Sl. 1. Moška lobanja K 18 — The m ale skull K 18
K IS . O hranjeno: velik del lobanje, m andibula, obe el avi - 
culae, del sternum a, desni hum erus. Kosti govore za krepkega 
m lajšega moškega, starega okoli 25 let.
L obanja je od zem eljskega p ritiska nekoliko deform irana 
tako da se ni dala brezhibno sestaviti; razen tega m anjka velik 
del os. pariet. sin,, squam ae ossi um tem poralium , velik del os. 
front, sin., tako da ostane leva orbita odprta. D esna m axilla je 
dobro ohranjena, leva 'toliko, da se je dala opreti na čelnico. 
O hran jen je tu d i desni os zygom aticum. M andibula je cela. Zob-
KOSTNI OSTANKI TREH STAROSLOVANSKIH 
GROBOV, IZKOPANIH NA DVORIŠČU SAZU
V LJUBLJANI
B . Škerlj
• Po J . Koroš c u gre za staroslovenske grobove iz VIL ali 
V lil. stoletja p. n. št.

je so bili kom pletni, post m ortem izpadli m anjkajo zgoraj b d in 
spodaj oba It; tudi Ms je v vseli štirih kvadrantih ust dobro raz­
vit. Zobje so zdravi. O zanim ivi anom aliji v m andibuli borno go­
vorili kasneje. Lobanja ima dokaj k re p a k torus supraorbitalis, 
processus m astoideus, relativno slabše pa lineae nuchae. Na čel­
nici je ohranjena sutura m etopica, znak, ki ga najdem o na sta­
roslovanskih lobanjah z Bleda (1948) v 1 1,8 %.
Mere in indeksi vseh treh lobanj so podane na koncu v ta- 
belici, zato se n a j tu om ejim n a popis in tolm ačenje. Že po ob-
Sl. 2. M andibula K 18
Y prelom u desno je videti krono ležečega P 2
liki moške lobanje se vidi, da gre tza m ezokrano lobanjo, kar 
p o trju je tudi v erje tn i indeks. Glede n a obokanost (višino) svoda, 
gre za liipsi oz. akrokrano lobanjo. O braz je visok in je bil ver-' 
jetrno tudi dokaj širok. Očnici sta visoki (ohranjena je le desna 
v celoti), bolj četverooglati, po indeksu bi jih m orali uvrstiti 
* med hipsikonhne.
M andibula je krepka, široka, z izvihanim i robovi v goniionih 
in zelo krepko protuberantio mentis, ki p a ni sim etrična: desno 
je bolj oglata, levo zaokrožena. Če računam o, da je bila n a j­
m anjša širina čela, ki se tu da določiti le posredno s pomočjo 
sui. metopike, pribl. 98—102 mm, bi frontom andibularni indeks 
padel v m ezom andibularno skupino (ca 50% med blejskim i Sta- 
roslovani, 1948).
Zobni lok je prostoren, širok, v m aksili 45 mm, v m andibuli 
47 nun m ed obema Ms, oz. njihovim zobiščem. K ljub tem u v m an­

dibuli niso vsi zobje našli svojega mesta. V desni polovici je 
bilo kom aj prostora za oba prem olara, ki ne stojita točno v loku; 
v levi pa sploh m anjka en vrzeljak, po vsem videzu drugi. Prav 
na tem mestu, k je r bi m oral biti, je bila sicer tako k rep k a mam- 
dibula postomortalmo zlom ljena. V zlomu pa se je pojavil drugi 
prem olar, ležeč s svojo krono pod koreninam i prvega m eljaka, 
bolj ob n o tran ji steni corporis mjandibulae, ki jo je skoraj pre­
drl (zato se je m andibula tudi p rav na tem m estu zlomila). Me- 
lja k i so izredno močni in kažejo vsi k rep k o uporabo, kakor jo 
najdem o sicer p ri starejših osebah. Toda pri starih Slovanih z 
Bleda smo se n a to značilnost njihovih krepkih, zdravih zob že 
navadili.
Zaključno o lobanji lahko rečemo, da sodi v okvir, ki smo 
ga lani določili za stare Slovane1 z Bleda in d a im a izrazite znake 
krom am jonidnega tipa, k i je bil tako značilen tudi za blejske 
staroslovanske lobanje.
C laviculae sta zelo krep k i im močno razviti. P rav tako je 
krepak, debel im širok sternum , kolikor ga je ohranjenega. Desni 
hum erus je skoraj kom pleten, dolg nekako 335—340 mtm; ker mu 
m anjka pribl, polovica trochleae in ves epicondylus radialis, se 
dolžina ne da določiti natančno. Tudi hum erus je zelo krepak 
in kaže, da je m oral im eti njegov lastnik zelo močne mišice. Po 
dolžini hum era se da približno določiti tudi višina rajnkega, ki 
je bila nekako 168—170 cm, za današnje razm ere pri nas to rej 
nekako srednja.
K 13: O h ranjena je sko raj cela lobanja z m andibulo, velik 
del medenice, glavica desnega fem urja, desna clavicula, desni 
hum erus, desni radius, levi radius in ulna. Kosti so žensko nežne, 
starost rajn k e je mogla biti po zobeh, šivih in zraslosti epifiz z 
diafizam i nekako 18 let. Brez dvoma pripada to okostje ženski.
L obanja je skoraj kom pletna im neznatno deform irana, tako 
da se je dala lepo sestaviti. M anjka glabela, tako da se dolžina 
ne da točno določiti, m anjka tudi obnosni del orbit, oba lična 
loka sta zlom ljena, prav tako desna m axilla v fossi canini. Zo­
bovje je v m aksili kom pletno, dasi na levi strani zadnji molar 
še ni popolnom a na svojem mestu. Na m andibuli m anjka le des­
ni proc. articularis im levi M3 še ni razvit. L obanja je lepo obo-

kana, torus supraorbi tališ ni mogel biti močno razvit, torus occi­
pitalis je za žensko prim em o naznačen, pr'oc. m astoideus je sicer 
precej dolg, vendar ne debel. O rbitae so bolj četverokotne ob­
like, srednjevisoke (mezokonhne). Nosne stene so močno poškodo­
vane, tako da oblika aperturae piriform is ni jasna, zdi se, da je 
bila precej visoka; spina nasalis ant. močno izstopa. M andibula 
ne kaže posebnosti, je znatno nežne jša od moške, ima pa v goni-
onih nekoliko izvikan rob. Protuberantia mentis je dobro raz­
vita, okroglo-šiljasta, ne široka. Zobje so, kakpr omenjeno, p rav 
dobro obranjni in lepi, le desni Mi v m andibuli je imel caries; 
vsi Mi so relativno že močno obrušeni. O ba zgornja incisiva sta 
značilno žensko široka v razm erju do obeli L. Zobni lok je m ed 
Ms v m aksili 40, v m andibuli 47 mm širok, lepo obokan.
Po svojih m erah je ta lobanja na zgornji m eji m ezokranije, 
po višini pa orto-, oz. tapeinokrana, torej relativno n iž ja od 
moške. M orfološki indeks obraza je — glede na nezanesljivo 
m erljivo višino in širino — skoraj leptoprozopea, na m eji mezo- 
prozopije. K ljub temu, da je obraz torej visok in dolg, je tudi 
širok, zlasti v m andibuli; po frontom andibularneui indeksu sodi
Sl. 3 Ženska lobanja K 13 — The fem ale skull K 13

med m ezom andibularne, kakor, večina blejskih (1 . 1948 izkopa­
nih) lobanj. Po frontoparietalnem indeksu moramo to lobanjo 
uvrstiti m ed m etriom etopne, n a m eji k stenom etopnim (ozkoče- 
lim). Zanimiva sta zelo asim etrično razvita proč. mastoidei, od 
k aterih je desni znatno m anjši od levega (sl. 4) ; pa tudi po obliki 
sta različna. <
Od ostalih delov okostja dokazujejo vsi, da gre brez dvoma 
za m lajšo, vendar že razvito žensko. Od m edenice je ohranjen 
večji del obeh črevnic in kranialni del križnice. Te kosti so se 
dale sestaviti. B ikristalna širina je po sestavi 268 mm, tran s­
verzalni prem er lineae arcutae je 120 mm, najv ečja širina os. 
sacri 112 mim. R azm erje m ed bikristalno širino medenice in ši­
rino m edeničnega vhoda je 44,8. O sifikacija m edeničnih grebe­
nov še ni končana; širina m edeničnega vhoda bi se najb rž še ne­
koliko razširila, tako bi vsaj pričakovali v p rim erjavi z današ­
njim i ženskim i povprečki v Evropi, k a jti indeks 44,8, je za zrelo 
žensko odločno prem ajhen.
C lavicula je norm alne oblike in še ni popolnom a osificirana. 
H um erus je 279 mm dolg, še ne dokončno osificiran. Za žensko so 
m orale biti mišice dokaj krepke (kar sodimo lahko tudi po ra- 
diusih in ulni). Torsio hum eri je m alenkostna, norm alna. Zani­
miva je perforatio fossae olecrani, ki jo najdem o v Evropi danes 
razm eram a redko, okoli 10—20%. M ere te perforacije (6 : 3 mm) 
so norm alne. N a splošno vidimo, pravi Martin, da je ta per­
foracija pogostnejša pri ženskah in na levem hum eru, kakor pri 
moških in na desnem (tu gre za desni ženski hum erus). Iz dolžine 
hum era bi sklepali (po Pearsonovi formuli), dä je bila ta 
ženska 148,3 cm visoka (po Manouvrierjevi pa 148, 8 cm), 
to rej m ajhna. Desni radius je prav tako še nepopolno osificiran, 
razen tega je capitulum nekoliko poškodovan. N jegova dolžina 
bi bila n ek aj večja (216 mm) kakor celega levega radi usa (214 
mm). Iz te dtolžine se da izračunati višina 133,4 cm (po Pear­
son u), oz. ca 155,6 cm (po Manouvrier ju ) . Iz dolžine obeh 
lahtnih kosti bi rezultirala višina 148,6 cm (po Pe'arsonn). 
Leva ulna je 234 mm dolga; višina, določena po te j kosti (po 
Manouvrier ju ) bi b ila 156 cm. Razlike so torej nerazve­
seljivo velike, toda n a jv erjetn ejša je določitev višine le iz h u ­
mera, ako m anjkajo, kakor tu kaj, dolge kosti nog. Radiohum e-

Sl. 4. Processus m astoideus K 13; zgoraj oba od zadaj, v sredini levi, spodaj 
desni — Above: Both from behind; in the m iddle: The left Proc. m astoideus; »
below the right one

rain i indeks je 77,5, kar kaže na srednje dolgo dolžino spodnje 
lahti. K er spodnja laket to rej ni abnorm alno dolga, kakor bi se 
zdelo po velikih razlikah v določanju višine, moramo upoštevati 
še skupno dolžino desnega hum era in radiusa; potem dobimo po 
Pearsonovi form uli višino 150,5 cm, k i jo smemo m orda 
im eti za najverjetnejšo. V erjetno gre tu za drobno, m ajhno de­
kle, vendar s precej krepkim i mišicami. Tudi ulna še ni popol­
noma osificirana in križe dokaj k repke hrapavine (tuberositàtes 
in lineae).
Od desnega fem ur j a je ohranjen caput, collum in trochanter 
maior. G lavica še ni popolnom a osificirana. Fragm ent je p re­
m ajhen. da bi ga kazalo opisati, sodi pa brez dvoma k tem u 
skeletu. M ajhen fragm ent desnega ossis ischi je brezpomemben. 
K temu okostju sodi še_.fragment enega levega rebra (V.— -VIL) 
in zelo fragm entirana desna scapula.
K-9: T retja lobanja je brez dvom a najm lajša in najslabše 
ohranjena, tako da se ni dala sestaviti niti kom pletna m ožganska 
shram ba, niti oibraz, k a jti od obraza je ohranjen le del obeli 
m aksil z zobmi in vsa m andibula. Na možganski shram bi m anjka 
glabela, velik del baze in skoraj vsa tem poralka (poleg drugih 
delov; tako n. pr. ni ohranjen noben proč. mast. in večji del os. 
sphenoidalis). Kosti so zelo tenke, k ar le p o trju je m ladost ra jn ­
kega. Sicer pa je neurokranion lepo visoko obokan in po abso­
lutnih m erah odrasel, nekoliko asim etričen (verjetno sekundarno 
zaradi lege v zem lji). O blika čela govori za žensko. Torus supra- 
orbitalis ni močno razvit, toda m orda bi se še bil; o glabeli ni 
mogoče ničesar reči, ker m anjka. Torus occipitalis je tudi m anj 
razvit. Zanim iva je oblika zatilja, k ar kaže najbolje fotografija. 
Nad torusom occip. sup. je znatna plitva poglobitev (fossa).
Po svoj ili m erah sodi ta loban ja na m ejo med mezo- in 
brahikrane, po višini pa med orto- in m etriokrane, to se pravi, 
da je norm alno'visoka in obokana. V m aksili so razen obeli Ms 
že bili vsi zobje, zdravi in neporabljeni. Postm ortalno izpadla 
sta I2 desno in li levo. O hranjeni srednji sekalec je širok, kar 
govori za žensko. Na splošno so zobje drobni. P rav tako v man- 
dibuli, ki je skoraj cela in je im ela vse zobe, razen obeh Ms. 
Postm ortalno se je izgubil desni I2. M andibula in zobje govore

Sl. 5. Pelvis K 13
Sl. 6 . C laviculae: K 18, m oška — m ale; K 13, ženska — fem ale; 
K 9, otroška — child
Sl. 7. D esni hum erus, zgoraj K 13, spodaj K 18 — The right hum erus of K 13
(above) and K 18 (below)

Tabelarični pregled m er (negotove mere so v oklepaju):
1
6/5
(06)
indices
9 /4
(102)
101.1
100.0
t"
o d
O C M
C M C \ i 
O n 0 0 ‘
4/2
(71.3)
66.5
65.8
3/2
(100.
90.4
92.8
C O
P g t
O N O '
c- c o
TJ
T o co c o m
C - H C O ( M C M
'O D
0
• 0 4
C M r f * C O
6 °*
O O n O '
'O D
■ 3 - T *
c a o
C O C O 1
3 * 1
4 )
C O co 1
E
C
'O D — O ,
• n O C M -h
V ' "
B
t r i
1 ™ I
• m C M
T J
> >
N
O c o C O
Z , 'V
O O ' O n
t -
J O o N O —
' C O d C M r o
3
O O ^
■ ™
rr • r r
3
0 )
w
,_s _s
m t>
» * — • c o r- r-
'O D
« __s ^
‘r t O N O ,
°
• “J 3 u
a ■ — ' '
: -3
T » O io c o m
« C u
O -
*
^ O 4 0
C / >
bolj za žensko. Corpus m andibulae je 
nizek, zlasti tudi v simfizi ; tudi ra-
V
mus je nizek, fossa intercondyloidea 
(incisura 'm andibulae) je globoko iz­
rezana. Po f e on t. o m . a n d i b u 1 a r n e m in­
deksu sodi tudi ta .lobanja med mezo- 
m andibularne.
O stalo okostje: ohranjeni sta obe 
claviculae, ram enska dela obeh lopa­
tic, tro je rebernih fragm entov (med 
njim i desno prvo rebro), fragm enti 
glavic in diafiz obeh hum erov in frag­
menti štirih vretenc. C laviculae sta 
zelo nežni, n ekaj k rajši od ključnice 
18 letne ženske in seveda še ne do­
končno osificirani. Tudi ti skeletni 
fragm enti govore za to, da je to 
okostje bilo dekliško.
Če prim erjam o te tri lobanje z 
blejskim m aterialom iz 1 . 1948, ne 
vidimo ničesar, k ar bi jih bistveno 
razlikovalo od tega. Moško lobanjo 
uvrstim o med krom anjonidne, prav 
tako verjetno tudi žensko, dasi m anj 
gotovo. O dekliški (?) je bližja tipo­
loška diagnoza nemogoča. Vse drugo 
je razvidno iz tabelice.
Slovstvo:
H o o t o n , E. A.: Up from the Ape. New 
York, 1947.
Martin, R. : Lehrbuch der A nthropo­
logie. Jena, 1928.
Škerlj, B ., in Z I. Dolinar: S taro­
slovanska okostja z Bleda. L jubljana, 1950.

SL 8. L obanja K 9 — The skull K 9
SUMMARY
In 1948/49 several graves w ere found in the back-yard of the Academ y 
of Sciences and A rts in L jubljana, belonging to th e seventh to eighth centu­
ries A. D. as to the accessories (J. Korošec) being ancient Slav. O nly 
three skeletons, respectively th eir rem ains w ere capable of being treated 
anthropologically.
K-1S is an about 25 years old, approxim ately 169 cm (as to th e hum erus) 
high, strong man, w ith w ell developed torus supraorbitales, Aith a w ell-pre­
served su tu ra metopica, a wide, strong m andibula which is b roken in the 
space of P2 on account of its crown having been placed below the roots of Mr 
The m andibula has in the gonions turned-out edges and a vigorous, wide 
pro tu b eran tia mentis. The teeth are healthy, b u t strongly w hetted-off. The 
orbitae are high, ra th e r quadrangular. It is of Crom agnon type.
K-13 is an about 18 y ea r old woman, approxim ately only 150 cm high 
(as to the hum erus + radius). Lower, q u adrangular orbitae, a turned-out edge 
of an else much sm aller m andibula (beside other characters) are ap parently 
of Crom agnon type as well, which w as ra th e r frequent in ancient Slavs. 
The teeth are healthy, only the rig h t Mt is decaying, on the whole th e Mi are 
rath e r w hetted-off. The bicristal w idth of the pelvis is 268 mm, diam eter 
transversus lineae arcu atae 120 mm, th e greatest w idth of the os sacrum 
112 mm. In the right' hum erus there is an interesting perforatio fossae ole- 
crani. The radio-hum eral index is 77,5, i. e. normal.
K-9. A badly p reserved skeleton, very delicate, possibly of a 15 years 
old girl.
In com paring these three skulls w ith the m aterial of Bled from 1948 
there is nothing to be seen th a t m ight be essentially different. All other data 
are» to be seen in the table.