Iz ruske zgodovlne
(Po Nestoru.)
I. 0 Kijevsko-Pečerskem samostanu dalje. *)
Teodosij se razboli, ter kadar je bolezn6val dnij pet in je bilo večer, veli iznesti se na dvor. Bratje so ga vzeli ter na sani postavili nasprtfti cerkve. A on ukaže poklicati vse brate, in bratje udarijo v bilo (zvonec) ter se zber6 vsi. A on jim reče: ,,bratje moji in otci moji in otroci moji! Evo, jaz odhajam od vas, kakor mi je objavil (razodel) Gospod v štiridesetni post, kadar sem bil v pččeri (podzčmeljskej votlini), da mi je iziti od sveta tega. A vi, koga si hočete iineti igtimena? da bi nm t"di jaz blagoslov podal." OnC mu rek6: ,,ti si nam vsem otec, da kogt* izvciš tf sam, ta nam bodi otec in igtimen ter poslušati ga hočemo, kakor sino tebe." Otec naš Teodosij reče: nodstopite v stran od mene ter narecite, kogar si hočete, razven dveh bratov, Nikole in Ignatija, izmej ostalili kogar si hočete od sta-rejših do manjših." Oni so ga poslušali in odstopili malo k cerkvi ter posve-tovavži se poslali brata dva, govorčč tak6: ,,kogai- izvoli bog in tvoja častna molitva, kogar je tebi ljubo, tega nareci." A Teodosij jim odgovori: nda če od mene hočete igumena prijeti, to vam ga dam, a ne po svojej izvolitvi, nego po božjem strojenji," ter nareče jim Jakoba svečenika (duhovnika). A bratom je bilo neljubo ter dejali so: nta nij tukaj postrižen," kajti bil je Jakob prišel z Letca z bratom svojim Pavlom. In začšli so bratje prositi si Stepana, ki je tedaj bil učenec Teodosijev, rekoč: nt4 je vzrasel pod tvojo roko in pri tebi je služil; tega nam daj!" Keče jim Teodosij: nevo, jaz sem po božjem povelji narekel bil Jakoba, a vi svojo voljo stvoriti hočete." Po-sluSavši jih da jim Stepana, da bode jim igiimen, ter blagoslovi Stepana in reče njemu: ,,dete! evo, preoddajem ti samostan; čiivaj ga s pazljivostjo, in
•) Primeri 11. št. lanskega .Vrtca."
16
kar sem ustrSjil v službah, to drži, ter ust&va samostanskega ne izmenjdj, nego deiaj vse po zakonu in po fiinu samostanskem !" Zdaj ga bratje zopet vzemši odnesd v cčlico nazaj in polože na odru (ptfstelji). Kadar je šesti dan potein nastal in je on bolan bil zel6, pride k njeniu Svčtoslav s sinom svojim Glebom, in sedččima jima pri njem reče Teodosij Svetoslavu: nevo, odhajam sveta tega in izročam ti taniostan v pazko, če bode kateri mot&ž v njem, in evo, por6čam igiimenstvo Stepanu; ne daj ga v obido (zadrego)!" Knez, celovavši (poljiibivši) ga, ob6ča, skrbeti za samostan, in olide. Kadar je sedmi dan prišel, Teodosij uže izueinagajoe pokliče Stepana in brate, ki so presedeli potlej vso to noc pri njeui, ter kadar je nastal dan osmi, v drugo soboto po Velikej noči, y drugo uro dne, izroči dušo v roke božje, mžseca maja v tretji dan, 1074. lšta. In plakali so po njem bratje. Teodosij je bil zapovedal, položiti se v pečeri, kder je bil pokazal trude mnoge, rek6č tak(5: rv noč pohrauite telo moje!"   Tak6 so tudi stv6rili.                     (Dalje prih.)