Leto LXVII
PoStnlna plafana * gotovini.
V Ljubljani, v sredo, dne 11, oktobra 1939
Stev. 233
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Čekovni račun
Ljubljana številk« 10,650 in 10.349 zo inserate.
U prava:
Kopitarjeva ulica številka 6.
Telefoni nredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan »jntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Mirovno poslanstvo Jugoslavije na Balkanu
Dne 24. septembra je jugoslovanska vlada po svojih poslanikih v Budimpešti in v Bukarešti na prijateljski način vprašala madžarsko odnosno romunsko • vlado, če bi bili pripravljeni, da zmanjšata medsebojno napetost, kakor tudi negotovost na Bulkanu s tem, da pre-kličeta nekatere vojaške ukrepe, ki sta jih podvzeli na svoji skupni meji. Obe vladi sta sporočili jugoslovanski vladi, da sta pripravljeni to storiti ter odpoklicati vojaške čete z meje. Dne 30. septembra je madžarska vlada že sporočila, da so njene čete odšle z meje, nakar je tudi romunska vlada odredila podobne ukrepe.
To je kratki, suhoparni posnetek jugoslovanskega posredovanja med Madžarsko in Romunijo, ki ga je treba vrednotiti kot velik dogodek v prilog ohranitve miru na podonavsko-balkanskem področju in je kot takšen imel mogočen odmev po vsej Evropi. Postopek di-plomatičnega posredovanja med dvema državama zahteva skrbne predpriprave in prijateljske odnošaje med državo, ki posreduje ter-državami, pri katerih posreduje. Odnošaji med Jugoslavijo in Romunijo so od nekdaj iskreno prisrčni. Obe državi sta brez pridržka in v odkritosrčnem prijateljstvu sodelovali vso povojno dobo ter sta svojo tesno medsebojno povezanost izpričali neštetokrat v važnih zgodovinskih trenutkih. Takšni odnošaji so pili zadostno jamstvo za to, da bo nasvet, ki pride od strani jugoslovanske vlade našel pri romunski vladi najboljši odmev in sprožil odkritosrčno prizadevali je, da se mu tudi ustreže. Z Madžarsko pa Jugoslavija ni bila vedno v tako ugodnih odnošajih. Bili so trenutki, ko je med obema državama vladala celo nekakšna napetost, ki sicer nikdar ni prekoračila meje dostojnih sosednih stikov, a je vendarle predstavljala oviro za bolj plodonosno sodelovanje in za razmah večjega medsebojnega zaupanja. Toda že od jeseni lanskega leta po krizi češkoslovaške države je začelo nastajati bolj prijetno ozračje in obe vladi sta nekajkrat poudarili iskreno željo, da bi se medsebojni odnošaji popolnoma razčistili in postavili na temelje trajnega prijateljstva, ki ga je Jugoslavija vedno želela, tudi takrat, ko njena želja še ni našla polnega razumevanja. Iz teh razveseljivih začetkov se je v teku letošnjega leta v veliki meri po zaslugi miroljubne politike jugoslovanske vlade razvijalo vedno bolj zaupljivo razmerje med Madžarsko in Jugoslavijo, razmerje, ki je jugoslovanski vladi okrepilo upan je, da bo njeno posredovanje v prilog miru tudi v Budimpešti naletelo na dober odmev in upoštevanje. Jugoslovanska vlada se ni zmotila in njeno zaupanje je bilo kronano z uspehom. Tudi madžarska viada je na prijateljski način ustregla nasvetu Jugoslavije in s tem ne samo razbremenila svojo mejo nasproti Romuniji, ne samo stvarno pokazala, da je sedaj pripravljena dejansko sodelovati pri ohranitvi miru v vsej jugovzhodni Evropi, marveč je na lep način potrdila, da smo v odnošajih med Jugoslavijo in Madžarsko prišli do tistega trenutka, ko je mogoče govoriti o prijateljskem ozračju, v katerem je potem lahko urediti vsa vprašanja, ki morda še čakajo na rešitev.
Tako so jugoslovansko posredovanje tudi razumeli po vsem Balkanu in po vsej Evropi, kjer nikjer ne štedijo s priznanji na naslov naše države, da je svoj ugled znala zastaviti v tako vzvišen namen ohranitve miru v času, ko divja vojna med tremi velikimi imperiji in ko je boljševiški imperij prinesel pošasten dih svoje vojne proti vsej omiki v bližino Srednje Evrope.
Posebno topla so priznanja, ki prihajajo iz Italije, kajti o tej naši sosedi je znano, da se je že svoje dni mnogo prizadevala, da bi Madžarsko priključila na mirni tok na Balkanu. Italija je sama dne 20. septembra, torej 4 dni pred jugoslovanskim posredovanjem, na hvalevreden način odstranila napetost na grško-albanski meji s tem, da je odpoklicala svoje vojaštvo od meje in menda celo iz Albanije ter tako Grčiji prožila najboljše jamstvo za prijateljske odnošaje. Grčija je storila isto in je sedaj demobilizirala 10 letnikov ter se vrnila v normalno življenje.
Med inozemskimi razlagami k mirovnemu delu Jugoslavije in Ita lije na Balkanu so posebno zanimive tiste, ki pravijo, da ne bi bilo prav, ako bi ti dve državi ostali pri tem svojem uspehu. Saj sta si tako rekoč pridobili naslov, da nadaljujeta svojo posredovalno vlogo na Balkanu, kjer obstojajo še na nekaterih mejah nesoglasja, ki jih je treba odstraniti, da bo zares ves Balkan zedinjen v politiki miru. Ureditev madžarsko-romunskih odnošajev je na najboljši poti. Ni pa še tako glede sožitja Romunije in Bolgarije. Francoski listi pišejo, da čaka tudi tukaj Jugoslavijo še lepa naloga, da izposreduje popolno poravnavo med Romunijo in Bolgarijo in to tem laže, ker jo vežejo z obema sosednima državama najbolj prisrčna čustva. Končno motijo neka nesoglasja med Grčijo in Bolgarijo in lio Jugoslavija tudi tukaj mogla blagodejno uporabiti svoje Pr'la: teljstvo in tudi svoj diplomatični ugled. Pri tem delu pa, tako končujejo francoski listi, da
i
C
Dva govora
Predsednik francoske vlade javlja, da bo Francija nadaljevala vojno
do »popolne zmage pravice«
Nemški kancler je dejal, »da bo svet dobil od Nemčije, kar bo izbral«
Daladier:
Pariz, 10 oktobra. lj.Nocoj ob 8 je iz svojega kabineta imel radijski govor ministrski predsednik Eduard Daladier. Govor so prenašale vse francoske radijske postaje. Daladier je dejal:
»Vojna je. Sem z vami istega mnenja. Naravno in razumno je, da ste sedaj z vlado složni glede sredstev in načel mednarodne politike. Želel sem govoriti nocoj, čeprav v zraku brne bombniki in na morju podmornice uničujejo svobodno trgovino.
Anglija in Francija sta gospodarja Oceana. Iz zgodovine pa veste, da zmaga tisti, ki ima morje. Anglija jo čuječa in je poslala v Francijo svojo armade, krepke sinove, samo mladino, in dovršen material v orožju. Na vzhodu se jo začela nemška vojna, češ da Anglija Francije v tej vojni no podpira.	S topovi in armado je Anglija to laž ovrgla. V našem mednarodnem življenju smo prenesli že hujšo sovražno propagando. Pred nekaj tedni se je šef k o m u n is t o v predstavljal javnosti kot največjega patriota, da ni omalovaževal mirovnih naporov svoje vlade. Komaj pa so se Sovjeti na Poljskem dotaknili Nemčije, je ta jakobinec obrnil krila. Vsakdo ve, da s tistimi, ki so tako grdo prelomili besedo, ne moremo imeti prijateljskega posla.
V skupni usodi in pod obljubo, da hočemo zmagati in vzdržati tudi to preizkušnjo, smo združeni z Anglijo. Da bomo ostali svobodni kakor smo, da bomo vredni spoštovanja in da bomo mogli držati dano besedo, da bomo nosili zahodno kulturo kakor doslej — zato naši prapori in ves trud. Niti Francija niti Angfija nista želeli tej vojni dali značaj kake ideološke križarske vojne, tudi nista prežeti kakega hrepenenja po moči ali oblasti, hočeta se le braniti, ker Nemčija hoče Evropo podvreči 6Voji nadoblasti.	e
Nemška propaganda pravi, da je sedaj šlo za Gdansk, za koridor, za nemške manjšine in da je Nemčija zato pogazila Poljsko, ker Je hotela služiti miru. Toda ta povest je že dolga. Za Avstrijo je prišla Češkoslovaška, za Češkoslovaško Poljska. Po tej poti bi tudi Francija in vsa Evropa mogli kdaj pasti v najstrašnejšo sužnost. — Zato nemškega miru ne moremo spreje ti, ker je samo mir nasilne nadoblasti.
Hitlerjev govor v državnem zboru moremo posneti takole: Poljsko imam. Zadovoljen 6em. Ustavimo vojsko. Priredimo konferenco, da potrdimo moja zavojevanja in dosežemo mir.
Po priključitvi Avstrije je Nemčija rekla! vzela sem Avstrijo, nočem nič več. Nekaj mesecev pozneje je Hitler odtrgal od Češkoslovaške Sudete. In 6pet je . dejal: nočem nič več. Čez nekaj tednov je padla Češkoslovaška in po nekaj dneh je Hitler dejal v nemškem državnem zboru: nočem nič več. In danes govori prav tako.
Vedno sem želel in si še želim iskrenega sodelovanja in lojalnega razmerja med narodi, sem pa najodločneje proti diktatu sile. Prijeli smo za orožje in ga ne bomo odložili, dokler ne dosežemo take varnosti, v kateri ne bo nobenih sum-ničenj, nobenih groženj, nobenega trepeta. Kakšna varnost bi bila to, če kdo sme zrel in kulturen narod odpihniti s karte Evrope? In če je kljub svoji dani besedi uničil življenje svobodnega naroda, pa naj ostane nekaznovan? Kako naj se zmanjša oboroževanje, če na drugi strani samo neprestano delajo novo orožje, če mislijo samo o oborožitvi. Mi pa hočemo stalnega, trajnega miru. ki ho segal do žena. otrok, ki bo dal veselje do življenja in zaupanja v medsebojnost narodov. Zato pa je treba najprej odložiti misel na silo, treba je opustiti grožnje.
Če hočemo doseči resnično trajen mir, potem moramo pač razumeti, da varnost no more sloneti na ničemer drugem kot na inedseboj-nosti, kjer so postavljeni jezovi proti vsem naskaknvanjem. Treba je razumeti, da je minul čas strahovanja in nekaznovanega uničevanja.
Nemčija je že uvidela, da nasilna osvajanja ne prinesejo sreče. Vojno je morala začeti s kartami za mleko, za kruh, za sladkor, za obleko in še druge potrebščine. Nas Francozov je strah takih, razmer. Ne bojimo pa se nobenih groženj. Francozi govorimo danes isto besedo, kot smo jo vedno. Borimo se in se bomo še borili, da dosežemo koučni mir in resnično varnost.
Pred vojaki so vsa ta vprašanja razgrnjena v vsej jasnosti. Nemški vojak je na fronti, francoski tudi.
Nemški vojak si misli: Dunaj in Avstrija sta v žalosti, Praga in Češkoslovaška, Varšava
in Poljska — povsod vlada žalost, nemir je po vsej Evropi. To je politika sile. Udarili in uničili smo narode, ki so imeli isto pravico do življenja kot Nemci. Stvar, ki jo zastopam, ni pravična.
Francoski vojak pa si misli: tu sem na fronti, da branim svojo domovino, da jo obvarujem tiste žalostne usode, v katero so padli milijoni žena in otrok, da uničim grožnje s strahovanjem Evrope in našega naroda — zastopam pravično stvar.
In misli našega vojaka so misli vsega francoskega naroda in neuklonljive francoske vlade. In vlndn pri svojem vsakdanjem delu se bo pokazala, da je vredna zaupanja, ki ga vanjo polagajo vsi sinovi naše domovine.
Hitler:
j®
Berlin, 10
v Berlinu
okt, lj. Danes ob 4 popoldne se v navzočnosti Hitlerja, propa-
gandnega ministra Gobbelsa in mnogih drugih zastopnikov nemške oblasti pričelo leto »zimske pomoči«, ki je sedmo dobrodelno leto te vrste in letos no6i ime »vojna zimska p o m o č«.
Po začetnih formalnostih in pozdravih je najprej propagandni minister Gobbcls podal poročilo o uspehih zimske pomoči za 1. 1938-1939. Po tem poročilu se je obrnil na Adolfa Hitlerja, naj izpre-govori in s 6vojo besedo začne »vojno zimsko pomoč« za 1. 1939-1940.
Hitler je sprva govoril o naravi zimske pomoči in njenem pomenu za vzgojo nemškega ljudstva. Zatem je prešel na razmerje Nemčije do zunanjega sveta in je med drugim dejal:
»V nekaj tednih ie bila država, ki je mislila, da bo kljubovala Nemčiji, podrta na tla. Za uspehe tega zgodovinskega vojaškega dejanja se imamo zahvaliti našim vojakom, našim častnikom in~nem-škemu orožju. Po vsem tem je eno gotovo in bodimo si v tem na jasnem: te Nemčije nobene sile sveta ne bodo več videle, da bi podlegla. Vojaško nas ne bodo premagali, gospodarsko nas ne bodo uničili, duševno nas ne bodo štrli, v vsakem oziru bodo doživeli poraz.
Izrazil sem svojo pripravljenost za pogajanja. Nemčija nima nobenega razloga, da bi se na zahodu vojskovala. Nemčija pa je odločena sprejeti boj in zmagali tako ali tako. Pred nami je večno življenje nemškega naroda. Ne morejo nas razmajati, ne morejo nas podreti na tla, ne morejo nas pognati v obup. Če ostali
svet hoče imeti vojno, pa naj jo i in a. Nastopili smo težko pot, da izpeljemo Nemčijo iz versaillskega ponižanja in uničenja. Dvajset let je minulo in danes je Nemčija močnejša kot jc bila kdajkoli. Pred nami ne more biti težja pot, kot je bila pot, ki je za nami. Če smo šli doslej, bomo lahko šli tudi poslej. Prav na tej poti nas bo podpirala skupnosl nemškega naroda.
Kako majhne so naše žrtve proti žrtvam tistih, ki so na fronti. Naj ne ho nikogar, ki bi mislil na svoje žrtve, ampak vsi mislimo samo na žrtve naše skupnosti in žrtve tistih, ki so že žrtvovali že več, še žrtvujejo in bodo žrtvovali. Proti tem žrtvam so vse žrtve doma nič. zato bomo vse storili, da našo skupnost ojačimb tako ali tako. In iz tega velikega boja bo zra6tlo novo ljudstvo, še močnejša skupnost In to naj bo odgovor tistim neumnežem ki z zlobnimi nameni mislijo, da hi mogli Nemčiji izpodbiti tla. Mi bomo pokazali, kako močno 6toji tu nemško ljudstvo, mi bomo pokazali, da ne bodo več mislili, da smejo vtikati svoj nos v našo notranjo ureditev in predpisovati v kakšni združbi naj nemški narod živi. Prišli smo v čas, ko bo narodni socializem pokazal vso svojo silo. Iz vojne smo prišli, v vojni se razvijamo in iz vojne 6e bomo razvili v še močnejši narod.
Odločitev, kakšna bo ta pot. pa ni pri nas, ampak drugod, odločitev pri nas je samo v toliko, da se bomo borili do zadnjih posledic.«
Preseljevanje Nemcev
iz Baltika, Rusije, Podonavja in Balkana
Basel, 10. okt. TG. Švicarski listi pišejo, da se nemška vlada bavi z obsežnimi načrti o preselitvi. nemških narodnih manjšin iz Rusije. podonavske Evrope in iz Balkana. (»Slovenec« je o tem že včeraj na kratko poročal. Op. u red.) Vprašanje preselitve Nemcev iz Baltika je že resnO in se je pričelo izvajati. Nemčija je končala tudi že pogajanja za preselitev Nemcev iz Sovjetsko Rusije. Pogajanja s podonavskimi in balkanskimi državami pa so še v teku. Nemčija se pri tem delu poslužuje načrtov znanega Hitlerjevega znanstvenika llaushoferja. Po tem načrtu bi Rusija namesto Nemcev prevzela Čehe. Madžn ski in romunski Nemci pa bi prišli na Poljsko.
London, 10. okt. b. Reuter: Diplomatski urednik Retiterja izjavlja, da je položaj med Nemčijo in Rusijo nekoliko nejasen: tudi zadnji dogodki v Baltiškem morju se dajo težko razumeti. Presenetljiva naglica, s katero se vsi Nemci nemške narodnosti in nemškega porekla izseljujejo iz treh baltiških držav, po-
vzroča mnoga ugibanja. Mnogi od teh Nemcev (ki jih je v Letonski 60.000) so premožni trgovci in gospodarstveniki, katerih predniki sn se pred stoletji naselili ob Baltiškem morju. Njim je bilo dano samo 48 ur za premislek, dn se izselijo in da preneso svoje imetje v Nemčijo.
Izseljevanje južnih Tirelcev
London, 10. okt. AA. Reuter: Rimska radijska postaja je snoči objavila poročilo bol-zanskega prefekta. po katerem so končane vse priprave za preselitev nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem v Nemčijo na podlagi nemško-italijanskega dogovora.
Zbeganost v baltiških državah
ji bo mogla v mnogem koristno pomagati tudi talija.
Spričo tega obsežnega, miru posvečenega, delovanja na vsem južnovzhodnem prostoru Evrope se poraja misel, da bo morila sčasoma mogoče vsem tem državuin in njihovemu hotenju po trajnem miru, dati tudi neke vrste ravno obliko, ki naj bi se imenovala kakor __oli že, samo, da bi imela v sebi moč in pa sredstva, da prepreči, da bj se vojna burja ne raztegnila na ta evropski predel. To delo bo opravljeno v prihodnjih tednih, tako pravijo, ln čim prej bo opravljeno, tem boljše bo, kajti s podaljšanjem vojne med velesilami vstaja tudi nevarnost, dn je ne bi eni ali drugi hoteli zanesti tudi semkaj.
London, 10. okt. lj. Iz baltiških držav poročajo, dn nemštvo hitro gine iz javnega življenja. Nemške šole so že zaprte, nemški časopisi izginjajo in v Tallinu so vse nemške trgovine že zaprte. V londonskih krogih sodijo, da bolj-ševizacija, s katero je Hitler grozil Evropi, ako Francija in Anglija ne bi sprejeli njegovih predlogov, najbolj ogroža Nemčijo samo.
Finska se pripravlja na vse
London, 10. okt. t. Tukajšnji krogi so izvedeli. da se bo zaradi poslabšanega razmerja med Finsko in Sovjetsko Rusijo izselilo prebivalstvo iz mest I lelsingfors, Tammerfors. Vi-borg in Aabo. Vendar v teh mestih izselitev ne bo prisilna, ampak svobodno — kdor se hoče izseliti v kako mesto, ki ga smatra za varnejše.
Nasprotno pa je izselitev iz mesta, kjer naj bi naslednje leto bila olimpiada, Helsinski, prisilna. Jutri se bo izselila četrtina prebivalstvo. v četrtek pa še četrtina, tako bo v dveh dneh šlo iz Helsinki polovico prebivalstva — predvsem ženske in otroci.
Švedski parnik potopljen
Stockholm. 10. okt. t. štirideset milj od Alance je neko podmornica potopila švedski tovor, parnik »Vistula«. Parnik jc imel 1100 ton.
Stockholm, 10. okt. t. O potopljeni švedski tovorni ladji »Vistula« so prišli še naslednji podatki: Parnik se je potopil v Severnem morju. Devet članov posadke se je rešilo na škotsko, ostale pa so rešile druge ladje.
Chamberlain govori v četrtek
London. 10. okt. lj. Ministrski predsednik Chamberlain ie svoje tedensko poročilo o vojaških nastopih na željo domin ionov preložil in ca bo podal v četrtek. Pač pa bo jutri — v sredo. 11. okt. — govoril svoj napovedani govor v spodnjem domu.
Vrata miru še niso odprta
\Vnshington, tO. okt. t. Na konferenci časnikarjev je Roosovelt izjavil, da vrata za mir v Evropi še niso odprta. Ttldi naj časnikarji poročil iz Berlina, češ. da bo on posredoval, da se sprejmejo nemške mirovne ponudbe, nc vzamejo za resnu.
Dalaj-lama kronan
New Delhi. 10. okt. A A. Havas: Preteklo soboto so kronali novega Dalaj-lamo. dečka petih let, z običajnim slavnostnim ceremonialom. Slovesnemu kronanju so prisostvovali tudi tibetski regent in zastopniki Velike Britanije. Nepala in
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno.
Zemunska vremenska napoved: Toplo pa pretežno oblačno. Tu pa tam lahen dež.
Pakt Turčija-Sovjetija še ta teden
Rdeča lažidemokracija
Glasilo slovenskih marksistov »Delavska politika«, Ki se je po zgledu svojega glavnega patrona Karla Marxa dolgo zavzemala za diktaturo proletariata, se je zdaj vrnila k pravi in polni demokraciji. Zdi se, da jo .i« navdušil za ta svetovni in politični nazor buržoazije (kakor ona imenuje vse tisto, kar se ne strinja z diktaturo socializma) naš list s svojim člankom o potrebi demokratične Ironte zoper desno in levo avtokracijo. Mi bi bili zelo veseli te preorienta-cije slovenskega marksizma, če bi bila namreč iskrena. Kakor pa razvidimo iz uvodnika »Delavske politike« od 10. t. m., pa je našim socialistom demokracija samo orodje oziroma sredstvo za to, da bi po njej zmagala diktatura socializma, in zato pametni in pošteni ljudje ne bodo nasedli triku, ki 6e ga poslužuje svetovni marksizem od časa, ko je v Franciji zavladala ljudska fronta, ki je hotela na ta način pripraviti v vsem svetu tla za markistično avtokracijo. Zato tudi zahteva »Delavske politike« po svobodi tiska, govora in zborovanja ter po splošni enaki in tajni volivni pravici, kakor tudi po demokratični samoupravi ni iskrena, ampak le šlager, s katerim bi socialisti v današnjem času radi prišli zopet na krmilo. Značilno je namreč, da »Delavska politika« ni tako glasno tolkla na ta boben, ko je v naši državi res vladala diktatura, in sicer polna in prava diktatura, s katero so jugoslovanski marksisti bili v zelo prisrčnih odno-šajih, kakor vemo. Vsem je znano, da je sedanja vlada že izdelala zakone o svobodi tiska, govora in zborovanja ter o tajni, sploini in enaki volivni pravici, kakor tudi o ljudski samoupravi, kakor je že uresničena v enem delu naše države. Zato bi »Delavska politika« morala podpirati sedanjo vlado, ne pa ji skušati jemati zaupanje s hujskanjem, kar bi bilo, ako bi 6e vlada ozirala na to demagogično pisanje, le zmožno ovirati uresničenje vpoetavitve polne demokracije, kakor to namerava vlada, oziroma je po uredbah od 26. avgusta tega leta že uzakonjeno. Ali ni spričo tega zlohotno pisanje »Delavske politike« le razdira-nje in poizkus onemogočanja, da se državno življenje normalizira na temelju resnične demokracije, ki je za prave demokrate svoboda ustvarjajočega dela za skupno blaginjo, za marksiste pa 1« sredstvo, da se dokoplje do oblasti marksizem kot najhujša diktatura, kar jih je kdaj bilo na svetu,
G. Adolfu Ribnikarju
G. Adolf Ribnikar meni, da smo s svojim odgovorom na njegov razgovor o demokraciji hoteli zadeti njega osebno, oziroma da smo sploh debato spravili na osebno polje. To pa ne stoji, ker nam v našem odgovoru ni bilo mar njegove osebe, kakor nam tudi ni mar naše, ampak le dejanskih razmer, v katerih je g. Adolf Ribnikar tudi imel in ima svojo vlogo. Kljub temu so bila naša izvajanja stvarna, ker smo pokazali, da g. Adolf Ribnikar ne sme iskati pezdirja v očesu svojega hližnjega, ko pa mu v lastnem tiči bruno. G. Ribnikar namreč ne bo mogel oporekati in se tega tudi v svojem odgovoru vseskozi ogiba, da on svojčas kot eden izmed voditeljev slovenske JNS ni veliko pripomogel k demokratizaciji našega javnega življenja, ampak da ima tudi on dober del krivde nad tem, da mora sedanja vlada in vladajoča stranka z veliko težavo ki ob velikih ovirah delati na demokratizaciji našega državnega življenja in uprave. Da se v ta namen pošteno trudi in da smo tudi mi vfceh 20 let 'ta; cilj zasledovali in se nismo uklonili ničemur, kar je zvajalo naše politično življenje v avtokracijo posameznikov ali posameznih strank, menda tudi gi Adolf Ribnikar, ki mu priznavamo tudi v njegovih zmotah pošteno hotenje, ne bo tajil. In ker tudi ne dvomimo, da je svoje zmote spoznal, bi nas samo veselilo, če bi pomagal pri tem delu.
Za spremembo ¥ delavskem zavarovanju
Ob prenosu kompetenc na hansko oblast Banovine Hrvatske je imel sejo upravni odbor Zveze uslužbencev socialnega zavarovanja, ki je sklenil ostro resolucijo v tem smislu: Ostro obsoja dejstvo, da se še doslej ni prenesla kompetenca nad ustanovami socialnega zavarovanja na področju Banovine Hrvatske na bansko oblast, kakor določa uredba ter da je v delavskem zavarovanju še vedno ostala centralistična ureditev zavarovanja. Resolucija odločno zahteva, naj se za vse ustanove delavskega zavarovanja na Hrvatskem ustanovi poseben nosilec socialnega zavarovanja, ki bo pod nadzorstvom banske oblasti. — Tudi nam se zdi nerazumljivo, da g. minister za socialno politiko ni tega vprašanja v celbti načel, kakor hitro je načel vprašanje Osrednjega urada in okrožnih uradov na Hrvatskem. Tudi naša stara zahteva je, da se v Ljubljani za Slovenijo ustanovi samostojen nosilec vsega socialnega zavarovanja, ker je dosedanja centralistična ureditev nesmiselna in škodljiva za zavarovance in gospodarstvo samo. To so stvarne zahteve, ki nimajo s politiko nič opraviti. Zato pričakujemo, da se bo stvar pravilno uredila
Jugoslovanski prostovoljci iz Španije
Listi poročajo iz Belgrada: Kakor je znano, je v španski državljanski vojni sodelovalo tudi mnogo jugoslovanskih državljanov, ki so se bojevali na obeh straneh. Doberšen del je bil rekru-tiran iz vrst naših brezposelnih delavcev, ki so živeli v tujini. Ko se je državljanska vojna končala, je večina teh prostovoljcev prišla na Francosko, kjer so jih nastanili po raznih koncentracijskih taboriščih. Da bi enkrat to vprašanje bilo rešeno, se je naša vlada odločila, naj bi se naši državljani vrnili v domovino. Našim zastopnikom na Francoskem je bilo naročeno, naj našim državljanom izdajo predpisane potne liste, da se morejo neovirano vrniti domov. — Zdaj jih je že precej doma.
Za široko vzajemnost vseh Srbov
Na zborovanju demokratske stranke v Jagodini dne 8. t. m. je med drugim govoril tudi Božidar Vlajič, desna roka sivolasega Ljube Davidoviča. V svojem govoru je naglašal sporazum, ki se je demokratska stranka zanj zavzemala, nakar je dejal: »Hrvati so dobili zadovoljenja in svojo deželo živo urejajo. Podobno zadovoljenje se pripravlja tudi slovenskemu narodu, ki se zanj cavzemajo vsi njegovi predstavniki ...« Nato je govoril o srbski fronti ter rekel: »Ne gre za ustvarjanje nekake srbske fronte. Nočemo boja zoper nikogar, najmanj zoper Hrvate. To, kar hočemo, je široka vzajemnost vseh Srbov, ki je dandanes neobhodno potrebna, ne le za varstvo posebnih srbskih interesov, marveč mnogo bolj zato, da se vzdrži in okrepi naša državna skupnost. Interes Hrvatov it, da bo tisto, kar bodo v tej državni skupnosti dobili, za;«mčeno od vsega srbskega naroda, kakor je interes države, da bo zlasti v teh težkih dneh naslonjena ,ia pleča združenega sn zadovoljnega srbskega naroda.«
Istambul, 10. okt. TG. Turška ladfa »Mad«M«, s katero le je ivo|« dni turiki zunanji minister Saradzoglu odpeljal v Odeso, je danes zapustila carigrajsko pristanišče in odplula proti Odeii, da sprejme ministra Saradzogla, ki se bo vrnil Iz Rusije, S tem je podan dokaz, da so se pogajanja med Turčijo in Sovjetsko Rusijo le končala.
London, 10. okt. AA. Reuter: Iz Carigrada poročajo: Po poročilih iz Ankare vlada tam optimizem v zvezi s Saradzoglovimi moskovskimi razgovori s sovjetskimi državniki. Še ta teden bo-
do podpisali novi t u r i k o - s o v J e t ski pakt, ker bi omogočil istočasno podplianje in sklenitev dogovora o vzajemni pomoči t Veliko Britanijo in Francijo.
Carigrad, 10. okt, b. Navzlic rezerviranostl turških uradnih krogov poročajo poučeni krogi, da bo rusko-turškl sporazum podpisan v dveh ali treh dneh. Danes je namreč odplula turška ladja, ki bo čakala zunanjega ministra Saradzogla, ko se bo vračal iz Moskve. O pogajanjih Turčije z Anglijo in Francijo pa ni nič znanega.
Italija se čudi:
Italijanski listi ie vedno svetujejo sprejem Hitlerjeve mirovne ponudbe
Čemu delovanja Sovjetije nihče ne vidi
Rim, 10. okt. »Popolo dTtalia« objavlja čla, '
nek, v katerem podčrtava vtis, da bosta Anglija in Francija ipak nadaljevali vojno proti Nemčiji in odklonili Hitlerjevo mirovno ponudbo. To se italijanskemu listu zdi čudno, kajti kako si Anglija predstavlja, da bo obnovila Poljsko v starem obsegu, ko pa je treba iz poljskih pokrajin sedaj pregnati tudi Rusijo. O Rusiji pa Anglija in Francija sploh ne govorita. Sovjetski Rusiji nič ne očitata, da je zasedla Poljsko. Anglija in Francija obsojata samo Nemčijo, da je zasedla Češkoslovaško in Poljsko. Na naslov Rusije ni nobenih očitkov. Medtem ko so sovjeti začeli zasedeno ozemlje boljševizirati, zapirati cerkve, razlaščevati zasebno lastnino, streljati svoje prolivnike, vlada v od Nemcev zasedenem Ozemlju red in mir. Toda Anglija in Francija tega ne vidita. Tudi ničesar nočeta slišati o delovanju sovjetske Rusije na Baltiku. Po kakšnem merilu torej hočeta opravičiti vojno proti Nemčiji in svojo tako rekoč prijateljsko zdržnost napram Sovjeloni. Na to vprišanje bosta morali angleška in francoska politika odgovoriti.
Rim, 10. oktobra. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani poroča: Vse pričakuje, kaj bo Velika Britanija v sredo izjavila o Hitlerjevem predlogu. Medtem se pa zdi, da britanski tisk ni optimističen glede Hitlerjevih predlogov. Angleški listi se trudijo, da bi dokazali, da v Hitlerjevem govoru ni stvarnega mirovnega predloga, in pišejo v zvezi s tem že zdaj, da bo odgovor britanske vlade odklonilen, čeprav bo britanska vlada kar najskrbneje proučila vse točke iz Hitlerjevega govora in se o njih posvetovala s francosko vlado. Iz pisanja britanskih listov je treba posebno omeniti članek Lloyda Georgea, ki postavlja tole izbero: ali naj se skuša sklicati mednarodna konferenca, ali se je pa treba sprijazniti s tem, da bodo može, žene in otroke neusmiljeno še nadalje ubijali. V tem članku opozarja Lloy<l George britanski narod na to, da bo vojna dolgotrajna. Chamberlain je izjavil, da bo vojna trajala tri leta, toda vsi vemo, da je svetovna vojna trajala 4 in pol leta, a takrat Nemčija ni imela j možnosti, da bi se oskrbovala iz Rusije. Kakor je znano, je bil Lloyd George v svetovni vojni mi-| nister, pozneje pa predsednik vlade, zato so njegovi opomini zelo pomembni, ker izvirajo iz velike izkušnje.
Nemško mnenje:
Polom vse versajske zgradbe na evropskem vzhodu je treba priznati
Berlin, 10. oktobra. AA. »Berliner Biirsen Zeitung« piše: Poizkus obkolitve Nemčije s strani Anglije je povzročil veliko pomikanje na političnih tleh v vzhodni Evropi. Zlom Poljske, ki je bila glavna točka, na kateri je slonel versajski red na vzhodu, je potegnil za seboj polom celokupne versajske zgradbe. Ob Boltiku in Črnem morju iščejo vse države novo ravnovesje, ki bo upoštevalo nemške, ruske in italijanske stvarnosti. Tri države priznajo prostovoljno naravne in zgodovinske zakone na tem prostoru. Na ta način je uničena versajska nesmisel.
kakšni smeri se bo imperij, kajti opaža-
Drugo vprašanje je, v razvijal angleški kolonialni jo se gotovi znaki, ki ne govorijo v prilog nje-govi stalnosti. Vsekakor je dejstvo, da so metode angleških državnikov dosegle na vzhodu nasproten rezultat kakor so ga pričakovali. Hitler je izdelal nov načrt za splošno pomiritev na vzhodu Evrope. Zapadne sile še vedno ne pokazujejo dovolj razumevanja za ta načrt.
Ogromen donos francoskih kolonij k prehrani Francije
Rim, 10. okt. dl. Italijanska agencija »Le Co-lonie« navaja številke, koliko bodo francoske kolonije prispevale k oskrbi Francije v vojski. Že v nekaj mesecih bodo izvozile v Francijo več kot med vso svetovno vojno. Francoska vlada je naročila, da morajo kolonije prispevati že v nekaj mesecih nad 3 in pol milijona ton živil. Indokina pošlje 1,600.000 Ion žita, afriške kolonije pošljejo nad 1 milijon ton raznih oljnatih produktov. Čaja kakaoa in kave, sladkorja in drugih živil odpošljejo kolonije okrog 800.000 ton. Razen tega je v kolonijah naročila Francija 350.000 ton premoga in drugih rud, 300.000 ton lesa, 60.000 ton kavčuka in 40.00 ton volne.
Borba proti komunistom v Franciji
Pariz, 10. okt. t. Francoske oblasti odločno nadaljujejo započeto čiščevalno delo proti komunistom. Včeraj so zaprle spet 11 komunističnih voditeljev. Do sedaj imajo zaprtih vsega že 39 bivših komunističnih poslancev. Med zaprtimi je tudi brat bivšega podpredsednika poslanske zbornice Jakoba Duclosa. Iščejo še 5 vodilnih komunistov, ki pa se uspešno skrivajo in jih še ni bilo mogoče odkriti. Posebno se zanimajo za znanega komunističnega poslanca in kolovodjo An-dre Martyja, ki je zloglasno znan iz časov komunističnega prevrata v Črnem morju, ko je vodil upor francoskih mornarjev, ter iz časov španske državljanske vojne, kjer je bil vrhovni poverjenik za nabiranje mednarodnih prostovoljcev za špansko rdečo armado. Toda Marty se verjetno nahaja v Moskvi. Do tega zaključka so prišle oblasti. Izven zaporov se nahaja tudi še bivši komunistični senator Cachin, ki pa so mu prizanesli zaradi njegove starosti.
Kaj bo Slovaška dobila od Poljske
Bratislava, 10. oktobra. TG. Slovaški tiskovni urad objavlja sledečo vest:
»Nekateri jugoslovanski dnevniki so objavili vest, da bo dobila Slovaška s popravo meje na bivši poljsko-slovaški meji pod svojo oblast okoli 600.000 Poljakov. Ta vest ne odgovarja resnici, ker slovaška vlada tega do sedaj ni zahtevala. S sklepom zbora veleposlanikov z dne 28. julija 1920 je Slovaška izgubila na O r a v i 60 katastrskih juter zemlje, kjer je prebivalo 16.000 prebivalcev, na Spišu pa 30.000 katastrskih juter zemlje z
Cvetkovič in dr. Korošec v Južni Srbiji
Bitolj, 9. okt.
Danes dopoldne sta predsednik vlade Cvetkovič in dr. Korošec s svojim spremstvom odpotovala iz Skoplja. Dr. Korošec, ki je v nedeljo dopoldne bil pri maši Srca Jezusovega v Skoplju, je popoldne obiskal katoliške ustanove v Skoplju ter je v internatu sv. Jožefa imel večernice. Davi ob 7 je v kapeli sester sv. Marte ob navzočnosti velikega števila katoliških ve/nikov bral sv. mašo, nakar je kmalu nato odšel na pot.
Ob pol enajstih so visoki gostje že bili v Velesu, kjer so bili pred občinskim domom slovesno sprejeti. Zbralo se je mnogo ljudstva, da goste pozdravijo. Goste je pozdravil tamkajšnji župan Andjelko Jankovič, ki je prosil, da bi Veles dobil tovarno. V daljšem govoru je nato predsednik vlade govoril, kaj je njegova vlada za te kraje že storila, ter obljubil, da bo še enkrat pregledal uredbo o kmečkih dolgovih, kaj bi se dalo izboljšati. Po sprejemu je bil sestanek JRZ, kjer je govoril predsednik vlade, nakar so se odpeljali naprej v Prilep. Pred odhodom v Prilep je obiskal veleško pravoslavno cerkev, kjer so se udeležili služDe božje za pok. kraljem Aleksandrom.
Na potu v Prilep jih je v vasi Izvor pričakovala velika množica kmetov, ki jih je pozdravila. Tukaj so se gostje dalj časa ustavili. Ob 5 popoldne so bili v Prilepu, kjer je bila že zbrana velikanska množica ljudi ter jih je pozdravil župan Poeevič, ki je prosil za popolno gimnazijo in učiteljišče v Prilepu. Po tem sprejemu je bilo zborovanje organizacij JRZ, katero je vodil predsednik okrajne JRZ dr. Lazar Hadžiristič. Po govoru predsednika vlade je bilo sprejetih več de-pulacij, nakar so nadaljevali pot v Bitolj.
Zvečer sta dr. Korošec in Cvetkovič s spremstvom bila deležna prisrčnega sprejema velikanske množice ljudi v Bitolju. I^o pozdravu se je formiral velik sprevod, ki je za dr. Korošcem, Cvet-kovičem in Antipalmarkovičem šel. Poleg velike množice ljudstva so se udeležili sprejema odborniki organizacij JRZ iz mesta ter iz bližnje in daljnje okolice. V imenu meslne občine je pozdravil župan Vlada Rizovič. Sprevod je šel do gledališča, kjer je bil zvečer shod JRZ.
Jutri pojdejo v Tetovo, kjer se že pripravljajo za veličasten sprejem.
Prosvetna politika banovin in država
Belgrajski profesor dr. Gjorgje Tasič, ki je med drugimi sodeloval pri pogajanjih za sporazum, je v belgrajski Politiki napisal članek, kakor naj se v dejanju izvaja, kar spada v področje banovine in kar spada v področje države. Pravi, da je načelno to sicer rešeno, da pa je v praksi treba pričakovati še težav. Zlasti je treba gledati, da bo država v prosvetni politiki postavila nekaka temeljna načela. Tako le pravi:
»Državna oblast Ima dolžnost, da določi temeljna načela o prosvetni politiki. Vprašanje se bo najlažje rešilo tako, da država izda uredbo, ki naj ima vsa osnovna načela, banovina Hrvatska pa naj medtem časom ne spreminja veljavnih državnih določil. V teku teh 20 let se je menda vendarle storilo nekaj, kar bi prosvelnetnu zakonodajalcu bilo za skupno osnovo. Kakor vlada tako bi se moral tudi prosvetni minister brigati, da se splošna načela, ki so odrejena z uredbo, katero ie izrlnln država, izvršujejo tudi od hano-vinskih oblasti, to se pravi, da morajo prosvetna
določila, ki jih izda banovina, biti v soglasju z osnovnimi načeli. Država očitno tudi medtem časom ne more biti ravnodušna do prosvetne politike banovine Hrvatske ter je opravičena ter dolžna nadzorovati... Vse šole v Jugoslaviji morajo vzgajati otroke in mladino v duhu vzajemnosti in bratslva med Srbi in Hrvati. Iz samega dejstva pa, da morajo tudi v banovini Hrvatski biti spoštovana temeljna načela, izhaja »udi, da prosvetna zakonodaja banovine Hrvatske ne sme biti v nasprotju s tem, kar je v temeljnih načelih države. Praktično more bili to neugodno za banovino Hrvtsko, je pa to nujno potrebno. Izhod iz lega bi bil samo ta: ali naj se izda uredba, ki bo vsebovala temeljna načela, ali pa nj se banovina Hrvatska odreče velikih sprememb v oblasti te zakonodaje.«
Kakor poročajo hrvatski listi, se kompelenre iz vseh resorov že prenesene na banovino Hrvatsko, edino le iz resora prosvetnega ministra se to še ni zgodilo. Zdaj morda tudi razumemo, zakaj se to še ni zgodilo.
9000 prebivalci. Jeseni leta 1908 pa so Poljaki vzeli na Javorinl 221 kvadratnih km zemlje s 9914 prebivalci. Ker gre v teh primerih za izključno slovaški živel], je slovaška vlada že v začetku septembra te imenovane kraje zasedla in Nemčiji preložila, da se ji vrnejo. Slovaška vlada ni stavila nobenih drugih predlogov.«
»Slovaška - država pod sovražno zasedbo"
pravi angleška vlada
London, 10. oktobra. AA. (Reuter.) Državni podlajnik v zunanjem uradu Butler je izjavil v spodnji zbornici, da Velika Britanija priznava slovaškega konzula v Londonu kot slovaškega zastopnika. Britanska vlada je Slovaško dejansko priznala že letos v maju. Medtem je Nemčija razširila vojaško nadzorstvo nad vso Slovaško in od 8. septembra t, 1, se sme Slovaška smatrati kot država, ki je pod »sovražno zasedbo«. Slovaški konzul v Londonu, je izjavil Buttler, je protestiral proti nemški zasedbi njegove domovine in izjavil, da so cilji in ideali britanske in francoske vlade isti kakor cilji in ideali slovaškega naroda.
Drobne novice
London, 10. oktobra, dl. Angleški vojni minister Hore Belisha je izjavil dopisnikom francoskega tiska, da bo Anglija v enem letu imela enako število čet na Francoskem kakor Francija.
Berlin, 10. okt. b. Zaradi hude železniške nesreče je bila dovoljena uporaba žarometov. Do železniške nesreče je prišlo na postaji Ge-sundbrunnen. Nesreča je zahtevala 20 smrtnih žrtev in veliko število ranjencev.
Sofija, 10. okt. b Uradno poročajo, da bodo bolgarski rezervisti, ki so bili na turški meji, odpoklicani in jih bo zamenjala le manjša posadka rezervistov. Na meji Dobrudže ni nobenih bolgarskih čet, ker s te strani ne grozi nobena nevarnost.
London, 10. okt. b. Novi jugoslovanski poslanik v Bernu dr. Vladimir Milanovič je snoči odpotoval iz Londona v Bern.
Tokio, 10. okt. b. Agencija Domej poroča, da je bilo v zadnjih bitkah pretekli petek v pokrajini Hunan ubitih 28.650 kitajskih vojakov, 2640 pa so jih ujeli. Vojne operacije v pokrajini Hunan v srednji Kitajski se nadaljujejo^
Pariz, 10. okt. b. Zunanje politični urednik »Tntransigeantac se peča z novim položajem na Baltiku in trdi, da se umik čet na tem področju vsak dan jasneje opaža. Izseljevanje nemškega prebivalstva iz baltiških držav kaže na to. da gre tu za daljnosežni sporazum med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Hrvatski invalidi izstopili iz invalidskega združenja
V Zagrebu je bil kongres invalidov iz vse države. Na kongresu je zastopnik invalidov iz banovine Hrvatske, dr. Krpan, prebral resolucijo, ki je bila prejšnji dan sprejeta od hrvatskih invalidov. V tej resoluciji hrvatski invalidi izjavljajo, da izstopajo i z združenja ter zahtevajo tudi, da se likvidira finančno vprašanje, ki je nastalo v zvezi s tem. Tej resoluciji so se na kongresu pridružili tudi invalidi, ki so organizirani v oblastnih odborih v Osijeku, na Sušaku, v Splitu, Mo-starju in Travniku.
Težave, ki čakajo banovino Hrvatsko
»Hrvatski dnevnik« piše, da so zdaj končane vse uredbe o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko, razen uredba za prosvetni resor. Ko bodo prenesene vse kompetence, takrat šele bo banska oblast mogla začeti delati s polno paro ter pri tem čim več storiti za Hrvatsko. Bilo bi pa seveda napačno misliti, da se bosta nato takoj po Hrvatskem začela pretakati med in mleko. »Hrvatski dnevnik« navaja vse težave, ki čakajo banovino Hrvtsko: treba bo povečati davke, huda povodeni je napravila silno škodo, splošni položaj v svetu dela velike težave, sedanji preračun bo veljal le še pol leta itd. List naglaša, da hočejo Hrvati spraviti v službe na Hrvatskem predvsem Hrvate. Hrvatska ima dovolj svojih ljudi in' ne potrebuje uvoza tujih uradnikov in nameščencev, ker jih imamo Hrvati, če jih kdo potrebuje, še sami dovolj za izvoz. Ko bodo nazadnje široke ljudske plasti začutile, da so prišli drugi časi, takrat ne bodo razne lažnjive govorice imele nobene moči več med ljudstvom — Kakor se torej vidi, Se hrvatski vodilni krogi dobro zavedajo težav, ki jih čakajo.
Belgrajske novice
Belgrad, 10. oktobra. AA. Na podlagi odloka ministrstva za trgovino in industrijo št. 39.438 od 9. oktobra 1939 je postavljen pod nadzorstvo zavod za pospeševanje zunanje trgovine, izvoz živine in živinskih proizvodov ter predelanih mesnih predmetov v Švico.
Belgrad, 10. oktobra. AA. Splošna državna statistika uradno objavlja, da je bilo meseca septembra 1939 v vsej državi. 4 konkurzi in 13 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah so konkurzi in prisilne poravnave takole razdeljene: konkurzi: banovina Hrvatska 3, moravska 1; prisilne poravnave: dravska 1, hrvatska 2, dunavska 5, drinska 1, zetska , Belgrad 3.
Belgrad, 10. okt. m. V kabinetu finančnega ministra dr. Šuteja je bila snoči konfercnca gospodarskega odbora ministrov. Na seji so pretresali uredbe, ki so jih izdelala v poštev prihajajoča ministrstva za prenos kompetenc od teh ministrstev na Banovino Hrvatsko.
Belgrad, 10. okt. m. Ministrski svet je sklenil, da začasno uveljavi sporazum med Jugoslavijo in Italijo zaradi razširitve jugoslovansko-ita-lijanskih pogodb in sporazumov na Albanijo. Do sklenitve končnega sporazuma glede prometa med našo državo in Albanijo se bodo uporabile določbe pogodb o trgovini in plovbi, ki ju je sklenila naša država z Albanijo leta 1926 in 1034. Uvoz jugoslovanskega blaga v Albanijo se bo vršil izven uvoznih kontingentov jugoslovanskega blaga v Italijo na podlagi uvoznih dovoljenj albanske narodne banke.
Belgrad, 10. okt. m. V Belgrad je prispel predsednik ljubljanskega kasacijskega sodišča dr Vladimir *GoIia. Danes je bil sprejet pri gradbenem ministru
j mi '"'"i pa bo sPre'c' pravosodni minister dr. Markovič, kateremu bo poročal o stanju pravosodja na področju ljubljanskega apelacijskega sodišča in bo posredoval o preračunskih zadevah.
Belgrad, 10. okt. m. Na nocojšnji seji sveta bel-grajskega vseučilišča je bil izvoljen za rektorja inž. Peter Micič, redni profesor na tehnični fakulteti.
Belgrad, 10. okt. m. Ministra za gozdove in rudni-,r® Kulenoviča so danes obiskali bivši ministri Vojko Cvrkič.Miloje Raiakovič in Dušan Pantič. Z njim so imeli daljši politični razgovor, v katerem so obravnavali v«a vnracanJa	U1:«n::U	—l-:L
i----- •) — »-v— Uii.Itjtii .Mia.uianm
volitev, zlasti postavitev kandidatov za te volitv«.
Spet bitka med nemškimi bombniki in angleškimi bojnimi ladjami
Nasprotujoča si poročila o izidu boja zahodno od Norveške
London, 10. olrt. TG. Angleška admiraliteta poroča, da je prišlo včeraj zahodno od norveške obale do večje bitke med angleškimi križarkami in torpedovkami. ter nemškimi bombniki. To je bila končna borba, ki je sledila že večkratnim praskam med angleškimi pomorskimi in nemškimi zračnimi edinicauii. Angleško protiletalsko topništvo je sestrelilo 3 nemške bombnike, medtem ko sta morala dva prisilno pristati na danskem ozemlju. Kn nemški bombnik jo moral pristati v danskih vodah, Angleški opazovalci poročajo, da je sledila eksplozija in da je bilo letalo uničeno. Eden hembnik pa je moral pristati na norveškem ozemlju; Angleške bojne ladje niso utrpele nobene škode. Nobena bomba ni zadela svojega cilja.
Angleška admiraliteta poroča nadalje, da so angleške patrolne ladje "opazile jtigovzliodno od norveške obale manjšo skupino nemških bojnih ladij. Angleške ladje so takoj prešle v napad, toda nemškim ediriicam se je posrečilo zbežati y megli.
Angleška admiraliteta poroča končno, da so angleške bojne ladje v borbi uničile eno nemško podmornico.
Angleški letalski minister hvali učinkovitost angl. vojnega letalstva
V spodnji zbornici je imel letalski minister sir Kingsley Wood daljši govor o delovanju angleškega letalstva. V svojem govoru je pohvalil delovanje letalcev ter izrazil svojo zadovoljnost nad uspešnostjo angleške letalske industrije. Angleška letala so do sedaj v polnem obsegu fotografirala nemško obrambno črto (Siegfriedovo črto) v vsej dolžini ter vzela posnetke tudi od drugih važnih postojank v zaledju. Angleška letala se z uspehom udeležujejo borbe proti nemškim podmornicam in spremljajo angleške trgovske ladje. V 72 primerih so letala posegla v borbo proti podmornicam in jih pregnala. V 32 primerih je sledila neposredna borba z njimi, ki je bila v večini primerov uspešna. Angleška letalska industrija prideljuje danes dvakrat več letal, kakor ob izbruhu vojne in tudi vsi dominioni se udeležujejo proizvodnje. Najnovejša angleška bombna in izvidniška letala daleč nad-kriljujejo nemška letala. Letalski minister je zaključil svoj govor z izrazom upanja, da bo angleško letalstvo važen činitelj pri dosegi zmage nad nasprotnikom.
Nemško poročilo:
»Dve ladji zadeti..
Berlin, 10. okt. TG. Nemška admiraliteta poroča, da se je razvila borba med nemškimi bombniki in angleškimi vojnimi edinicami južijozahod-no od norveške obale. V tej borbi so nemški bombniki dvakrat zadeli angleške ladje.
Maršal Goring je poslal lastnoročno pismo de^ setniku Frankeju, ki je pri nekem letalskem napadu bombardiral in uničil neko britansko matično ladjo za letala. Goring čestita Frankeju in ga obvešča, da ga je povišal v letalskega podporočnika in da ga je voditelj rajha in vrhovni poveljnik oborožene nemške armade odlikoval z železnim križcem 2. in 1. reda za izredno hrabrost pred sovražnikom. Omenjeni letalec je izjavil, da je videl, ko je vrgel bombo na angleško matično ladjo za letala, gost oblak črnega dima in plamen, ki je švignil iz zadete ladje. Drugi dan so opazili flotiljo britanskih ladij, ki so spremljale matično ladjo za letala, toda nje ni bilo več med njimi. Tako pravi letalec, ostane edina možnost, da je bil zadetek tako točen, da se je matična ladja z letali vred, ki so bila na njej, nedvomno potopila.
Angleška admiraliteta poroča k temu, da je »že sita zatrjevanje, da v tej bitki ni bila zadeta nobena angleška ladja, pač pa 4 nemški bombniki.
Dansko poročilo
Kodanj, 10. okt. A A. Reuter. Po včerajšnji borbi z angleškimi vojnimi ladjami v Severnem morju sta bila 2 nemška bomnika prisiljena spustiti se na ozemlju Danske, tretji na ozemlju Norveške, medtem ko so četrtega na poletu preko danskega ozemlja zbile danske protiletalske baterije. Peti bombnik pa se je moral spustiti na morje v danskih vodah. Pilot, ki je bil prenešen v bolnišnico, je priznal, da se je udeležil borb. Šesti bombnik se je spustil okrog 16.30 v morskem zalivu v Nimindegabu.
Se ena bitka
London, 10. okt. b. Nad Severnim morjem je prišlo včeraj do večje letalske bitke, v katero so se vmešale tudi vojne ladje z angleške in nemške, strani. Angleški piloti so namreč opazili nekaj nemških vodnih letal nad Severnim morjem, ki so
ščitila plovbo večjega števila manjših nemških vojnih ladij, pretežno nosilcev min in cistern, ki so imele nalogo oskrbeti podmornice v njihovih oporiščih na Baltskem morju. Bilo pa je še nekaj drugih večjih nemških ladij v sestavu nemške mornariške enote. Vso kaže, da je nemško mornariško poveljstvo sklenilo oskrbovati svoje podmornice z manjšimi ladjami s cisternami, ki lažje prebijejo blokado angleškega brodovja. V borbi, ki se je razvila med angleškimi vojnimi ladjami in letali ter nemško eskadro, so Angleži nemško brodovje razpršili.
Podjetnost angleških letal na francosko-nemški fronti
London, 10. oktobra, t. Angleško armadno vodstvo je dovolilo večjemu številu vojnih poročevalcev, da se nastanijo pri angleškem letalstvu na francosko-nemški fronti in da poročajo o dejanjih angleškega letalstva.
V svojem prvem predmetnem poročilu opisujejo angleški vojni poročevalci prvič drzno dejanje angleških izvidniških letal. Poročila pravijo, da so se pri belem dnevu dvignila 4 angleška izvidniška letala ter se povzpela nad Siegfriedovo črto. Letela so zelo nizko, ponekod komaj 30 m nad zemljo ter so nemško utrjeno črto prefoto-grafirala v razdalji 30 km. Naloga angleških letalcev je obstojala v tem, da se prepričajo o resničnosti najnovejših poročil, da so Nemci odredili izpraznitev večjih mest v zaledju fronte, kakor tudi poročil o premikanju večjih nemških čet za Siegfriedovo črto, kamor da je prišlo izredno mnogo letal. Angleška letala so svojo nalogo izpolnila brez vsake težave ter so mogla izročiti angleškemu in francoskemu generalnemu štabu izredno dragocene slikarske posnetke o nemškem zaledju. Druga 4 angleška izvidniška letala so 7. istim namenom letela 2000 m visoko od luksem-burške meje dalje nad reko Mozelo ter so bila napadena od nemške protiletalske artilerije šele nad Koblencom. Letala so bila obstreljevana, toda prodrla so zračno fronto ter letela dalje, kjer jih je čakala druga »smrtna eona« nad Sieburom. Letala so nadaljevala svojo pot do Aachena in od tod dalje proti Severnemu morju, od koder so se vrnila na neko vzletišče v Angliji, kjer so jih pričakovali. Niti prva skupina, niti druga skupina letal ni bila pri teh poletih poškodovana.
Nemška podmornica potopljena
Pariz, 10. okt. b. Poročajo, da je francoska eskadra torpedov naletela na nemško podmornico in jo potopila. Med podmornico in torpedovkami se je razvila borba, v kateri je podlegla nemška podmornica.
Washington, 10. okt. AA. Reuter. V Beli hiši izjavljajo, da so na morju v bližini Kivesta (Florida) opazili neko podmornico, ki ne pripada mornarici USA, v spremstvu dveh petrolejskih ladij, ki prav tako nista ameriški. Rooseveltov osebni tajnik Early je izjavil, da je podmornica, ki so jo
opazile ameriške podmorske patrulje, precej majhna in da ni izključeno, da gre za isto |>odmornico, kakor so jo v sol>oto opazili na visokem morju v bližini Miamia (Florida).
London, 10. okt. A A. Reuter. Iz Lizbone poročajo: Portugalska tovorna ladja Semanel je na vožnji iz Anversa opazila pretekli petek ob portugalski obali neko veliko podmornico brez zastave.
Stnckhnlm, 10. okt. A A. Po poročilih iz Gfite-borga je finska trgovinska ladja »Indra«, ki je. pred nekaj dnevi odplula iz Kiela, včeraj nujno prosila za pomoč, ker je zadela na mino. Posadka je rešena.
London, 10. okt. AA. Reuter. Parniška družba »Donaldson Atlantic Line< je snoči objavila uradni seznam potnikov z ladje »Athenia«, ki so se jKinosrečili Seznam navaja 03 ospb, med njimi 50 britanskih državljanov, 30 ameriških, 7 polj-
„Osservatore Romano" o položaju na Balkanu
Vatikansko mesto, 10. okt. AA. Havas: Ko 6e bavi z razvojem političnega položaja na jugovzhodu Evrope, pravi »Osservatore Romano«, da je poboljšanje v odnosih med Madžarsko in Romunijo, Madžarsko in Jugoslavijo ter znaki za zboljšanje odnosov med Bolgarijo in Romunijo temelj za pričakovanje, da bo spričo nevarnosli pred širjenjem komunizma skoraj prišlo do sodelovanja teh držav na diplomatskem j>olju. Kar se tiče odnosov med Madžarsko in Romunijo, pravi vatikanski list, da z zbližaniem med omenjenima državama ne bodo zavlačevali. List meni,
da |'e politika nevtralnosti, katero vodita Madžarska in Romunija, osnova tega zbližanja, kakor tudi ruska nevarnost, ki sedaj grozi Besarabiji in Karpatski Ukrajini. Prav tako »Osservatore Romano« ni ravnodušen glede razvoja položaja v baltiških državah. Rusija je dosegla, kar je hotela pri Estoniji in Leton-ski. Sedaj je na vrsti Finska. Toda pritisk, ki se izvaja na finsko vlado, izziva živ odpor tudi pri skandinavskih državah, ki se boje, da ne bi doživele iste usode, kakor male baltiške države.
M
Nikar se ne bojte...
s

v
\
Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z NIVEO. Zakaj samo NIVEA vsebuje Eucerit, edino okrepčevalno sredstvo za kožo,


skih, 4 nemške in 2 osebi hrez državljanstva. Skupaj s prej objavljenimi žrtvami se število ponesrečencev s tem dviga na 112, med njimi 19 mož posadke.
Pariz, 10. okt. AA. Havas. Iz Washingtona poročajo: Izvedelo se je, da bo ameriška vlada dala 23 ameriških rušilcev, ki jih je takoj po končani svetovni vojni razorožila, spet v popravilo, da stopijo v akcijo. Na podoben način je admiraliteta popravila doslej že 28 starih vojnih ladij.
Finska se upira Sovjetiji
Na finski meji zbranih 100.000 mož rdeče vojske —• Litva bo verjetno
danes klonila pred nasiljem
London, 10. oktobra. TG. Reuter poroča, da so sovjetske oborožene sile začele zasedati estonske in letonske postojanke, ki so jim bile dodeljene.
Veliko vznemirjenost pa so vzbudila poročila, da je Sovjetska Rusija zbrala nad 100.000 mož na finski meji in da je tudi sovjetsko vojno brodovje v polni pripravljenosti zhrano v pristanišču Kronstadta za napad na Finsko.
Nasprotno pa prihajajo iz Finske poročila, da je vlada mobilizirala in da se pripravlja na obrambo svoje samostojnosti. Finska je pripravljena na pogajanja in je v ta namen odpotoval v Moskvo dr. Paskivi, finski poslanik v Stockhol-mu, kjer se bodo začela pogajanja jutri, vendar pa se Finska vlada ne bo vdala nobenemu vojaškemu diktatu.
Tudi iz Švedske prihajajo poročila o naraščajoči oskrbljenosti. Švedska je odredila nekatere vojaške ukrepe, ker se čuti ogroženo po sovjetskih naklepih proti Finski. Na Švedskem so prepričani, da hoče Sovjetska Rusija zasesti Aa-landske otoke.
Stockholm, 10. oktobra, lj. Ko je finski poslanik v Stockholmu odhajal v Moskvo, so bile na ulicah okrog finskega ]x>slaništva velike manifestacije. Ljudstvo se je zbiralo in je na-polnilo vse ulice. Vzklikali so poslaniku in Finski in slednjič
Na zahodni fronti
Berlin, 10. okt. A A. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Na vzhodu so nemške čete napredovale proti neniško-sovjetski interesni meji ter zavzele vse kraje, ki so bili določeni v programu. Severno od Buga in Suvalkija so premiki nemških čet v glavnem končani. Na zahodu slaba delavnost topništva in ogledniških enot.
Pariz, 10. okt. AA. Havas. Sporočilo z dne 10. oktobra zjutraj se glasi: Sovražne patrole so stalno zelo aktivne vzhodno in zahodno od Saare. Obojestransko topniško in letalsko delovanje v tej pokrajini.
Pariz, 10. okt. b. Z bojišča poročajo o znatni delavnosti nemških čet med Moselo in Saaro. Z obeh strani se čuje močno topniško grmenje. Vojni opazovalci so prepričani, da bo Nemčija v najkrajšem čnsu pričela z močnejšimi protinapadi, da osvobodi Saarbrttcken, ki so ga francoske čete obkolile že s treh sirani. Saarbrlicken predstavlja namreč važno strategično točko. Ni izključeno, da bodo Nemci skušali izvršiti sunek skozi Luksem-burg. Francozi so se tudi za to možnost temeljito pripravili in je bila že leta 1937 podaljšana Magi-notova bojna črta vzdolž luksenihurške meje, po izbruhu vojne pa je bila takoj močno okrepljena. Poročajo tudi, da bodo Nemci morda izvršili dvoj-
no ofenzivo neposredno na Maglnotovo črto In s severa vzdolž luksemburške meje ali pa celo s švicarske meje. Francoska ogledna letala so namreč ugotovila tamkaj zbiranje nemških čet.
Niti en Francoz še ni bil ujet
London, 10. okt. A A. Reuter. Urednik agenci je Reuter za vojaška vprašanja piše: Zelja Nemcev, da bi ujeli kakega vojaka za vsako ceno, kaže, kako bi radi spoznali francoski načrt. Ali ima generalisimus Gamelin namen izvesti napad ali počakati, da bi bil napaden, to jo vprašanje, ki si ga zastavljajo ne samo Nemci, temveč ves svet. Ujetnik Francoz bi namreč moral odgovoriti na vprašanja o vidni izvidniški aktivnosti okrog Saar-briickena in Saarlouisa. Tri nemške letalske eska-drile so vsaka za sebe izvršile tri izvidniške polete, pred katerimi pa je bilo streljanje s strojnimi puškami. Nemci so svoja izvidniška letala podprli z močnim topniškim ognjem. Napadi so bili izvedeni na francoske posebne postojanke in so bili zaradi tega zelo močni. Toda niti en Francoz še ni padel v ujetništvo, kar dobro kaže način, s katerim se je francoska pehota utrdila na osvojenih postojankah.
zapeli finsko in švedsko državno himno. Manifestacije so se ponovile tudi na letališču ob odhodu finskega poslanika v Moskvo. V vseh teh manifestacijah je prišla do izraza volja prebivalstva, naj Finska brani 6vojo samostojnost do zadnjega.
Litva dobi Vilno
Kovno, 10. oktobra. AA. (Reuter.) Po obvestilih iz zanesljivih virov je litovska vlada sprejela sovjetske pogoje, ki so podobni pogojem Estonije in Letonije. Tako je litovska vlada sprejela pogoj, da sme Sovjetska Rusija uf>orabljati nekatere pomorske in letalske baze. Poučeni krogi tudi trdijo, da bo Sovjetska Rusija vrnila Vilno, toda tam bo pustila svojo garnizijo. Pričakujejo, da bo novi sovjetsko-litvanski pakt o medsebojni pomoči podpisan danes ali pa jionoči.
Sovjetska vojna ladja pri Aaiandskih otokih
Helsinški, 10. oktobra, t. Nocoj bo v finski prestolnici protiletalska vežba, ker pričakujejo, da bodo sovjetska letala v primeru, da se Finska upre sovjetskim zahtevam, glavno mesto Finske bombardirala.
Morsko poveljslvo Finske je dobilo sporočilo, da so finske obrežne patruljne ladje opazile pri Aaiandskih otokih tajinstveno tujo vojno ladjo, ki je vozila z ugašnjenimi lučmi ter se ie pomikala proti jugu. Poročila nadalje pravijo, da je ta vojna ladja pozneje srečala nemško trgovsko ladjo »Ma-rienhammc, ki je ni preiskala, pač pa je preiskovala druge trgovske ladje. Finsko pomorsko poveljstvo je prepričano, da gre za sovjetsko vojno ladjo in je ta vest v političnih in vojaških krogih Finske povzročila veliko presenečenje.
»Baltiška žrtev« Nemčije
Amsterdam, 10. oktobra, t. Berlinski dopisnik »Telegrapha« je poslal svojemu listu daljši članek, v katerem piše o »baltiški žrtvi«, ki jo je Nemčija napravila na ljubo Sovjetski Rusiji. Clan-kar piše med drugim: »Sovjetska Rusija je dobila bogato plačilo za pomoč, za katero jo je Nemčija prosila. Plačana ni bila samo z vzhodnim delom Poljske, marveč tudi z vsein Baltikom. To je bila za Nemčijo bolestna in boleča žrtev in je nemška vlada nanj pristala po dolgih pomislekih in oklevanjih. Sovjetski vdor na Baltik ni samo poslabšal položaj Nemčije na tem prostoru, ki ga je Nemčija od nekdaj smatrala kot področje svoje kulture, kier je bila jx>nosna na starodavne kulturno trdnjave. Nemčija se je poj>olnoma odrekla tistim krajem, ki jih je svoje dni zavojeval nemški viteški red.<
Časnikar v svojem dopisu pristavlja, da mnogi odlični Nemci obsojajo to »baltiško žrtev Nemčije na ljubo Sovjetski Rusiji«, ki se bo v bodočnosti kljub trenutnim navideznim koristim izkazala kot katastrofalno za Nemčijo,
Duša
Vseučiliški profesor, biolog Avgust Bier, ki je zlasti v medicinskem svelu zelo znan in je svojčas na berlinskem vseučilišču učil kirurgijo ter je napisal več zelo uvaževanih del, jc letos napisal knjigo o duši (»Die Seele«), ki je izšla v znani Lehmannovi založbi v Monako-vem. To delo je napisano s stališča medicinca oziroma biologa in zanima seveda tudi modro-slovca in bogoslovca. Bier priznava dušo in pravi: »Dozdaj smo preiskovali dušo samo v toliko, v kolikor se očituje v živih bitjih po svojih učinkih, posebno pa v človeku, v katerem se rastlinskemu in živalskemu bitju pridružuje višje duhovno življenje po razumu. Čeprav te duše ni mogoče ne meriti, ne tehtati ali jo videti in tipati, je njeno delovanje tako očitno, da je zmožna znanstvenega raz-motrivanja.« Potem, ko je to duševno gibanje in delovanje raziskal, se sprašuje znameniti biolog, kaj je z vero v posmrtnost duše. Glede tega umuje tako:
Kaj se zgodi s to silo, ki daje življenje, ga vzdržuje in usmerja ter vlada, kadar telo razpade? Nadvse je neverjetno, da bi duša v vesoljstvu, v katerem se vsa materija in sila ohranja, popolnoma izginila. Zakaj da je neodvisna od gmote, ki ji je samo orodje, po katerem se izdejstvuje — duša je oblikovalni princip telesa, je globoko dejal že Tomaž Akvinski — to mora biti jasno tudi znanstveniku. Vprašanje je samo, v kakšni obliki in na kakšen način duša biva naprej brez svojega telesa, V tem oziru pravi Bier, ki ni bogo-slovec, ampak biolog, da se to odteguje znanstvenemu raziskavanju in da je stvar vere, ali pa recimo filozofskega nazora, ki je utemeljen na dokaj verjetnih osnovah. Toda Bier izjavlja, da se s tem ne bo pečal in samo pravi, da vera, ki višji duši, kakor on imenuje duhovno počelo človeka kot osebnosti, pripisuje bivanje tudi po smrti, nikakor ni nasprotno znanosti ter da tudi v tem oziru med vero in znanostjo ni nobenega nasprotja, naj tudi znanost pravi, da o tem ničesar ne ve, ali vedeti ne more. Zato so v vseh časih zelo znameniti znanstveniki naravoslovci verovali v večno življenje in to vero tudi izpovedovali. Kar pa se tiče etičnega pomena te vere, kaže samo plemenito stremljenje človeka, da bi se bolj in bolj izpopolnjeval, mu daje ogromno moralne energij« in tako gledanje na smrt, da jo lahko pričakuj« mirno v zavesti, da ne pomeni brutalnega konca človekovega bitja, ampak le začetek novega in boljšega življenja nego je to, ki je dostopno našim telesnim čutom.
Ne vemo torej, kaj bi mogel znanstvenik temu oporekati ali celo trditi, da to, kar verujejo premnogi, in sicer tudi znanstveno visoko izobraženi duhovi, ni res, samo zato, ker on v svojem materialističnem gledanju življenja ne veruje.
Tako ugleden biolog oziroma naravoslovec.
Izprememba uredbe o občinskih hranilnicah
Ministrski svet je sprejel uredbo o izpre-membi uredbe o občinskih hranilnicah. Dosedanja uredba o občinskih hranilnicah, ki ja bila objavljena lani dne 2. decembra, v mnogočem ni odgovarjala poslovanju hranilnic kakor tudi ne interesentom našega narodnega gospodarstva in so številni faktorji že opozarjali merodajne kroge na potrebo izpremembe te uredbe.
Nova je določba v uredbi, ki pravi, da morejo hranilnice po dotaciji predpisanih rezerv porabljati delno ali ves čisti dobiček v splošno koristne in dobrodelne namene.
Odpadla je velika obremenitev v poslovanju hranilnic, namreč določba 2. odstavka čl. 8 prvotne uredbe, da ne smejo vloge na hranilne knjižice in tekoče račune presegati desetkratne vsote začetne glavnice in rezervnih skladov hranilnic.
Izpremenjen je tudi čl., ki je omejeval sprejem pupilarnega denarja do zneska 5000 din, odn. na višje zneske z dovoljenjem trgovinskega ministrstva. Ta člen se glasi odslej: V hranilnice 6e morejo vlagati gotovine samoupravnih teles (okrajev, zemljiških skupnosti, imovinskih občin, pokojninskih ustanov itd.), korporacij, cerkev, samostanov, javnih skladov kakor tudi gotovine onih, se nahajajo pod skrbništvom in sodni depoziti. S tem je našim hranilnicam dana popolna svoboda za sprejemanje pupilnih vlog, za kar so se borile vsa povojna leta.
Nadalje so razširjena določila glede nakupovanja vrednostnih papirjev, tako da po čl. 14., točka lahko hranilnice kupujejo samoupravne vrednostne papirje, domače hipotekarne zastavne liste, delnice Narodne banke in deleže osrednje denarne ustanove hranilnic, če se bo ta ustanovila.
Velika omejitev je bila za hranilnice tudi to, da so smele svojim občinam dajati samo kratkoročna posojila. Po novi uredbi smejo hranilnice dajati dolgoročna posojila samoupravnim telesom brez razlike največ do 10 odst, kratkoročnih posojil pa največ do 15 odst. višine vlog na hranilne knjižice. Eskontira lahko menice hranilnica s področja vse banovine in obmejnih okrajev, tako da odpadejo prejšnje omejitve. Nadalje je dovoljeno po novi uredbi hranilnicam upravljanje samoupravnih podjetij s posebnim dovoljenjem ministra trgovine in industrije. Po novi uredbi odpade omejitev do 10 odst. višine posojil obči-nam-ustanoviteljicam, ker so v novi uredbi druga določila.
Razširjena je možnost osnovati poslovnice tako. da se morejo poslovnice hranilnic ustanavljati tudi na področju sosednih občin po sklepu upravnega odbora.
Hipotekami dolg (odpadla je beseda amortizacijski) ne izključuje možnosti izvolitve v upravni odbor. Tudi je odpadla besedica »denarnega« pred zavoda, kar pomeni, da člani uprave ne morejo biti člani uprave kakšnega drugega denarnega zavoda.
Znižan je odstotek', katerega morajo hranilnice imeti v rezervah v razmerju do 6kupne vsote vlog, od 10 na 5 odst. Ko doseže rezervni sklad 5 (doslej 10 odst.) vseh vlog, sme hranilnica porabljati 20 odst. čistega dobička v občekoristne in dobrodelne namene.
Novo je tudi določilo, po katerem znaša rent-ni davek za hranilnice samo 3 odst. Nadalje je razširjeno določilo, o ugodnostih Dež, ^Ujotekarni banki tudi na hranilnice iz Členov	zakona
o Drž. hipotekami banki.-
S to izpremembo je bilo usti"«ž«no željam tudi slovenskih hranilnic, ki bodo lahko odslej nadaljevale svoje plodonosno delo v korist posebno našega malega človeka in naših občin, kar bo prišlo v dobro vsemu slovenskemu gospodarstvu.
GoAp&daKStVjO
Dr. Janko GrampofSaa:
Frankiranje izvoznih pošiljatev na železnicah
(Konec.)
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Kregar Andrej, posestnik v Savljah št. 12 pri Ježici, je razparceliral veliko travniško parcelo št. 894 k. o. Trnovsko predmestje, ležečo ob Poti na Rakovo jelšo ter je sedaj 24 parcel v izmeri 19.723 kvad. metrov prodal raznim interesentom za 152.648.75 din. Med drugimi so kupili ga. Anica Kuiiieva, stanujoča na Poti na Rakovo jelšo, parcelo v izmeri 2116 kvad. metrov za 15.870 din. Šolski upravitelj v Predlogu, p. Leskovec pri Krškem, Leopold Koman je kupil parcelo v izmeri 705 kvad. metrov za 5111.25 din in Šegatin Anton, krojač v Rožni dolini XVII/4, parcelo v izmeri 1230 kvad. metrov, za 11.992 din. Drugi so kupili večje in manjše parcele za primerno kupnino.
Presetnik Fran, posestnik v Stožicah št. 23, je prodal Komanu Josipu, mesarju v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 181, in njegovi ženi Fani pare. št. 522/4 k. o. Stožice v izmeri 2023 kvad. metrov za 20.000 din. Jerneje Ivan, posestnik v Stožicah št. 12, je istima kupcema prodal pare. št. 520/2 k. o. Stožire v izmeri 1987 kvad. metrov za 20.000 dinarjev. Slednjič je istima kupcema prodal Be-denk Jakob, posestnik na Črnučah št. 4, del pare. št. 521/1 k. o. Stožice v izmeri 2339 kvad. metrov za 20.000 din.
Žagar Josipina, Ljubljana, Vodovodna cesta št. 53, je prodala Žagar Mariji, soprogi uradnika, Ljubljana. Simon Gregorčičeva ulica št. 7, četrtino zemljišča vi. št. 395 k. o. Spodnja Šiška za 15.000 dinarjev.
Belič Ivan. posestnik na Viču št. 15, je prodal Alojziju Pliberšku, pivovarilcu, in njegovi ženi Ivanki, Zgornja Šiška, Pavšičeva ulica št. 40, pare. št. 1&5/3 k. o. Vič v izmeri 706 kvad. metrov za 14.826 din.
Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko varstvo je prodala Ivanu Dermastji, zidarju v Srednjih Ga-meljnih št. 27, posestvo vi. št. 28 k. o. Gameljne, obstoječe iz hiše in več zemljiških parcel, za 75.000 din.
Kmetec Fran, železničar v pok., in njegova žena Jožefa sta prodala Josipu Brandstfltterju, krojaču, in njegovi ženi Josipini, Ljubljana, Zavrti št. 12, hišo št. 134 na Rrdu pri Viču, spada-jočo pod vi. št. 1145 k. o. Vič za 60.000 din.
Hvastja Ivanka, Zgornja Šiška, Vodnikova cesta št. 100, je prodala Veni Potočnikovi, soprogi brivskega mojstra, Ljubljana, Igriška ulica št. 2, pare. št. 32k/l k. o. Brinje v izmeri 1295 kvad. metrov za 30.000 din.
Rantaša Anton in Frančiška. Ljubljana VII, Pod gozdom, sta prodala Gabrijelu Jvttinu, Ljubljana. Knafljeva ulica, hišo št. 10 Pod gozdom, spadajočo pod vi. št. 641 k. o. Spodnja Šiška za 160.000 din.
»
Postavitve v ravnateljem ia proučevanje hi organizacijo kmetijstva v svrho prehrane. Za inšpektorje so postavljeni: Ing. agr. Milan Jankovi«, ing. agr. Franjo Lukman in ing. agr. Dimitrije Petrovič, za tajnike: ing. agr. Tadija Popovič, ing. Vladimir Trecun, za višjega prisiava ing. agr. Ljubisav Petkovič.
II. Promet z Ogrsko in dalj«
Zaradi obstoječih predpisov o prisilnem fran-kiranju voznine pri uvozu blaga na Ogrsko do ogrske meje, prihaja v pošrtev predaja odnosno preračunavanje voznin in predvoznln od naše strani samo pri onih pošiljkah iz Ogrske, ki so fran-kirane ob priliki povratnega zaračunavanja fran-kiranih računov in je v prometih, ki Ogrsko tran-zitirajo. V tem okviru se predajajo voznine in predvoznine ogrskim železnicam efektivno v od jugoslovanskih železnic prevzetih valutah, izvzem-ši primere, v katerih se uporabljajo zvezni tarifi od jugoslovanskih medpotnih postaj ali vhodnih obmejnih postaj. V teh primerih se voznine preračunavajo v valuto zvezne tarife.
III. Promet i Romunijoin dalje
V Romuniji obstoja prisilno frankiranje voznin do romunske meje. Potem mora pošiljatelj
plačati voznino za blago poslano v Romunijo, za blago poslano iz Romunije pa prejemnik. Pri tem stanju predaja odnosno preračunavanje tujih valut od strani naših železnic ne pride v peštev.
IV. Promet z Bolgarijo, Grčijo in dalje
Bolgarskim odnosno grškim železnicam se izročajo voznine stalno le v dinarjih. Na podlsgi raznih kombinacij razlikujemo sledeče:
1.	Jugoslovanski lokalni tarif do jugoslovansko-bolgarske meje, odnosno jugoslovansko-grške meje: predvoznine se preračunavajo v dinarje (jugoslovanska voznina ee predaje efektivna).
2.	Zvezni tarif do jugoslovansko-bolgarske, odnosno do jugoslovansko-grške meje: predvozni-na se preračunava v dinarje (jugoslovanska voznina se predaje efektivna).
3.	Zvezni tarif do neke jugoslovanske med-potne postaje, od tu dalje se uporabi do meje jugoslovanski lokalni tarif: voznine v tuji valuti (tarifski) se preračunavajo v dinarje (po naših železniških tečajih), naša lokalna voznina ee predaje efektivno.
4.	Zvezni tarif do neke jugoslovanske med-potne postaje in od tu dalje neki drugi zvezni tarif: voznine prvega zveznega tarifa, ki se glasi na tujo valuto, se preračunavajo v (tujo) valuto drugega zveznega tarifa, ki velja za proge naših železnic (dinarji).
B. Zvezni tarif od jugoslovanske vBodne (obmejne postaje: predvoznina se preračunava v valuto zveznega tarifa, ki velja na jugoslovanskih progah (dinar).
6. Jugoslovanski lokalni tarif do neke med-potne postaje pri nas, od tu dalje zvezi tarif: predvoznina se preračunava v dinar.
V. Promet z Italijo in dalje
Na tuje valute glaseče se vojnine se stalno preračunavajo v dinar, izvzemši pri jugoelovansko-švicarskera tarifu za jajca, pri katerem se voznine preračunavajo v tarifsko valuto (švicarske franke po našem železniškem tečaju).
Na podlagi raznih kombinacij zveznih in te1-kalnih tarifov moramo razlikovati sledeče različke:
t. Jugoslovanski lokalni tarif do jugoslovansko-italijanske meje: predvoznina se preračunava v dinarje, jugoslovanska voznina se izroča Italijanom efektivno (se obremenjujejo Italijani).
2.	Zvezni tarif do jugoslovaneko-italijanske meje: voznina v tujih valutah se preračunava v dinarje, domača se izroča efektivno.
3.	Zvezni tarif do neke naše medpotne postaje, od tu dalje naš lokalni tarif: voznina v tuji valu*.i se preračunava v dinarje, naša (dinarska) se izroča efektivno.
4.	Zvezni tarif do neke naše medpotne postaje, od tu dalje neki drugi zvezni tarif: voznina prvega zveznega tarifa (tuja valuta) se preračunava v valuto drugega, ki velja za naše proge (dinar).
5.	Zvezni tarif od jugoslovanske obmejne postaje (vhodne): predvoznina se preračuna v valuto zveznega tarifa, ki velja za naše proge.
6.	Jugoslovanski lokalni tarif do neke naše medpotne postaje, od tu dalje zvezni tarif: predvoznina se preračunava v dinarje, jugoslovanska voznina pa ce izroča Italijanom efektivno.
7.	Pri uporabljanju jugos'ovansko-švicarskega zveznega tarifa ee vrši preračunavanje valut v valuto zveznega tarifa (švicarski frank).
D. Posebno
1. Pri odpravljanju blaga po tarifi, ki se glasi na »tarifske edinice< z Romunijo, se te tarifske edinice (Fiktivni novec: anonimna valuta od ene stotinke g čistega zlata, ki se preračunava s pomočjo francoskega franka na temelju cene za 1 kg čistega zlata na pariški borzi; po tečaju belgraj-ske borze je postavljena stalna vrednost 1 zlate tarifske edinice na 0.5 din) stalno preračunavajo v dinar in ee z njim dalje postopa kakor z dinarsko voznina
2. Pri povratnem zaračunavanju frankaturnih računov za pošiljke, ki ao oddane kot frankirane, se postopa smiselno enako, kakor ■ pošiljkami v nasprotni smeri,
8. Gornja načela ne veljajo za direktne tranzitne tarife skozi Jugoslavijo (na pr. bolgarsko-nemška itd.), pri katerih »e voznine obračunavajo med udeleženimi železnicami obmejnih preračunavanj in obremenitev, potom direktnega obračuna.
E. Obračunavanj« deležev železnic
Za obračunavanje deležev na prevozih udeleženih železnic obstojajo sledeči načini:
1.	neposredno med dvema železnicama s tekočimi računi, ki se mesečno sklepajo;
2.	posredno potom mednarodnih kompenzacijskih uradov (BCC v Bruslju, Vast v Berlinu, Biuro Rograchunkov v Bydgoszczu, bivia Poljska);
8. »divje« obračunavanje; nepogodbeno razmerje (azijske železnice), v katerem se izravnavanja vrše brez reda: odbijanjem dolgov od terjatev v samem obračunu, v svobodnih devizah na London, Bruselj itd.
Naše železnice imajo trenutno 32 tekočih računov z 32 raznimi železnicami Evrope in Azije. Za vsaki tekoči račun je določena posebna borza, katere tečaji so merodajni pri preračunavanju raznih valut (vseh je nad 20) v neko nevtralno valuto, da se dobi končni saldo, ki se preračuna v valuto efektivnega izravnanja (plačanja) v svobodnih deviiah. Sledeče železnice plačajo naše terjatve v svobodnih devizah:
1.	Nemčija letno okoli 160 milij. din ve« kot mi njej;
2.	Italija letno okoli 80 milij. din čisti saldo;
3.	Bolgarija letno okoli 40 milij. din (č. s.);
4.	ostale železnice letno okoli 10—20 milij din (čisti saldo).
Po sedanjem tečaju dotoka svobodnih deviz v našo državo maša stoek železniških svobodnih deviz okoli 300 milij. din, ali skoraj 20% vseh svobodnih deviz, ki jih dobi naša država od svoje zunanje trgovine. In v tem se vidi ogromna važnost naših železnic za devizno politiko naše države. Ako bi bila naša Narodna banka, odnosno naše ministrstvo financ prisiljeno, da zaradi poslabšanja obstoječega stanja, ki prihaja bodisi zaradi poostritve deviznih predpisov v nekih, za naše transporte važnih državah, ali zaradi nerazumevanja samih naših izvoznikov, sklene ugodnosti direktnih tarifov in vpelje sistem prisilnega fran-kiranja pošiljk do naših meja ter sprejemanje samo do naših meja frankiranih pošiljk, bi bila s tem naša industrija silno prizadeta, ker bi se s tem že itak slaba razpoložljivost v svobodnih devizah zmanjšala za 20% in še več. Kajti s povrnitvijo v primitivno stanje železniških prevozov po lokalnih tarifih posameznih držav, se bo zmanjšal tudi naš izvoz, uvoz ln zlasti tranzit, od katerega znašajo dohodki naših železnic okoli 400 milij. din letno. Razumljivo je, da ti radikalni ukrepi niso običajni v normalnih razmerah. Vendar pa se taki primeri dogajajo tudi v normalnih razmerah, kadar gre za zaščito domače valute. Tako imamo prisilno frankiranje že dalj časa uvedeno v Romuniji in na Madžarskem. Zadnje čase je sledila izredna poostritev deviznih predpisov tudi v Nemčiji. Pri nas se, kakor rečeno, ne nameravajo še za enkrat predvzeti slični ukrepi, ali se resno računa na celokupni naš gospodarski svet, da bo v sedanjih resnih časih podprl z vsemi močmi devizno politiko naše države, da se dotok svobodnih deviz čim bolj poveča, da bo naša industrija dobila zadostno količino svobodnih deviz, katere potrebuje za plačanje kupljenih surovin is neklirinskih držav. V to svrho se priporoča, da 1. naši izvozniki za prodano blago v zamejstvo na naših železnicah voznine ne frankirajo in če že žele frankirati voznino, da isto frankirajo samo do naših državnih meja, ne pa tudi ia tuje proge; najugodnejše pa je, da voznine sploh ne plačajo, marveč, da skupno voznino ■a naše ia tujo proge nakažejo tujim železnicam, ki pridejo s tem v naš dolgovni odnos; 2. naši uvozniki urede s svojimi inozemskimi dobavitelji nakup blaga tako, da njihovi dobavitelji plačajo voznino za tuje in naš« železnico (da frankirajo eel podvoz) do namembne postaj« pri nas; 3. da frankirajo podvoz vsaj do naše vhodne obmejne postaje, na noben način pa, da plačajo voznino naši uvozniki, tudi za tuj« proge, ker moramo te
aove tajim železnieam vedno plačevati v sto-lih devizah!
Te vrstice eo bile nujno potrebne, kajti posebno zadnje čase se dela (tudi v Sloveniji je to na dnevnem redu) ravno nasprotno od gornjih načel, zaradi česar se spravlja ravnotežje zalog svobodnih deviz v nevarnost, z čemer se neizmerno škoduje ne samo državnim interesom, marveč tudi neposredno naši lastni industriji, kateri so svobodne devize za nabavo surovin iz nekli-rinSkih držav »conditio sine qua non« za njihovo nadaljnje obratovanje,
Borze
Dne 10. oktobra.
Danai pramlara napetega in vsebinsko zelo zanimivega filma, ki nam predočuje romantiko daljnega zapada. Vzgled idealne ljubezni, ki se poraja v okolju polnem surovosti in težkih življenskih prilik za obstanek. V gl. vlog': Noati Bcenr |M.	■	■ - ■ ■
in tMtara Rcad s fenomenalnim psom Trevorn. lf lf A I f 11 H tf V O Ifl II111 |l Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.	■ 1UIIJIII Al Clll|f IJ III
Dodatek: Metroturnal, Ropaj, Nldnr In karml film partik« razstav* I KINO SLOOA
ll. 27-30
Ljubljanska bona za blago in vrednote. Dne
10. t m. je bila seja borznega sveta, na kateri je bil za predsednika ljubljanske borze za blago in vrednote ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. dr. Ivan Slokar, za podpredsednika pa zopet g. Ivan Jelačin in Rihard Skubec.
Avtentična tolmačenja uredbe « izplačila hranilnih vlog. Iz Belgrada poročajo, da je v trgovinskem ministrstvu izdelan definitiven načet uredbe o izdajanju avtentičnih tolmačenj predpisov uredbe o reguliranju izplačil vlog pri denarnih zavodih. Trgovinski minister bo namreč pooblaščen sam Izdajati avtentična tolmačenja te uredbe.
Avtentično tolmačenje uredbe « likvidaciji kmečkih dolgov. Izdano je naslednje avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v čl. 36, odst. 2: Pri oceni imovinskega stanja npnika odn. dolžnika po čl. 36, odst. 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se vzame imovina upnikovega odn. dolžnikovega zakonskega druga, ki z njim živi skupaj, kakor da pripada tudi upniku ozir. dolžniku.
Prodajne cene heaelnske mešani««. Kakor Smu že poročali, je bil« s ponedeljkom, dne 8. oktobra 1939 zvišana cena bencinske mešanice za
25 par v Ljubljani na 5.70 din, ozir. v ostalih mestih in krajih na 5.95 din odn. 6.05 din za liter.
Tuji kapital v hrvatskih delniških družbah. Po podatkih Jugoslovanskega kurirja, ki izhaja v Belgradu, je od skupne vsote tujega kapitala, ki znaša 2212.1 milij., plasiranih v delniške družbe na Hrvatskem 949.3 milij. din ali 42.91%. Posebno je velik ta odstotek v naslednjih panogah: destilacija nafte 96.08%, konfekcija vseh vrst 94.04%, industrija vžigalic 84.62%, proizvodnja električnega toka 67.38%, trgovina 65%, lesna industrija 62.83% itd. Najmanjši je delež pri rudarstvu in topilništvu s 6.21% in prometna podjetja s 7.32%, nadalje v kmetijski industriji 14.529Č, hranilni industriji 13.87%. cement, boksit 22.30%, kemični industriji 29.85%. Od vse delniške glavnice na Hrvatskem v znesku 2651.9 milij. din odpade na tuji kapital »49.3 milij. din ali 35.79%.
Dohodki člannv npravnega in nadzorstvenega odbora niso zarezani nslažbenskemn davka. Drž. svet Je v konkretnem primeru z razsodbo z dne 28. maja 1939 št. 12.261/1938 razveljavil razsodbo upravnega sodišča, po kateri so uslužbenskemu davku zarcssr.s one osebe, ki so i^časuo člani upravnega odbora in to neodvisno od tega, da
Denar Ameriški dolar 85,— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 5,309.950 din, na belgrajski pa 15,635.000 din..
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt . ...........178.20— 181.40
Pariz 100 frankov............100.75- 103.05
Newyork 100 dolarjev ....	4405.50—4465.50
Ženeva 100 frankov .....	996.«)—1006.00
Amsterdam 100 gold..........2351.00—2389.00
Bruselj 100 belg.......740.00— 752.00
Ljubljana — Svobodno	tržišče
London 1 funt .......	220.24— 223.44
Pariz 100 frankov .,,.,,	124.58— 126.88
Newyork 100 dolarjev . , . ,	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov , . . , .	1228.87—1288.87
Amsterdam 10 gold.......2905.27—2943.27
Bruselj 100 belg ......	914.46— 927.46
Ljubljana — Zasebni kliring
1 marka...... . . ■ 14.20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring
Solun 100 drahem ...... 31.73—	32.43
Belgrad — Zasebni kliring
Solun 100 drahem...... 31.66—	32.35
Curih. Pariz 10.175, London 17.97, Newyork 445.75, Bruselj 74.60, Milan 22.50, Amsterdam 236.875, Berlin 177, Stockholm 106.20, Oslo 101.25, Kopenhagen 86.05, Buenos Aires 104.75.
Vrednostni papirji Volna škoda:
v Ljubljani 388 —392 v Zagrebu 384 —387 v Belgradu 393.50—395
Tudi včeraj se j« nadaljevala čvrsta tendenca za državne papirje. Pojavilo se je tudi povpraševanje in tudi ponudba ni več tako prevladujoča kot prejšnji teden, ker se javljajo nalogi v večjem številu. Tudi tečaji so narasli in tudi promet sam j« večji. Tako je znašal na belgrajski borzi promet v efektih 716.000 din.
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 98— 95, vojna škoda promptna 388—392, begi. obv. 65 —68, dalm. agrarji 65—70, 8% Bler. pos. 85—88, 7% Bler. pos. 77—80, 7% pos. DHB 95—97, 7% stab. pos. 93—95. Delnice: Trboveljska 155—165.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 90—93 (91), vojna škoda promptna 384 —387, begluške obveznice 60 denar, dalm. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 80 denar, 7% Blerovo posojilo 72 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 170 denar, Trboveljska 155—160.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 93 denar, vojna škoda promptna 398.50—395 (395.50, 387), begi, obv. 75 denar, dalm .agrarji 70 denar (68), 6% šum. obv. 69—71 (69), 8% Bler. pos. 89 —90 (89. 85), 7% Bler. pos. 86.50—88 (86). — Delnice: Priv .agrarna banka 186 denar (190).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neiprem. Promet srednji. Sombor. Oves: bač., srem. in slav. 140—142; ječmen: srem .in bač. okol. Sombor 63—64 kg 142.50—145; koruza: bač. propt. 110—112. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
Živinski selml
Živinski sejem v Zagorju ob Savi dne 3. oktobra 1939: Cene: voli 4—5, klavne krave 2.50— 3.50 din kg žive teže. Krave za pleme 2500—3000, telice za pleme po 2000 din za glavo.
Živinski sejem v Litiji dne 2. oktobra 1939. Cene: voli 4—5.50, klavne krave 2—3, telice za meso 4—5 din kg žive teže. Krave za pleme od 1500—2000 din za glavo.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Dol. Logatec dne 3. oktobra 1939. Voli: I. vrste 5—6, II. vrste 5, III. vrste 4—5; telice: I. vrste 6, II. vrste 5.50, III. vrste 4—5; krave: I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3—5; teleta: I. vrste 8, II. vrste 7; prašiči: špeharji 10—11, pršularji 9 din za kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 1.0; svinjina 14, slanina 14—15, svinjska mast 18—20, čisti med 16; surove kože: goveje 8, telečje 9, svinjske 6 din kilogram. — Pšenica 200, ječmen 180, oves 170, koruza 140, fižol 275. krompir 125, seno 65, jabolka: I. vrste 200, II. vrste 175, III. vrste 150; hruške: I. vrste 400, II. vrste 300; moka: pšenična do 325, koruzana 200, ajdova 400 din 100 kg. — Drva 70—75 din kub. m, jajca 1 din komad, mleko 1.50 din liter, surovo maslo 32 din kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Murska Sobota dne 6. oktobra 1939. Biki: I. vrste 3.50, II. vrste 3, III. vrste 2.50; telice: I .vrste 3.50, II. vrste 3; krave: I. vrste 2.50—3, II. vrste 2, III. vrste 1.50; teleta I. vrste 5.50, II. vrste 3; prašiči: špeharji 9, pršutarji 6.50—7 din kg žive teže. — Goveje meso 8—12, svinjina 12—14, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 14, surove kože: goveje 8, telečje 9 din kg. — Pšenica 130, ječmen 135', rž 120, oves 120, koruza 120, fižol 200, krompir 60, seno 60, slama 35; jabolka: I. vrste 100, II. vrste 75, III. vrste 50; moka: pšenična 300, koruzna 200, ajdova 250 din 100 kg. — Drva 90 din kub. meter, jajca 0.60 din komad, mleko 1.50 din liter. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din liter.
Licenciranje bikov in mrjascev
Jesensko licencovanje bikov in mrjascev v okraju Lendava bo po naslednjem vrstnem redu: v četrtek, 12. oktobra, ob 8. v Turnišču za obč. Turnišče, ob 14. v Genterovcih za obč. Gen-terovci;
v petek, 13. oktobra, ob 9. v Bogojini za obč. Bogojino, ob pol 13. v Dobrovniku za obč. Dobrov-nik, ob 15. v Kobitju za obč. Dobrovnik;
v soboto. 14. oktobra, ob 9. v Beltincih za obč. Beltinci, ob 14. v Odrancih za obč. Odranci;
v ponedeljek. 16. oktobra, ob 9. v Crensovcih za obč. Črensovci, ob 12. v Vel. Polani za obč. Poljana, oh 15. v Kapci za obč. Gaberje;
v torek, 17. oktobra, ob 8. v Oresju za obč. Orešje, ob pol 14. v Lendavi za obč. Lendavo.
njihove plače privzemajo v osnovo družbenega davka po Čl. 82, točka 8 zakona o neposrednih davkih. Obenem je državni svet razsodil, da t« plače na osnovi čl. 89 zakona o neposrednih davkih ne podlegajo plačilu uslužbenskega davka.
Univ. prof. dr. France Štele fe na prvem prosvetnem večeru v Ljubljani predaval o delu našega mojstra univerzitet. prof. g. Plečnika za Ljubljano. Predavanje je bilo tako tehtno in poučno, da se nam zdi prav, če ga v izvlečku priobčimo vsemu širokemu krogu naših čitateljev.
Trojno lice Ljubljane
Nekdanje srednjeveško lice stare Ljubljane je v 18. stoletju univerzalna kulturna volja baroka popolnoma preuredila. Barok je dal Ljubljani novo in do potresa leta 1895 veljavno lice. Po potresni katastrofi pa je moralo vodstvo ljubljanske mestne uprave pomisliti tudi na to, kako bo zgradilo tretjo, novo, sodobno Ljubljano. Sicer potresno razde- ; janje ni bilo edini povod za to, saj jc V6e 19. stoletje, posebno pa niegova druga polovica, vedno bolj podčrtavalo vzor novega mesta sodobnosti. Zato 6e tudi Ljubljana ne bi mogla dolgo upirati duhu ča6a in to tem manj, ker je proti koncu prejšnjega stoletja pridobivala na ugledu kot eno izmed pomembnih središč prebujenega slovanstva.
Regulacijski načrt po potresu
Ljubljanski mestni očetje so 6e resno lotili svoje naloge in so uvideli, da mora nova Ljubljana dobiti sodoben regulacijski načrt. Za to delo 60 pridobili enega največjih zastopnikov urbanistične 6troke Camilla Sitteja, ki je svoj, na žalost sedaj izgubljeni regulacijski načrt tudi izdelal. Svoje predloge za regulacijski načrt sta izdelala tudi domači arhitekt Adolf Wolf in na Dunaju kot zastopnik nove arhitekture že zelo upoštevani goriški rojak Maks Fabiani. Posledica teh prizadevanj, je bil leta 1896 sklenjeni in še danes v veliki meri veljavni regulacijski načrt, ki sta ga zlasti po Fa-hianovih pobudah izdelala arhitekt mestnega gradbenega urada Duffe in češki arhitekt Jan Hrasky,
Čas je prehitel načrte
V prvih desetletjih sedanjega stoletja se je urbanistični ideal tako naglo menjaval, da je tudi takoj po svetovni vojni obveljalo za Ljubljano spoznanje, da načela, uzakonjena s popotresnim regulacijskim načrtom, ne ustrezajo več. Tudi položaj Ljubljane kot tretje jugoslovanske prestolnice in njeno novo stališče v krogu evropskih mest ter nepričakovani porast kulturne tvorne volje v njenem okolišu je zafiteval novih rešitev in bolj na široko zasnovanih načrtov za bodočo Ljubljano. Hkrati pa čas ni dopuščal dolgotrajnih posvetovanj, ampak je zahteval zlasti dejanja. Tega se je držal tedanji ravnatelj mestnega gradbenega urada inž. Maks Prelovšek, ki je brez obotavljanja pritegnil k reševanju teh vprašanj arhitekta Jožeta Plečnika.
Arhitekt Plečnik
«e je od konca 19. stoletja odlično uveljavil na Dunaju in v Pragi, kjer je postal vodilni arhitekt za preureditev Hradčanov v sedež prezidenta češkoslovaške republike. Po vojni je Plečnik prevzel vodstvo za arhitekturo na tehnični fakulteti uni-
uv
Plečnikov načrt Ljubljane
segel po večjih nalogah, med katerimi moramo omeniti novo frančiškansko cerkev v Šiški in prezidavo notranjosti hiše Zbornice za TOI v Beethovnovi ulici. Pri svojem študiju je opazil, da ima 6tara Ljubljana izrazit lasten značaj in da je celota starega mesta sestavljena iz neštetih mikavnih posameznosti. Vse staro mesto pa pogreša smotrne nege in pristne lepote prerašča plevel brezbrižnosti. Ob tem starem mestu 6toji novo mesto, ki sega že daleč v okoliško ravnino, med obema pa ni prave zveze. Prva naloga sodobnega urbanista je torej v tem, da spoji ta dva dela mc6ta v arhitektonsko in urbanistično zadovoljivi obliki. Tretja sestavina celotnega problema pa je bila dana z novim položajem Ljubljane v državi. Jasno je torej brlo, da je treba poživiti regulacijski načrt iz leta 18% in ga prilagoditi zlasti okolici. Iz tega ie nastal Plečnikov generalni načrt za bodočo Veliko Ljubljano, ki je bil važen pripomoček pri poznejših prisilnih pripravah za nov, predpisom gradbenega za-
Žalo
verze v Ljubljani in je bil tedaj brez dvoma najbolj poklican med vsemi, da spregovori besedo o bodoči Ljubljani. Bil je v polni zrelosti svojih moči. Imel je za 6eboj nenadomestljive izkušnje iz dveh največjih mest Srednje Evrope in nazadnje še eno in morda najvažnejšo lastnost: ljubezen do Ljubljane kot svojega rodnega mesta. Poleg tega je najbolj podrobno poznal razmere in potrebe Ljubljane. Še ko je bil v tujini, se je ukvarjal z raznimi pomembnejšimi vprašanji ljubljanske arhitekture in je še pred vojno napravil zanimive osnutke za novo farno cerkev v Šiški v zvezi z ohranjeno staro cerkvijo sv. Jerneja in načrte za povečanje cerkve sv .Krištofa. Plečnikovo, delovanje v Pragi je bilo tesno zvezano z osnovnimi urbanističnimi problemi bodoče Prage in zato je Plečnik prinesel v Ljubljano nešteto jasnih pogledov na razna v Ljubljani podobno postavljena vprašanja
Plečnikovi regulacijski načrti
V Ljubljani se Plečnik ni takoj lotil bodoče ureditve Ljubljane, ampak je prvih pet let le študiral položaj in vzgajal naraščaj. Le parkrat je po-
kona odgovarjajoči regulacijski načrt. Plečnik je izdelal tudi zasnutek za enoten podroben regulacijski načrt svetokrižkega okraja, ki je najlepši zgled za velikopotezno reševanje urbanističnih proble-mov.Zal je le Vzajemna zavarovalnica 6 svojo stanovanjsko kolonijo za Stadionom šla točno po določilih tega regulacijskega načrta, v splošnem pa opažamo, da nam primanjkuje zlasti denarnih sredstev, ki so potrebna, da bi posamezni zasebniki sledili željam načrta. Drugi delni načrt je regulacijski načrt za Krakovo-Trnovo.
Druge preureditve
Največ pozornosti je Plečnik posvetil staremu delu Ljubljane in problem soglašanja starega in novega mesta. Izbral 6i je najjbolj kočljive dele ter jih obdelal z ljubeznijo vestnega restavraterja Ureditev Cojzovega grabna nam je odkrila popolnoma nepoznane lepote. Mikavno obliko je dobil Šentjakobski trg, okolica cerkve 6V. Florijana, dohod na Grad, Vegova ulica in Kongresni trg. Ves ta kompleks je danes prijetna sprehodna pot na Grad. Zelo neroden je bil problem razširitve frančiškan-
skega mostu, ki so jo zahtevali že pred svetovno vojno. Plečnik je problem prometa rešil 6 tremi mostovi, od katerih sta dva za pešce. V zvezi z regulacijo bregov Ljubljanice in Gradaščice so bili postavljeni tudi trije novi mostovi. Vsak od teh je nekaj svojevrstnega in lepega. Tako most pred trnovsko cerkvijo, novi čevljarski most in most čez Ljubljanico pri prisilni dclavnici. Prihodnje leto pa dobi Ljubljanica v mestu novo zatvornico pri Sv. Petru, ki bo V6a zgrajena po zamislih mojstra Plečnika:
Tri posebne točke pa ima Ljubljana, katerim je Plečnik kot urbanist posvetil največ pažnje. To so
Mirje, ljubljanski grad in Tivolski park
s svojim zaledjem. Odločno se je postavil za ohra-pitev rimskega zidu na Mirju, katerega je tako preuredil, da je postal kaj privlačna točka. Za Grad je zamislil dostojneje zgodovinskem^ in lepotnemu, duhu ustrezajoče namene kakor doslej. Ves preurejeni Grad naj bi se uredil v muzej, uredila naj bi se tudi sprehajališča in razgledišča, posebno pa slikovite šance. Za Tivoli je predložil obsežen načrt,
po katerem naj bi «c Koslerjov avet ob Cekinovem gradu porabil za zidavo univerze, ali kakšnega drugega reprezentativnega javnega poslopja Po njegovem načrtu je bil prcureicn tudi glavni drevored v Tivoliju. Načrt zase je preureditev Zvezde in ustvaritev južnega trga s propilejami. V zvezi z akcijo za spomenik kralja Aleksandra 1. Zedinitelja je Plečnik predlagal, naj se spomenik postavi v iropileie. Izdelal jc tudi predlog za novi magistrat, ^i nai bi stal na Vodnikovem trgu in bil arhitektonsko v skladu s stolnico. Dal je zamisel za zgradbo Baragovega semenišča in še vse polno misli pri drugih javnih in zasebnih zgradbah.
Skrb za pokopališča
S posebno liubeznijo je Plečnik delal za preureditev ljubljanskih pokopališč. Njemu se moramo zahvaliti, če imamo pri Sv. Kritolu gaj zaslužnih mož, ki je bil v zadnjih letih zgledno urejen in je dane« poznan pod imenom Navje. Še več pa je storil Plečnik za pokopališče pri Sv. Križu Najprej je izdelal več zasebnih spomenikov, s katerimi je dal novo 6mer za postavljanje nagrobnikov, ki so grozili spremeniti ljubljansko pokopaliče v dolgočasno kamenito puščavo. Dotedanja praksa pri postavljanju nagrobnikov je namreč grozila, da bo pokopališče počasi postalo dolgočasna kamc-nita puščava. Izdelal je več skupinskih grobišč in tudi načrt za spomenik vojnim žrtvam. Največ je storil za pokopališče z Žalami, ki na izredno piete-ten in slovenskemu čustvu prilagojen način rešu-ejjo problem mrtvašnice in vsega, kar je z njo v zvezi. Izmed večjih del ne smemo prezreti Stadiona, kise je začel po Plečnikovem načrtu graditi še v času. ko tudi drugod zahteve po stadionih še niso bile vsesplošne.
Plečnik — učitelj
Plečnik ni bil samo graditelj — ampak tudi učitelj, in 6icer ne samo učitelj svojih učcncev na tehniki, ampak tudi številnih obrtnikov projektantov in drugih, ki so imeli srečo, da so delali z njim. Plečnik nas je učil, kako bolje uredimo tisk in opremimo naše knjige in tiskovine. Učil je kamnoseke in stavbenike, pasarje in zlatarje, kako naj z vestnim rokodelstvom poplemenitijo po tovarniškem delu z umetniškega vidika že napol pozabljeno obdelovanje gradiva. Učil je vse obrtnike, naj uporabljajo le domače gradivo, domači le6 ild. Vrnil je ceno domačemu »podpečanu« in naučil tudi druge spoštovati izdelke iz domačega blaga. Kljub temu še nismo našteli vsega, kar pomeni Plečnik za našo sodobno umetnostno kulturo in za sodobni izraz Ljubljane.
Četrta Ljubljana, ki nastaja za srednjeveško, baročno in popotresno, je danes v celoti Plečnikova Ljubljana. Plečnikova Ljubljana je sicer osebna Ljubljana torej posledica njegove močne osebnosti. Pri tem pa je sodelovala vsa skupnost. Saj jc Plečnik prisluškoval utripom naše ljubezni za njo in vsem tistim pobudam, ki jih je Ljubljana hranila v sebi prikrite za sedanji čas.
^Mfc Ne kupujte malka v vrefi!
WV Ne pl|te kisle vode. ne da bi ^^T	pazili, katero pijete!
Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevate
Radensko
listo z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo, lirecno v originalnih steklenlc«h!
Kako jc Tamerlanov meč prišel v Rigo
Iz Revala poročajo dne 10. oktobra:
V oktobru 1827 je ruski car Nikolaj I. prišel v Rigo. Prišel je, kot je bila njegova navada, z majhnim spremstvom, le z adjutantom in dvema kozakoma. Vendarle je carjev obisk vzbudil življenje mesta, ki je sicer potekalo lenobno in brez posebnih dogodkov. Na cestah, ki jih je jesensko deževje obilno razmehčalo, je bilo videti številne okorne kočije z lutviški-mi in kurlandskimi plemiči, ki so zaradi visokega obiska hiteli v mesto. Iz Mitave in drugih krajev so prihajali višji upravni uradniki in garnizijski poveljniki. Sli in vojaški lovci so begali po starinskih ulicah, in trojke so s hrupnim truščem grmele po kamnitnem tlaku proti gradu, kjer se je car ustavil. Tretji dan po prihodu carja Nikolaja, je pred gradom obstala kurirna trojka: konji so bili prepoteni in penasti, da se je kar kadilo z njih. Ves zaprašen in poškropljen z blatom je iz trojke izstopil porpčnik 39. lovskega polka Buchmaver, katerega je višji poveljnik Paskijevič poslal s perzijskega bojišča v Rigo, da bi carju poročal o. padcu Erivana. Službujoči častnik je prjšleca Koj odvedel k adjutantu, ta pa ga je še isti hip odvedel v sprejemnico.
Nikolaj je nemirno pričakoval kurirja. Vstal je in je bil ves bled, kakor zmeraj, kadar je bil razburjen. ?Kakšne novice imate?« j tj vzkliknil car vstopivšemu poročniku.
Plefinikov načrt za nreureditev »Zvezde« in Kongresnega trga — Propileje in sDomenik kralja Aleksandra
»Trdnjavo Erivan so zavzele čete Vašega Veličanstva,« je odvrnil sel in je izročil Nikolaju Paskijevičevo sporočilo in še neki podolgovati predmet, ki je bil zavit v rdeče mehko usnje. To je bil Tamerlanov moč in z njim je bilo takole:
Perzijska trdnjava Erivan je bila na glasu, da je nezavzetna. Navzlic temu pa so jo ruske čete pod vodstvom generala krasovskega zavzele po enotedenskem obleganju. Trdnjavo je branil llasan Kan, ki se je v prejšnjih per-zijsko-turških bojih močno izkazal s svojo hrabrostjo. Da bi ga prav posebej odlikoval, ga je padišah vprašal, kaj si najbolj želi. Že od nekdaj pa so imeli v perzijski zakladnici meč, ki je bil last nekdanjega osvojevalca Tamer-lana. llasan Kan si je kot posebno odlikovanje izprosil to slavno orožje.
Ko je bil l.rivan že hudo v stiski, se je njegov branilec odločil, da skrivši zapusti trdnjavo in pokliče jedro perzijskih čet v Erivan. Toda beg se mu je ponesrečil. Rusi so opazili Hasana Kana in njegovo spremstvo, ko so se po vrvi spuščali po skalnati slcni nizilol Kmalu so začele frčati krogle krog predrznežev. ki so se morali nato vrniti v trdnjavo. Pri tem pa se je zgodovinski meč Hasana Kana orlpa-sal in je zdrknil v trdnjavski jarek.
Ko je Krasovski prijezdil v zavzeti Erivan, so mu koj sporočili, da je llasan Kan z 200 prostovoljci odšel v veliko mošejo in da je prisegel, rla raje umrje, ko da lii se vdal. Čeprav so Krasovskega posvarili, je nerad vendarle takoj odjezdil k mošeji in je v spremstvu nekoliko častnikov stopil vanjo. Čez nekaj hipov je bil že obkoljen s llnsanovimi vojščaki. Krasovski in njegovi spremljevalci bi bili že čez nekaj sekund mrtvi, če bi ne bil llasan Kan preprečil strahotni umor. Bržkone se je bil spametoval ob pogledu na svojega nasprotnika, ki je tako hrabro stopil v sredo sovražnikov. Pristopil je h generalu, mu izročil svoj meč in izjavil, da je njegov ujetnik. — Ruski general je še isti dan zvedel o usodi slavnega Tamrrlanovega meča. Po skrbnem iskanju in zaradi obljubljene nagrade se jo posrečilo najti meč v jarku trdnjave. Krasovski je meč hotel vrniti flasnnu, a ta pa ni maral sprejeti, češ da ni več. vreden, da bi nosil ta meč, in da naj general razpolaga z njim.
G(*icral Krasovski je poslal svojega poročnika Buchmaverja. ki se je bil zelo odlikoval pri napadu na trdnjavo, k višjemu poveljniku Paskijeviču s predlogom, nnj Buch-mayer kot sel poroča carju o zavzetju Krivana in mu izroči Tamerlanov meč kot dragoceno trofejo. Car Nikolaj jc bil neizmerno ve*el padca Erivana. To dejan je njegovih čet je bilo velikega strateškega in še bolj političnega pomena. Paskijevič se je muoI odslej imenovati grof Erivanski. Seveda jo bil tudi poročnik posebno odlikovan. A Tamerlanov meč jc car Nikolaj podaril mestu Rigi.
Z\o£*ie novice
Koledar
Sreda, 11. oktobra: Materinstvo Matere božje. Nikazij.
Četrtek, i 2. oktobra: Maksimiljan, Škof, Serafin, spozna valeč. Mlaj ob 21.50. — Hcr-schel napoveduje dež.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla g. Terezija Kranjc.
Pokopali jo bodo v četrtek ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje.
■f V Ljubljani je umrla gospodična Gabri-ela Sink, uradnica banske uprave. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj lj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
* N« Prežganjem je mirno v Gospodu zaspal gospod B a zilij de C * C c o. Pokopali ga bodo v četrtek zjutraj ob 8 na župnem pokopališču na Prežganjem. Blag mu spomin! Žalujoče naj tolaži
v Kapii pri Sv. Juriju ob Taboru je umrl v 68. letu starosti posestnik g. MatijaDrobei p. d. Grega. Bil je dolga leta ključar kapelske cerkve, občinski odbornik in splošno spoštovan mož, veren ter zgleden katoličan, zvest naročnik naših listov. Bodi mu ohranjen blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Poroka. V ponedeljek sta se v župni cerkvi v Šiški poročila dr. Ljubomir Drnovšek, sodniški pripravnik pri ljubljanskem okrožnem sodišču, in Hanca Me t zel iz Zmatič pri Brnci na Koroškem. Nevesta je doma iz znane narodne hiše Prangarjevih v Zmatičah. Poročil ju je ženinov sošolec g. šoukal, kaplan na Bledu.
Dvojni iubilej škofa dr. Njaradija
Križevski grškokatoliški škof dr. Dionizij Njaradi, ki ga v Ljubljani dobro poznamo izza raznih prireditev, praznuje v teh dneh dva jubileja: 65 letnico rojstva in 25 letnico svojega škofovanja. Jubilant se je rodil 10. oktobra 1874 v Ruskem Krsturu v Bački in je študiral gimnazijo v Zagrebu kot gojenec škofijskega semenišča. Bogo-slavne študije je dovršil tudi v Zagrebu, kjer je bil promoviran za doktorja bogoslovja. Leta je bil j>osvečen v inašnika in imenovan za nadzornika pouka v škofijskem semenišču v Zagrebu. Nekaj časa je bil potem župnik v Šidu, leta 1912 pa je postal rektor semenišča in upravitelj župnije Sv. Cirila in Meloda v Zagrebu. Kot rektor semenišča je bil tudi katehet grškokatoliških otrok v Zagrebu. Leta 1014 je sv. stolica imenovala dr. Njaradija za apostolskega administratorja križevske grškokatoliške škofije, in še isto leto je bil v Rimu posvečen za škofa. Za križevskega škofa je bil imenovan leta 1920. Lansko leto je bil imenovan tudi za apostolskega administratorja v Chustu v Karpalski Ukrajini. Ko je tam organiziral škofijo, je doživel mnogo »eP^ji1.1*?®1 od strani Madžarov, ki so zasedli Kkrphlsktf Ukrajino. Potem ko so ga imeli nekaj dni zaprtega v župnišču v Chustu, so ga s silo izgnali. — Škof dr. Njaradi je kot križevski škof razvil veliko versko in socialno delavnost. Pod njegovo jurisdikci-jo spadajo vsi grkokatoliki naše države. Med ljudstvom si je zaradi svojega plemenitega socialnega čutenja pridobil veliko priljubljenost. •
—	Za duhovnike bodo duhovne vaje od 16. do 20. oktobra in od 25. do 27. oktobra v Domu duhovnih vaj, Zriniskega cesta st. 9, Ljubljana. Je še prostora. Priglasite se!
—	Vojni tovariši, ki so bili skupaj z Josipom Logarjem iz Ljubljane na tirolski fronti in v bolnišnicah od 1915 do 1917, se naprošajo, da sporoča svoj naslov njegovi vdovi Mariji Logar v Ljubljani, Cerkvena ulica 21.
—	Putnikovi izleti v oktobru: 15. oktobra v Zagreb k nogometni tekmi Jugoslavija : Nemčija. 15. oktobra v Metliko na vinsko trgatev. Od 19. do 22 oktobra na dunajski velesejem. Od 31. oktobra do 1. novembra v Trst. Prijave in inlormacije v v6eh biljetarnah Putnika.
_ Železniška nesreča pri Kresnicah pred sodiščem. Mali kazenski senat pod predsedstvom e. o. s. dr. Julija Fellaherja je včeraj razpravljal o vzrokih železniške nesreče, ki se je okoli 19. ure lani 29. januarja primerila na progi med Kresnicami in Lazami na križišču banovinske ceste z železniško progo in bi bil kmalu postal žrtev nesreče posestnik Karol Trebeč e Kreeniških Poljan št. 27. Z dvo-vprežnim vozom je Trebeč prispel na progo, ko je privozil do prelaza tovorni vlak v smeri proti Ljubljani. Voza s konji, kar je važno, ni zadela lokomotiva, pač pa predzadnji tovorni vagon tako, da je konje sunek vrgel v jarek, jih močno poškodoval, tudi voznika je sunek vrgel v jarek in prevrnil na njega voz. Trebeč je pri tej nesreči dobil pretres možganov. Oba konja, ki sta bila močno poškodovana, je moral Trebeč ustreliti. Krivdo na nesreči so mnogi zvračali na Mihaela Rahneta, železniškega čuvaja iz Vinja pri Dolskem, ki je takrat imel tam v čuvajnici službo. Proti njemu je bila uvedena disciplinska preiskava pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani. To ga je oprostilo vsake krivde.
Pri okrožnem eodiču v Ljubljani pa je bilo proti čuvaju uvedeno kazensko postopanje zaradi zločina po §-u 280 k. z. Na predlog državnega tožilstva je bila pa preiskava ustavljena, ker ni bilo povoda za kazenski progon. Zasebni udeleženec-po«e«tnik Karol Trebeč j« nato po odvetniku dr. Miranu Bleiwei»u-Trsteniikemu dosegel, da je okrožno sodišče dovolilo aubeidijarno, kazensko tožbo proti Mihaelu Rahnetu. Ta je bil sedaj na obtožbo zasebnega udeleženca, ki je zahteval 19.000 din odškodnine, obtožen zločina po gorenjem paragrafu. Pred malim senatom so bile ž« tri razprave. Včeraj je bila zadnja. Obtoženec je krivdo zanikal in navajal, da je kritično noč pravilno opravljal svojo naporno službo. Zaslišanih je bilo 11 prič. Kazenski senat se je postavil na stališče, da čuvaja ne zadene krivda na nesreči ter ga je oproetilo od obtožbe. Rahneta je branil dr. Vladimir Maček. Zastopnik zasebnega udeleženca je prijavil proti sodbi revizijo in priziv.
—	Da boste stala« sdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Lastavke so še zdaj tu. Tz Št. Lovrenca, 9. oktobra. V soboto, 7. oktobra zjutraj se je pojavila pri tjas zopet večja jata lastovk, bilo jih je kakih 150 do 200, bile so manjše in večje vrste, ki so letale po naši vasi in Temeniški dolini in posedale po zidovju in elektrovodnih žicah. Ostale so pri nas čez 5 ure, potem pa odšle, le nekaj malega, kakih 10 jih je pa ostalo pri nas še ves dan. Pravtako smo jih opazili tudi še včeraj, v nedeljo, 8. oktobra. Kakih 10—12, ki so letale še po naši dolini. Čudno, vse leto smo opazovali tudi letos, kakor že nekaj let sem, prav malo lastovk, a zdaj v
jeseni ob času izselitve, se jih je pojavilo kar naenkrat toliko jat. Bilo so pač na potu na jug in so pri nas počivale. — I. Š.
—	Drtea vlom t Toplicah na Dolenjskem. V eni preteklih noči so neznani vlomilci vdrli v skladišče trgovca Jožeta K a psa v Toplicah na Dolenjskem in odnesli rajnega usnja in podplatov v vrednosti 8(X)0 din. Za drznimi tatovi ni sledu.
—	Nesreča s kolesom. Posestnica Kozma Jela iz Stoje pri Igu se je peljala s kolesdm pri tem pa je zgubila ravnotežje in tako nesrečno padla, da si je zlomila ključnico in je morala odriniti v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Krava jo je nabodla. Triletna hčerka posestnika, Marija Kališnik, od Sv. Ane pri Tržiču, je s svojimi bratci pasla krave. Ko je šla po kravo, ki je silila na sosedov travnik, se je krava zaprašila v otroka ter ga pri tem ranila z rogom v vrat. Poškodba k sreči ni hujšega značaja in bo otrok kmalu ozdravil. Tudi ona je morala v bolnišnico.
—	Telovadci in plesalci pozor I Negujte telo in noge t SANOPEDOM, da boste stalno zdravi. - Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	»Rejec malih živali«, oktobrska številka ter glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Vabilo na zborovanje dne 15. oktobra. Kunčje bolezni. 1. banovinska rastava malih živali. Misli ob I. banovinski razstavi malih živali. O ta banovinska razstava. Vzreja dobrih nesnic. Uspešna reja naše domače kokoši. O zaklopnih gnezdih. Mihec in Jakec modrujeta o svojih kuncih. Oskrbovanje koz. Ilirski ovčar. Petelinji boji. Naše gospodinje. Društvene vesti Drobiž. Po tujem svetu. Posvetovalnica. Književnost. Dopisi. Ilejski striček. Tržne cene. Za smeh in kratek čas. Mali in veliki oglasi. Last, katerega prejemajo vsi združeni slovenski rejci malih živali velja samo 50 din letno in se naroča v Ljubljani, Karunova ul. 10.
*	Toča uničuje vinograde v Dalmaciji. V noči na ponedeljek je nad nekaterimi predeli Dalmacije divjalo hudo neurje s točo in strelo. Toča je povsem uničila mnogo vinogradov in se ceni škoda na več milijonov dinarjev. V Splitu je med nevihto udarila slrela v električni vod visoke napetosti, zaradi česar je bil Split nekaj ur brez električne razsvetljave.
*	Zaradi stavke pristaniških delavcev so ostali brez premoga vsi j>arniki v Splitu. Pristaniški delavci v Splitu so že pred nekaj dnevi stopili v stavko, kar je- imelo za posledico, da zadnja dva dni noben parnik ni mogel zapustiti splitskega pristanišča, ker se ni mogel preskrbeti s premogom.
*	2000 kilogramov težkega kita so ujeli te dni ribiči pri Cavtatu. Kita je zapazil ribič Niko Saulačič, ki je takoj poklical svoje tovariše. Z velikimi napori se jim je jx>srečilo, da so kita ujeli in potegnili na suho. Ribiči so kita pripeljali v Dubrovnik, kjer si ga- ljudje z velikim zanimanjem ogledujejo. V teh krajih se še ni primerilo, da bi se pojavil kit. Kit je dolg 6 metrov in težak 2000 kilogramov. V Jadransko morje je zašel iz Sredozemlja.
*	Poštenjaki »e sprehajajo v Jetniških oblekah. če se na tržne dneve sprehajaš po Novem Pazarju, boš na vsak korak srečal može in fante, ki nosijo arestantovske obleke. Na hrbtih imajo velike črne »P«, kar pomeni značko kaznilnice v Novem Pazarju. Toda motiš se, ako misliš, da so možje in fantje, ki se sprehajajo po Novem Pazarju v jetniških uniformah, izpuščeni ali morda celo pobegli kaznjenci. Neki starinar v Novem Pazarju kupuje v kaznilnici stare in ponošene jet-nlške obleke, jih nekoliko pošije in popravi ter jih nato prodaja. Revni kmetje in delavci prav radi kupujejo za nekaj kovačev te obleke in jih ni sram nositi. Saj so zaradi tega še zmerom poštenjaki. čeprav se jim na hrbtu blešči velik >P«.
*	Volkovi koljejo konje in ovce. V Gučiji Gori v okolici Sarajeva se je pojavila večja tolpa volkov, ki napadajo živino, zlasti drobnico. Nekemu kmetu so volkovi v eni preteklih noci raztrgali štiri konje in poklali sedem ovac.
*	6-letno dekletce umrlo zaradi lastrupljenja i alkoholom. V vasi Subocka pri Osijeku se je pripetil tragični primer otroške smrti. Šestletna hčerka kmeta Bojka, ki je bila sama doma, je brskala po shrambi in naletela na steklenico sli-vovke. Otrok je iz radovednosti pričel piti in ker mu je morda ugajalo, je izpil steklenico skoraj do dna. Seveda je dekletce takoj izgubilo zavest in v nekaj urah podleglo zastrupljenju z alko-
. holoin.
*	»Gospod sodnik, nbil me bo!« S tem vzklikom je planil te dni v dvorano belgrajskega sodišča, v kateri je sodnik poedinec vodil razpravo, neki moški, ki je krvavel iz več ran na obrazu in glavi. Ko so ga slednjič pomirili, so zvedeli, kaj se je zgodilo. Na hodniku pred sodno dvorano sta čakala inž. Graočankič in zasebnik Rajič, da prideta na vrsto z njuno obravnavo, v kateri bi eden nastopil kot tožitelj, drugi pa kot toženec. Ta pa
| je potegnil boksar in pričel z njim obdelavati : svoje nasprotnika po brazu in glavi. Inženirju, ki ! je precej šibkejši od Rajiča, ni preostajalo drugega, kakor da se zateče v dvorano in poišče za-1 ščite pri sodniku. Sodnik je Rajiča obsodil na
Najstarejši človek v Jugoslaviji
128 tel star - Ima 300 potomcev
Za najstarejša moža v Jugoslaviji imajo brata Mateja in Petra Mihalja iz Bosanske Donje Du-bice. Mato je star okrog 128 let in je doživel potomce v sedmem kolenu, njegov brat Pero pa je star 120 let in nima dosti potomcev. Brata ne živita skupaj. Mato se je prvič oženil nekaj let prej, ko je nastal današnji Bosanski šamac. Tam, kjer danes stoji Šamac, so bile prej njegove njive. Ko je Mato imel že 20 let starega sina, so še vedno bile tam njive, katere je prodal kot slav-bišča, sebi pa je kupil posestvo v Zoricah, kjer še danes prebiva. Starček je povedal, da se je rodil v vasi Tišini, krstil ga je fra Čoso v Tolisi. Njegov potomec tolmači, da je to bilo 10. marca leta 1811., kar se more sklepali tudi po tem, ker je bil dotični župnik v Tolisi pred 135 leti. V šolo Malo ni hodil. Do 30. leta sploh ni pokusil pše-ničneea kruha, živel je samo od koruzne moke. Prav rad ima črno kavo, tobak in žganje. Oženi „- i« dvakrat nrvič ie nostal vdovec, ko Je bil fitar 28 let. Ko'mu je umrla druga žena, je bil
star 80 let. Ženil se ni več, ker mu potomci niso pustili. Iz obeh zakonov je imel devet otrok, sedem sinov in dve hčerki. Doma je ostal saijio najmlajši sin, ki pa je umrl leta 1914. Od njegovih otrok živi še hči Bara, ki je stara 95 let. Skupaj ima okrog 300 potomcev, in sicer: hčerko, enega vnuka, tri pravnuke, 63 prapravnukov in okrog 240 nadaljnjih potomcev. V vasi bivajo v desetih hišah njegovi potomci, pa sam ne ve, kdo so in kako so mu v sorodu. Ko je bil Mato star 100 let, so mu zrasli novi zobje. Sedaj ponosno škriplje z zdravimi in belimi zobmi kakor mladenič. V 110. letu se je čutil tako krepkega, da se je hotel še enkrat oženiti. Potomci pa so ženitvi odločno nasprotovali in stari Mato je popustil. Krepak je še tako, da lahko vsak dan prehodi peš 10 do 15 km. Večkrat obišče tudi svojega brata, ki je, kakor smo že omenili, star 120 let. Opravlja še vedno domača dela in pase živino. V njegovi hiši žive sedaj njegovi potomci sedmega kolena, ki ga oskrbujejo.
1000 din kazni, ker je molil red na sodišču, inž. Graočankič pa je kar na licu mesta pri državnem tožilcu zahteval pregon Rajiča zaradi hude telesne poškodbe. Rajič bo torej v naslednji obravnavi nastopil kot toženec, obravnava pa, v kateri bi nastopil kot tožitelj, je bila zaradi tega incidenta preložena.
* Brezsrčna mačeha. Kmet Stojan Lazarevič iz vasi Porodim pri Bitolju se je po smrti svoje žene, ki mu je podarila štiri otroke, vnovič oženil. Vzel je vdovo, ki mu je prinesla v zakon še dva otroka. Nova žena se je potrudila, da bi se njenima otrokoma čim lepše in boljše godilo, medtem ko se za otroke svojega moža iz prvega zakona sploh nI nič brigala. Zlasti je sovražila najmlajšega med njimi, ki je star šele 9 let in je že od rojstva hrom, tako da ne more premikati ne rok ne nog. Mačeha je videla v njem škodljivca družine in je napravila salanski načrt, da se ga iznebi. Ubogemu bolniku je napravila ležišče na seniku ter ga pustila tam noč in dan samega. Vsak dan mu je prenesla le majhen košček kruha. Oče je bil preslab, da bi se mogel zoperstaviti volji svoje žene, in je mirno gledal, kako njegov bolni sin vsak dan bolj hira. Deček bi na svojem ležišču, odkoder se ni mogel premakniti, prav gotovo unirl od lakote, iko ne bi posegli vrne« orožniki, ki eo jih wsedie ^<>qic»©rili na brezsrčno početje mačehe. Ko so orožniki vdrli na senik, so našli dečka, ki ga je bilo še sama kost in koža. Bil je že tako oslabljen, da je komaj mogel govorili. Prepeljali so ga v bolnišnico, zločinsko mačeho p« so zaprli.
* Poklie muiikanta je iivljenjsko nevaren. V neki gostilni v Veliki Plani je popival čevljar Veliniir Vujičič. Ali si ga je hotel privoščiti od veselja nad dobičkanosnim poslom ali iz kakšnega drugega vzroka, ni znano, znano je le, da je pil kot žolna. Najel si je pri tem muzikanta Prvano-viča, da mu je sviral ginljive melodije. Ko je čevljar zapil zadnji dinar, je muzikant pograbil svoje gosli in hotel oditi. Čevljar pa je zahteval od njega, da mora igrati še naprej. Prvanovič pa je bil že truden in 6e ni zmenil za čevljarjevo zahtevo. Čevljar pa se je zaradi tega tako razburil, da je pograbil puško, s katero je prišel v gostilno, in ustrelil na Prvanoviča. Muzikant se je zgrudil smrtnonevamo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo, čevljarja pa so odpeljali orožniki.
Ljubljana, 11. oktobra
VVVV^VVVVA^vvv^VV^--------—----v
Gledališče
Drama: Sreda, 11. oktobra: »Številka 72.« Red Sreda. — Četrtek, 12. oktobra: »Kozarec vode.« Red Četrtek. — Petek, 13. oktobra ob treh popoldne: »Velika skušnjava.« Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 14. oktobra: »Hudičev učenec.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sreda, 11. oktobra: »Kjer škrjanček žvrgoli.« Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 12. oktobra: Zaprto. — Petek, 13. oktobra: Zaprto (generalka).
Radio Ljubljana
Sreda, 11. okt.: 12 Drobiž za drobiž (plošče)
—	12.45 Poročila — 15 Napovedi — 15.20 Šramel »Štirje fantje« — 1* Napovedi — 18 Mlad. ura: Zakaj sem postal zdravnik (g. dr. A. Brecelj)
—	18.20 Kaj pravi znanost in tehnika (g. prof. M. Adlešič) — 18.50 Rossini: Viljem Teli, fantazija (plošče) — 18 40 Delavska družina (gdč. Krista Hafner) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Frano Supilo (Vojislav Radovanovič, Zgb) — 19.40 Objave — 20 Rudolf Pilih igra harmoniko — 20.45 Codbe na pihala (plošče) — 21.15 Samospevi s klavirjem (g. Drago Burger, tenor, g. prof. Lipovšek) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Tamburaški orkester (L. Karmelj).
Drugi programi
Sreda, U. okt.i Zagreb Opera. — Bratislava: 20.40 Zab glasba. — Soiija: 19.50 Opera. — Ankara: 19.10 Ork. konc. — 20.30 Jazz. — Beromiinster: 20.30 Igra — 21.30 Angl. klavirska gl. — 22.10 Javanska gl. — Budimpešta: 19.30 Opera — 22.10 Vojaška godba — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 19.15 Valčki — 19.50 Ork. konc. — 21.25 Plesna gl. — H6rby: 19.30 Vojaška godba — 20.45 Korn-goldova opera »Katrica« — 22.15 Plesna gl. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 20.30 Filmska gl. — 21 Pihala — 22 Moderna gl. — Rim-Bari: 21 Igra 22.25 Pianino. — Florenca: 20.30 Opera »Fedora«. Oslo: 19,30 Norveški plesi — 20.30 Ork. konc. — 22.35 Kom. gl. — Sottens: 20.30 Simf. koncert,
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Ljubljana mesto uprizori v nedeljo, 15. t. m., ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani ljudsko igro s petjem v pet dejanjih »Domen«. Po romanu Jos. Jurčiča dramatiziral dr. Ivo Česnik. — Med odmori igra društveni orkester.
Sestanki
Odbor barjanskega okrožja ZFO ima d revi ob 19 redno sejo v škofijskem dvorcu. Odborniki pridite polnoštevilno in točno!
FO Šiška poziva redne in podporne člane ter mladce, da se udeleže odsekovega občnega zbora, ki bo jutri, 12. oktobra ob pol 9 v samostanski dvorani.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Zatekla se je psica jazbečarka rjave barve. Videti je, da je imela mladiče. Poizve se Ižanska . cesta. 24.
kateri je bilo 5000 dinarjev, zlata ura in verižica ter še nekaj drobnjarije. Tatvine je bil osumljen neki Milan Radovanovič, ki se je v hotelu vpisal j>od tem imenom, kot poklic pa je navedel: trgovski potnik. Kritične noči pa je izginil iz hotela. V tem času so se ponavljale podobne tatvine po raznih hotelih v Vinkovcih, Vukovarju, Belgradu in drugih mestih. Holelir v Sisku, kjer je bil okraden trgovski potnik Radešič je po časopisju bral o teh tatvinah. Ko je bral tudi poročilo o tatvini v nekem belgraikem hotelu, o kateri smo že poročali, je opazil, da je bila izvršena na isti način kakor v njegovem hotelu. Sr>oročil je to belgrajski policiji, odkoder so mu sporočili, da je tat »Dimitrijevič«. ki so ga v Belgradu prijeli, priznal tatvino v Sisku, dejal pa je, da je ukradel samo 2000 din. Zlato uro z verižico so še našli pri njem. Pravo ime tega hotelskega tata je Voji-slv Mi(ič, ki ga imajo zapisanega v vseh krimi-
Danes premiera
ob 16 19 in 21 uri
Kino Matica
Telefon 21-24
USODA MADAHE X
Mlada lepa žena francoskega odvetnika obdol-žena umora. Zavržena od moža tava po svetu, propada in postane javno dekle. Preganjana po usodi se vrne v domovino. Da reši čast svojega moža in sina postane morilka. Na razpravi jo brani njen lastni sin. Lepa pretresljiva drama, ki mora ganiti vsako mater — vsakega otroka.
*	Še imerom nasedajo ljudje ciganom. Som-borska policija ima opravka z 42 letno ciganko Maro Lakatoš, ki je neki ugledni gospe izvabila 12.000 dinarjev, ko je »zdravila« njenega moža. Ko je ciganka zvedela, da je gospejin soprog bolan,- je prišla k njej in se ji ponudila, da ga bo s pomočjo duhov ozdravila. Gospa ji je nasedla in ciganka je »zdravila« moža cel mesec. Nakupila je konjske dlake in podobnih skrivnostnih predmetov ter uganjala ob bolnikovi postelji razne coprnije. Toda moževo stanje se je čezdalje bolj slabšalo in slednjič je ugledna gospa prenehala verjeti ciganki ter jo naznanila policiji. V teku tega meseca je ciganka izvabila od gospe 12 tisoč dinarjev, mnogo hrane in obleke.
*	Žalostna smrt starega berača. V Zagrebu se je v neki hiši na Kruškovcu spravil na seno 79 letni berač Alojzij Ratkovič, da bi tam prenočil. V spanju se je pa premetaval in končno padel na tla. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je kmalu na to izdihnil.
*	Is vagona padel in se nbil. Železničarji na tovornem vlaku, ki je peljal iz Varaždina, so blizu mesta Krušljevca zapazili ob progi človeško truplo. O tem so obvestili postajenačelnika v Novem Marofu, ki je to takoj sporočil oblastim. Preiskava je ugotovila, da je mrtvec 31 letni Avgust Boselj iz Krušljevca. Peljal se je z nočnim vlakom domov. Sodijo, da je gledal skozi vrata, pri tem pa padel in udaril z glavo ob brzojavni drog, da mu je počila lobanja in je bil takoj mrlev. Bosi-Ijevo truplo so našli par sto metrov daleč od njegove hiše.
*	Strašen »ločin zverinskega sina. V Bajmo-
ku pri Subotici živi posestnik Karlo Bošnjak, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Zahteval je od svoje matere Rozalije, stare 42 let. nai mu posodi 20.000 din. Mati mu ni hotela dati denarja. Sin je čakal, da je oče odšel iz hiše, nato pa se je splazil v materino sobo in mater zadavil.
*	Nevaren hotelski tat. Zadnje dni meseca julija je bil v nekem holelu v Sisku okraden trgovski potnik Kadešič. Zmanjkala mu je iisiniča, v
nalnih kartotekah naše države. Trgovski jx»tnik je dobil svojo zlato uro z verižico nazaj.
Anekdota
V vojski Hanse proti Angliji je gdanski pomorski junak Pavel Beneke na 6vojih drznih vožnjah premagal veliko angleških vojnih ladij. Ko je neki švedski princ obiskal Gdanfik, se je zaupal Benekovi ladji. Prišli so srečno v Gdansk in vfcoki gost ee je Benekeju zahvalil in dejal: »Dobro, da ni6mo naleteli na angleško brodovje. V tem slučaju bi jaz sedaj 6edel ujet v Londonu.«
»O ne, Visokost,« je odgovoril Beneke, »ujet bi Vi gotovo ne bili Postavil sem 6vojega krmarja z gorečo zažigalnico pred shrambo smodnika. Če bi boj potekel nesrečno, bi vsi skupaj zleteli v zrak.«
Wi iiii,U;i<iiii;.ijiiiiii itHti^lliiiiiiiiiiUj!! i j liji J1h
Domač nastop v muzikainem domu.
> DIIBD4N4
Najnovejša poročila
S predsednikom vlade po Juini Srbiji
ir
Bifolj, 10. okt. AA. Snoči je bila v gledališču konferenca JRZ, ki so ji prisostvovali predsednik vlade Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec, minister za telesno vzgojo To-mič, vardarski podban Cvetkovič in drugi. Pozdravljen z dolgim in viharnim ploskanjem je predsednik vlade Cvetkovič povzel besedo. Najprej se je zahvalil Bitoljčanom za prisrčni sprejem. Potem je orisal politične razmere v državi in se posebno dotaknil srbsko-hrvatske-ga sporazuma in pojasnil, kako se je rodilo to veliko politično delo. Prisotni so zelo pazljivo poslušali izvajanja predsednika vlade o tej stvari. Nato je predsednik vlade podal delovni program vlade. Tudi ta del Cvetkovičevih izvajanj so prisotni pozdravili s ploskanjem. »S sporazumom z brati Hrvati,« je rekel g. Cvetkovič, »smo uredili veliko državno vprašanje, toda odgovorne činitelje čakajo zdaj nove, zelo pomembne naloge. Nove naloge stoje tudi pred našo_ stranko. Če hočemo, da si narod res sam kroji svojo usodo, moramo ustvariti urejeno olitično življenje v naši državi (viharno odo-ravanje). Toda takšnega političnega življenja si ne moremo predstavljati brez močnih narodnih političnih organizacij. Ko sem predvčerajšnjim go.voril v Skoplju o našem bodočem delu in o programu JRZ, sem rekel, kar je malo prej omenil tudi moj prijatelj Altiparma-kovič, da je treba korenito spremeniti način sodelovanja z ljudstvom. Peljati moramo narod na novo pot, a ta nova pot mora pripeljati vse sloje našega prebivalstva v boljše življenje, posebno tiste sloje, ki so do danes najbolj trpeli.« (Viharno ploskanje.
Potem je predsednik vlade povedal, zakaj je prišel s svojimi prijatelji v Južno Srbijo in nadaljeval: »Vsi poznate moje mnenje o teh krajih. Tu živi ljudstvo, ki je vajeno težkoč in trpljenja, ki zna delati in molčati in ja zadovoljno z majhnim. Če le vidi, da njegovi voditelji ustrezajo njegovim težnjam in potrebam, pa so zadovoljni. Prepričan sem, da bodo ti kraji postali hrbtenica nove krepke in prerojene Jugoslavijel (Viharno odobravanje.) Tem krajem moramo posvetiti posebno pozornost. Ne smejo biti več v veljavi stare metode, ampak je treba popraviti napake prejšnjih vladavin, da se izpopolni in popravi, kar se je zamudilo! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Narodni sporazum ne sme razočarati naroda. Narodni sporazum mora biti v skladu z na-
dami širokih slojev prebivalstva( burno ploskanje). Prosim vas, da tako gledate na naše bodoče politično delo, a prav tako vas pozivam, da nas ne sodite samo po izjavah in obljubah, temveč tudi po naših dejanjih.« (Ploskanje.)
Bitolj, 10. okt. AA. Snoči je bil v biblijskem hotelu »Jevtič« prirejen banket na čast predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča in njegovega spremstva. Med banketom je imel minister n. r. Jovan Altiparmakovič govor, v katerem je med drugim dejal: Dovolite mi, da pošljemo prve pozdrave in želje Nj. Vel. kralju in Ni. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki mu želimo, da bi njegovo delo za ureditev razmer rodilo obilen sad. Besede Altiparma-koviča so navzočni sprejeli z dolgotrajnim in burnim vzklikanjem Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku in kr. domu. Altiparmakovič je nato pozdravil predsednika senata dr. Antona Korošca ter ministra za telesno vzgojo ljudstva Jevrema Tomiča, nakar je govoril o krajevnih potrebah Bitolja in njegove okolice. Za njim so govorili bitoljski župan Vlada Rizevič, bivši senator Vojislav Protič, ob koncu je spregovoril burno pozdravljen predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Bitolj, 10. oktobra. AA. Danes dopoldne je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s predsednikom senata dr. Ant. Korošcem ter ministrom za telesno vzgojo ljudstva Jevrem To-mičem, ministrom n. r. Altiparmakovičem, pod-banom Cvetkovičem ter večjim številom bivših senatorjev in poslancev obiskal bitoljsko občino ter več drugih ustanov. Iz Bitolja je predsednik vlade odpotoval s svojim spremstvom ob 10 v Resan, kamor je prispel ob 10.30. Ob vhodu v mesto je bil Cvetlcoviču prirejen zelo prisrčen sprejem.
Ohrid, 10. okt. AA. Nekoliko pred 14 je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič dopotoval v Ohrid, kjer mu je bil prirejen impozanten sprejem. Ob vhodu v mesto so predsednika vlade sprejeli uradni predstavniki ter številno občinstvo. Nato je predsednik vlade s svojim spremstvom šel pes skozi mesto. Ogromna množica meščanov, ki se je zbrala na hodnikih ulic, je burno pozdravljala predsednika vlade Cvetkoviča, predsednika senata dr. A.Korošca in ministra Tomiča. Popoldne je predsednik vlade Cvetkovič prisostvoval konferenci JRZ.
Nesoglasje v nemški vladi
Pariz, 10. okt. lj. V francoskih diplomatskih krrjgih so se razširile vesti, da je med člani nemške vlade prišlo do nesoglasij. Vrhovni poveljnik nemške mornarice admiral ^nedet je po teh informacijah baje ponudil sVoj odstop, ker ni zadovoljen z zunanjo politiko, ki jo vodi Ribbentrop. Zlasti potestira proti zvezP s Sovjetsko Rusijo, ki je privedla do tega, da je Sovjetska Rusija na Baltiku zasedla najvažnejše strateške točke in otoke in za katere je Nemčija toliko žrtvovala, da bi prišle in ostale pod njenim vplivom. Druga posledica te politike pa da je bila, da je zdaj nemško bro-dovje obkoljeno od dveh strani: na vzhodu je sovjetsko brodovje, na zahodu pa angleško. Te v««H so se razširile tudi v londonskih mero-dajnih krogih in radijska poročila jih širijo naprej, čeprav z nemške strani še niso bile potrjene.
Nova estonska vlada
London, I), okt. t. Estonska vlada je v soboto zaradi politične situacije demisionirala. Danes je bila pa že sestavljena nova vlada.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 10. okt. t. Nocoj je francosko vojno poveljstvo izdalo naslednje poročilo: Sovražnikova izvidniška letala so zelo aktivna, zlasti nad odsekom med Moselo in Saaro. Na tem odseku smo odbili več nenadnih naskokov, od katerih so bili nekateri precej močni,
""	■r .....-
Trgovska pogodba med Švico in Madžarsko
Budapest, 10. okt. t. Danes je bila tu podpisana trgovska pogodba med Švico in Madžarsko, s katero se novim razmeram primerno ureja trgovski promet med tema dvema državama. Pogodba pravi med drugim, da obe državi želita čimbolj razvijati medsebojno trgovsko sodelovanje, ne da bi zdaj že dokončno uredili način plačila.
Drobne novico
Moskva, 10. okt. A A. DNB: Podpredsednik litvanske vlade Bizauskas in vrhovni poveljnik litvanske vojske general Rastikis sta se vrnila z letalom iz Kovna v Moskvo. Izve se, da bo litvanska delegacija nocoj nadaljevala razgovore s sovjetsko delegacijo.
Ameriška Slovenija moli za domovino
Še je zdrava, žilava, polna narodnega življenja ta naša »umirajoča« ameriška Slovenija tu daleč daleč za velikim oceanom. Še je živ in delovni sestavni del matere Slovenije, na katerega še lahko računa za vsako pomoč in sodelovanje. Veliko, zelo veliko je že naredila ameriška Slovenija za mater domovino. Skozi nad petdeset let že krepko pošilja visoke vsote svojih žuljev domov, da rešuje streho nad glavami propadajočih družin sorodnikov, da rešuje slovenske grunte, da • plodi naše denarne zavode, našo trgovino in obrt, da podi stradanje od hiš. Proslavila je slovensko ime v najmogočnejši državi sveta tako, da je mati lahko ponosna nanjo in na njeno veliko delo. Veliko številnejši in mogočnejši narodi ne morejo pokazati toliko velikih mož, kakor so Baraga, Pire, Buh, Trobec i. dr., kakor ravno ameriška Slovenija. Zato ni čuda, da je še vsa polna ljubeče skrbi do domovine tudi še danes, ko se sicer vrste pijonirskih izseljencev redčijo, toda na njih mesta pa stopa ameriška mladina, vsa živa, čila in mlada, pa tudi zavedna.
Da je temu res tako, se kaže posebno jasno te dni, ko po drugi Evropi zopet grme topovi, ko se države majejo, vsi narodi, zlasti manjši, tresejo pred tem, kar ima na nje priti. Zlasti danes se pojavlja mogočna zavest narodne skupnosti, skupnosti krvi in zibeli med starimi In mladini in lahko trdim, da vsa ameriška Slovenija s strahom gleda na črne oblake nad Evropo — se vprašuje. »bo vihar prizanesel materi? Bo Jugoslavija mogla ohraniti svojo nevtralnost? In če ne, kaj bo ž njo? Kaj bo z njeno svobodo in neodvisnostjo?«
In tako se je na delavski praznik 6. septembra zbrala razmeroma zelo velika, do tisoč bro-ječa množica ameriških Slovencev iz vseh naselbin srednje Amerike okrog Chicaga v Milwankee na Sveti gori (Holy Hill) pri Milvvankee k velikemu letqemu romanju, k Mariji, materi žalosti in trpljenja. Zato pa k materi tolažbe in pomoči letos zlasti z namenom, da prosi Marijin*«« varstva za mater domovino. Pod varstvom vseh «v«iih duhovnikov so se pripeljali od blimi ia daleč in imeli tam slovensko službo božjo v ta namen. Kakor v vsej slovenski tisočletni zgedovinl, v vseh težkih dobah Miega narodnega življenja, naj se slovenski narod tudi t« zbira ekroe svoje kraljice in kliče: »Marija k TVM, hm k Tebi. uboge reve slovenske mi zapuščeni vpijemo.« Vi doma danes gotovo delate isto. Ameriška Slovenija se je na tej gori U dan združila z Vami, združila
svoja srca, svoje mile prošnje za varstvo domovine. Slovesno sv. mašo je imel novomašnik g. Cepon iz Jolieta Ln pridigar je bil podpisani. Takoj po slovesni maši so bile pete litanije. Da ste culi te zaupne prošnje k Mariji v lepih pesmicah, kako so napolnile mogočno cerkev iz vseh navzočih slovenskih srci Ginjeni bi bili. kakor smo biti vsi navzoči. Kar potolaženi smo šli s hriba ▼ trdni zavesti, da Marija slovenskega naroda tisoč let ni zapustila, da ga tudi sedaj ne bo, pa naj se zgodi, kar hoče. Marija ne bi bila mati, če bi tako zaupnih klicev in prošenj svojih slovenskih otrok ne uslišala. Nam se tu ni treba bati viharjev. Varni smo* Toda šlo je samo za te, mila in lepa domovina, za te, ki si tako vsa Marijina, česar ne moreš zatajiti, tudi če bi hotela. Tvoje cerkvice po gričkih bi kričale, če bi ti molčala, ali celo tajila. Zato nas je vse prešinilo novo trdno zaupanje v Marijo, nova narodna zavert. pa tudi novo navdušenje za vse žrtve in vso ljubezen do tebe, mati domovina. Ne, še smo eno, še smo celota in še bomo šli skupaj v boj, če bo treba. Ameriška Slovenija ne bo molčala, temveč delala, žrtvovala, trpela in molila, pa naj se doma zgodi karkoli. Marija je z nami! To je povedala jasno nam in vam Sveta gora pri Milvvaukee letos na delavski praznik. — P. K. Z.
Ob 5 letnici smrti kralja Aleksandra I.
Ob priliki 5 letnice tragične smrti pokojnega kralja Aleksandra l. Zcdinitelja je ljubljanska radiopostaja 9. oktobra 1939 zvečer od 20 do 22 oddajala spominski večer na čast pokojnemu kralju. Program spominskega večera
te sestajal iz visoko kulturnih, pevskih in or-estralnih točk. Takoj po začetni pesmi »Ecce homo< od prvega slovenskega skladatelja Ga-Ilusa-Petelina je sledil reproduciran govor pokojnega kralja Aleksandra, ki ga je imel tik pred svojim potovanjem v Pariz v Sofiji. V teni govoru je pokojni kralj postavil program bratskega sožitja med slovanskimi narodi na Balkanu, posebno med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po reprodticiranem govoru pokojnega kralja, ki so ga po javnih lokalih ljudje poslušali z vso spoštljivpstjo in ganjenostjo, je imel o pokojnem kralju in njegovih zaslugah za našo očetnjavo krasen spominski govor ljubljanski župan dr. jure Adlešič.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 Inavguralna služba božja. V četrtek ob 8 zjutraj bo v stolnici služba božja za začetek akademskega šolskega leta. Molitev k sv. Duhu in »v. mašo bo pravil prevzv. g. škof dr. Gr. Rožman. K udeležbi vabimo vse univerzitetne profesorje in na-stavnike ter slušatelje vseh fakultet.
znesku 25,000.000 din. Kakor znano, je bil« v letih okoli 1922 do 1923 ustanovljena v Ljubljani družba c o. z. »Ljubljanski dvor«, ki je nakupila veliko zemljišče pod vi. it. 619 k. o. Peterske predmestje Tu je bila zgrajena palača, ki jo je pozneje L 1927. prevzela železniška uprava in ki je ie zdaj lastnica tega dvora Železniška uprava je pr« Drž. hipotekami banki najela posojilo 25,000 000 din, ki je bilo sedaj popolnocn« plačano in je Drž. hip. banka 8 avgusta t. I. izdala zadevno pobotnico, na podlagi katere je bil dolg izbrisan.
I Naval na bolnišnico kar nič ne poneha in je število bolnikov doseglo že štev. 27.000 in še nekaj čez. čas bi že bil, da bi kirurgični paviljon, zaradi katerega je preteklo že toliko črnila, končan. S tem bi bilo prav kirurgične-mu oddelku, na katerem spita v mnogih primerih po dva bolnika skupaj in je to postala že nekaka navada, precej pomagano.
I Po stopnicah je padel. Ko je šel lesni strugar Janotka Alojz po stopnicah v svoje stanovanje, mu je nenadoma spodrsnilo in je zletel po strmih stopnicah navzdol tako nerodno, da si je polomil nekaj reber. Ker je poškodba težjega značaja, je moral tudi on v bolnišnico.
1 Tatvine koles iz dneva v dan. Zdi se, da letošnjo sezono sploh ne bo konca kolesarskih tatvin. Ne mine dan, da ne bi bilo policiji prijavljenih nekaj ukradenih koles. — Izpred nove palače »Slavije« na Dunajski cesti je bilo Jakšetu Martinu odpeljano svetlosivo kolo znamke »Astral« z dirkalnim krmilom, skoraj novo, vredno 1000 din. — Ključavničarju Ravnikarju Ernestu je bilo ukradeno izpred vino-toča Potokar za Bežigradom moško kolo »Ad-ler«, vredno 1000 din. — Iz shrambe kina Sloge v Kolodvorski ulici pa je Kranjcu Zorislavu izginilo kolo znamke »Vittler«, vredno 900 din
1 Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu avgustu: 100 din; zlata damska ura starega sitema sključeni:
HONOLULU
Ljubezen, fiirt. smeb in*abava! Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Prekrasen film, poln zelo napetih prizorov iz življenja pilotov — najdrznejših vitezov zraka! Težki in vedri trenutki iz junaškega življenja teh ljudi! KINO UNION, tel. 22-21
Poglavar kitajske osrednje vlade. Po Japonskih poročilih bo nastopila nova osrednja .vlada pod predsedstvom .Vangčivaja.
I Telefonske naročnike avtomatske telefonske centrale Ljubljana vljudno opozarjamo, da poteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine za IV. četrtletje 1939. Telefoni, za katere naročnina ni poravnana do označenega roka, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika izključiti začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati pristojbino 100 din. Ček. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene dne 14. septembra t. 1. v slučaju, da je pa naročnik položnico izgubil ali založil, reklamira lahko višino dolžne naročnine pri pošti. Ljubljana 1, telefon 43-11.
1 Stalni posetniki, abonenti našega Narodnega
gledališča, so 6e v letošnji sezoni oglasili v jako
lepem številu, tako da so abonmani: Premierski,
Red Sreda in Četrtek ter A zakliučeni, ker so polilo zasedeni. Zato je uprava otvorila še Red B, za
kbterega sprejemajo priglase po običajnih pogojih
vi.pisarni blagajne dramskega, gledališča dnevno od
9 do 12 in od 15 do 17. Gleduliika uprava vabi vse interesente, da se v velikem Številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je za 10% cenejši kakor so premierski in stalna abonman« Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B prav iste, kakor za vse ostale abonmane. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. ' I 130 letnico rojstva Matije Majer Ziljskega bo proslavila Prosvetna zveza v petek, 13. t. m. y frančiškanski dvorani ob 8 zvečer. Matija Majer Ziljski je bil rojen v Ziljski dolini m se je zlasti udejstvoval na polju panslavistic-nega gibanja. Bil je v ozkih stikih s Progo in Moskvo. Njegovo življenje in delovanje bo gotovo zanimalo ne samo koroške Slovence, temveč tudi cenj. občinstvo iz Ljubljane. Na ta prosvetni večer že sedaj vabimo cenj. občinstvo in prosimo, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice, ki so na razpolago v trgovini Sfiligoj na frančiškansko cerkvijo in v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta št. 7.
1 Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, 11. oktobra, ob osmih zvečer bo imel g. inženir Črto Nučič v dvorani Rokodelskega doma, Komen-skega ulica 12, svoje tretje predavanje o obrambi pred letalskimi napadi. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
I Prva dijaška predstava v drami. V petek, 13. t. m. ob 15 popoldne bodo v drami uprizorili Karel Piskorevo komedijo »Velika skušnjava«. Karel Piskor je znal z osvajajočo vedrostjo narisati to delo, ki je zmagalo na vseh odrih, kjer je bilo igrano. Staro, a vendar aktualno temo o boju poštenosti z nepoštenostjo je prikrojil po svoje, sodobno in neverjetno in tako je nastalo delo, ki mu vse ploska.	r
I Veliki umetniški plesni večer članov »Balets Russe de Monte Carlo«, našega rojaka Maksa Kiir-hnsa in Irene Litvinove bo v ponedeljek, 16. t. m. ob osmih v Operi. Na sporedu so skladbe: Beethovna, Chopina, Debussyja. Webra, Sibeliusa, Straussa, Saint Saensa, Novaka in potpurija slovenskih in ruskih narodnih pesmi.
I Šempetrska prosveta ima drevi ob osmih predavanje g. Bedrača o zaščiti pred zračnimi napadi. Člani in prijatelji k pomembnemu predavanju vljudno vabljeni.
: 1 Mladci FO Sv. Peter imajo drevi ob pol 7, v društveni dvorani prvi redni sestanek s predavanjem, ki naj se ga sigurno udeleže. Novi mladci vljudno vabljeni! Vodja.
1 Bilanca zemljiške knjige za avgust. Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišč« nam kaže za avgust prav zanimivo bilanco. Ljubljana z okolico je postala v avgustu glede obremenitev in razbremenitev aktivna, da rabimo gospodarsko-trgovskl izraz. Avgusta je bilo n» raznih nepremičninah v mestu in okolici izbrisanih mnogo več golgov, kakor pa vknjiženih posojil in kreditov. Pri zemljiškoknjižnem uradu je bilo »vgust« zaznamovanih 195 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede vseh, od raznih denarnih zavodov danih posojil in kreditov v skupnem znesku 24,412.726 din, v juliju je bilo 167 predlogov za skupno posojilno vsoto 12,871.305 din. Avgust« so bila vknjižen« mnoga večmilijonsk« posojil«, tako posojilo, ki g« je dobila mestna občin« ljubljanska pri OUZD v znesku 4,000.000 din. Izredno mnogo posojil je bilo vknjiženih v zneskih od 50.000 do 500.000 din. Avgusta p« je bilo d«lje pri omenjenem uradu zaznamovanih 54 predlogov za izbris raznih plačanih posojil in terjatev pri mnogih nepremičninah v mestu in okolici za skupni znesek 26,513.824 din. Prav poučno je dejstvo, da js bil izbrisan hipotečni dolg v
zlata zapestnica s podolgovatimi členi; srebrna za-pestna ura z arabskimi številkami na usnjatem traku; zapestna moška crom-ura, znamke »Thiel«; mal zapestna ura iz niklja na črnem traku; zlato nalivno pero s sivimi črtami; denarnica v obliki podkve z 20 din; rjava denarnica s 34 din. 50 cent., svetinjica in druge malenkosti; modra denarnica z 9 din in svilo za vezenje; rdeča usnjata denarnica z 102 din; rjav« usnjata denarnica z 71 din 25 par, izkaznica in stari avstrijski kovanec za 10 vinarjev; rjava usnjata denarnica s 64 din, 2 ključa in železniška delavska tedenska karta za vožnjo 2alna-Ljubljana; črna ročna torbica z 10 din, bele rokavice, robec, 3 ključi, zrcalo in škarje; železna mreža za 6troj; modra celuloidna sesalka za kolo; naočniki v črnem etuiu; železniška legitimacija na ime Avguštin Clemente; baržunasta jopica rdeče .bftj^e;, 4 otr.aSke srajčke, hlačke. ? plenici, otroško ogrinjalo, oblekca in povoj; rjava aktovka: krstni list na ime Albin Kodrič: vložna knjižica hranilnice na Igu na ime Janez Novak; delavska knjiga na ime Suljo Abdič — V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 42 dežnikov, 15 palic, solnč-nikov, 41 klobukov, 5 slamnikov, 9 čeipc, 24 jopic. 4 pare rokavic, 15 plaščev, kopalne hlače, dam-sk^ kopalna obleka, moški površnik, 8 suknjičev, nov čevelj, 2 para čevljev, dežnik, jopica, klobuk in trije zavitki, pokvarjen dežnik in palica, dam-ski dežnik in čepica, dežnik in baretka, 9 kovče-gov z razno vsebino, 4 nahrbtniki, 12 aktovk, zavitek steklenic, zavitek steklenine, zavitek moške obleke, zavitek z aktovko in steklenicami, zavitek deškega perila, zavitek perila, zavitek umazanega moškega perila, zavitek gramofonskih plošč, zavitek kozarcev, zavitek dekliške obleke, zativek otroške obleke, zavitek damskih klobukov, zavitek železnih palčic, zavitek obleke, zavitek dam-ske obleke, karton damskih klobukov, zavitek e 3 damskimi slamniki, zavitek damskega blaga, zavitek cigaret, moške hlače, moško perilo, 2 ruti, dekliško krilo, pasji bič, kos sira, 2 naočnikov, ščipalnik. črpalka z« kolo, 2 košari, košara praznih steklenic, 2 termo« steklenici, 2 zaboja orodja, uzda, vreča z blazino in preprogo, vrč za mleko, šah, rezilo, podglavnik, 2 knjigi, fotoaparat, bankovec za 100 din. denarnica s 5.75 din, denarnica s 167.25 din, denarnica s 17 din, denarnica 6 25 din in 3 ročne torbice.
Če ima služkinja ključe do blagajne. ..
Maribor, 10. oktobra. Tezenski orožniki so pojasnili zanimivo tatinsko zadevo, ki je že nekaj časa razburjala prebivalstvo vasi Zrkovci pri Pobrežju. Posestnik I Anton Šlamberger je dobil pred nekaj dnevi zavarovalnino v znesku 18.000 din za zgorelo poslopje. Šlamberger je denar shranil v majhni ročni železni blagajni, ki jo je imel v omari v spalnici. Mislil je, da ie denar na varnem ter ca ni hodil štet. Te dni pa je zvedel od svojega soseda. da je služkinja, 25 letna Genovefa Majhenič, v gostilni Sagadin kupila liter vina ter ca plačala s tisočdinarskim bankovcem. V gostilni je pripovedovala, da so io poslali po vino neki lovci, ki so ji dali denar. Šlamberger je potem šel štel svoj denar, pa je opazil, da mu manjka tisočak. Šele tedaj se mu je posvetilo, da mu služkinja, ki ie služIla pri njem že dolco vrsto let. izmika denar. V teku let |e ucotovil. da mu ie zmanjkalo že 7000 din. pa je dosedai vedno dolžil svojo ženo. da mu je ona skrivaj jemala denar. Zaradi teea so nastali v družini hudi prepiri ter se z ženo nista že dalje časa razumela. Lansko leto je Šlambergar prodal vole za 4000 din. pa mu je čez nekaj dni zmanjkalo iz blacajne 2000 din. Zopet je tedaj osumil svojo ženo. nihče v hiši pa ni slutil, da krade denar domača služkinja. Pač jim je poslalo sumljivo, da je služkinja tolikokrat vinjena. Vsako jutro ie namreč vozila na kolesu
Našo osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
■B
KULTURNI OBZORNIK
Jože Karlovšek: Slovenski domovi
V Ljubljani 1939 Str. 192. Slik 165.
Pisatelj je javnosti dobro znan, saj jc izdal leta 1935 knjigo »Slovenski arnamenU v zgodovinskem razvoiu, leta 1937. »Slovenski ornament« v ljudskih in obrtniških izdelkih, leta 1938 »Umetnostna obrt« v splošnem razvoju in v našem slogu. Zdaj pa je izdal novo knjigo: »Slovenski domovi«.
Po pesniškem predgovoru na6 pisatelj opozarja na način, kako so različne kulturne dobe vplivale na slovenski dom.
Na sedaj slovenskem ozemlju 60 nekdaj prebivali razni narodi, ki so si napravljali različne domove: v paleolitiku, neolitiku, v bronasti, železni in rimski dobi. Konec 6. stoletja so sc Slovenci naselili v naši sedanji domovini. Kakšni so bili njih domovi? Naistarejši spomini so gradišča, nekatera so pa bila ostanki prejšnjega rodu. Pozneje so gradili lesene koče; k|er pa ni bilo dosti lesa, pa tudi kamnite hiše. Važno središče je bila peč. Streha je bila sedlasta, dvostranska in ne preveč strma. Glavno sobo so imenovali »hišo«, dokaz, da je bil to prvotno glavni prostor v hiši. Veža je bila pri-prostejša Vhod s ceste je bil v vežo, iz te pa v »hišo«. Po kuriščih se razločujejo hiše po posameznih delih slovenskega ozemlja. Polagoma se |e hiša širila in dobivala več prostornin: stranske sobe, kuhinjo, shrambe, hlev in naposled tudi nadstropja. Gradivo hiš je bilo stoletja les, in sicer mehki: smrekov, borov, macesnov, ali trdi les; hrastov, kostanjev, bukov.
Na severovzhodu so stavili in stavijo še danes hiše iz ilovice, samo temelj je zidan. Tem hišam pravijo »nabijance« ali »nabojnice«. Stene ome-čcijo šele po preteku enega leta, ko so že popolnoma suhe Ko jih pobelijo, so take hiše videti, kakor zidane.	. . ■ .
Zidane hiše so skušali okrasiti z raznimi členi. Lepo se podajajo okviri vrat in oken, pred vrati stopnice, pasovi med hišno belinp, navadno rumeni. Na Gorenjskem so nekatere hiše čedno poslikane z obrobi in pasovi v obliki cvetnih vencev ali s pasovi geometričnih oblik; včasih srečamo tudi figuralne slike Zveličana, Marije, sv. Flori-jana, sv. Janeza Nepomuka. Nekatere zidane hiše v Zadraviu so okrašene tudi s štukom. Nekaj hiš je zidanih iz dvojnega gradiva. Prvi del hiše je iz lesa, drugi zidan; ali pritličje zidano, nadstropje leseno. V novejšem času hiše večinoma zidajo zaradi varnosti pred ognjem, in sicer iz opek, mnogo manj iz kamna; le temelj je navadno kamnit, če ne iz betona.
Strehe so srednje nagnjene. Naklon znaša 40 do 45 stopinj, kar najbolj ustreza našemu podnebju in čutu. Strehe imajo pogostoma znaten napušč,
da varuje hodnike ali po njim stranjene predmete, n. pr, vozove, poljsko orodje itd. Za strešni krov uporabljajo na podeželju slamo ali škodlje; v novejšem času pa skoro povsod opeko, ki ščiti hišo pred požarom.
Pravi okra6 hišam 60 okna z lepimi kamnitimi okviri ali z barvastimi obrobki; okna sama pa kra-6i umetno izdelano omrežje iz kovanega železa.
Notranjost hiš je na podeželju ohranila skozi stoletja skoro nespremenjeno obliko. V kotu je »bohkov kot« 6 križem in podobami, večkrat tudi s cveticami. V prekotnici stoji peč, z zapečkotn in klopmi; nad vrati je polica za majolike in drugo posodje; na 6teni sloni ura, na tleh ob 6tenah pisane skrinje, postelje, zibka, večkrat lepo okrašena.
Hiša je namenjena praktičnim potrebam; polagoma 60 jo pa začeli krasiti, da ustreza tudi le-počutju. V baroku 6e ie slovenska hiša, posebno alpska, razcvetela do estetske lepote.
Higienski zavod v Ljubljani se trudi, da odpravi napake in škodljive strani naših domov in opozarja, naj bi pro"stori ne bili pretesni, premalo zračni, vlažni; da bi bila tla suha, kanalizacija dobro izpeljana, prezračevanje primerno, pregrevanje zadostno in da bi 6e mesto navadnih ognjišč povsodi vpeljali železni štedilniki, odpravila pa drevesa priblizu hiš, ker delajo senco in povzročajo vlago.
Novodobni stavbarji skrbe, da 60 okna večja, 6obe 6vetle. zunanje stene bolj gladke, sicer pa, da bi se 6log hiš prilagodil kolikor mogoče slovenskemu izročilu in okusu.
Tako 6mo na kratko povzeli vsebino te knjige. Pisatelj pravilno omenja: Slovenska hiša priča o kulturni stopnji, gospodarskem življenju in lepotnem pojmovanju našega ljudstva. — V stavbarstvu smo dosegli sicer lepe uspehe, vendar ne smemo pozabiti, da dajmo svoji hiši z novimi tehničnimi, socialnimi in higienskimi pridobitvami tiste lepe občutene oblike in tisto domačnost, ki jo imajo stari slovenski domovi.
Pisatelj meni, da imamo Slovenci svof izrazni slog, ki se bistveno razlikuje od drugih slogov. Na-slal je v začetku naše bitnosti ter 6e razvijal doslej z našim dejanjem in nehanjem vred. V tem slogu se zrcali stvariteljski duh slovenskega naroda, ki je gradil že od začetka svoje domove tako, kakor se mu je zdelo, da bodo najbolje ustrezali življenjskim potrebam v njegovi deželi.
Knjiga je pisana jasno in z ljubeznijo do predmeta. Množica slik pojasnjuje posamezne oddelke. Sodim, da moramo biti pisatelju hvaležni za to lepo in poučno delo.	V. Steska.
1
K Leharjevi opereti »Kjer škrjanček žvrgoli«
Premiera bo drevi v režiji Zupana pod taktirko Žebreta.
Lehar, ki ga imenuje svetovna kritika »kralja operete« je komponist ljubkega dela »Kjer škrjanček žvrgoli«. Prvotni slovenski naslov tega dela je bil »škrjančkov gaj« — zakaj, tega danes nihče ne ve, kajti v opereti ni nikjer govora o kakem gaju. Gotovo se spominja občinstvo tepa dela tudi iz filma, kajti pred nekaj leti so ga predvajali z Marto liggertovo v glavni vlogi. Seveda je bilo delo prirejeno za filui in je bilo le malo podobno prvotni opereti.
Ta opereta kaže vse znake stare, solidne tvorbe, v kateri šc ni vladala plaža, kjer so kipele še melodije z in venci jo resničnega čustva, kjer je. bilo vse od libreta pa do glasbe delano z navdihom, ki poraja umetniško vredno stvar in ne z mislijo na dobiček. Tako nosi to Leharjevo delo na sebi pečat ljubeznive preprostosti, izvirajoče iz glavnih nositeljev dejanja, ki so z grudo zrasli ljudje in uspevajo samo tam, kjer škrjanček žvrgoli, v dotiku z velemestnim življenjem in ljudmi pa izgube vso vedrost. Poštenost preprostosti, sve-žost čustev kmečkih ljudi, njihov sočni humor in dovtip dajejo operetnemu dejanju blesk prisrčnosti in nam približajo kmečkega človeka, da ga moramo vzljubiti.
Že ponovno smo imeli priliko spoznati v Dragu Županu režiserja, ki ima veliko smisla za te zahteve operete in ki zna vdihniti dejanju toploto in prisrčnost. Tokrat bo imelo naše občinstvo pril'k° pozdraviti po daljšem času na našem odru zopet Jelko Igličevo, članico mariborskega gledališča, ki je stopila pred nekaj leti ko debutantka prvič na naš oder in se je uveljavila ko darovita začetnica V teku časa si je pridobila v Mariboru veliko znanja, tako da bo njen nastop za naše občinstvo prav prijetno presenečenje. Drugo glavno vlogo bo pela Vidalyjeva, ki se je tudi že izkazala v opereti.
Zakaj nastopita v glavnih vlogah operni pevki? Prvič, ker zahteva Leharjeva glasba resničnih pevk in ker je težnja direkcije dati svojemu občinstvu dela v čim boljši zasedbi. Izmed dam sodeluje tudi Barbičeva, v kateri smo se naučili ceniti uporabno operetno moč. Poleg tenorista Sancina in Pečka, ki odtehtata vsak svoj del, bomo pozdravili tokrat v opereti Janka in zopet Zupana v partiji Pala — paradni vlogi komika.
*
Ljudski oder. - Št. 1. letnik VIL - Že sedmo leto izhaja revija »Ljudski oder«, ki ima namen, prinesti v naš narod nov način skupinskega igranja ter zopet naturalistično igranje nadomestiti s pravim ljudskim etosoin in pravo ljudsko skupnostjo, predvsem pa s farno skupnostjo, ki naj bo matica slovenskega katoliškega igranja. Tako hoče ta revija sodobnemu materialističnemu kolektivnemu teatru, kakor se širi po svetu, postaviti po zgledu francoskih in flamskih katoličanov katoliški množični teater, kjer ne bi prišel tako do veljave princip »gledaliških zvezd«, temveč ideja, kateri se povsem podredi človeška osebnost. Tak teater je v tesni zvezi s katoliškim cerkvenim letom, ter je prav ta revija tudi urejena tako, da nudi za vsak letni čas dovolj gradiva za prireditve pravega duhovnega občestva, fare. V sedmih lotili je ta ideja že tako uspela, da imajo prav skupinske, množične igre med našim ljudstvom velikanske uspehe ter skuša že vsak kraj dobiti svojo specifično ljudsko igro. Višek pa je bil dosežen letos za časa kongresa z igro »O kraljestvu božjem«, kjer je nastopal ves narod v vlogi vsega sveta ter njegovih idejnih borb med Kristusom in Hudičem, med otroci teme in luči. Zato tudi reprodukcije te prireditve oživljajo to Z lov ilUn ter tvoriio njeno največjo privlačnost,
obenem pa afirmacijo množičnega ljudskega igranja.
»Ljudski oder« je dobil letos novo obliko, ki jo je izdelal akad. slikar SI. Pengov v smislu njegovega duha. Za uvod je urednik ponovil nekaj osnovnih smernic, ki naj vodijo vse izbiratelje igerskih snovi za določen čas. Ta številka obsega snov za igranje po naših odrih v tasu adventa. Vsekakor je urednik »Ljudskega odra« ter njegovo glasilo prineslo duhovno revolucijo v naše ljudsko igranje ter ga postavilo povsem na npv duhovni temelj. Zato zdaj urednik naproša avtorjfe, naj se posvete temu načinu pisanja iger ter naj sodelujejo pri novem igranju, kakor sodelujejo drugod po svetli najodličnejši katoliški pisatelji ob preroditvi ljudskega odra. Po uvodnem članku sledi vodilo naše igralske družine, kjer se napoveduje nova katoliška - igerska skupina, ki bo v smislu katoliške akcije ponesla novo igro po slovenski deželi. Take družine imajo tudi drugi narodi in želimo samo, da bi ji uspelo preobraziti talco človeka kakor tudi obličje ljudske igre. Niko Kuret piše članek »Po stadionski igri«. Nato se revija pokloni prvemu slovenskemu dramatskemu pisatelju Linhartu ob 150 letnici vprizoritve prve slovenske igre »Županove Micke« 28. dec. 1789. Janko Moder prevaja iz flamščine članek o govornem zboru ter množičnem gledališču, ki ga je pisal Jožef Boon, C. SS. R., v katerem je podana ideološka smer tega načina igranja. N. K. je priredil po J. Danemarierju pot podobo iz časa preganjanj katoličanov v Mehiki pod naslovom »Življenje za Kristusa Kralja«. Severin Šali je prevedel Brochetov misterjj v enem dejanju »Smrti ne ubežiš«. Davorin Petančič je spisal igrico v štirih podobah s prologom in epilogom ter štirimi povabili o »Spiritistih«, ki bo miselno gotovo zanimiva. Po teh prispevkih sledi poglavje: »Prizorišče«, kjer R. R. govori o inscenaciji po naših ljudskih odrih, ki je gotovo potrebna preureditve in poenostavljenja. Posebna opazka o naših domovih je na mestu, kjer je prikazan doslej najidealnejši slovenski ljudski dom po načrtih Plečnikove šole v Radečah pri Zidanem mostu. I. P. I. je napisal nekaj misli k mariborskemu festivalu narodnih obrednih prizorov in plesov. V kroniki obdeluje Janko Moder igro »O kraljestvu božjem« na Stadionu, kakor tudi D. Petančič, ki daje svoje pripombe. Za naše odre bo prišlo prav opozorilo na zakon o zaščiti avtorskih pravic, ki ga je izdal Zdravko Novak, ocenil pa Tone Roger. Povsem novo, a pri nas zanemarjeno področje, pa se uvaja z lutkarskim oddelkom v reviji, kjer je razložen lutkarski program ter tudi ponazorjen z raznimi podobami. Opisane so stare igre za ročne lutke (Gašperček). J. D. je ocenil igre v slovenskem radiu 1. 1938-39. Poleg lutkarstva je tudi na novo vpeljana rubrika, posvečena filmu, kjer je podan nekak program filmov v Ljubljani ter ocena filma z moralne in umetniške strani. Prav ta rubrika je velike vrednosti, saj doslej nihče ni svetoval našim podeželskim ljudskim društvom, kakšne filme naj si nabavljajo, da ne bodo škodovala svojemu namenu. — Po vsem tem stopa »Ljudski oder« v sedmo leto z izgrajenim programom ter ga vsem našim ljudskim odrom, kakor tudi vsem, ki jih zanimajo odrski problemi, naj-topleje priporočamo.
Fr. Sturm: Francosko-slovenski slovar. Snopič 2. — Univ. prof. Sturm nadaljuje z izdajo svojega velikega francosko-slovenskega slovarja, o katerem smo na tem mestu ob priliki prvega snopiča govorili ter ga vsem stanovom najtopleje priporočili. Ta drugi snopič obsega besede od »al-lure« do »audi-mutite«. tako v prvih dveh snopičih, ki obsegata str. 164, še ni končana niti prva črka »A«. Vse to dokazuje obširnnst in temeljitost tega podjetja, ki bo gotovo v čast mladi slovenski romanistiki. Jasno je, da mora najprej priprnviti tla s popolnim slovarjem, šele potem se more razmahniti in širiti ter rasti. Ta veliki Francosko-slovenski slovar izhaja četrtletno ter stane snopič (JO din. Ko bo celota v rokah Slovencev, kar bo gotovo trajalo nekaj let, bomo Slovenci bogatejši za eno leksikogrnfsko monumentatno delo, ki bo za dolgo časa najtesnejša vez med fran-
Letošnje balkanske igre v Atenah — štart za 5000 m.
Tekači od leve na desno: Maurapostolos (Grčija), Košir. Kotnik (Jugosl.), Maksud (Turčija), Dinu, Kristea (Romunija), Velkopulos (Grčija), Mustafa (Turčija).
ŠPORT
Predzadnji dan X. balkanskih iger
Atene, 7. okt. 1939.
Slabo razpoloženje jugoslovanskih lahkoatle-tov na X. balkanskih igrah, se je danes pokazalo v svoji največji obliki I Odpovedali so skoro vsi, celo tisti, ki so imeli največ izgledov za prva mesta. Naskok 5 točk, ki ga je imela Grčija do danes, je še znatno povečala, tako, da izgleda stanje po današnjem dnevu takole: Grčija 62, Jugoslavija 40, Romunija 26, Turčija 22.
Malo po tretji uri se je pričelo današnje tekmovanje s predlekom na 200 m. V prvi skupini je Jugoslavijo zastopal Stevanovič. Zmagal je Grk Lambrakis 's časom 23.5.
V drugi skupini je brez najmanjšega napora zmagal naš Kling s časom 23.6.
Syllas — zmagovalec v metu diska!
Burno pozdravljen od občinstva s klici Syllas, Syllas..., je stopil v krog, postal nekaj časa in že je zletel disk daleč preko meja ostalih. Vse naravnost zadivi s svojimi naglimi obrati. On spada v resnici med najboljše svetovne metalce! Tudi njegov današnji met 50.11 m je odličen mednarodni rezultati Tudi Floros ima nekaj posebnega v svojih obratih. Tudi našemu Kovačeviču se je z zadnjim metom posrečilo priboriti 1 točko, kajti rezultat 42.625 m je ravno zadostoval za četrto mesto.
Skok v daljavo je bila zopet disciplina, v kateri so nas naši zastopniki več kot razočarali. Jugoslovanski rekorder Lenert se je komaj prerinil na tretje mesto s skokom 677 cm. Lazarevič je bil neverjetno slab, prišel ni niti do 650 cm. Zmagal je Romun Stovk 683 cm.
Predteki na 400 m, 8i bili kmalu za nas usodni. V prvem predteku so se srečali Grk Man-tikas, naš Skušek, Romun Mavescuk in Turek Melih. Skušku se je noga že prvi zapreki »zapletala« in takoj je bilo videti, da bo predla trda.
Toda sreča v nesreči! Turk Melih se spotakne, seveda pade, poskuša vstati, toda ne more. Skušek — ne bodi len — in hitro naprej! Tako jo je zaenkrat srečno primahal! Pred njim je bil Man-tikas 58.2, Maiescuk 59.2, Skušek pa je šel 59.3. V drugem predteku se je Ehrlich za Grkom Skiadosem 57.00 sekund, prerinil v finale s časom 59.4.
Slab uspeh naših na 5000 m!
65 sekund je pokazala stoparica po prvem krogu, to naj predvsem pripomnim! Kot vedno, je bil tudi tukaj Dinu Kristea tisti, ki je vlekel vse ostale. Naša dva, Košir in Kotnik sta se močno držala poleg obeh Grkov Velkopulosa in Maurapostolosa. Tempo vodečih je jel nenadoma upadati dočim jih je zadnja skupina hitro dohitela, da so bili po 1500 m že blizu skupaj! Vedno bolj je zaostajal Košir, kateremu nikakor »ni šlo« in je bilo že po 2500 m jasno, da nima več izgledov in pri 3000 m je izstopil! Kotnik se je boril tedaj sam naprej. Bil je celo še predzadnjo rundo na vodstvu, toda moči so ga prisilile, da je moral popustiti, isto tako kot tudi Kristea, katerega je Maurapostolos prehitel. 300 m pred ciljem. Dosegel je nov balkanski rekord s časom 15:34,6! (Prejšnji: Ive Krevs 15:39,4) tretji je bil Kotnik 16:10.
Finale 200 m so skoraj prinesle Turkom dvojno zmago. Tik pred ciljem jim je to preprečil naš Kling, ki je bil drugi z rezultatom 23.3. Zmagal je simpatični Turek Muzafer 23.00 sekund. Ta tek spada tudi med mnoga presenečenja I
Zob za zob!
Tišina je vladala v Stadionu, ko so startali finalisti na 400 m čez zapreke. Na vodstvu se je držal Mantikas; za njim pa so šli Skušek, Ehrlich, Skvados, Mavescuh in Kiss. Vse je šlo lepo do 7 zapreke, ko je doletela Skuška ista usoda kot v predtekmovanju Meliha! Sicer je tek nadaljeval, toda kaj ima od 6 mesta? Drugo čudo je bila zmaga Maurapostola nad Mantikasom! V »divjem« finišu ga je prehitel tik pred ciljem in dosegel čas 54.9, Mantikas pa 55 sekund.
800, 400, 200, 100 m se imenuje balkanska štafeta, ki se je vršila kot zadnja disciplina današnjega dneva. 800 m tek je bil zastopan po Naherniku. ki je imel hudo borbo z Grkom Sina-takosem, ki je premagal celo Gorška. Tudi on mu je moral kapitulirati, kar je bilo seveda odločilno za končno stanje. Klinar je na razdalji še nekoliko izgubil, predal Eadonjiču ta pa Stevanoviču. ki ie pritekel v cilj drugi, z rezultatom 3:28,8. Zmagala je Grčija v času 3:27,6.
Tako se danes nismo postavili preveč odlično, kajti forma naših lahkoatletov je momentalno brezupna in bomo morali biti tudi letos zadovoljnji samo z drugim mestom!	Bo-jan.
Lahkoatletska lista svetovnih rekordov
V nemškem strokovnem atletskem listu »Der Lcichtathlet« je objavljena lista svetovnih lahkoatlet-skih rekordov. Lista je sicer privatnega značaja, ven-
cosko in našo kulturno ter največji propagator tega plodnega zamenjavanja najrazličnejših kulturnih vrednot, ki jih nam more posredovati francoska beseda.
dar je zelo zanimiva, saj se skuša z njo pokazati »vetu kar najbolj pravilno sl"ko svetovnih rekordov v lahki atletiki. Lista je tem popolnejša, ker obsega celo rezultate, katerih mednarodna atletska zveza še ni priznala. To velja za naslednje rezultate: 400 m, 800 m, 5000 m, 10.000 m, 25.000 m, 4 krat 1500 m, met kopja, med kladiva pri moških in 80 m zapreke, skok v višino, skok v daljavo, 4 krat 200 m, ter 3 krat 800 m pri ženskah. Te svetovne rekorde mora priznati še mednarodna lahkoatletska zveza; če bo vse priznala, je seveda drugo vprašanie Sedaj si pa oglejmo še to najnovejšo, zaenkrat še neoficielno listo:
Teki:
100 m 10,2 Jesse Owens (USA). 200 m 20,3 Jesse Ovvens (USA). 400 m 46,0 Rudolf Harbig (Nemčija). 800 m 1:46,6 Rudolf Harbig (Nemčija). 1000 m 2:23,6 J. Ladoumegue (Francija). 1500 m 3:47,8 J, Lovelock (Nova Zelandija). 2000 m 5:16,8 A. S. Komany (USA). 3000 m 8:14,8 G. Hockert (Finska). 5000 m 14:08,0 Taisto Maki (Finska). 10.000 m 29:52,6 Taisto Maki (Finska). 20.000 m 1:04:00,2 J. C. Zabala (Argentina). 25.000 m 1:21:07,0 E. Tamila (Finska). 30.000 m 1:40:57,6 Jose Ribaš (Argentina). 1 ura 19,210 km Paovo Nunmi (Finska).
Zapreke:
110 m 13,7 Forrest G. Towns (USA). 200 m 22,6 J. Owens (USA). 400 m 50,6 Glenn Ilardin (USA).
Štaieta:
4X100 m 39,8 USA (Owens, Metcalfe, Draper,
Wykoff).
4X200 m 1:25,0 Stanford Univ. USA (Kneubuhl, Hi-
sermarm, Malott, Weiershauser). 4X400 m 3:08,2 USA (Fuqua, Ablovich, Warner Carr). 4X800 m 7:35,2 USA (Schvvarzkopf, Co;hran Ride-
out, Beetham). 4X1500 m 15:54,8 Finska (Salovaara, M, P. Salovaara, Sarkama, Hartikka).
Skold:
v višino 2,07 m Comelius Johnson (USA) Daviš Albrit-ton (USA).
v daljavo 8,13 m Jesse Owens (USA) WilEam Seftoa
(USA).
s palico 4.54 m Carl Meadows (USA), troskok 16.00 m Naoto Tajima (Japonska),
Meti:
Disk 53,10 m Willi Schroder (Nemčija). Kopje 78,70 m J. Nikkanen (Finska). Krogla 17,40 m Jack Torrance (USA). Kladivo 59,00 m Erwin Blask (Nemčija). Deseteroboj 7.900 točk Glenn Morris (USA).
ŽENSKE: Teki:
600 m 7,3 Stella Walasiewicz (Poljska).
100 m 11,5 Helen Stephens (USA).
200 m 23,6 Stella Walasiewicz (Poljska).
800 m 2:12,4 Z. Koubkova (Češkomoravski protekt.).
Zapreke:
80 m 11,3 C. Testoni (Italija).
Štafete:
4X100 m 46,4 Nemčija (Albus, KrauB, Dollinger Dorffeldt).
4X200 m 1:45,3 Nemčija (Albus, Dorffeldt, Voigt •
Miffler).
3X800 m 7:22,6 Francija (Lucas, Vincent, Fizet). Skoki:
Višina 1,66 m D. Odam (Anglija). Daljava 6,12 m Chr. Schulz (Nemčija).
Meti:
Kopje 46,74 m N. Gindele (USA). Krogla 14,38 m Gisela Mauermayer (Nemčija). Disk 48,31 m Gisela Mauermayer (Nemčija). Petoboj 418 točk Gisela Mauermayer (Nemčija).
Svetovno smučarsko prvenstvo
Švedski »6mučar6ki general« Sixtus Jansson je pred kratkim izjavi!, da se bodo svetovna smučarska prvenstva v Rjukanu izvedla po programu brez V6ake omejitve. Udeležba bo najbrž omejena samo na Švedsko, Norveško, Finsko, in morda na Ameriko, Švico, Italijo in Panamo. Janssonu se namreč zdi nemogoče, da bi 6e mogli vzdržati športni stiki z državami, ki so v vojnem stanju.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Lfubljana. Drevi ob 19 strogo obvezen «•-stanek vseh aktivnih nogometašev v klubskem tajništvu, Beethovnova 9-1. Vsi in točno!
Smuška telovadba, ki jo priredi Slovensko planinsko društvo pod vodstvom smuškega učitelja g Černiča, se prične drevi ob 19 v telovadnici II. .drž. realne gimnazije na Poljanah,, vhod iz Stros«-maycrjeve ulice. Začetniki in tudi izvežbani smučarji naj se udeležujejo smučarskih giir.nastičnih vaj, ki 60 neobhodno potrebne, preden se prične smučanje po prostranih smučiščih. Udeleženci naj prinesejo s seboi telovadne čevlje in primerno obleko za telovadbo. Prijave 6e sprejemajo tudi ori telovadbi od 19 Halip
Kako je minister Koc rešil poljski državni zaklad
Pariz, 10. oktobra. Dl. Poljski časnikar Korat Vrzos je v »Intransigeantu«, popisal, kako je minister Adam Koc, ki je bil eden najbolj zvestih sotrudnikov maršala Pylsundskega in zatem več let predsednik poljske državne banke ter je sedaj linančni minister v vladi S.vkorskega v Parizu, rešil poljski državni zaklad in ga otel pred za-plenitvijo Nemcev.
Dne 3. septembra po treh dneh vojske je Koc ugotovil, da je večina državnega zaklada ostala v podzemskih prostorih državne banke. Samo mal del je bil naložen v inozemstvu. Koc je od vlade dobil nalogo, da dobavlja vojni material za armado in inozemstva. Zaradi tega je imel polnomočje, da razpolaga z državno blagajno. Najprvo naj bi porabil angleško posojilo 8 milijonov funtov, ki jih je Poljska dobila v devizah, nakar naj bi načel zlate zaloge državne blagajne, ki so bile po večini v zlatu.
Varšava je bila že bombardirana in sredi vojne mrzlice. Koc je hitro spoznal neugoden vojaški položaj. Ko je videl nekaj oninibusov na drugi strani Visle, je ukazal, da v gotovih presledkih prihajajo omnibusi drug za drugim pred državno banko. Sam je hitro organiziral prenos dragocene kovine v avtomobile, ki jih je takoj usmeril v Brest Litovsk. Ker pa je imel na razpolago premalo avtomobilov, je morala cela kolona še enkrat priti po zlato, ki ga je na ta način vsega z drugimi dragocenostmi vred dal odpeljati v Brest Litovsk. Iz previdnosti pa je prav tako dal demontirati stroje, s katerimi so bili tiskani
poljski bankovci ter je najvažnejše dele dal odpeljati, da bi tako preprečil nadaljno tiskanje poljskega denarja po osvajalcih. Toda tudi v Brest Litovskem se mu ni zdelo dovolj varno za poljski državni zaklad. 2e 7. septembra ga je dal prepeljati v Lublin. Ko pa Je videl, da se položaj na bojiščih slabša, st je dal od finančnega ministrstva izstaviti dekret, da sme z državnim zlatom nakupiti vojne dobavke v Romuniji. Tako si je pridobil pravico za izvoz zlata. Toda medtem je nemška špionaža že izvedela za prenos državnega zaklada. Prav tako pa so tudi boljševiki, ki takrat še niso bili v vojski s Poljsko, zvedeli, da je poljsko zlato v Lublinu in so o tem takoj obvestili Nemce. Nemško letalstvo je torej za vsako ceno poskušalo preprečiti izvoz zlata proti Romuniji. Neprestano so bile bombardirane ceste, ki vodijo iz Lublina proti romunski meji. Končno je celo sovjetski radio pričel javljati, kje se pomika avtomobilska kolona s poljskim zlatom. Samo ponoči in z največjimi težavami se je Kocu končno le posrečilo, da je dosegel Dnjester in mesto Oraseni, ki je obmejna romunska postaja. V tem kraju je Koc takoj dal sestaviti poseben vlak, ki je zlato pripeljal do Kostance ob Črnem morju. To se je seveda zgodilo ponoči. V naslednji noči so zlato preložili na star tovorni angleški parnik, ki je še isto noč odpeljal z ugaslimi lučmi proti Bosporu. Tako niso Nemci dobili v plen poljskega državnega zaklada. — Na koncu julija je znašal poljski državni zaklad 444 milijonov zlotov v zlatu in 11 milijonov zlotov v devizah.
Poljaki pri odhodu iz Varšave
Majhna prestolnica ob severnem tečajniku
Rovaniemi ima 6500 prebivalcev Največje laponsko selišče pripada Finski
Zaradi preureditve razmer v vzhodni Evropi in zaradi rusko-ncmškega sporazuma so tudi severne države zašle v hudo zagato. Prostorninsko-po-litično pa je prav L a p o n s k a, ki je med Skandinavijo, Rusijo in severnim tečajnikom, posebno važnega pomena.
Na skrajnem evropskem severu je pokrajina Laponska, ki jo preprezajo izao^......
ainei	.	- .
ska, ki jo preprezajo enolični borovi in brezovi gozdovi, ki ob Severnem Ledenem morju prehajajo v golo tundro. Življenjske prilike so za Laponsko zelo neugodne, saj je ondi zima po 6 do 8 mesecev dolga. Zatorej spada Laponska k najmanj naseljenim evropskim pokrajinam, kjer živi — razen ob tečajniku — le po 1 prebivalec na 1 km2. Ta pokrajina je v rokah Rusije, Norveške, Švedske in Finske. Glede na razsežnost pa ima Finska nnjveč Laponske, in vprav ta država se more ponašati, da vsebuje »prestolnico Laponske«, mesto Rovaniemi.
Kakšna je ta »prestolnica«? Rovanipmi je le 5 km oddaljen od severnega tečajnika, spada torej v mrzlo cono. Kdor pričakuje, da bo zagledal tu na severu kako lepo mesto, bo prav tako razočaran kakor oni, ki misli, da je že tu prazna polarna divjina. Če dospeš poleti v lepem vremenu v Rovaniemi, si boš skoraj mislil, da si prišel v kako srednjeevropsko vas. A le sredi Rovaniemija je nekakšno vasi podobno naselje, vse druge poti in stanovanjske zgradbe so precej na slepo zgrajene. Najstarejše hiše so povsem lesene, so nizke koče, ki so vse s temnordečo barvo prcpleskane. Se-stojijo le iz enega nadstropja in pričajo o jjre-prostera življenju prejšnjih časov. Poseben znak finskih hiš sta dve lestvi; ena vodi na rob strehe, druga pa k dimniku, ki ga jc moči čistiti le z vrha navzdol. Skoraj 95 odstotkov vseh laponskih hiš ima to posebnost.
V 20. stoletju je nastalo v Rovaniemiju, zaradi vedno večjega pomena tega kraja kot prometne točke, več lesenih dvonadstropnih hiš; od teli je na nekaterih videti, da niso le bogatejše, marveč so tudi bolj okusno zgrajene. K tem novejšim poslopjem spada pošta, nekaj trgovin in gostiln, ki stojijo vse v središču mesta. V poslednjih letih se je začela vidno razvijati moderna stvarnost, da je nastalo nekaj zgradb, ki niso prav nič več v stiku s finsko tradicijo. V teli poslopjih je dobro izražena vedno večja pomembnost kraja glede na izhodišče njegovih potov k Severnemu Ledenemu morju.
Med teini stavbami je v prvi vrsti važno
Eoslopje finske turistične zveze, hotel Pohjan-ovi, ki je bil odprt leta 1936. Zelo smo bili presenečeni, ko smo dobili tu ob severnem tečajniku. sredi samih lesenih koč, v pokrajini, ki~r bi človek pričakoval le še barake in gozdove, tak lepo opremljen in dobro urejen hotel. Hotel Pohjanhovi (po naše: Severni dvor), ima lepe, svetle sobe, tekočo mrzlo in toplo vodo, električno razsvetljavo, centralno kurjavo, prostorno ve/o, lepe dvorane in elegantno teraso na strehi. l'o zunanjem videzu je hotel odlična stavba, v notranjščini pa je na razpolago vsakršna udobnost.
Mimo hotela teče široka, plitva reka Kemi, kjer se vprav ondi izliva vanj prav tako široka reka Ounasjoki. Po njej počasi plavajo množine drevesnih brunov proti Botniškem zalivu. Onkraj reke se dviga neznatni, skromno oblasti hrib Ounasvara, ki je visok le 216 m. Ta hrib ie najjužnejša točka Laponske, s či-
gar grebena moreš okrog kresa deset dni dolgo opazovati polnočno sonce. Mnogo Fincev se ob tem času pripelje v Rovaniemi.
V	poslednjem času je postalo mesto Rovaniemi zelo pomembno. Prebivalstvo je naraslo na 6500 ljudi. Porast prebivalstva je povzročil povečani promet. Od tod namreč izha ja 532 km dolga cesta do Severnega Ledenega morja. Dolgo časa je bil Rovaniemi zadnja železniška postaja finske proge, dokler niso pred nekaj leti proge podaljšali za 77 km, do Kemijnrvija, ki je prav tik polarne divjine. Razen Ledeno-morske ceste vodi še več potov iz Rovaniemija na severno in vzhodno Laponsko.
Po potih in cestah, ki vodijo iz Rovaniemija, je podnevi navadno precej mirno in tiho. Trgovine so že ob petih popoldne zaprte. Le dvakrat na leto postane tu bol j živahno; tedaj ko je na semnju. Sredi februarja in sredi junija drevi vse prebivalstvo vse Laponske semkaj, da zamenjajo meso, les, krzno in usnje za kavo in druge življenjske potrebščine. Pri tem Finci in Laponci pridno klepetajo drug z dru-dim, ker se že tako dolgo niso videli. Ob tej priliki so vse krčme polne in Rovaniemi je pravi pravcati sejmarski trg. Z vseh poslopij visijo finske državne zastave: moder križ na belem polju.
Čebele so prepodile latu
V	nekem kraju na Češkem se je v čebelnjak splazil tat, da bi pokradel zalogo čebule, ki je bila ondi shranjena. Že si je pripravil vrečo, s kakimi 100 kilogrami čebule, ko mu je zadišal med in je načel najbližji panj. Raz-srjene čebele pa so se zakadile van j in so ga prisilile, da je moral tako naglo zbežati, da niti čebule ni mogel vzeti s seboj.
Pogled na porušeno Varšavo
»Francija ima dovolj zlata za potrebe dolge vojne
»
Pariz, 10. okt. AA. Havas: Francija ima dovolj zlata za potrebo dolge vojne. Ta finančna solidnost pojasnjuje ono odločnoet, s katero je vsa država sprejela preizkušnjo, ki ji je vsiljena. Francoska banka ima blizu 2,500 ton (250 vagonov) zlata, fondi za stabilizacijo tečajev pa znašajo 500 do 500 ton. Francoska imovina v inozemstvu znaša navzlic vrnitve znatnih kapitalov v državo od meseca novembra minulega leta okoli 60 do 100 milijard frankov, kar maša blizu 2.100 ton (21 vagonov) zlata. Poleg tega bi Francija, ako bi se pokazala za to potreba, bila v stanju dobiti v inozemstvu javne ali privatne kredite. V tem oziru dopolnjuje francosko-angleško zvezo vojna in diplomatska zveza. Pri tem se lahko omeni izkušnja iz minule vo;ne. Od leta 1914. do 1919. je čisti trgovinski deficit francoske bilance mašal 65 milijard, kar znaša povprečno 13 milijard letno. Na drugi strani so znašala zavarovanja 8 milijard, portfelj francoskih vrednosti v inozemstvu 13 milijard, izdatki zavezniške voj-
ske na francoskem ozemlju pa 16 milijard frankov, Francija bo torej a svojim bogastvom tudi dolgo vojno lahko plačala. Vendar francoska vlada še daleč ne smatra, da bi vojna obstojala v tem, da se troši kapital. Francoska vlada ne bo opustila ničesar, kar bi prij>orooglo za ohranitev normalne zunanje trgovine. Položaj je v tem smislu ugoden iz dveh razlogov: V prvi vrsti je trgovinska bilanca v času, ko je nastal spopad, bila uravnotežena, poleg tega pa so zavezniki na morju veliko močnejši — ako ne celo popolni gospodarji. Prav tako je vlada sklenila odločno podpreti izvoz. Dasi Francija nima nemškega in poljskega tržišča, si je vendar ohranila vse najboljše kupce v Evropi in Ameriki. Gotovo je, da bo zvišanje uvoza povzročilo tudi zvišanje izvoza. Z zmanjšanjem potrošnje in z zvišanjem uvoza kolonialnga blaga bo Francija izvršila velike nakujje na drugi strani Atlantika. Francija in Anglija bosta zvišali svojo trgovino z nevtralnimi državami, kar jim omogočajo tako plačilna kakor prometna sredstva.
II
Kulturna nevtralnost"
Švicarski list »Vaterland« iz Luzer-na poroča v uvodnem članku: »Nevtralna država se mora v vsem svojem ravnanju popolnoma tako vesti, da je zares nevtralna. To se pravi, da je nevtralnost narodno- in državnopravno dejstvo. Ni pa kul-turno-politično dejstvo. Kulturno-politično ni nobena nevtralnost mogoča, razen če se pojem jiopolne nevtralnosti povzdigne v narodnoprav-no in državnopravno navodilo. Za demokracijo ie to nemogoče. Vzemimo to zadevo praktično. Nasproti Nemčiji in Rusiji smo povsem nevtralni in pravtako spričo Francije in Anglije. Toda kot demokratično ljudstvo ne moremo izvajati kulturno-politične nevtralnosti spričo svetovnega nazora narodnega socializma ali boljševizma. To bi bilo isto, kakor da bi prodali prepričanje svojega naroda. Narodni socializem in boljševizem tako zelo nasprotujeta našemu naziranju, da bi kaka kulturna nevtralnost pomenila, kakor da bi zatajili in izdali vso svojo zgodovino.«
Kolumba so odsloviti
Iz Newyorka poročajo: Dan Lcifa Erikso-obra, obhajajo v razi
i prvega
e odkril Ameriko. Društvo Leifa Eriksona v
na, 9. oktobra, obhajajo v raznih državah v USA kot spominski dan na prvega človeka, ki
llinneapolisu je poslalo v parlament prošnjo, naj bi v januarju leta 1940 proglasili 9. oktober kot splošni državni praznik Združenih ameriških držav. Saj, tako pravijo, ni dandanes dobenega dvoma več, da Amerike ni odkril Kolumb leta 1492. amnak jo je že leta 1000 odkril norveško-islandski Wiking Leif Erikson.
Naravno zaklonišče za 25.000 ljudi
Iz Amsterdama poročajo: Občina Valken-berg v nizozemskem Limburgu ima največje zaklonišče na svetu, ki je hkrati tudi več sto let staro. To je naravna podzemska jama, ki so vhod vanjo še razširili in popravili. Prostor za bivališče ljudi obsega kar 46 hektarjev. I o zaklonišče nudi stoodstotno varnost, ne sarno spričo plina in granat, marveč tudi spričo
Parada nemških čet v Varšavi na Trgu Pilsudskega
bomb največjega kalibra. Podzemski labirint
ie razdeljen na 90 oddelkov, v vsakem oddel-u pa je prostora za 5 do 98 oseb, kar je skupaj za 5000 oseb. To število pa se da v skrajni sili še petkrat povečati. Že prejšnji rodovi so tu iskali in našli zavetje. Takrat, ko se je dežela borila zoper Francoze. Iz teh časov izvirajo tudi podzemski hlevi, ki so njih ostanki še vidni, in pa popolnoma ohranjena zasilna cerkev. — Takih zaklonišč pa tudi v naših krajih ni mulo, dasi niso tako obsežna.
Kranj
Nesreča. Na cesti med Škofjo Loko in Zab nico sta jx>stala žrtev prometne nesreče prof. Potočnik iz Kranja in njegov tovariš prof. Dobro-voljec. Nasproti 6ta si vozila jioštni avto, ki je vozil po sredi ceste, in pa kamijon, ki se je držal desne strani ceste. Na ovinku sta se srečala in kamijon je zavozil nekoliko bolj na rob ceste. V istem ovinku pa sta bila na ovinku tudi prof. Potočnik in njegov tovariš. Avto je oba zbil v obcestni jarek, kjer sta obležala nezavestna. Prof. Potočnik je dobil precejšnje poškodbe po nogah in poškodovan ima prsni koš. Njegov tovariš je bil težie poškodovan. Oba sta bila odpeljana v .	bolnišnico v Ljubljano. Obema želimo,
da bi čimprej okrevala.
Delo na savskem mostu. Zdaj sta že skoro popolnoma dograjena hodnika na obeh straneh mostu. V prihodnjih dneh ju bodo zalili z asfaltom. Cestišče je na eni strani že položeno s kockami in je sedaj na vrsti še druga i>olovica. Vsa dela bodo končana že koncem tega meseca.
Regulacija Jelenovega klanca dobro napreduje. Odstranili so že dve hiši, da so lahko s tem povečali cestišče, zgradili so tudi oporne zidove. Z zasipanjem bodo kmalu končali. Ves klanec do biva že svojo končno obliko.
Ptuj
Avtomobilska nesreča. V nedeljo proti pol noči je vozil v smeri od Sv. Vida proti Ptuju neznan avtomobilist. Avto, ki je imel številko 2—912, je drvel s precejšnjo brzino, kar ga je pri gradu Turnišu naenkrat zaneslo na levo stran ceste naravnost v drog za električno napeljavo. Sunek je bil tako močan, da se je drog dvakrat prelomil, kar ie povzročilo prekinitev električnega toka, tako da je bil Tur-niš brez luči. Avto je pri tem vrglo na travnik, kjer se je prevrnil. Prednji del avtomobila je čisto zdrobljen, prav tako tudi streha. Šoferju se ni nič zgodilo. Nesreča je nastala zaradi napake v motorju.
Dramsko društvo v Ptuju bo začelo letošnjo gledališko sezono v petek, 13. oktobra s Sofoklejeviru »Kraljem Edipom«. V sezoni 1939-1940 so na sporedu predvsem dela iz svetovne literature, ker so bila v pretekli sezoni pretežno domača.
Poslopje »Vinarije«, ki ga je pred kratkim kupila Vinarska zadruga v Ptuju, sedaj preurejajo in prezidava jo. V njem misli imeti zadruga svojo centralno klet. Dela hitro napredujejo pod vodstvom predsednika zadruge c Groblerja, župnika od Sv. Barbare v Halozah Za zadrugo je med vsemi vinogradniki velik' zanimanje.
Sv. Jurij ob Taboru
Lastovke. Po časopisih smo brali, da so št pred tednom videli po nekaterih krajih zapo znele lastovke. K temu moramo porofati, dn so se pri nas v veliki množini zbirale še dne 7. oktobra. Videli smo jih še danes zjutraj, to jc 9. oktobra.
Tchtnlca. Občinski odbor je s pomočjo prostovoljnih prispevkov posestnikov postavil novo moderno mostno tehtnico. Tehtnica stoji v Ojstriški vasi tik ob ccsti. Jc to zelo hvalevredna zamisel občinskega odbora, ker prej ni bilo tchtnice in so morali kmetje živino in pa drugo tehtati v Sv. Petru,
§
MALI OGLASI
V matih oglatih volja vsaka beseda 1 din; tenltovenjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vislic« po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
prlloiltl znamko.
lir.
Poklicni šofer
trezen, nekadilec — Išče zaposlitev k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »šofer« St. 15965.
Dekle
staro 30 let. zmožno samostojne kuhe ln vsega gospodinjstva, išče službe pri mali družini, najrajši v Celju ali okolici. Ponudbe podružnici »SI.« Trbovlje pod »Zvesta« -16.237.	(a
iluibodobe
Krojaški pomočnik
veš« moškega in damske-ga dela se takoj sprejme pri Goriear, Sv. Petra c.
Hlapca
za vsa dela sprejmem. -Anžič, Moste, Pot na Fužine 4.	(b
Prodajalko
IšSe trgovina me«, blaga na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v upravo »Slovenca« pod »Štajersko« 16.152. (b
Pouk
Citre poučuje
temeljito E. Mesgolits •— Jurčičev trg 2/I1I. (u
Strojepisni pouk
Večerni tečaji oddelki od pol 7—8 in od pol 8—9. Vpisovanje dnevno, pri-četek 13. oktobra. Chrl-stofov učni zavod, Domobranska cesta 15. (u
I
Glasba
Lep klavir
zaradi obolenja prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.281.	(g
Gumbnite, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur 'ino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Franiifkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Zaslužek
Privatnikom,
restavracijam, kavarnam se priporoča šivilja za likanje ln krpanje perila in oblek. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Soliden zaslužek« 16.287.	(a
Kupimo
Božična drevesca
lepe emrekce, 2000 kom. po 1 m, 2000 kom. po 1.60 metra, 1400 kom. po 2 m ln 600 kom. po 3 m - ponudite Bandur M. Mirku, Pančevo.
itanoianja
Stanovanje
komfortno, 4 sobe, 2 veliki (4X5) in 2 srednji (4X4) Iščem za takoj ali 1. november v vili ali pa manjši posebni zgradbi, po možnosti z vrtom; najrajši v Rožni dolini ali okolici, na Mirju, za Bežigradom ln v bližini domobranske vojašnice. -Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Dober in točen plačnik« 16.289.	(c
ZAHVALA. Najprisrčneje se zahvaljujem vsem, ki so mi ob priliki prebridke izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, očeta, gospoda
EMILA KRAMERJA
sodnega svetnika
stali ob strani ter mi lajšali bridke ure. Posebno zahvalo pa izrekam gg. zastopnikom okrožnega sodišča, stanovskim tovarišem za spremstvo na zadnji poti, vsem darovalcem lepega cvetja in vencev ter končno vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje.
Maribor, dne 10. oktobra 1939.
Žalujoča žena Pavla in sinček Milko.
Zahvala
Vsem, ki so nas ob bridki izgubi naše preblage mame, tetke in svakinje, gospe
Marije Rakun
kakorkoli tolažili, izrekamo tem potom najglobokejšo zahvalo za pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja. Zahvaljujemo se banovinskemu zdravniku g. dr. Arhu za zdravniško pomoč in lajšanje trpljenja v njenih zadnjih trenutkih. Posebna zahvala pri pogrebu preč. gg. duhovnikom, g. dekanu msgr. Požarju za tolažilne besede ob odprtem grobu, in vsem, ki so z venci in cvetjem in z mnogoštevilnim spremstvom na zadnji poti počastili spomin naše blage pokojnice.
Št. Janž, dne 8. oktobra 1939.
Globoko žalujoči otroci.
Prodamo
Suh rezan les
orehov, hruškov ln gabrov prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.288, (l
Pozor I Pozor!
Telefon 27-0« Žagana lepa bukova drva
1 m* Din 100"-. dostavljena na dom. Ia trb. premog po
najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba
VELEPIC Ljubljana Vil, Jemejeva 25
Prima orehi
tanke lupine, 50 kg 240 din; Jedrca 10 kg 185 din, Ia. suhe češplje, zaboji 10 kg 68 din, vreče 60 kg 210 din, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(l
^ Prioj ^
koks, drva nudi I. Pogatnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postralba brezhibna
Dokolenlce, nahrbtniki, aktovke, kovlege
IHRfllBOR, Aleksandrova 13
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje TELEFON STEV. 25-73
Poizvedbe
Izgubil se je
istrljanskl brak z imenom Abl in ima pasjo znamko št. 626. Odda naj se ga proti nagradi na Jegličevi cesti 15. (o
^troški kot/ček
SLON SAMBO
(83) Dva mornarja sta stopila na suho in se približala fantoma. »Glej ga zlomka, kakšna špasna spačka sta tole! Takih uhljev še svoj živ dan nisem videl,« je vzkliknil prvi mornar, medtem ko jo je drugi od strahu kar popihal. »Pozor, — kača!« je zavpil tretji, in urno so mornarji fanta zvlekli proč, saj seveda niso mogli ničesar vedeti o prijateljstvu med fantoma in to kačo. »Lepo zahva-ljena, pridna kača!« je zaklical Jan, obrnivši se še h kači.
(84) »Še dobro smo jo odnesli,« so dejali mornarji, »le kakšna velikanska kača je bila to!< —< »Aha,« je rekel kapitan, ko sta dospela fanta na krov, »torej vidva sta tista dva tiča, ki ju policija povsod išče! To je pa ko nalašč, ker plove naš parnik baš v domovino.« Fanta sta javkala, češ da morata Samba poiskati, a kapitan ju je 'zavrnil: »Storiti moram svojo dolžnost.«
Objave
Pozor!
Podpisani vljudno prosim dotlčnega gospoda — mislim, da je bil žel. uradnik — ki jo bil nekako v začetku septembra 1.1. na izletu v Prekmurju z neko damo (blondlnko) ter je zaradi Izgube ori-jentacije prišel na Hodoš in si ob tej priliki ogledal državno mejo, da mi pošlje svoje točen naslov. Njegov naslov ml je nujno potreben in mu bom za to uslugo vedno hvaležen. — Jakob Ogrlnc, podpregl. fin. kontrole, Hodoš, Prekmurje. (e
Umrla je naša ljubljena
TEREZIJA KRANJC
dne 10. oktobra, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 12. oktobra ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1939.
Žalujoči ostali.
Čitajte in širite »Slovenca«!
V imenu vseh sorodnikov naznanjam žalostno vest, da nam je umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš ljubljeni oče, gospod
Bazilij de Cecco
Pogreb bo v četrtek, 12. oktobra 1939 ob 8 zjutraj na farno pokopališče na Prežganjem.
Prežganje, dne 10. oktobra 1939.
Zinka de Cecco, trgovka in gostilničarka, hči.

Arnold Fredericks:	3
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolenc.
»Po vsej priliki. Šlo bo za zelo velike vsote. Kakor vem, do sedaj še niso začeli z nika-kim izsiljevanjem. Taki lopovi navadno čakajo en teden ali dva in se le takrat javijo, da bi nesrečne starše že bolj omehčali za plačilo odkupnine^
»Tako je. Tako navadno delajo. Sramota. Za takega lopova so tudi vešala premehka kazen.«
»Jaz sem istega mnenja. Mislim, da razumete čustva g. Stapletona.«
»Razumem. Že potu je v Pariz, kaj ne?«
»Pri stvari je ta nesreča, da pred soboto ne more storiti tega. Jutri je četrtek... tri dni mora tu biti! Na kocki jc mnogo milijonov... To je delo, katerega je delal že mesece. Seveda osebno bi mu to ne pomenilo ničesar, ker gre za otroka; ozirati pa se mora na stranke, na ljudi, ki so mu zaupali svoj denar. Nobene možnosti ni, da bi pred soboto odpotoval. Prosi vas, da bi prej potovali. Prva ladja gre jutri zjutraj. S to bi lahko potovali. Danes ponoči bi se lahko pogovorili o podrobnostih. Dasi je to utrudljivo.« Naglo je pogledal na uro. »Sedaj je šest. Vlak s spalnim vozom gre komaj ob polnoči. G. Stapleton je pristal na to, da potujeva s posebnim vlakom. Ako takoj odrineva, sva ob enih ponoči v Newyorku.«
Duvall je z duševnimi očmi videl bližnjo sveže zorano zemljo in jc nagubal čelo, ko je mislil na jutrajšnji posel. Toda tu gre za človeka, lahko bi celo rekel, za prijatelja: prijatelja. ki mu je v začetku prejšnjega delovanja v veliki meri pomagal in ki ga prosi pomoči, ko gre za življenje in smrt.
Odločitev je tu težka. Žalost se ga je lotila, ko je pomislil, da bo moral zapustiti ženo,: Ako odide, bo Gracija tu že pazila na delo. Vedel je, da bo žena v teku njegove kratke odsotnosti s pomočjo nadzornika in ljudi opravljala delo. Prepričan je bil, da bo lc kake tri ali štiri tedne odsoten.
V razmišljanju ga je Ilodgman prekinil.
»G. Duvall, ali pridete!* G. Stapleton vas potrebuje. Brezpogojno zaupanje ima v vas. Ve, da vi dobro poznate Pariz... saj ste tudi tam dovolj delovali. Prepričan je, da nazaj dobi sina, ako prepusti zadevo domačemu človeku. Do tujih detektivov nima zaupanja. Zelo" želi, da bi takoj odrinila v Pariz. Brez uspeha se ne morem vrniti.«
Ilodgman je bil nervozen in je glasno ter resno govoril. In tako se je zgodilo, da niti on, niti Duvall nista zapazila, da se je Gracija bližala in je obstala med odprtimi vrati, ki vodijo v hišo.
Predno je mogel detektiv odgovoriti, je Gracija nemirno vprašala:
»Rihard. o čem je govor?«
Duvall je vstal, predstavil obiskovalca ženi in prosil Gracijo. da se vsede. Potem je v kratkih besedah podal zadevo, ki mu jo je pravkar sporočil posetnik.
»Mislite na ubogo mater, ki je sama v Parizu!« je dodal Ilodgman. »Mislite na njeno bol... njen strah. Dobro razumem, kaj je to, kar sedaj od g. Duvalla prosimo, da vas... zlasti v teh tednih ... pusti samo, toda ... gre za Stapletonovega edinca, šestletnega fantka. Si lahko predstavljate, kajne, kako ga to tare!«
Gracija je prikimala.
»Da, razumem to,«_je odgovorila zamišljeno in se obrnila k možu.
»Kakega mnenja si ti?« jo je vprašal on.
»Mislim, da bi moral iti.«
Ilodgman je skočil s stola in zgrabil Gracijo za roko, vedel je, da je to odločitev.
»Gospa Duvall, iz srca vam izrekam zahvalo, tako v imenu g. Stapletona, kakor v svojem. Vaša odločitev bo žela pri njem hvaležno priznanje... nikoli ne bo pozabil, da ste pristali na to ločitev.« Nervozno je zopet gledal uro; poznalo se mu je, da se je precej pomiril. »G. Duvall, najbolje bo, ako takoj greva!«
Ta se je dvignil.
»Čez nekaj minut bom pripravljen za odhod, g. Ilodgman. Eno in drugo še moram povedati ženi.«
Ženo je prijel za roko in jo peljal v hišo, medtem pa je Ilodgman nemirno hodil po verandi gor in dol.
Richard je s tem razgovorom kmalu končal. Oba sta čutila, kako se njima krči srce ob tej nepričakovani ločitvi in tako mislita na nevarnosti, nasproti katerim Richard najbrž gre.
»Ne ostaneš dolgo,« se je skušala potolažiti žena. »In v tem kratkem času bomo držali vse v največjem redu.«
»Vem,« je rekel Richard in je pritisnil k sebi ženo. >To mi je najmanjša skrb. Toda, da moram tebe pustiti...«
»Kar se mene tiče. si laliko miren,« ga je tolažila žena in je junaško zatrla solze. »Tu je stara Lucija, vrli Turner, Roza in Janez. Ti pa nasprotno bodi previden, slišiš.. in... in... se kmalu vrneš, kajne, prav kmalu?«
»To je vendar naravno, moj srček. Kakor hitro bo le mogoče. Sedaj pa hitro pripravim najpotrebnejše stvari.«
Četrt ure pozneje je Gracija na verandinih stopnicah stoje gledala za drvečim avtom, ki je odbrzel in je bil kmalu viden šele kot majhna rdeča točka. Večerilo se je. V jezeru pod travniki so žabe strašno rcgljale. Gracija se je stresla in obdalo jo je čustvo neutolažljive za-puščenosti. Na stol se je zgrudila in jokala. Dan pa, ki je položil dolgo belo glavo med ženine roke, ji je lizal solze.
Gracija je slišala, kako je Lucija, stara črna kuharica, pri delu v kuhinji pela; Turner je zunaj sedel na klopi in je mrmral zraven spremljavo. Vse je vplivalo zelo mirno — toda tako prazno, sedaj, po Richardovem odhodu! Gracija je božala psa po ozki glavi.
»Dan, vse storimo, kar je mogoče,« je dejala in vstala, da bi šla v hišo.
Naenkrat je zaslišala daleč na cesti brnenje avta. Ali je Richard, ki je mogoče pozabil kako stvar?
Napeto je skušala prodreti mrak, medtem da je zadrževala psa, ki je renčal.
Pri tem je videla, da avto ni rdeč; to torej ni Richard. Ravno se je hotela vrniti v hišo, ko je videla, da avto, ki se je naglo bližal, zavije na pot proti hiši. Gracija je prižgala električno luč na verandi in čakala; pes, ki je jezno naježil dlako, je stal poleg nje.
Še predno se je zavedla, da je avto obstal, se je prikazal nepoznan človek.
»Gospa Duvall?« je vprašal kratko; izgoi vorjava je izdala narodnost.
»Da,« je odvrnila žena.
»Ali lahko govorim z možem?«
»Ni doma.«
Tujec, ko da je osupnil.
»škoda, gospa, toda moram počakati, do* kler se ne vrne.«
»Ne vrne se. Odšel jc na dalje časa.«
»To je res nesreča!« Dozdevalo se je, krt da se je tujec v največji meri varal. »Ali'smem vprašati, kje ga dobim?«
»Težko, da bi bilo to mogoče.« Gracija nI
min niiimunlčo ttnl in rL k: i.. 1-.. _____,J_1.
kazala najmanjše volje, da bi tujcu povedala, kam je šel mož. Prav dobro je poznala vsakovrstne zvijače tega poklica. »Sedaj ga ne boste mogli dobiti!«
Naredila je gib, ko da hoče zapreti vrata in na ta način končati pogovor.	,
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
»UBI1ANA
Ob 5 letnici smrti kralja Aleksandra I.
Ob priliki 5 letnico tragične smrti pokojnega kralja Aleksandra I. Zfdmitelja je ljubljanska radiopostaja 9. oktobra 1939 zvečer od <>0 do 22 oddajala spominski večer na čast pokornemu kralju. Program spominskega večera ie sestajal iz visoko kulturnih, pevskih in orkestralnih točk. Takoj po začetni pesmi »Ecce homo« od prvega slovenskega skladatelja Ga-llusa-Petelina je sledil reproduciran govor pokojnega kralja Aleksandra, ki ga je imel tik pred svojim potovanjem v Pariz v Sofiji. V tem govoru je pokojni kralj postavil program bratskega sožitja med slovanskimi narodi na Balkanu, posebno med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po reproduciranem govoru pokojnega kralja, ki so ga po javnih lokalih ljudje poslušali z vso spoštljivostjo in ganjenostjo, je imel o pokojnem kralju in njegovih zaslugah za našo očetnjavo krasen spominski govor ljubljanski župan dr. Jure Adlešič.__^^^^^^
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-viH, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Rež. po min. soc. pol, »n n. edr. S-br. 15.485. 25. V.3S.
1 Inavguralna služba božja. V četrtek ob 8 zjutraj bo v stolnici služba božja za začetek akademskega šolskega leta. Molitev k sv. Duhu m sv. mašo bo pravil prevzv. g. škof dr. Gr. Rozman. Iv udeležbi vabimo vse univerzitetne profesorje in na-stavnike ter slušatelje vseh fakultet.
1 Telefonske naročnike avtomatske telefonske centrale Ljubljana vljudno opozarjamo, da poteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine za IV. četrtletje 1939. Telefoni, za katere naročnina ni poravnana do označenega roka, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika izključiti začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati pristojbino 100 din. Ček. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene dne 14. septembra t. 1. v slučaju, da je pa naročnik položnico izgubil ali založil, reklamira lahko višino dolžne naročnine pri pošti Ljubljana 1, telefon 43-11.
1 Stalni posetniki, abonenti našega Narodnega gledališča, so se v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so abonmani: Premierski, Red Sreda in Četrtek ter A zaključeni, ker so polno zasedeni. Zato ije uprava otvorila še Red B, za katerega sprejemajo priglase po običajnih pogojih v pisarni blagajne dramskega gledališča dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je za 10% cenejši kakor so premierski in stalna abonmana Sreda m Četrtek. Predstave so tudi za red B prav iste, kakor za vse ostale abonmane. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav.
1 130 letnico rojstva Matije Majer Ziljskega bo proslavila Prosvetna zveza v petek, 13. t. m. v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer. Matija Majer Ziljski je bil rojen v Ziljski dolini m se je zlasti udejstvoval na polju panslavistic-nega gibanja. Bil je v ozkih stikih s Prago in Moskvo. Njegovo življenje in delovanje bo gotovo zanimalo ne samo koroške Slovence, temveč tudi cenj. občinstvo iz Ljubljane. Na. ta prosvetni večer že sedaj vabimo cenj. občinstvo in prosimo, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice, ki so na razpolago v trgovini Sfiligoj na frančiškansko cerkvijo in v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta št. 7.
1 Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, 11 oktobra, ob osmih zvečer bo imel g. inženir Črto Nučič v dvorani Rokodelskega doma, Komen-skega ulica 12, svoje tretje predavanje o obrambi pred letalskimi napadi. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Prva dijaška predstava v drami. V petek, 13 t m. ob 15 popoldne bodo v drami uprizorili Karel Piskorevo komedijo »Velika skušnjava«. Karel Piskor je znal z osvajajočo vedrostjo narisati to delo, ki je zmagalo na vseh odrih, kjer je bilo igrano. Staro, a vendar aktualno temo o boju poštenosti z nepoštenostjo je prikrojil po svoje, sodobno in neverjetno in tako je nastalo delo, ki mu vse ploska.
1 Veliki umetniški plesni večer članov »Balets Russe de Monte Carlo«, našega rojaka Maksa Kttr-bosa in Irene Litvinove bo v ponedeljek, 16. t. m. ob osmih v Operi. Na sporedu so skladbe: Bee-
thovna, Chopina, Debussyja, Webra, Sibeliusa, Straussa, Saint Saensa, Novaka in potpurija slovenskih in ruskih narodnih pesmi.
1 Šempetrska prosveta ima drevi ob osmih predavanje g. Bedrača o zaščiti pred zračnimi napadi. Člani in prijatelji k pomembnemu predavanju vljudno vabljeni.
1 Mladei FO Sv. Peter imajo drevi ob pol 7. v društveni dvorani prvi redni sestanek s predavanjem, ki naj Be ga sigurno udeleže. Novi mladci vljudno vabljeni I Vodja.
*1 Bilanca zemljiške knjige za avgust. Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča nam kaže za avgust prav zanimivo bilanco. Ljubljana z okolico je postala v avgustu glede obremenitev in razbremenitev aktivna, da rabimo gospodarsko-trgovski izraz. Avgusta je bilo na raznih nepremičninah v mestu in okolici izbrisanih mnogo več golgov, kakor pa vknjiženih posojil in kreditov. Pri zemljiškoknjižnem uradu je bilo avgusta zaznamovanih 195 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede vseh, od raznih denarnih zavodov danih posojil in kreditov v skupnem znesku 24,412.726 din, v juliju je bilo 167 predlogov za skupno posojilno vsoto 12,871.305 din. Avgusta so bila vknjižena mnoga večmilijonska posojila, tako posojilo, ki ga je dobila mestna občina ljubljanska pri OUZD v znesku 4,000.000 din. Izredno mnogo posojil je bilo vknji-ženih v zneskih od 50.000 do 500.000 din. Avgusta pa je bilo dalje pri omenjenem uradu zaznamovanih 54 predlogov za izbris raznih plačanih posojil in terjatev pri mnogih nepremičninah v mestu in okolici za skupni znesek 26,513.824 din. Prav poučno je dejstvo, da je bil izbrisan hipotečni dolg v znesku 25,000.000 din. Kakor znano, je bila v letih okoli 1922 do 1923 ustanovljena v Ljubljani družba z o. z. »Ljubljanski dvor«, ki je nakupila veliko zemljišče pod vi. št. 619 k. o. Peterske predmestje. Tu je bila zgrajena palača, ki jo je pozneje 1. 1927. prevzela železniška uprava in ki je še zdaj lastnica tega dvora. Železniška uprava je pri Drž. hipotekami banki najela posojilo 25,000 000 din, ki je bilo sedaj popolnoma plačano in je Drž. hip. banka 8. avgusta t. 1. izdala zadevno pobotnico, na podlagi katere je bil dolg izbrisan.
1 Naval na bolnišnico kar nič ne poneha in je število bolnikov doseglo že štev. 27.000 in še nekaj čez. Čas bi že bil, da bi kirurgični paviljon, zaradi katerega je preteklo že toliko črnila, končan. S tem bi bilo prav kirurgične-mu oddelku, na katerem spita v mnogih primerih po dva bolnika skupaj in je to postala že nekaka navada, precej pomagano.
1 Po stopnicah je padel. Ko je šel lesni strugar Janotka Alojz po stopnicah v svoje stanovanje, mu je nenadoma spodrsnilo in je zletel po strmih stopnicah navzdol tako nerodno, da si je polomil nekaj reber. Ker je
Eoškodba težjega značaja, je moral tudi on v olnišnico.
1 Tatvine koles iz dneva v dan. Zdi se, da
letošnjo sezono sploh ne bo konca kolesarskih tatvin. Ne mine dan, da ne bi bilo policiji prijavljenih nekaj ukradenih koles. — Izpred no-
HONOLULU
Ljubezen, flirt. smeh in zabava! Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Prekrasen film, poln zelo napetih prizorov iz življenja pilotov — najdrznejših vitezov zraka! Težki in vedri trenutki iz junaškega življenja teb ljudi! KINO UNION, lel. 22-21
ve palače »Slavije« na Dunajski cesti je bilo Jakšetu Martinu odpeljano svetlosivo kolo znamke »Astral« z dirkalnim krmilom, skoraj novo, vredno 1000 din. — Ključavničarju Ravnikarju Ernestu je bilo ukradeno izpred vino-toča Potokar za Bežigradom moško kolo »Ad-ler«, vredno 1000 din. — lz shrambe kina Sloge v Kolodvorski ulici pa je Kranjcu Zorislavu izginilo kolo znamke »Vittler«, vredno 900 din.
1 Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesccu avgustu: 100 din; zlata damska ura starega 6itema sključems zlata zapestnica s podolgovatimi čletli; srebrna zapestna ura z arabskimi številkami na U6njatem traku; zapestna moška crom-ura, znamke »Thiel«; mal zapestna ura iz niklja na črnem traku; zlato nalivno pero s 6ivimi črtami; denarnica v obliki podkve z 20 din; rjava denarnica s 34 din, 50 cent., svetinjica in druge malenkosti; modra denarnica z 9 din in 6vilo za vezenje; rdeča usnjata denarnica z 102 din; rjava usnjata denarnica z 71 din 25 par, izkaznica in stari avstrijski kovanec za 10 vinarjev; rjava usnjata denarnica s 64 din, 2 ključa in železniška delavska tedenska karta za vožnjo Zalna-Ljubljana; črna ročna torbica z 10 din, bele rokavice, robec, 3 ključi, zrcalo in škarje; železna mreža za stroj; modra celuloidna se6alka za kolo; naočniki v črnem etuiu; železniška legitimacija na ime Avguštin Clemente; baržunasta jopica rdeče barve; 4 otroške srajčke, hlačke, 2 plenici, otroško ogrinjalo, oblekca in povoj; rjava aktovka; krstni list na ime Albin Kodrič; vložna knjižica hranilnice na Igu na ime Janez Novak; delavska knjiga na ime Suljo Abdič. — V železniških vozovih 60 bili najdeni tile predmeti: 42 dežnikov, 15 palic, solnč-nikov, 41 klobukov, 5 slamnikov, 9 čeipc, 24 jopic, 4 pare rokavic, 15 plaščev, kopalne hlače, damska kopalna obleka, moški površnik, 8 suknjičev, nov čevelj, 2 para čevljev, dežnik, jopica, klobuk in trije zavitki, pokvarjen dežnik in palica, dam-6ki dežnik in čepica, dežnik in baretka, 9 kovče-gov z razno vsebino, 4 nahrbtniki, 12 aktovk, zavitek steklenic, zavitek steklenine, zavitek moške pbleke, zavitek z aktovko in steklenicami, zavitek deškega perila, zavitek perila, zavitek umazanega moškega perila, zavitek gramofonskih plošč, zavitek kozarcev, zavitek dekliške obleke, zativek otroške obleke, zavitek damskih klobukov, zavitek železnih palčic, zavitek obleke, zavitek dam-ske obleke, karton damskih klobukov, zavitek s 3 damskimi slamniki, zavitek damskega blaga, zavitek cigaret, moške hlače, moško perilo, 2 ruti, dekliško krilo, pasji bič, kos sira, 2 naočnikov, ščipalnik, črpalka za kolo, 2 košari, košara praznih steklenic, 2 termos steklenici, 2 zaboja orodja, uzda, vreča z blazino in preprogo, vrč za mleko, šah, rezilo, podglavnik, 2 knjigi, fotoaparat, bankovec za 100 din, denarnica s 5.75 din, denarnica s 167.25 din, denarnica s 17 din, denarnica 6 25 din in 3 ročne torbice.
K	□	«11	S MARIBOR
Če ima služkinja ključe do blagajne...
Tezenski orožniki so pojasnili zanimivo tatinsko zadevo, ki je že nekaj časa razburjala prebivalstvo vasi Zrkovci pri Pobrežju. Posestnik Anton Šlamberger je dobil pred nekaj dnevi zavarovalnino v znesku 18.000 din za zgorelo poslopje. Šlamberger je denar shranil v majhni ročni železni blagajni, ki jo je imel v omari v spalnici. Mislil je, da je denar na varnem ter ga ni hodil štet. Te dni pa je zvedel od svojega soseda, da je služkinja, 25 letna Genovefa Majhenič, v gostilni Sagadin kupila liter vina ter ga plačala s tisočdinarskim bankovcem. V gostilni je pripovedovala, da so jo poslali po vino neki lovci, ki so ji dali denar. Šlamberger je potem šel štet svoj denar, pa je opazil, da mu manjka tisočak. Šele tedaj se mu je posvetilo, da mu služkinja, ki je služila pri njem že dolgo vrsto let, izmika denar. V teku let je ugotovil, da mu je zmanjkalo že 7000 din, pa je dosedaj vedno dolžil svojo ženo, da mu je ona skrivaj jemala denar. Zaradi tega so nastali v družini hudi prepiri ter se z ženo nista že dalje časa razumela. Lansko leto je Šlambergar prodal vole za 4000 din, pa mu je čez nekaj dni zmanjkalo iz blagajne 2000 din. Zopet je tedaj osumil svojo ženo, nihče v hiši pa ni slutil, da krade denar domača služkinja. Pač jim je postalo sumljivo, da je služkinja tolikokrat vinjena. Vsako jutro je namreč vozila na kolesu
Ameriška Slovenija moli za domovino
Še je zdrava, žilava, polna narodnega življenja ta naša »umirajoča« ameriška Slovenija tu daleč daleč za velikim oceanom. Še je ziv in delovni sestavni del matere Slovenije, na katerega še lahko računa za vsako pomoč in sode ovanje. Veliko, zelo veliko je že naredila ameriška Slovenija za mater domovino. Skozi nad petdeset let že krepko pošilja visoke vsote svojih žuljev domov, da rešuje streho nad glavami propadajočih družin sorodnikov, da rešuje slovenske grunte, da plodi naše denarne zavode, našo trgovino in obrt, da podi stradanje od hiš. Proslavila je slovensko ime v najmogočnejši državi sveta tako, da je mati lahko ponosna nanjo in na njeno veliko delo. Veliko številnejši in mogočnejši narodi ne morejo pokazati toliko velikih mož, kakor so Baraga, Pire, Buh, Trobec i. dr., kakor ravno ameriška Slovenija. Zato ni čuda, da je še vsa polna ljubeče skrbi do domovine tudi še danes, ko se sicer vrste pijonirskih izseljencev redčijo, toda na njih mesta pa stopa ameriška mladina, vsa živa, čila m mlada, pa tudi zavedna.
Da je temu res tako, se kaže posebno jasno te dni, ko po drugi Evropi zopet grme topovi, ko se države majejo, vsi narodi, zlasti manjši tresejo pred tem, kar ima na nje priti. Zlasti danes se pojavlja mogočna zavest narodne skupnosti, skupnosti' krvi in zibeli med starimi in mladini in lahko trdim, da vsa ameriška Slovenija s strahom gleda na črne oblake nad Evropo - se vprašuje, »bo vihar prizanesel materi? Bo Jugoslavija mogla ohraniti svojo nevtralnost? In če ne, kaj bo ž njo? Kaj bo z njeno svobodo in neodvisnostjo?«
In tako se je na delavski praznik 6. septembra zbrala razmeroma zelo velika, do tisoč bro-ječa množica ameriških Slovencev iz vseh naselbin
srednje Amerike okrog Chicaga v Mihvankee na Sveti gori (Holy Hill) pri Milwankee k velikemu letgemu romanju, k Mariji, materi žalosti in trpljenja. Zato pa k materi tolažbe in pomoči letos zlasti z namenom, da prosi Marijinega varstva za mater domovino. Pod varstvom vseh svojih duhovnikov so se pripeljali od blizu in daleč in Imeli tam slovensko službo božjo v ta namen. Kakor v vsej slovenski tisočletni zgodovini, v vseh težkih dobah našega narodnega življenja, naj se slovenski narod tudi te dni zbira okrog svoje kraljice in kliče: »Marija k Tebi, samo k Tebi, uboge reve slovenske mi zapuščeni vpijemo.« Vi doma danes gotovo delate isto. Ameriška Slovenija se je na tej gori ta dan združila z Vami, združila svoja srca, svoje mile prošnje za varstvo domovine. Slovesno sv. mašo je imel novomašnik g. Čepon iz Jolieta in pridigar je bil podpisani. Takoj po slovesni maši so bile pete litanije. Da ste čuli te zaupne prošnje k Mariji v lepih pesmicah, kako so napolnile mogočno cerkev iz vseh navzočih slovenskih src! Oinjeni bi bili, kakor smo biti vsi navzoči. Kar potolaženi smo šli s hriba v trdni zavesti, da Marija slovenskega naroda tisoč let ni zapustila, da ga tudi sedaj ne bo, pa naj se zgodi, kar hoče. Marija ne bi bila mati, če bi tako zaupnih klicev in prošenj svojih slovenskih otrok ne usllšala. Nam se tu ni treba bati viharjev. Varni smo. Toda šlo je samo za te, mila in lepa domovina, za te, ki si tako vsa Marijina, česar ne moreš zatajiti, tudi če bi hotela. Tvoje cerkvice po gričkih bi kričale, če bi ti molčala, ali celo tajila. Zato nas je vse prešinilo novo trdno zaupanje v Marijo, nova narodna zavest, pa tudi novo navdušenje za vse žrtve in vso ljubezen do tebe, mati domovina. Ne, še smo eno, še smo celota in še bomo šli skupaj V boj, če bo treba Ameriška Slovenija ne bo molčala, temveč delala, žrtvovala, trpela in molila, pa naj se doma zgodi karkoli. Marija je z nami! To je povedala jasno nam in vam Sveta^ gora pri Milvvaukee letos na delavski praznik. — P. K. Z.
občinski revež Jakob Zak. Ogenj je zajel z veliko naglico kočo, ki jo stara že nad 100 let ter malo gospodarsko poslopje, klet, hlev in llstnjak. Stari Žak je tedaj spal v gorečem j>oslopju. Ker je mož močno gluh in slaboten, je tako trdo spal, da ga ni niti prasketanje ognja zbudilo ter bi bil gotovo zgorel, če ga ne bi bili v zadnjem hipu rešili sosedje. Morali so s silo razbiti že goreča vrata, da so odnesli starčka iz plamenov. Revežu je ogenj uničil še to skromno imovino, ki jo je imel ter 140 din gotovine. Ogenj je nastal od cigaretnega ogorka, ki je padel med slamo.
m Zagoneten beg od doma. Na policiji je Javila postrežnica Alojzija Cerer iz Smetanove ulice 48, da je izginila njena 25-letna hčerka. Bila je delavka v neki tekstilni tovarni. Ko je bila na delu, je prišla v r>onedeljek zjutraj po njo neka tovarišica ter ji je dejala ,da je mali hudo zbolela ter mora takoj domov. Mojster jo je pustil iz tovarne, potem pa je zmanjkala za njo vsaka sled. Istočasno je izginiia Alojziji Cerer iz stanovanja tudi ročna torbica, v kateri je imela šest zastavnih listkov ter uro z dvema verižicama.
m Še šest vlomov priznal. Kakor smo že poročali, so prijeli orožniki v Selnici ob Dravi nevarnega rokovnjača 25 letnega Valentina Štrukla, ki je izvršil v teku dveh mesecev celo vrsto vlomov in tatvin. Štrukel je pri aretaciji priznal šest vlomov, v teku nadaljnje preiskave pa se je to število pomnožilo na 18. Vse vlome je izvršil v domači občini in v najbližji okolici.
Gledalce
Sreda, 11. okt. Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Četrtek, 12. okt. ob 20: »Neopravičena ura«. Red C,
v Maribor mleko, pa se je zelo pogosto vračala pozno in močno vinjena domov. Izgovarjala pa se je, da ima v mestu prijatelje, ki jo vabijo na vino v gostilne. Sedaj pa je Šlamberger zvedel, da je ona vabila moške v gostilne ter jim je dajala za pijačo. Ugotovilo se je tudi, da se je navadila kaditi ter si je kupovala samo drage cigarete, o čemer so pričali cigaretni odpadki, katere so našli v njenem žepu. Vse to je Šlamberger prijavil orožnikom, ki so nepošteno služkinjo prijeli. Skra-ja je vse tajila, ko pa so našli pri njej ponarejene ključe do spalnice, dp omare in do ročne blagajne, je priznala, toda le za tisočak, katerega je pred nekaj dnevi ukradla, dočim vse ostale tatvine
taji. Orožniki so jo izročili sodišču.
*
m Okolica Magdalenske cerkve se urejuje. Ze
nekaj časa se vršijo regulacijska dela na odseku Pobreške ceste med Kralja Petra trgom in Tržaško cesto. Ta dela vrši mestna občina, ker je samo ta odsek njena last, dočim je vsa ostala Po-breška cesta v oskrbi okrajnega cestnega odbora. Delavci so na cesti že prestavili razne napeljave ter sedaj razkopavajo cestišče, ki bo na novo nasuto in potem tlakovano z granitnimi kockami. Vzporedno s temi deli pa se bo izvršila tudi ureditev prostora med cesto in magdalensko cerkvijo. Poleg majhne hišice, ki je stala pod cerkvijo tik ceste so delavci porušili še tudi zid, ki je obkrožal prostor okrog cerkve proti severni strani ter so z nasipanjem znižali 6trmino pobočja od ceste proti cerkvi. Ta strmina bo posejana s travo, na vrhu pa bo zgrajen nov zid, ki bo nižji ter bo napravljen iz neometanega bresterniškega kamna. Od ceste grade sedaj na prostoru pred cerkvijo široko stopnišče. Z novo ureditvijo bo ves prostor okrog cerkve dobil lepše, prijaznejše lice. Seveda je tudi še ta ureditev samo začasna, ker bo nekoč gotovo prišlo do zidanja nove magdalenske cerkve in s tem tudi do končnoveljavne regulacije Magdalenskega trga.
m Doklade za otroke za mestne dnevničarje. Mariborska mestna občina zaposluje večje število tako imenovanih dnevničarjev. Ti so sedaj pod-vzeli akcijo, da se jim njihovi prejemki zvišajo in sicer na ta način, da se jim priznajo posebne doklade za otroke. O tej prošnji mestnih dnevničarjev bo sklepal mestni svet na prihodnji seji.
m Smrtna žrtev cestne nesreče. V včerajšnjem »Slovencu« smo že poročali o usodni prometni nesreči, ki 6e je pripetila na cesti med Studenci in Limbušem. 60 letni tesar Anton šau-perl se je v tako imenovanem »limbuškem drevoredu« hotel umakniti tovornemu avtomobilu, ki je last velef>osestnika Glančnika iz Fale, pa je pri tem prišel pod osebni avto, katerega je šofira trgovski potnik Urbane. Avto je nesrečnika vlekel 5 metrov po cesti ter mu zdrobil lobanjo in stri obe nogi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. V noči na torek je izdihnil.	, , . .
m Dr. Milavec Vladimir, specialist za kožne in spolne bolezni, zaradi vpoklica na orožne vaje do nadaljnega ne ordinira.
m Zakasneli gledališki abonenti se opozarjajo, da se je vrstni red sicer že pričel, da pa je tu pa tam še nekaj sedežev na razpolago. Treba pa se je čimprej prijaviti pri gledališki blagajni.
m Ljudska univerza v Mariboru začne s svojim delovanjem v petek, dne 13. oktobra. Ob 150-letnici velike francoske revolucije bo predaval dr. Fran Zvvitter, univerz, docent iz Ljubljane o pomenu francoske revolucije.
m 100 letna kofa zgorela. Pri Sv. Florjanu |e nastal požar na koči, ki je last posestnika Antona Brložnika. V koč! je že nekaj let stanoval 83 letni
Celje
c Komedija »Pjgmalion« na celjskem odru. Narodno gledališče v Mariboru bo odprlo gledališko sezono v Celju drevi ob 8. s komedijo v treh dejanjih Bernard Shavvovim »Pygmalion«. Za prvi nastop Mariborčanov v celjskem gledališču po dolgem času, odkar so gostovali v Celju, vlada med občinstvom veliko zanimanje. Vse, ki še niso kupili kart za predstavo, opozarjamo, da to store še danes v Slomškovi knjigarni.
c Podružnica Slomškove družbe v Celju ima v soboto, 14. oktobra, ob 9. dopoldne na zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celju zborovanje. Na zborovanju je praktičen nastop v I. razredu višje narodne šole. Po nastopu so poročila odbornikov in pedagoško predavanje učitelja g. Jurče Vrežeta. Kr. banska uprava je z odlokom IV. 9769/5 z dne 9. oktobra za udeležence dovolila pouka prost dan.
c Celjski šahovski klub je razpisal svoj splošni turnir s pričetkom v petek, 13. oktobra. Nekaj prijav se še sprejme do tega dne v klubovi sobi (hotel Evropa, I. nadstr.). Pribore se lahko lepe nagrade, naslov glavnega igralca in pravica za udeležbo na medmestnih in mednarodnih tekmah.
c Nov okrajni podnačelnik v Celju. Na okrajnem načelstvu v Celju je bil postavljen za okrajnega podnačelnika dosedanji dolgoletni politično-upravni pristav okrajnega načelstva v Celju gosp. Reya Adolf.
c Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek ob 8. zvečer je bil v risalnici drž. dekliške mešč. šole v Celju redni letni občni zbor ljudskega vseučilišča. Zborovanje je vodil dolgoletni agilni predsednik Ljudskega vseučilišča vladni svetnik g. Lilek Emilijan. Ravnatelj Cilenšek, podpredsednik Ljudskega vseučilišča, se je zahvalil ravnatelju Čemetu za prostore, ki jih je imelo društvo na razpolago v risalnici ob času predavanj. Tajnica gdč. Zofka Debeljakova je poročala, da je bilo v preteklem letu 17 predavanj, med temi 8 s skiop-tičnimi slikami, s povprečno udeležbo 65 ljudi. Dva predavatelja sta bila iz Celja, ostali pa iz Ljubljane, Zagreba in Maribora. Po zaključku sezone je društvo priredilo dvodnevni poučni izlet v Istro. Število članstva se je od lani, ko je bilo 112 članov, zvišalo na 136. Pedagoški teden, ki je bil v programu za preteklo leto, so preložili na letošnjo sezono. Blagajniško poročilo je podala Ivanka Zupančičeva. S predavanji je imelo društvo 4150 din izdatkov, dočim so dohodki znašali le 2547 din, tako da znaša primanjkljaj teh predavanj 1609 din. Knjižničar g. Javšovec je poročal, da ima društvo 307 knjižnih del. Posebna zahvala za povečanje knjižnice gre predsedniku društva, vlad. svetniku Lileku, ki se zelo potrudi in za društvo veliko žrtvuje. Po predlogu ravn. Turnška je dobil odbor razrešnico, pri volitvah pa je bil izvoljen isti odbor s predsednikom gosp. Lilekom na čelu. Na novo je bil izvoljen v odbor učitelj g. Pogačnik Janko. Odbor je bil pooblaščen, da pripravi vse potrebno za pedagoški teden. Posebna zahvala je bila izrečena za jx>dporo, ki so jo nakazali celjska mestna občina, banska uprava in prosvetno ministrstvo.
c Fantovski odsek I. Celje ima drevi ob 8. redni sestanek. Vabljeni I
c Popravi! Rudniškemu delavcu Mehletu se pri nesreči v rudniku ni zlomil kolk, temveč je dobil le udarec.
c Huda železniška nesreča. V celjsko bolnišnico so pripeljali 43 letnega železniškega sprevodnika Kolenca Florjana z Zidanega mosta. Kolenc je hotel stopiti pri odhodu vlaka v Jevnici pri Ljubljani v voz. Na stopnicah pa mu je spodrsnilo, da je padel in si izpahnil desno roko v ramenu.
Poglavar kitajske osrednje vlade. Po japonskih poročilih bo nastopila nova osrednja vlada pod predsedstvom \angčivaja.
KULTURNI OBZORNIK
Jože Karlovšek: Slovenski domovi
V Ljubljani 1939 Str. 192. Slik 165.
Pisatelj je javnosti dobro znan, saj je izdal leta 1935 knjigo »Slovenski ornament« v zgodovinskem razvoiu, leta 1937. »Slovenski ornament* v ljudskih in obrtniških izdelkih, leta 1938 »Umetnostna obrt« v splošnem razvoju in v našem slogu. Zdaj pa je izdal novo knjigo: »Slovenski domovi«.
Po pesniškem predgovoru nas pisatelj opozarja na način, kako so različne kulturne dobe vplivale na slovenski dom.
Na sedaj slovenskem ozemlju so nekdaj prebivali razni narodi, ki so si napravljali različne domove: V paleolitiku, neolitiku, v bronasti, železni in rimski dobi. Konec 6. stoletja so se Slovenci naselili v naši sedanji domovini. Kakšni so bili njih domovi? Naistarejši spomini so gradišča, nekatera so pa bila ostanki prejšnjega rodu. Pozneije so gradili lesene koče; kjer pa ni bilo dosti lesa, pa tudi kamnite hiše. Važno središče je bila peč. Streha je bila sedlasta, dvostranska in ne preveč strma. Glavno 6obo so imenovali »hišo«, dokaz, da je bil to prvotno glavni prostor v hiši. Veža je bila preprostejša. Vhod s ceste je bil v vežo, iz te pa v »hišo«. Po kuriščih se razločujejo hiše po posameznih delih slovenskega ozemlja. Polagoma se |e hiša širila in dobivala več prostornin: stranske sobe, kuhinjo, shrambe, hlev in naposled tudi nadstropja. Gradivo hiš je bilo stoletja les, in sicer mehki: smrekov, borov, macesnov, ali trdi les: hrastov, kostanjev, bukov.
Na severovzhodu so stavili in stavilo še danes hiše iz ilovice, samo temelj je zidan. Tem hišam pravijo »nabijance« ali »nabojnice«. Stene ome-čajo šele po preteku enega leta, ko so že popolnoma suhe Ko jih pobelijo, so take hiše videti, kakor zidane.	, . .
Zidane hiše so skušali okrasiti z raznimi členi. Lepo se podajajo okviri vrat in oken, pred vrati stopnice, pasovi med hišno belino, navadno rumeni. Na Gorenjskem so nekatere hiše čedno poslikane z obrobi in pasovi v obliki cvetnih vencev ali s pasovi geometričnih oblik; včasih srečamo tudi figuralne slike Zveličarja, Marije, sv. Florijana, sv. Janeza Nepomuka. Nekatere zidane hiše v Zadraviu so okrašene tudi s štukom. Nekaj hiš je zidanih iz dvoijnega gradiva. Prvi del hiše je iz lesa, drugi zidan; ali pritličje zidano, nadstropje leseno. V novejšem času hiše večinoma zidajo zaradi varnosti pred ognjem, in sicer iz opek, mnogo manj iz kamna; le temelj je navadno kamnit, če ne iz betona.	.	,
Strehe 60 srednje nagniene. Naklon znaša 4U do 45 stopinj, kar najbolj ustreza našemu podnebju in čutu. Strehe imajo pogostoma znaten napušč,
da varuje hodnike ali po njim stranjene predmete, n. pr. vozove, poljsko orodje itd. Za strešni krov uporabljajo na podeželju slamo ali ikodlje; v novejšem času pa 6koro povsod opeko, ki ščiti hišo pred požarom.
Pravi okras hišam so okna z lepimi kamnitimi okviri ali z barvastimi obrobki; okna sama pa krasi umetno izdelano omrežje iz kovanega železa.
Notranjost hiš je na podeželju ohranila skozi stoletja skoro nespremenjeno obliko. V kotu je »bohkov kot« s križem in podobami, večkrat tudi s cveticami. V prekotnici stoji peč, z zapečkom in klopmi; nad vrati je polica za majolike in drugo posodje; na steni sloni ura, na tleh ob stenah pisane skrinje, postelje, zibka, večkrat lepo okrašena.
Hiša je nameniena praktičnim potrebam; polagoma so jo pa začeli krasiti, da U6treza tudi le-počutju. V baroku se ie slovenska hiša, posebno alpska, razcvetela do estetske lepote.
Higienski zavod v Ljubljani se trudi, da odpravi napake in škodljive strani naših domov in opozarja, naj bi prostori ne bili pretesni, premalo zračni, vlažni; da bi bila tla suha, kanalizacija dobro izpeljana, prezračevanje primerno, pregrevanje zadostno in da bi se mesto navadnih ognjišč povsodi vpeljali železni štedilniki, odpravila pa drevesa priblizu hiš, ker delajo senco in povzročajo vlago.
Novodobni stavbanji skrbe, da 60 okna večja, sobe 6vetle. zunanje stene bolj gladke, sicer pa, da bi 6e 6log hiš prilagodil kolikor mogoče slovenskemu izročilu in okusu.
Tako smo na kratko povzeli vsebino te knjige. Pisatelj pravilno omenja: Slovenska hiša priča o kulturni stopnji, gospodarskem življenju in lepotnem pojmovanju našega ljudstva. — V stavbarstvu smo dosegli sicer lepe uspehe, vendar ne smemo pozabiti, da dajmo svoji hiši z novimi tehničnimi, socialnimi in higienskimi pridobitvami tiste lepe občutene oblike in tisto domačnost, ki jo imajo 6tari slovenski domovi.
Pisatelj meni, da imamo Slovenci svoj izrazni slog, ki se bistveno razlikuje od drugih slogov. Nastal je v začetku naše bitnosti ter 6e razvijal doslej z našim dejanjem in nehanjem vred. V tem slogu se zrcali stvaritelijski duh slovenskega naroda, ki je gradil že od začetka svoje domove tako, kakor se mu je zdelo, da bodo najbolje ustrezali življenjskim potrebam v njegovi deželi.
Knjiga je pisana jasno in z ljubeznijo do predmeta. Množica 6lik pojasnjuje posamezne oddelke. Sodim, da moramo biti pisatelju hvaležni za to lepo in poučno delo.	V. Steska.
K Leharjev! opereti »Kjer škrjanček žvrgoli«
Premiera bo drevi v režiji Zupana pod taktirko Žebreta.
Lehar, ki ga imenuje svetovna kritika »kralja operete« je komponist ljubkega dela »Kjer škrjanček žvrgoli«. Prvotni slovenski naslov tega dela je bil »Škrjančkov gaj« — zakaj, tega danes nihče ne ve, kajti v opereti ni nikjer govora o kakem gaju. Gotovo se spo: minja občinstvo tega dela tudi iz filma, kajti pred nekaj leti so ga predvajali z Marto Eggertovo v glavni vlogi. Seveda je bilo delo prirejeno za film in je bilo le malo podobno prvotni opereti.
Ta opereta kaže vse znake stare, solidne tvorbe, v kateri še ni vladala plaža, kjer so kipele še melodije z invencijo resničnega čustva. kjer je bilo vse od libreta pa do glasbe delano z navdihom, ki poraja umetniško vredno stvar in ne z mislijo na dobiček. Tako nosi to Leharjevo delo na sebi pečat ljubeznive preprostosti, izvirajoče iz glavnih nositeljev dejanja, ki so z grudo zrasli ljudje in uspevajo samo tam, kjer škrjanček žvrgoli, v dotiku z velemestnim življenjem in ljudmi pa izgube vso vedrost. Poštenost preprostosti, sve-žost čustev kmečkih ljudi, njihov sočni humor in dovtip dajejo operetnemu dejanju blesk prisrčnosti in nam približajo kmečkega človeka, da ga moramo vzljubiti.
Že ponovno smo imeli priliko spoznati v Dragu Zupanu režiserja, ki ima veliko smisla za te zahteve operete in ki zna vdihniti dejanju toploto in prisrčnost. Tokrat bo imelo naše občinstvo priliko pozdraviti po daljšem času na našem odru zopet Jelko Igličevo, cla-nico mariborskega gledališča, ki je stopila pred nekaj leti ko debutantka prvič na naš oder in se je uveljavila ko darovita začetnica. V teku časa si je pridobila v Mariboru veliko znanja, tako da bo njen nastop za naše občinstvo prav prijetno presenečenje. Drugo glavno vlogo bo pela Vidalyjeva, ki se je tudi že izkazala v opereti.
Zakaj nastopita v glavnih vlogah operni pevki? Prvič, ker zahteva Leharjeva glasba resničnih pevk in ker je težnja direkcije dati svojemu občinstvu dela v čim boljši zasedbi. Izmed dam sodeluje tudi Barbičeva, v kateri smo se naučili ceniti uporabno operetno moč. Poleg tenorista Sancina in Pečka, ki odtehtata vsak svoj del, bomo pozdravili tokrat v opereti Janka in zopet Zupana v partiji Pala — paradni vlogi komika.
*
Ljudski oder. - Št. 1. letnik VIL — Ze sedmo leto izhaja revija »Ljudski oder«, ki ima namen, prinesti v naš narod nov način skupinskega igranja ter zopet naturalistično igranje nadomestiti s pravim ljudskim etosom in pravo.ljudsko skupnostjo, predvsem pa s farno skupnostjo, ki naj bo matica slovenskega katoliškega igranja. Tako hoče ta revija sodobnemu materialističnemu kolektivnemu teatru, kakor se širi po svetu, postaviti po zgledu francoskih in flamskih katoličanov katoliški množični teater, kjer ne bi prišel tako do veljave princip »gledaliških zvezd«, temveč ideja, kateri se povsem podredi človeška osebnost. Tak teater je v tesni zvezi s katoliškim cerkvenim letom, ter je prav ta revija tudi urejena tako, da nudi za vsak letni čas dovolj gradiva za prireditve pravega duhovnega občestva, fare. V sedmih letih je ta ideja že tako uspela, da imajo prav skupinske, množične igre med našim ljudstvom velikanske uspehe ter skuša že vsak kraj dobiti svojo specifično ljudsko igro. Višek pa je bil dosežen letos za časa kongresa z igro »O kraljestvu božjem«, kjer je nastopal ves narod v vlogi vsega sveta ter njegovih idejnih borb med Kristusom in Hudičem, med otroci teme in luči. Zato tudi reprodukcije te prireditve oživljajo to številko ter tvorijo njeno največjo privlačnost,
obenem pa afirmacijo množičnega ljudskega igranja.
>Ljudski oder* je dobil letos novo obliko, ki jo je izdelal akad. slikar SI. Pengov v smislu njegovega duha. Za uvod je urednik ponovil nekaj osnovnih smernic, ki naj vodijo vse izbiratelje igerskih snovi za določen čas. Ta številka obsega snov za igranje po naših odrih v času adventa. Vsekakor je urednik »Ljudskega odra« ter njegovo glasilo prineslo duhovno revolucijo v naše ljudsko igranje ter ga postavilo povsem na nov duhovni temelj. Zato zdaj urednik naproša avtorje, naj se posvete temu načinu pisanja iger ter naj sodelujejo pri novem igranju, kakor sodelujejo drugod po svetu najodličnejši katoliški pisatelji ob preroditvi ljudskega odra. Po uvodnem članku sledi vodilo naše igralske družine, kjer se napoveduje nova katoliška igerska skupina, ki bo v smislu katoliške akcije ponesla novo igro po slovenski deželi. Take družine imajo tudi drugi narodi in želimo samo, da bi ji uspelo preobraziti tako človeka kakor tudi obličje ljudske igre. Niko Kuret piše članek »Po stadionski igri«. Nato se revija pokloni prvemu slovenskemu dramatskemu pisatelju Linhartu ob 150 letnici vprizoritve prve slovenske igre »Županove Micke« 28. dec. 1789. Janko Moder prevaja iz flamščine članek o govornem zboru ter množičnem gledališču, ki ga je pisal Jožef Boon, C. SS. R., v katerem je podana ideološka smer tega načina igranja. N. K. je priredil po J. Danemarierju pot podobo iz časa preganjanj katoličanov v Mehiki pod naslovom »Življenje za Kristusa Kralja«. Severin Šali je prevedel Brochetov misterij v enem dejanju »Smrti ne ubežiš«. Davorin Petančič je spisal igrico v štirih podobah s prologom in epilogom ter štirimi povabili o »Spiritistih«, ki bo miselno gotovo zanimiva. Po teh prispevkih sledi poglavje: »Prizorišče«, kjer R. R. govori o inscenaciji po naših ljudskih odrih, ki je gotovo potrebna preureditve in poenostavljenja. Posebna opazka o naših domovih je na mestu, kjer je prikazan doslej najidealnejši slovenski ljudski dom po načrtih Plečnikove šole v Radečah pri Zidanem mostu. I. P. I. je napisal nekaj misli k mariborskemu festivalu narodnih obrednih prizorov in plesov. V kroniki obdeluje Janko Moder igro »0 kraljestvu božjem« na Stadionu, kakor tudi D. Petančič, ki daje svoje pripombe. Za naše odre bo prišlo prav opozorilo na zakon o zaščiti avtorskih pravic, ki ga je izdal Zdravko Novak, ocenil pa Tone Roger. Povsem novo, a pri nas zanemarjeno področje, pa se uvaja z lutkarskim oddelkom v reviji, kjer je razložen lutkarski program ter tudi ponazorjen z raznimi podobami. Opisane so stare igre za ročne lutke (Oašperček). J. D. je ocenil igre v slovenskem radiu 1. 1938-39. Poleg lutkarstva je tudi na novo vpeljana rubrika, posvečena filmu, kjer je podan nekak program filmov v Ljubljani ter ocena filma z moralne in umetniške strani. Prav ta rubrika je velike vrednosti, saj doslej nihče ni svetoval našim podeželskim ljudskim društvom, kakšne filme naj si nabavljajo, da ne bodo škodovala svojemu namenu. — Po vsem tem stopa »Ljudski oder« v sedmo leto z izgrajenim programom ter ga vsem našim ljudskim odrom, kakor tudi vsem, ki jih zanimajo odrski problemi, naj-topleje priporočamo.
Fr. Sturm: Francosko-slovenski slovat. Snopič 2. — Univ. prof. Sturm nadaljuje z izdajo svojega velikega francosko-slovenskega slovarja, o katerem smo na tem mestu ob priliki prvega snopiča govorili ter ga vsem stanovom najtopleje priporočili. Ta drugi snopič obsega besede od »al-lure« do »audi-mutite«. tako v prvih dveh snopičih, ki obsegata str. 164, še ni končana niti prva črka »A«. Vse to dokazuje obširnost in temeljitost tega podjetja, ki bo gotovo v čast mladi slovenski romanistiki. Jasno je, da mora najprej pripraviti tla s popolnim slovarjem, šele potem se more razmahniti in širiti ter rasti. Ta veliki Francosko-slovenski slovar izhaja četrtletno ter stane snopič 60 din. Ko bo celota v rokah Slovencev, kar bo gotovo trajalo nekaj let, bomo Slovenci bogatejši za eno leksikografsko monumentalno delo, ki bo za dolgo časa najtesnejša vez med fran-
Letošnje balkanske igre v Atenah - start za 5000 m.	, _ v.. k.
Tekači od leve na desno: Maurapostolos (Grčija), Košir. Kotnik (Jugosl.) Maksud (Turčija), Dinu, Kristea (Romunija), Velkopulos (Grčija), Mustafa (Turčija).
ŠPORT
Predzadnji dan X. balkanskih Iger
Atene, 7. okt. 1939.
Slabo razpoloženje jugoslovanskih lahkoatle-tov na X. balkanskih igrah, se je danes pokazalo v svoji največji oblikil Odpovedali so skoro vsi, celo tisti, ki so imeli največ izgledov za prva mesta. Naskok 5 točk, ki ga je imela Grčija do danes, je še znatno povečala, tako, da izgleda stanje po današnjem dnevu takole: Grčija 62, Jugoslavija 40, Romunija 26, Turčija 22.
Malo po tretji uri se je pričelo današnje tekmovanje s predtekom na 200 m. V prvi skupini je Jugoslavijo zastopal Stevanovič. Zmagal je Grk Lambrakis s časom 23.5.
V drugi skupini je brez najmanjšega napora zmagal naš Kling s časom 23.6.
Syllas — zmagovalec v melu diskal
Burno pozdravljen od občinstva s klici Syllas, Syllas..., je stopil v krog, postal nekaj časa in že je zletel disk daleč preko meja ostalih. Vse naravnost zadivi s svojimi naglimi obrati. On spada v resnici med najboljše svetovne metalce! Tudi njegov današnji met 50.11 m je odličen mednarodni rezultati Tudi Floros ima nekaj posebnega v svojih obratih. Tudi našemu Kovačeviču se je z zadnjim metom posrečilo priboriti 1 točko, kajti rezultat 42.625 m je ravno zadostoval za četrto mesto.
Skok v daljavo je bila zopet disciplina, v kateri so nas naši zastopniki več kot razočarali. Jugoslovanski rekorder Lenert se je komaj prerinil na tretje mesto s skokom 677 cm. Lazarevič je bil neverjetno slab, prišel ni niti do 650 cm. Zmagal je Romun Stovk 683 cm.
Predteki na 400 m, bi bili kmalu za nas usodni. V prvem predteku so se srečali Grk Man-tikas, naš Skušek, Romun Mavescuk in Turek Melih. Skušku se je noga že prvi zapreki »zapletala« in takoj je bilo videti, da bo predla trda.
Toda sreča v nesreči! Turk Melih se spotakne, seveda pade, poskuša vstati, toda ne more. Skušek — ne bodi len — in hitro naprej! Tako jo je zaenkrat srečno primahall Pred njim je bil Man-tikas 58.2, Maiescuk 59.2, Skušek pa je šel 59.3. V drugem predteku se je Ehrlich za Grkom Skiadosem 57.00 sekund, prerinil v finale s časom 59.4.
Slab uspeh naših na 5000 m!
65 sekund je pokazala stoparica po prvem krogu, to naj predvsem pripomnim! Kot vedno, je bil tudi tukaj Dinu Kristea tisti, ki je vlekel vse ostale. Naša dva, Košir in Kotnik sta se močno držala poleg obeh Grkov Velkopulosa in Maurapostolosa. Tempo vodečih je jel nenadoma upadati dočim jih je zadnja skupina hitro dohitela, da so bili po 1500m že blizu skupaj! Vedno bolj je zaostajal Košir, kateremu nikakor »ni šlo« in je bilo že po 2500 m jasno, da nima več izgledov in pri 3000 m je izstopil! Kotnik se je boril tedaj sam naprej. Bil je celo še predzadnjo rundo na vodstvu, toda moči so ga prisilile, da je moral popustiti, isto tako kot tudi Kristea, katerega je Maurapostolos prehitel 300 m pred ciljem. Dosegel je nov balkanski rekord s časom 15:34,6! (Prejšnji: Ive Krevs 15:39,4) tretji je bil Kotnik 16:10.
Finale 200 m so skoraj prinesle Turkom dvojno zmago. Tik pred ciljem jim je to preprečil naš Kling, ki je bil drugi z rezultatom 23.3. Zmagal je simpatični Turek Muzafer 23.00 sekund. Ta tek spada tudi med mnoga presenečenja 1
Zob za zobl
Tišina je vladala v Stadionu, ko so startali finalisti na 400 m čez zapreke. Na vodstvu se je držal Mantikas; za njim pa so šli Skušek, Ehrlich, Skvados, Mavescuh in Kiss. Vse je šlo lepo do 7 zapreke, ko je doletela Skuška ista usoda kot v pred tekmovanju Meliha! Sicer je tek nadaljeval, toda kaj ima od 6 mesta? Drugo čudo je bila zmaga Maurapostola nad Mantikasom! V »divjem« finišu ga je prehitel tik pred ciljem in dosegel čas 54.9, Mantikas pa 55 sekund.
800, 400, 200, 100 m se imenuje balkanska štafeta, ki se je vršila kot zadnja disciplina današnjega dneva. 800 m tek je bil zastopan po Naberniku, ki je imel hudo borbo z Grkom Stna-takosem. ki je premagal celo Gorška. Tudi on mu je moral kapitulirati, kar je bilo seveda odločilno za končno stanje. Klinar je na razdalji še nekoliko izgubil, predal Eadonjiču ta pa Stevanoviču. ki je pritekel v cilj drugi, z rezultatom 3:28,8. Zmagala je Grčija v času 3:27,6.
Tako se danes nismo postavili preveč odlično, kajti forma naših lahkoatletov je momentalno brezupna in bomo morali biti tudi letos zadovoljnji samo z drugim mestom!	Bo-jan.
Lahkoatletska lista svetovnih rekordov
V nemškem strokovnem atletskem listu »Der Leichtathlet« ie objavljena lista svetovnih lahkoatlet-skih rekordov. Lista je sicer privatnega značaja, ven-
cosko in našo kulturno ter največji propagator tega plodnega zamenjavanja najrazličnejših kulturnih vrednot, ki jih nam more posredovati francoska beseda.
dar je zelo zanimiva, saj se skuša e njo pokazati »vetu kar najbolj pravilno sl'ko svetovnih rekordov v lahki atletiki Lista je tem popolnejša, ker ohsega celo rezultate, katerih mednarodna atletska zveza še ni priznala. To velja za naslednje rezultate: 400 m, 800 m, 5000 m, 10.000 m, 25.000 m, 4 krat 1500 m, met kopja, med kladiva pri moških in 80 m zapreke, skok v višino, skok v daljavo, 4 krat 200 m, ter 3 krat 800 m pri ženskah. Te svetovne rekorde mora priznati še mednarodna lahkoatletska zveza; če bo vse priznala, je seveda drugo vprašaje. Sedaj si pa oglejmo še to najnovejšo, zaenkrat še neoficielno listo:
Teki;
100 m 10,2 Jesse Owens (USA). 200 m 20,3 Jesse Owens (USA). 400 m 46,0 Rudolf Harbig (Nemčija). 800 m 1:46,6 Rudolf Harbig (Nemčija). 1000 m 2:23,6 J. Ladoumegue (Francija). 1500 m 3:47,8 J. Lovelock (Nova Zelandija). 2000 m 5:16,8 A. S. Romany (USA). 3000 m 8:14,8 G. Hockert (Finska). 5000 m 14:08,0 Taisto Maki (Finska). 10.000 m 29:52,6 Taisto Maki (Finska). 20.000 m 1:04:00,2 J. C. Zabala (Argentina). 25.000 m 1:21:07,0 E. Tamila (Finska). 30.000 m 1:40:57,6 Josč Ribaš (Argentina). 1 ura 19,210 km Paovo Nunmi (Finska).
Zapreke:
110 m 13,7 Forrest G. Towns (USA). 200 m 22,6 J. Owens (USA). 400 m 50,6 Glenn Hardin (USA).
Štafeta:
4X100 m 39,8 USA (Owens, Metcalfe, Draper,
Wykoff).
4X200 m 1:25,0 Stanford Univ. USA (Kneubuhl, Hi-
sermann, Malott, Weiershauser). 4X400 m 3:08,2 USA (Fuqua, Ablovich, Warner Carr). 4X800 m 7:35,2 USA (Schwarzkopf, Coihran Ride-
out, Beetham). 4X1500 m 15:54,8 Finska (Salovaara, M. P. Salovaara, Sarkama, Hartikka).
Skoki:
v višino 2,07 m Comelius Johnson (USA) Daviš Afcrit-
ton (USA).
v daljavo 8,13 m Jesse Owens (USA) WilEam Sefton
(USA).
s palico 4.54 m Carl Meadows (USA), troskok 16.00 m Naoto Tajim a (Japonska).
Meti:
Disk 53,10 m Willi Schroder (Nemčija). Kopje 78,70 m J. Nikkanen (Finska). Krogla 17,40 m Jack Torrance (USA). Kladivo 59,00 m Erwin Blask (Nemčija). Deseteroboj 7.900 točk Glenn Morris (USA).
ŽENSKE: Teki:
600 m 7,3 Stella Walasiewicz (Poljaka).
100 m 11,5 Helen Stephens (USA).
200 m 23,6 Stella Walasiewicz (Poljska).
800 m 2:12,4 Z. Koubkova (ČeSkomoravski protekt.).
Zapreke: 80 m 11,3 C. Testoni (Italija).
Štafete:
4X100 m 46,4 Nemčija (Albus, KrauB, Dollinger
Dorffeldt).
4X200 m 1:45,3 Nemčija (Albus, Dorffeldt, Voigt Muller).
3X800 m 7:22,6 Francija (Lucas, Vincent, Fizet). Skold:
Višina 1,66 m D. Odam (Anglija). Daljava 6,12 m Chr. Schulz (Nemčija).
Meti:
Kopje 46,74 m N. Gindele (USA). Krogla 14,38 m Gisela Mauermayer (Nemčija). Disk 48,31 m Gisela Mauermayer (Nemčija). Petoboj 418 točk Gisela Mauermayer (Nemčija).
Svetovno smučarsko prvenstvo
Švedski »smučarski general« Sixtua Jansson je pred kratkim izjavil, da se bodo svetovna smučarska prvenstva v Rjukanu izvedla po programu brez vsake omejitve. Udeležba bo najbrž omejena samo na Švedsko, Norveško, Finsko, in morda na Ameriko, Švico, Italijo in Panamo. Janssonu se namreč zdi nemogoče, da bi se mogli vzdržati športni stiki z državami, ki so v vojnem stanju.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
SK Ljubljana. Drevi ob 19 strogo obvezen stanek V6eh aktivnih nogometašev v klubskem tajništvu, Beethovnova 9-1. Vsi in točnol
Smuška telovadba, ki jo priredi Slovensko planinsko društvo pod vodstvom smuškega učitelja g. Černiča, se prične drevi ob 19 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah,, vhod iz Strose-mayerjeve ulice. Začetniki in tudi izvežbani smučarji naj se udeležujejo smučarskih gimnaatičnih vaj, ki so neobhodno potrebne, preden se prične smučanje po prostranih smučiščih. Udeleženci naj prinesejo a seboi telovadne čevlje in primerno obleko za telovadbo. Prijave se sprejemajo tudi ori telovadbi od i9 daije.