KAKO IN O ČEM LAHKO ODLOČAJO DELAVCI
DS ima moč le pri majhnih rečeh
Na tlsto znano parolo v prvih letih samoupravljanja »tovarno delavcem« smo domala že pozabili, kajti .njena vsebina se je kasneje dopolnjevala in bogatila z novimi izkušnjami. Dandanes govorimo predvsem o odločanju, o rezultatlh svojega dela. Delavci naj bi bfli tlsti, ki naj bi imeli v rokah škarje in platno. Življenje pa Je seveda vse prej kot preprosto, prav takšna /e naša družba. Zato Je mnogo stvarl ostalo še napisa-nlh na papirju, oddaljenih od resničnosti. Kaj menijo o tem, smo povprašali nekaj predsednikov delavskih avetov.
FRANC KRAPENC (predsed-nik delavskega sveta v Rogu):
»V zadnjih letih smo precej na-predovali, saj so delegati postali bolj delavni, bolj kritični pa tudi rečejo tisto, kar mislijo. Delavski svet ima vpliv na odločitve v to-varni, drugače pa je z zadevami zunaj tovarniških zidov. Na večji del našega dohodka nimamo no-benega vpliva, ker je vse že vna-prej predvideno. Tudi naši dele-gati za sise so v bistvu brez moči, saj je vse preveč strokovno, da bi razumeli; po drugi strani pa je vse že planirano. Naš dohodek si tako sproti delijo drugi. Pred kratkim smo morali kar na hitro spraviti skupaj 1,1 stare milijarde dinaijev za nerazvita območja Jugoslavije, kar je krepko useka-lo v našo blagajno, saj smo bili sredi sezone, ko se kolesa ne pro-dajajo. Žalostno je, da moramo najprej odšteti vse dajatve, šele nato smemo pokriti lastne potre-be. Dogaja se, da si moramo po-tem za lastne potrebe, tudi za iz-plačilo osebnih dohodkov, sposo-jati denar, za katerega potetn pla-čujetno tudi do 62-odstotne obre-sti. Na ta račun pade marsikatera jezna beseda v naSem kolektivu, zlasti na delavskem svetu.«
ZVONKA VILFAN (predsedni-ca delavskega sveta v Nami):
»Moč delavskega sveta je od-visna od iyegovih članov. Če so le-ti tiho, niso drugega kot orodje vnaprej pripravljenih predlogov. Naši člani se zanimajo za vse, kar se dogaja v naši delovni organiza-ciji in se znajo postaviti po robu predfogom, ki ne bi bili v naš prid. V treh letih se še ni zgodilo, da bi sprejeli kaj vsiljenega. Dru-gače je s predlogi, ki pridejo s sisov in drugod, ko nam ne kaže drugega, da jih potrdimo, detudi nam niso všeč. Zunanje dajatve nas pritiskajo ob tla in nam osta-ja le mali kupček, o katerem po-tem odločamo. Ljudje velikokrat godnyajo, zakaj potrebujemo razne sise, ki dražijo našo nad-gradnjo, za nameček pa potem Ijudje še niso zadovoljni. Tako je na primer z zdravstvom. Sprašu-jejo se tudi, zakaj toliko dajemo za nerazvite, ko imamo vendar tudi v Sloveniji takšna področja. Skratka, delavski svet ima svojo moč pri majhnih rečeh, pri veli-kih pa je brez vpliva, ker so daja-tve pač predpisane.«             }
META LANGUS (predsednica delavskega sveta v Angori):
»Gospodarstvo je tako obreme-i\jeno z raznimi dajatvami, da mu ostaja bore malo, o čemer potem delavski sveti razpravljajo in od-ločajo. Če je gospodarstvo proti določenim odstotkom dajatev, potem jih navadno uzakonijo. Zdaj bomo na primer plačevali za luško infrastrukturo in še za to nam bodo jemali iz blagajne, ne da bi delavci imeli besedo. Govo-rijo o razbremenitvi gospodar-stva, stvari pa se sučejo v obratni smeri, saj vse visi na tej ubogi proizvodnji, da kar ječi pod bre-meni. Delavci pa potem odloča-mo le o ostankih dohodka, zato tehtamo slehemi dinar, kam ga damo.«