka našim pevcem v veseli družbi, na izletih in povsod, kjer bi radi zapeli in s pesmijo segli v srce drugim.
Svoje skladbe starejšega in novejšega datuma so prispevali E. Adamič, J. Aljaž, A. Balatka, <lr. A. (ne Alojz) Dolinitr. M. Ilubad, dr. Fr. Ki-movec, Fr. Marolt, M. Polič, Z. Frelovcc, St. Premrl, J. Ravnik in Fr. Rus. So vmes samostojne skladbe in tudi harmonizacija narodnih pesmi. Objavljenih je 25 pesmi na 117 straneh.
Po predgovoru urednikov so natisnjeni kratki življenjepisni podatki v zbirki zastopanih skladateljev. Da je življenjepis skladatelja, ki je z največ zbori v zbirko prispeval po krivdi korektorja izostal, se zdi malo čudno. Nekoliko več pazljivosti ne bi bilo škodilo stvari. — Sicer pa zasluzi pesmarica toplo priporočilo. Naj roma v naše pevske zbore in družine, naj vnema smisel za lepo blagoglasno pesem in naj utira našim pevcem pot •vi razumevanje nalog napredka nove glasbe.
Z. P.
„Esej« o človeku"
Diplomirani pravnik Južnosrbijanec Bori-Ktav (ordanovič je še čisto mlad in docela nepoznan srbski filozofski esejist. To je prva liiegovn knjiga. Prinaša tri eseje: Stepen mte-lšktualnosti u Južnoj Srbiji (28 strani), Iri idola (33 str.), Genije, talenat i njihovi kvaliteti u odnosu na (»jam čoveka (21 str.) Srednja od teh treh razprav je ponatis iz znane Vidovičeve sarajevske revije »Novi čovjekc (1927). V uvodni besedi je nekum dolgovezen in nezanimiv, največ zato, ker ni samosvoj, ampak operira z navajanji iz vseh mogočih priznanih in nepriznanih svetovnih filozofov. Esej o intelektualnosti v Južni Srbiji je še najbolj njegov, marsdkod psihološko zelo zanimiv, originalen in zato sprejemljiv. Ponekod zelo zadene v analizo priprostega, vztrajnega in z vseim zadovoljnega južnosrbskega človeka. Kot razlog tako nizke in podpovprečne kulture in civilizacije v Južni Srbiji navaja in obširneje razlaga potstoletno hlapčevanje Turkom z minimalnimi narodnogospodarskimi tendencami, brez svojih šol, organizacij, sploh brez prosvete. S celo kopo imen dokazuje visoko naravno nadarjenost južnosrbskega naroda in postavlja trditev, »da su Makedonci glavni faktori u rešavanju sudbine bugarskog nuroda, ali ne kao zloglasni banditi, več kao trezveni intelekti, koji u svojim rukama imaju eeo državni, politički i prosvetni aparat«. Morda je bila in je še danes največja napaka južnosrbskega, makedonskega naroda, da prerad svoj dom zapušča, se povsod hitro znajde in vživi v tuje razmere in tako služi tujcu. Prav zaključuje Jordanovič, ko pravi: »Tragedija Južne Srbije leži u altruističkom duhu njenih gordih sinova.« — V drugem eseju (»Tri idola«) rešava problem človeka in to večinoma samo posredno, z navajanjem citatov in maksim iz najrazličnejših mislecev. V enem poglavju se dotakne tudi pisateljev, ki so s temne strani gledali na človeka (Shakespeare, Nietzsche, Mo-ličre, Dostojevski, Rousseau, Gončarov). Ob koncu postavlja to-le definicijo: »Čovek je jedini smisao zemljin. Njegovi glavni kvaliteti su: trezvonost, kritički duh, pronicljivost, od-reden cilj, borbenost, trpeljivost.« V zadnji razpravi javori o človeku, geniju in talentu. Zanj obstojajo štiri vrste ljudi. Razdelil jih je tako-le: genij, talent, človek (to tretjo stopnjo razumeva on čisto svojevrstno) in navadna, za vse višje in boljše nezainteresirana in duhovno neaktivna masa! Pravi, »da je čovek rednk me-

du ljudima isto onako kao što je genije redak medu naučnicima, ...oni se radjaju kao takvi dok se talenat može i životom steči.« Marsikod bi se Jordanovidu moglo ugovarjati. Tone P.
Poslednja Wendlova knjiga. Naš stari nec in prijatelj Herman Wendel je nedavno objavil zbirko študij »Kampfer tind
K ti n d e r«, ki je izšla pri Laubu v Berlinu. Wendel obravnava 18 Nemcev in Francozov, ki jih nekako propagira za velikane duhu in osebnosti, ki naj bi bili modernemu, socialistično usmerjenemu človeku vodniki in vzorniki. Izbira teh oseb pa ni posrečena. Wendel slika te-le osebnosti: J. 11. Volta, Jeana Paula. Kleista, J. Jacobyja, F. Engelsa, Voltaira, Saint-Simona, Viktorja Ifugoja. A. Francea in še nekatere druge osebnosti. Posamezni eseji so razblinjeni, ni jasno, kaj avtor hoče. Wen-del je v tej knjigi, ki zahteva podrobnega in solidnega znanja, tudi premalo natančen, preveč samo publicističen, tako da to delo ne spada ravno med uspela.
Otrok in iilmska industrija
Letošnji monakovski kat. internacionalni filmski kongres se je bavil tudi s problemom zaposlitve otroka v filmski industriji. Povoljno rešiti ta problem je težko, težko. Delo otroka v filmskem atelijeju moramo razsojati s popolnoma drugih vidikov, kot otroško delo pri kateremkoli drugem obratu. Cesto se otrok v filmski industriji kruto in grdo izrablja. Francija si je n. pr. tako pomagala, da je osnovala nekak cenzurni komite, prideljen ministrstvu prosvete. Člani tega komiteja so vzeti iz prosvetnega ministrstva, delavskega ministrstva, umetniškega odcljenja, policijske prefekture ter direktorji gledališč in kinogledališč. Kajti misliti moramo, da je otrok v atelijeju izpostavljen mnogim nevarnostim tako fizičnim, kot moralnim. Fizična nevarnost za otroka je predvsem močna električna luč reflektorjev, ki so potrebni, da zadostno razsvette snimane scene. Lahko si mislimo, kako ta močna luč škodljivo vpliva na šibki še nerazviti otroški živčni sistem, zlasti pa na očesni živec. Seveda je poleg tega otrok pri sni man ju izpostavljen najrazličnejšim vremenskim neprilikam.
še večje pa so za otroka v filmskem atelijeju moralne nevarnosti. Otroško delo v atelijeju vpliva po vsej svoji naravi skrajno slabo. Otrok živi v nekem neresničnem, zlaganem svetu, ki se prav nič ne da primerjati pravljičnemu, čarobnemu svetu, ki ga nosi v svoji duši, kadar sliši ali bere pravljice. Tu je obdan od miljeja, čigar vsa izumetničena zunanja krasota obstoja edinole v ten», da vzbuja iluzije. Otrok gleda v igralcih, s katerimi sam igra, vsak čas druge neresnične osebnosti in značaje, ker morajo le ti vedno nova čustva in občutke hliniti. Ves ta milje jetorej kot nalašč za to ustvarjen, da mladega, šibkega, občutljivega duha otrokovega moti in kali. Tak otrok postane bla-ziran in se prerano postara.
Popolnoma naravno je, da so kot prve izdale zakon o zaščiti otroka pri filmski industriji ameriške Združene države. Kajti pri ogromni ameriški filmski industriji so zaposlene cele kolone otrok. V Kaliforniji predpisuje državni zakon, da otroci izpod 16 let smejo pri filmu sodelovati le z dovoljenjem delavskega komisarijata, potem, ko jih preje natančno preišče zdravnik. Tudi v Nemčiji so tozadevni zakoni zelo precizni in strogi. Francija še nima državnega zakona, prav tako tudi ne še Anglija.
Mnenja smo, da je to predvsem stvar ženskih društev. One naj zainteresirajo široko javnost, da se začne za ta problem zanimati in same naj zastavijo v skupnem internacionalnem delu ves svoj vpliv, da se res ustvarijo tozadevni splošnoveljavni in namen dosegajoči zakoni.
Kino »Ljubljanski dvor« igra danes zadnji dan filma »Krik z neba« od Wanner Brothers Corporation v glavni vlogi priljubljeni pes ovčar Rin Tin Tin s čudovito dresuro. Rin Tin Tin je brez dvoma najsijajnejši četveronožni filmski igralec odkar kino obstoja. Najden je bil 1. 1918. na fran-eosko-nemški fronti v zapuščenem nemškem strelskem jarku, kjer je čuval svojega mrtvega gospodarja, nemškega oficirja. Belgijci, ki so ga našli, so ga prodali ameriškim vojakom, ki so mu nadeli ime Rin Tin Tin. Ni znano, kako je ta divni pes prišel v ameriško filmsko mesto Hollywood, a znano je, da dobiva njegov lastnik danes mesečno 7500 dolarjev plače zanj. Film je scenično kot tehnično sijajen. Režija vzbuja naravnost občudovanje. Zlasti mladini bo film napravil obilo resničnega veselja tako radi Rin Tin Tinovih bravur, kakor tudi radi ljubkih prizorov njegove varovanke štiriletne farmarjeve hčerke Peoy, katero silni orel — kondor — ugrabi ter odnese na strme pečine, pa jo Rin Tin Tin srečno reši in vrne njenim staršem. Film si je v resnici vredno ogledati.
Spori
Plavalno prvenstvo Slovenije.
V soboto in nedeljo dne 27. in 28. t. m, se vršijo plavalne tekme za prvenstvo Slovenije, oba dneva s pričetkom ob 9 irl 15. Kakor vsako leto, bo tekmovanje tudi letos izredno zanimivo, posebno še zato, ker se vrši letos prvič v novozgrajenemu kopališču »Ilirije« ob Gosposvetski cesti. Bazen meri ca. 50 X 16 m. Vse tekmovanje je razdeljeno v štiri dele. Vsako izmed teh se zaključi s skakanjem in water-polo-tekmami. Nova točka letošnjega sporeda je skakanje z desetmeterskega stolpa, ki bo gotovo vsakega najbolj zadivilo. Nastopajoči klubi so ASK Primorje, SK Ilirija in L. S. K, Če se sodi po številu priglašenih, se bo bilo najhujša borba med Primorjem in Ilirijo. V kolikor je nadvladovalo dosedaj vedno Primorje v plavanju, v toliko dominira Ilirija v skokih. Moči so zelo izenačene tako, da vsak klub lahko upa na uspeh. L. S. K. sicer ne razpolaga s tako velikim številom plavačev kot oba ostala kluba, vendar dosežejo njegovi kvalitativno visoko stoječi tekmovalci vedno dober placement. Z ozirom na to, da se vrši tekmovanje prvič v bazenu s pravilno izmero, da bodo časi gotovo izboljšani z ozirom na obrate in mirno vodo in ker se bodo prvič lahko primerjali rezultati z inozemskimi, je upati na veliko zanimanje občinstva, tako da bo prireditev v vsakem oziru in tudi v propagandnem, dosegla svoj namen. Upajmo, da se bo končalo tekmovanje brez incidentov in v pravem sportskem duhu z edinim ciljem — zmaga.
t
Razne športne vesti
Ni se še poleglo razburjenje radi poraza Gradjanskega v Belgradu, je že zopet nova afera pri J. N. S. Zastopnik osješke podzveze dr. Kar-ner je demisijoniral kot odbornik J. N. S,, obenem pa podal zanimivo izjavo o gospodarskih prilikah v J. N. S. Obtožuje J. N. S., da za osješki Hajduk ni imel 3000 Din predujma, katere je rabil za potovanje v Zagreb k kvalifikacijski tekmi za državno prvenstvo. Hašku je pa velikodušno posodil mesto zaprošenih 4000 kar 10.000 Din. Čudi se, kako more biti zvezna blagajna prazna, ko je J. N. S. prejel v Parizu 45.000 Din. Dr. Karner je bil že na prošti skupščini J, N. S. v ostri opoziciji, sedaj obljublja, da bo razkrinkal na bodoči skupščini vse mahinacije J. N. S. Naj že bo tako ali tako, izgleda, da bo letošnja skupščina J. N. S. še burneja od prošlih. Najbrže bo tudi definitivno rešeno vprašanje prenosa zveze v Belgrad. To, kar je dr. Karner iznesel, pa mislimo, da je pričetek zakulisne borbe.
Preiskava v Splitu, ki jo je odredil J. N. S. radi Haškovega protesta, je končana, kot ponavadi brez rezultata. O ostri igri ne more biti govora, zlasti s strani Hajdukovih igralcev, posamezne dogodke pa slika vsak po svoje. Madjarski sodnik Ivančič, ki je sodil v nedeljo Hajduk : Jugoslavija, hvali občinstvo, kako je objektivno, Hajdukovi igralci pa da igrajo fair. Gradjanskcmu, ki igra prihodnjo nedeljo v Splitu, pripravljajo svečan sprejem. Najmanjša podzveza je v Splitu in ponavadi je le J. N. S. tisti, ki kapitulira.
„,užbcne objave LNP. (Iz seje upravnega odbora 19. julija 1929.) Upravni odbor LNP je sklenil odkloniti za enkrat udeležbo LNP v projektiranih tekmah Ljubljana — Maribor — Celovec — Gradec za »Južnoalpski cup«, ker sta odklonila udeležbo S. K. Primorje in S. K. Ilirija, I. SSK Maribor pa na tozadevno vprašanje pod-i saveza ni odgovoril; vzrok za negativni odgovor ! obeh ljubljanskih klubov je ta, da sta letos odklonila. sodelovanje tudi oba v poštev prihajajoča i graška kluba in Steirischer FV. Upravni odbor i poziva pod pretnjo kazni po § 52. kaz. prav. j klube, Primorje, Slovan, Svoboda (Ljubljana), Reka, Grafika, Elan, Disk, Trbovlje, Šoštanj, Mura, Maribor in Svoboda (Maribor), ki doslej niso odgovorili na cirkular podsaveza z dne 10. t. m., da pošljejo zahtevane splošne statistične podatke in klubska pravila tekom treh dni. — Vsi navedeni klubi ter nadalje klubi Ilirija, Hermes, Jadran, Javornik se opozarjajo, da poteče 31. t. m. rok za predložitev seznamov verificiranih igralcev, ki so v šolskem letu 1928.-29. obiskovali kako srednjo ali meščansko šolo, po drugi okrožnici podsaveza z dne 10. t. m. — Tajnik I.
S. K, Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek trening skupine I in obenem ob 19 zelo važen sestanek igralcev skupine I. Pridite vsi, obvestite se med seboj! Trening skupine I bo v tekočem tednu izjemoma tudi v soboto ob 18.30, ker v nedeljo ne bo tekme. V torek 30. t. m. igramo predvidoma s profesionalnim S. K. > Nichol-son« z Dunaja. — Načelstvo.
Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora se vrši danes ob 20 v damskem salonu kavarne »Emona«. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje sigurno udeležijo. — Tajnica,
»Tri podoknice.« Za mešani zbor, zložil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 6 Din. Napevov te vrste vedno manjka, čujemo le vedno ene in iste pesmi kot podoknice. Našim zborom zlasti podeželskim je s to izdajo še posebno vstreženo, ker so pesmi lahke in melo-dijozne in bodo temu namenu prav dobro služile.
»Prikrojevanje perila po životni meri.« Sestavila Ema Arkova, učiteljica na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 40 Din. Knjižica obsega vsa praktična navodila z mnogimi vzorci, kako je izdelovati životno perilo: t. j. žensko, moško, otroško, dalje posteljno, namizno in hišno perilo. Knjižica je velike važnosti za vsako gospodinjo.
Radio
Prva točhas Nabava radia
(Z odborove seje Prosv. društva v Zalem logu.)
Predsednik Prhač: »Torej, glasujte, cenjeni
tovariši, zastran prve točke dnevnega reda glede nabave radia!«
Odbornik Srakoper: »Predlagam, da sem mnenja, da radia ne nabavimo, ker so to nepotrebni stroški.«
Odbornik Smrekar: »Predlagam, da s«m zato, da radio nabavimo, ker je to dobra in koristna stvar. Jaz bi ga bil že sam kupil, če bi ga dobil »na puf«. Predlagam, ker ima društvo v blagajni dovolj »pečkov«, da takoj plača radio in se bo to jako izplačalo. Naši člani radi poslušajo godbo m te je v radiu vsak dan dovolj.«
Odbornik Gad: »Predlagam, da se pridružujem predlogu predgovornika, ki je pozabil povedati, da nam ni samo do godbe, ampak tudi do petja in predavanj o koristni živinoreji in poljedelstvu. Radio je za kmeta, jaz sem za radio. Živijo, radio!«
Odbornik Buc: »Tovariš Gad, ti lahko govoriš, ko tamle za vogalom stanuješ in bi potem vsak večer lahko hodil poslušat radio v društveno dvorano. Mi pa smo oddaljeni in bi utegnili kvečjemu ob nedeljah po večemicah. To se pa ne izplača. Ob nedeljah popoldne rad ležem nekoliko, ko ves teden garam in me vse kosti bole. Predlagam, da rajši kupimo društveno zastavo, bo bolj pametno.«
Odbornik Pole: »Le kupimo radio, četudi ga bo večina članov utegnila poslušati samo ob nedeljah. Bodo vsaj vsako nedeljo prišli v društvo, namesto da bi sc razkropili po gostilnah, ali se dolgočasili doma. Marsikaj lepega in koristnega bomo zvedeli na naših radio-sestankih, društveno življenje se bo poglobilo, novi člani bodo pristopali in naše delo bo rastlo. Kupimo radio-aparat z dobrim zvočnikom in imeli bomo brezplačne koncerte, predavanja, pevske večere, gledališke predstave in še marsikaj,«
Kaplan gospod Anton: »Odbornik Pole je govoril pametne besede. Kar je povedal on, vam toplo priporočani tudi jaz, ki srčno želim, da bi društvo lepo uspevalo in napredovalo. Če nabavimo radio, bomo dokazali, da gremo s časom naprej in da imamo dovolj razumevanja za koristne in dobre iznajdbe novega časa. Prepričan sem, da društvena blagajna ne bo nikdar žalovala za denarjem, ki ga je izdala za tako občekoristno stvar, kot je radio. Vsi razsodni člani bodo z veseljem pozdravili naš sklep in nikjer ne bomo naleteli na odpor. Jaz sam sem pripravljen zagovarjati pred člani izvedbo našega sklepa glede nabave radia in upam, da mi odbor tudi nekoliko zaupa.«
Predsednik Prhač: »Dajem torej svoj predlog radi nabave radia na glasovanje in pripominjam, da bi naša blagajna mogla žrtvovati v ta namen 6000 Din. Kdor je za predlog, naj dvigne roko!«
Razen odbornika Buca so vsi dvignili roke in je bil predlog z večino glasov sprejet. Zali Log, veseli se! Tvoje prosvetno društvo bo v kratkem dobilo radio s štirimi elektronkami.
Programi Kadio-Ljubljana:
Četrtek, 25. julija: 12.30 Reproducirafii glasba. — 13. Časovna napoved, borzna poročila^ reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dney< nikov. — 18 Reproducirana glasba. — 20 Koncert radio-orkestra (prenos z Unionskega vrta). — 22.30 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Četrtek, 25. julija.
Belgrad: 12.45 Plošče. 13.30 Vesti. 17 Za ženski svet: Narodni motivi za vezenje. 17.25 Radio-jazz-orkester. 20 Dr. R. Kazimirovič predava o uporabi narodnih motivov v industriji. 20.05 Srbske nar. in ciganske pesmi. 21.40 Spominsko slavje ob obsmrtnici Vožde Karadjordjeviča, 22.30 Radio-kvartet s sodelovanjem Tatjane Batranjac, članice kr. nar, gledišča. — Zagreb: 13.15 Plošče. 19.30 Prenos iz Prage. 21.40 Lahna večerna glasba. — Varšava: 12.05 Plošče. 18 Komorna glasba. 20.30 Koncert. 22.45 Plesna godba. — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba. 16. Popoldanski koncert. 18.15 Pevske točke. 18.30 Poročilo za potovanja in tujski promet. — Brno: 12.20 Prenos iz Bratislave: koncert. 16.30 Ura za žene. 19.04 Koncert. 20.05 Prenos iz Prage: violinske skladbe. — Berlin: 17 Zabavna glasba. 18 Vzhodno pesništvo. 20.30 Mozartov večer. — Katovice: 17 Plošče. 18 Ljudski koncert iz Varšave, 20.30 Večerni koncert iz Varšave. 22.45 Plesna godba. — Toulouse: 12.45 Koncert. 13.15 Plesna godba. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. 20.15 »Zračna kočija«. Radio-kabaret. 22.15 Koncert v zrcalni dvorani v Strass-burgu okr. 1. 1758. — Praga: 12.20 Prenos iz Bratislave, 19 05 Prenos iz Brna (ljudska glasba). 20.25 Violinske skladbe. 21.20 Češke pesmi. — Rim: 13.15 Koncert tria. 17.30 Popoldanski koncert. 21 Koncert simfoničnega orkestra. — Milan: 16.30 Mladinsko petje, 20.30 Verdi: Moč usode, opera. 22.25 Jazz. — Budapest: 9.15 Koncert vojaškega orkestra. 12.05 Koncert (petje in klavir). 17.40 Ogrske pesmi. 19.45 Koncert opernega orkestra. 21.15 Koncert delavskega pevskega zbora. 22.15 Ciganska kapela.
Oirel
Nastop notranjskega orlovskega okrožja in
blagoslovitev novega doma se vrši 4. avgusta v Begunjah pri Cerknici.
Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Frantiiek Vanšk
dijak 4. razreda realke v Mariboru
danes 24. julija 1929 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 16. letu svoje dobe, v Gospodu mirno zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 26. julija 1929 ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto 27. julija 1929 ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 24. julija 1929. Tjirf, tHn Van?k in Marija VanSk, stnrCi. JenKek in Jirka. brata.
Za večmesečno delo potrebujem
30 dobrih tesarjev
Zglasiti se je pri gradbenem podjetju Ing. Josip Dedek v tovarni A. Westen v Celju.
Biipis
zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del pri
popravilu župne cerkve in nadarbinskih poslopij na Vačah.
Dražba (zmanjševalnim polom) bo dne 1. avgusta 1929 ob 10 v župnišču na Vačah.
Konkurenčni stavbni odbor.
Mestni pogrebni za^od.

Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da se je 14 dni za svojo soprogo naš predobri oče, brat, stric in svak, gospod
F rane Ciber
podobar in pozlatar
dne 24. t. m., previden s tolažili za umirajoče, preselil v boljše življenje.
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 26. t. m. ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. julija 1929.
Dr. Franc Ciber, zdravnik, Ciril Ciber, stud. geod., sinova, in ostali sorodniki.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.i
Najmanjši oglas • - 5 Din. Oglasi nad devet vrstio bo računajo više.i Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
lil
Pisarniška moč
absolventinja I, let. trg. šole, želi primernega mesta v pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Pridna« 7955.
Službo cerkvenika
išče mlad, pošten fant, zmožen tudi krojaštva. Ponudbe pod Cerkvenik.
Prodajalka
starejša moč, vrzirana v vseh strokah, išče mesta. Ponudbe pod »Poštena« št. 7960 na upravo,
Za prečitati:
Sem vseskozi trg. nao-bražen, govorim tudi sr-bohrvatsko, nemško in italijansko, z večletnim izkustvom, dostojnim nastopom in posebno dober manufakturist; želim, če mogoče, stalno name-ščenje za takoj ali pozneje. Sprejmem tudi drugo službo. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod Dobra moč št. 7977.
Mlado dekle
z dežele, pridno, delavno, išče mesta v pomoč gospodinji h kršč. družini. Nasiov v upravi pod št. 7991.
mu iu M
Agilni agenti (-ce)
se iščejo za prodajo zelo dobro idočih predmetov. Zaslužek 3 do 4000 Din mesečno. Dopise z označbo točne adrese je poslati Banki »Agrarija«, Beograd, Obiličev venac št. 25.
Šiviljo
spretno, pridno, sprejmem kot štafirarco takoj. Anton Vrhovec, Dravlje št. 102.
Sodarsk. pomočnika
izurjenega, sprejme takoj P. Krušič, Krško, Slovenija.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Parna lokomobila
Wolfova, dobro ohranjena, 45/60 PS in kompleten opekarski stroj, se proda. Povpraša se pri Zadružni gospodar, banki podružnici v Kranju.
Les
ca 10.000 m® bukovine, cerovine itd., prodamo na stoječem v gozdu ob cesti, 5 km od postaje Rogatec. Natančnejše pod »Ugodna lega« št. 8018 na upravo lista.
Ugodna prilika
za mizarje. Kompletno mizarsko delavnico z vsemi potrebnimi mizarskimi stroji, pogon na surovo olje ali elektriko, z vsem orodjem etc. ter zalogo suhega lesa, zaradi družinskih razmer prodam, event. oddam v najem. Potreben kapital za nakup takoj 80.000 Din. Za prvega pol leta je za naročila za fino pohištvo preskrbljeno. — Ponudbe na upravo lista: »Ugodna prilika« št. 7902.
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Kompleten portal
za trgovino, z rolo in senčnikom, kakor tudi štelaže in pult, vse v najboljšem stanju, se vsled prezidave takoj proda. Vprašati je v trgovini A, Žibert, Prešernova ul.
MOTOR
na bencinski pogon.
znamke »Koln-Deutz«, 8 PS, popolnoma sposoben za obrat, se poceni proda. Vpraša se pri ravnateljstvu Herbersteinovih veleposestev v Ptuju.
Otroška postelja
dobro ohranjena, se pro-| da. Ilirska ulica 21/111.«
Odprta poljska šupa
za seno ali slamo, 34 m dolga, 8.5 m široka in 6 m visoka, z razločljivimi lesenimi deli, se poceni proda. Vpraša se pri ravnateljstvu Herbersteinovih veleposestev v Ptuju.
Otvoritev gostilne in vrta
na Dolenjski cesti št 35 pod Rakovnikom
V nedeljo 28. t. m. je pri nas žegnanje sv. Jakoba in obenem otvoritev staro znane gostilne pri »Plankarju«. Za obisk cenjenega občinstva se najtopleje priporoča
Jože Plankar
Pridite in poskusite dobro kapljico!
Naša predobra mama
Fani Vončina
soproga rudniškega načelnika v p. iz Idrije,
nas je v torek zvečer zapustila za vedno. Odšla ie k Bogu po svoje zasluženo plačilo.
Bila je Dobrota in Ljubezen.
Na njeni zadnji poti jo bomo spremljali v četrtek, 25. t. m. ob 'A 6. popoldne s Trnovskega pristana št. 40 na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, 23. julija 1929. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Žalujoči.
Pozor poljedelci in zadrugarji!
Prodam 1500—2000 kg
semena divje višnje
zajamčeno zdravo, čisto in oprano. Zahtevajte vzorec, pa se boste uve-rili o prima svežem letošnjem semenu. IVO PALINIČ, SPLIT.

Kupim
ali vzamem v najem
manjše podjetje
z vodno silo (večji mlin ali žago) ali kakšno manjšo tovarno, kolikor mogoče v bližini postaje. -Stopim event. tudi kot družabnik s sodelovanjem in kapitalom. Cenj. ponudbe pod šifro »Industrijalec« št. 7963 na upr. tega lista.
Marelice
kupi Podravska industrija sadnih izdelkov v Mariboru, Trubarjeva 9.
Stanovanja
Vilo
prijetno, z elektriko in vrtom postavim na najlepši točki Rožnika, po potrebi zveza z lastnim autom, ako se prijavijo stanovalci, kateri imajo stanovanje po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Stalno letovišče«.
Opremljena soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda takoj ali s 1. avgustom solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 7958.
Meblovano sobo
s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo oddam s 1. avgustom v Dev. Mar. v polju tik žel. postaje. Franjo Weiss, Dev. Mar. polje, št. 70.
Objave
Mestna zastavljalnica
bo imela redni dražbi decembra 1928 zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) že 1. avgusta, za efekt (blago, perilo, stroje itd.) pa 8. avgusta t. 1. od 15 dalje v uradnem lokalu.
Niestva
Lepa hiša
masivno »zgrajena, eno-nadstropna, z 12 sobami in stranskimi prostori, poleg posebno manjše poslopje, z dvoriščem in vrtom, garažo in modernim avto, sredi mesta Celja, za zdravnika, zobozdravnika ali trgovca zelo primerno, 2 minuti od kolodvora, ceno naprodaj radi odpotovanja. Cena 555.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Preselitev« št. 7821 na upravo »Slovenca«.
Vila
na Mirju, nova, z vrtom, cela podkletena, skupno 7 sob, 1 kabinet, 2 kuhinji, kopalnica, vsled smrti naprodaj za 330.000 Din, »Posredovalec«, re-alitetna pisarna, Dalmatinova 11.
Realitetna pisarna Sv. Petra cesta 24 proda raznovrstna posestva, hiše, vile, parcele. Oddaja stanovanj vseh velikosti.	Fotografski atelje r.jvo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Berite Sloilenca	Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39.
in oglašujte v njem!	
	
mm	Žičnate ViOŽliB
	in vzmeti za postelje, žimo, morske trave in železne posteljnake dobite najceneje v železnini Fr. Stupica v Ljubljani, Go-sposvetska cesta.
POilKIVO moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva FRANC VELKAVR11 mizarstvo, V i žm a rje, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Priporoča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno.	
	
	Oves in Koruzo kupit« najceneje pri tvrdk A- VOLK, LJUBLJANA j Kesljova cesta 24. Velotrsovinn i, žitom
	Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina L BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul (za škofijo). Na drobno! Na debelo)
	
«■ j. Dnevnik	
"Slovenec	
najbolje informirani list!	
	
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telel. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Številke efektne loterije Prostovolj. gasilskega društva - Šmartno ob Savi, ki so bile izžrebane
4.	št. 4703
8.	št. 3121
12.	št. 7915
16.	št. 0395
20.	št. 3766
24.	št. 6246
28.	št. 4322
32.	št. 0552
36.	št. 9018
40.	št. 8231
44.	št. 3407
48.	št. 1597
52.	Št. 1023
56.	št. 8555
60.	št. 5446
64.	št. 9497
68.	št. 1882
72.	št. 3405
76.	št. 5637
80.	št. 1999
84.	št. 2104
88.	št. 4210
92.	št. 0703
96.	št. 8900
100.	št. 7836
104.	št. 9913
dne	21. julija	1929. Zaporedne številke			
1.	št. 9985	2.	št. 6284	3.	št. 1357
5.	št. 2447	6.	št. 3991	7.	št. 9716
9.	št. 0448	10.	št. 9068	11.	št. 0777
13.	št. 3039	14.	št. 8871	15.	št. 0836
17.	št. 2538	18.	št. 9422	19.	št. 0775
21.	št. 4293	22.	št. 4375	23.	št. 0563
25.	št. 0829	26.	št. 8526	27.	št. 3804
29.	št.7896	30.	št. 0675	31.	št. 9634
33.	št. 2405	34.	št. 9922	35.	št. 3710
37.	št. 3533	38.	št. 3614	39.	št. 2690
41.	št. 6467	42.	št. 5645	43.	št. 4758
45.	št. 2303	46.	št. 9206	47.	št. 3285
49.	št. 6277	50.	št. 2036	51.	št. 1821
53.	št. 4021	54.	št. 9299	55.	št. 6020
57.	št. 9802	58.	št. 6753	59.	št. 3925
61.	št. 0723	62.	št. 0473	63.	št. 4173
65.	št. 8828	66.	št. 0136	67.	št. 2524
69.	št. 9778	70.	št. 9096	71.	št. 2891
73.	št. 4590	74.	št. 3482	75.	št. 7393
77.	št. 6955	78.	št. 4887	79.	št. 7388
81.	št. 4280	82.	št. 2285	83.	št. 7067
85.	št, 7728	86.	št. 0482	87.	št. 5328
39.	št. 9689	90. št. 3631		91.	št. 6121
93.	št. 8693	94.	št. 7376	95.	št. 8344
97.	št. 4820	98.	št. 4701	99.	št. 3835
101.	št. 5562	102.	št. 1595	103.	št. 2683
105.	št. 2546.				
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nad vse ljubljeni soprog, brat in svak, gospod
Franc Safovic
tapetnik in dekorater,
v torek, dne 23. julija 1929 ob 8 zvečer po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnega se bo vršil v četrtek, dne 25. julija ob Vi 4 popoldne iz hiše žalosti Trnovo, Švabičeva ulica št. 7 na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. julija 1929.
Slavka Sajovic, soproga, Ivan, Ignac, brata in ostalo sorodstvo.
Razglas.
Krajevni šolski odbor pri Sv. Bolfenku na Kogu odda na javni dražbi dne 4. avgusta 1929 ob 9 zjutraj
popravilo šolskega poslopja
in obnovo šolske drvarnice. Natančnejša pojasnila daje šolski upravitelj. Licitacija se vrši v šoli.
Zadruga tapetnikov in dr. za ljubljansko oblast v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je preminul njen dolgoletni član, gospod
Franc Sajovic
tapetniški mojster
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 25. julija 1929 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Trnovo, Švabičeva ulica št. 7 k Sv. Križu.
Dragemu tovarišu ohranimo trajen spomin!

1
N N Np ■
<y a »H o
5'g
0	O-
vi itifi S > 9"° -S
I- C ^ — U rt
S!® N
1
oQ a 3 j jo « (nO »jO .•2«" Otii
-fl o .	<f
^ .fc«« O"
Francis Jammes:
a 1 a.
-S a 2 j SsS.s-p
<y h-J
r; .SO.
■SSo-dSg
« S <C -S "S N sfcoa S .s
■5 Z. OS tj< > f.
,SOD« "-S 1 »
<oo d-2 S
,gUZ<Jo Ž .-»-O **
»S
I Sto
-i 1 -I J" w « S c/5 a- cm
Rožni venec v soincu
»Ali veš Peterček, da tudi jaz jaham, in morda ravno tako dobro kot tista gospodična iz cirkusa?«
Za pogovor si je izmislila tisoč malenkosti, ki so navduševale ta dva samotarja, katera sta v enoličnosti vsakdanjega življenja tako malo govorila in s katerima se skoraj nihče ni pogovarjal Kdo daje miloščino v besedah onim, ki se ne zanimajo več za svojega bliž-rjega, ker so preveč nesrečni?
Dominika si je natan" lio ogloda la ubežno sobno opremo in prosila za dovoljenje, da sme vstopili v spalnico. Štefan Durand se je ves zmeden izgovarjal, toda ona mu je odgovorila:
»Ali mislita, draga moja, da nisem navajena na majhen nered v bolniški sobi? Sicer pa z veseljem pospravljam, kot da bi bila majhna deklica Ob priliki velikega avgustovskega romanja so v Lurdn marsikatere mojih tovarišic zahtevale, naj jih uporabljajo samo za nekatera dela. Tako na primer so smatrale za poniževalno, da umivajo posodo. Mnenja so, da je bolj imenitno, če prevezujejo rane. Včasih menda kar ni dovolj turov za te gizdavke. Ali veste, kaj sem tedaj storila, gospod Durand? Šla sem k ravnateljici ter ji rekla: »Dajte mi nočne posode, da jih pomijem. Imam posebno veselje do tega dela.«
Dominika se je zasmejala na glas, ko je to povedala. Pri tem se je sklonila nad razkopano posteljo jetičnega in jo pospravila.
»Sedaj si pa oglejmo, kai vam manjkal je na to vzkliknila veselo ter si zaznamovala na listič papirja
predmete in obleko, ki jih ni našla v omari ali v kuhinji.«
»Ne skrbite za nič,« je dejala. Hočem se spoznati z gospodično Aneto, ko odidem od vas, ter jo prositi, da se pobriga za celo vrsto malenkosti, ki jih vi moški sploh ne vidite.«
Te malenkosti so bile precej številne, zato jih ni hotela omeniti bivšemu stavcu, ki mu bi bilo gotovo nerodno, če bi vedel, da hoče Dominika poskrbeti za vse to. Ta je pa sklenila, da se hoče preko Anete zanimati tudi za neplačane račune.
Zapustila je svoja prijatelja ter jima obljubila, da se vrne. Zadovoljstvo obeh ni imelo meja. Gotovo jima ne bi bila napravila toliko veselja, ako bi bila manj elegantno oblečena. Usmiljenje do bližnjega mora človek pravilno razumeti in mora znati ostati vedno samemu sebi enak. Odobravam kardinala, ki je bil poklican k umirajočemu revežu in je za ot pot oblekel svoje svečano oblačilo. Hotel sem, tako je stvar razložil, napraviti njegovim očem veselje, preden umrje.
Ko je Dominika odšla od Anete, ki je drage volje prevzela skrb za vse, kar bi bilo Durandovima koristno, je ura bila sedem. Imela je samo nekaj minut do hiše prijateljev, kjer je stanovala. Na potu se je ustavila v temni ladji cerkve Sv. Mihaela in je čutila v svojem srcu, kakor da je bila bolj razsvetljena kot do tedaj. Ko je občutila ta mir, se ji je zdelo, da ji je Bog odgovoril. Priklonila je čelo do tal, ko fe šla mimo tabernaklja in sledeče vrstice Oznanenja so ji prišle tiho na ustnice:
»Moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Zakaj, ozrl se je na nizkost svoje dekle.«
ROJSTVO.
To jutro je sedela v parku svoje vile v Marseillu ter v senci razmišljala o skrivnostih rojstva Gospodovega in o obeh revežih, ki ju je bila obiskala v Bor-deauxu.
Razmišljala je na duševno prerojenje onih, k) živijo v milosti in so se odpovedali potomstvu. Mislila je na sv. Vincencija Pavlanskega, kot ga slikajo podobe, obdanega od številne družine majhnih otrok.
Kako neutešljiva ljubezen se čita na obrazu svetnika, kojega široka usta se neprestano dobrohotno smehljajo. Koliko otrok je imel, ki si jih je pridobil s svojim očetovskim kakor tudi materinskim srcem. Človek nehote misli, da so te sirote našle v potezah lica tega svetnika obraze izgubljenih staršev in so mu zato sledili brez obotavljanja, ali pa pustili, da jih je nosil na rokah.
Dominiki je bil prirojen oni čut, ki ga imajo majhne deklice, ki so tem bolj srečne, čim več punčk imajo. Saj je bilo to nekaj čisto naravnega pri njej, ki je bila zdrave duše in tako krepkega telesa, da je čula nekega dne delavca, ki je mimogrede dejal:
»Lepo dekle!«
Obenem pa je bilo v Dominiki nekaj tako čistega, takšno dviganje želja v nebesa, da se ji je celo krščanski zakon zdel le spoštljiva navada, brez katere človek prav lahko živi ali ki se ji rade volje umakne. Nič je ni bolj zabavalo kot opazovanje nemira pri dekletih, če so se menile o zaročencu, ki ga še niti imele niso. Res je pa tudi, da se ni več smehljala, če je pomislila, kaj neki mladi mož trpi radi nje, in da mu je treba upanje, da se poroči z njo, odvzeti. Tega se mu še ni upala reči, in po krivici, za časa zadnjega obiska v Bordeauxu.