czs ČEBELARSKA ZVEZA SIDVENUE V Slovenski ČEBELA X , v L -*v -V: - 1 ■■■ ■■ * ' - t \ Hi-v; \ ■ ■ ■ o* : 8 - * ■ T"**-.Vi'"-*'. " J" " ■ V ' ' - 1 V r \ H 11 K S J w Kaj se dogaja s pravim kostanjem Priprava čebeljih družin na jesen in zimo Ob svetovnem dnevu čebel papežu Frančišku podarjen čebelnjak in izdane priložnostne znamke 57. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 24.-29. 8. 2019, Gornja Radgona |Das Land Steiermark AVSTRIJSKA STAJERSKA DEŽELA PARTNER NAJ VAŠA KAKOVOST MEDI NA OCENJEVANJU MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO AGRA! ključni datumi za potrditev kakovosti: - 29. julij - rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje - do 1. avgusta, vsak delovni dan med 7.00 in 16.30 - rok za dostavo vzorcev na naslov Pomurskega sejma, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona - 6. avgust - Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo - 24. - 29. avgust - promocija ocenjenih izdelkov na 57. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA - 25. avgust - Dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 5642 115, boris.erjavec@pomurski-sejem.si AGRA, SEJEM NOVE GENERACIJE ČEBELARSTVA, V GORNJI RADGONI OD 24. DO 29. AVGUSTA! AGRA 2019 bo od 24. do 29. avgusta v Gornji Radgoni največji državni in eden najpomembnejših kmetijsko-živilskih sejmov v Evropski uniji in državah v njenem preddverju. Posebno pozornost bo namenil tudi čebelarstvu. V okviru razstave avtohtonih slovenskih pasem bo predstavljena kranjska čebela. Čebelji hram bo nadgrajen z digitalnimi vsebinami, ki so namenjene predvsem mladim obiskovalcem. Čebelarska zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Pomurja in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravljajo državno čebelarsko razstavo in zanimivo strokovno dogajanje. Drugi sejemski poudarki bodo na digitalizaciji v kmetijstvu in agroživilstvu. Tematskim strokovnim posvetom se bodo pridružili praktični prikazi dela z roboti in droni. Mednarodna sejemska razstava bo prikazala novosti, vrhunsko tehnologijo in tehniko za kmetijstvo, gozdarstvo, živilsko-predelovalno industrijo, vinogradništvo in vinarstvo. Za sodobno pridelavo in rejo bo ponudila opremo, semena ter sredstva za nego rastlin in živali. Obiskovalci bodo lahko uživali v najboljših pridelkih in živilih. V ospredju bodo nove generacije pridelovalcev, ki bodo svoje izdelke ponujali tudi na tržnici mladih kmetov. AGRA bo obdelovala prihodnost tudi z ekološkim kmetijstvom. Najboljše tradicije in nove trajnostne prakse bo oživela s strokovnimi razstavami živali, atraktivnimi predstavitvami na maneži, bujnimi sejemskimi vrtovi in gozdno parkovnim nasadom. Za blagostanje sedanjosti bo poskrbela z odlično hrano iz naše bližine. Ta bo v glavni vlogi na Dnevu gastronomije, ki bo napovedal Slovenijo kot Evropsko gastronomsko regijo 2021. Vsakodnevno pa bodo ugledni kuharski mojstri v Agrini kuhinji obiskovalce razvajali s kulinaričnimi stvaritvami iz nagrajenih izdelkov strokovnih ocenjevanj kakovosti ter iz svežih vrtnin s sejemskih vrtov. AGRA bo širila poslanstvo sodelovanja kot temelj skupnega uspeha. Poskrbela bo za rodovitnost domačih in mednarodnih polj. Dan pred odprtjem sejma bo na Ptuju konferenca evropskih kmetijskih ministrov, ki bodo v soboto že dejavni na sejmu. Seznam vabljenih obsega vse ministre držav članic EU, kandidatk za članice ter potencialnih kandidatk. Ob Deželi partnerici, avstrijski Štajerski, so nacionalne predstavitve napovedale Madžarska, Hrvaška, Poljska, Litva, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Obeta se predstavitev projekta »City Cooperation II", ki povezuje 24 mest sosednjih Slovenije, Avstrije in Madžarske. Mednarodno kooperacijsko srečanje MEET4BUSINESS AGRA 2019, ki ga Pomurski sejem organizira v sodelovanju z Mariborsko razvojno agencijo / Enterprise Europe Network, bo privabilo kupce in uvoznike, ki so posebej zanimivi za slovenska podjetja. Kot veleva tradicija, bo na Agri družabno, veselo, prijateljsko, okusno, zabavno in koristno. Ne le za poslovneže, kmete in strokovnjake, temveč za vse, ki prisegajo na okusno in zdravo hrano, pridelano s spoštovanjem do človeka in okolja. DRŽAVNA RAZSTAVA ČEBELARSTVA Čebelarska zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Pomurja in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravljajo državno čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje, napihljivega čebelnjaka in VR vsebin s čebelarsko tematiko ter degustacije medenega peciva in medu. Slovenski med in čebelje pridelke bo moč tudi kupiti. STROKOVNO ČEBELARSKO DOGAJANJE V NEDELJO, 25. 8. 2019 10.00 - 11.00 / dvorana 1 Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo 11.00 - 12.30 / dvorana 2 Strokovna razprava: Sodobne tehnologije kot pomoč čebelarju I I^B POMURSKI SEJEM www.sejem-agra.si Vljudno vabljeni! UVODNIK Spoštovani članice in člani Čebelarske zveze Slovenije! Pred nami je volilno leto! Čas hitro beži in počasi bo za nami štiriletno mandatno obdobje vodstva in voljenih organov Čebelarske zveze Slovenije. Štiriletni mandat se v letu 2020 izteče predsedniku in voljenim organom Čebelarske zveze Slovenije. Na podlagi 21., 22. in 25. člena Pravil Čebelarske zveze Slovenije so v tej številki Slovenskega čebelarja razpisani volitve in postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča (glej str. 196). Redne volitve za predsednika, nadzorni odbor in častno razsodišče bodo potekale na 69. rednem Občnem zboru ČZS, ki bo predvidoma 7. marca 2020. Volitve članov upravnega odbora bodo izvedene ob regijskih posvetih čebelarskih društev, ki bodo predvidoma v novembru 2019. Lahko se pohvalimo, da se izteka obdobje, v katerem smo bili zelo dejavni in uspešni. Prepričan sem, da bomo uspešni tudi v prihodnje. Kako bomo uspešni, je odvisno tudi od tega, kdo bo izvoljen za predsednika Čebelarske zveze Slovenije, člane upravnega odbora, člane nadzornega odbora in člane častnega razsodišča. Prepričan sem, da boste izvolili ljudi, ki so zaupanja vredni in bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bomo še naprej tako ali še uspešnejši. Z izvolitvijo dobrih in konstruktivnih kadrov bo komunikacija med čebelarji, čebelarskimi društvi, regijskimi čebelarskimi zvezami in Čebelarsko zvezo Slovenije še boljša in pro-dornejša. V tem primeru uspešnih čebelarskih zgodb ne bo manjkalo. Slovenske čebelarke in čebelarji smo v preteklosti dokazali, da se dobro zavedamo pomena čebel v naravi in njihove pomembnosti za človeka. Žal se tega vsi ne zavedajo. Zaradi tega smo prišli do točke, ko ugotavlja- mo, da čebela brez pomoči čebelarja danes v naravi ne preživi. Upam, da bodo evropske institucije prisluhnile našim argumentom in čebele prepoznale kot ogrožene. Z aktivnim delovanjem v prid čebel in čebelarstva smo slovenski čebelarji v preteklosti dokazali, da smo vredni zaupanja. Trdno smo slovensko čebelarstvo postavili na svetovni zemljevid. Po svetu smo prepoznavni po čebelarstvu in čebelah. S svojimi dejavnostmi večamo prepoznavnost in ugled Slovenije. Tako lahko mirne duše rečemo, da smo v čebelarstvu svetovna velesila. Ni države, ki bi dosegla za svoj predlog v Organizaciji združenih narodov soglasno podporo. Slovenija jo je s predlogom za svetovni dan čebel dosegla in lahko smo ponosni. Takšna potrditev Organizacije združenih narodov je bila le češnja na torti. Najprej smo dobili podporo Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Vlade Republike Slovenije, slovenskega parlamenta in drugih ustanov v Sloveniji. Soglasno podporo smo dobili tudi na Apimondii, v Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Evropskem parlamentu in povsod, kjer koli smo idejo naslovili. Dejansko nas je pri tem podprl ves svet od velesil do najmanjše države. Dokazali smo, da smo lahko složni. Bodimo še naprej in uspeh nam bo zagotovljen. V slogi je moč in s tem zagotovljen uspeh. S čebelarskim pozdravom NAJ MEDI! Janez Vencelj, podpredsednik ČZS („Slovenski 1 [cebelftrj 7-8/2019 letnik CXXI 195 VOLITVE Razpis rednih volitev v organe Čebelarske zveze Slo venije Leta 2020 bo potekel štiriletni mandat voljenih članov organov ČZS. V skladu z določili 21., 22. in 25. člena Pravil ČZS je zato upravni odbor ČZS na svoji 15. redni seji, 20. junija 2019, sprejel sklep št. 245 o razpisu volitev predsednika, članov upravnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS. Redne volitve predsednika, članov nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS bodo ob 69. rednem volilnem občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 7. marca 2020. Volitve članov UO v volilnih okoliših bodo izvedene ob regijskih posvetih ČD, ki bodo novembra 2019. Postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS se je začel 21. junija 2019 in mora biti za člane upravnega odbora končan do 21. oktobra. Za predsednika, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS pa do 6. januarja 2020. Upravni odbor ČZS Kratka navodila o predvolilnih postopkih 1. Kandidiranje za predsednico/ predsednika ČZS Kandidatke/kandidati za predsednico/predsednika ČZS lahko podajo svojo pisno kandidaturo s podporo čebelarskih društev ali območnih čebelarskih zvez oziroma brez nje. Kandidaturi morajo priložiti kratko predstavitev (CV), vizijo razvoja slovenskega čebelarstva ter program vodenja in delovanja ČZS. Kratko predstavitev in izvlečke iz programa razvoja in vodenja posameznih kandidatov (4000 znakov s presledki) bomo objavili v Slovenskem čebelarju, št. 2/2020. Kandidatke/kandidati za predsednico/predsednika ČZS naj svoje kandidature pošljejo na naslov ČZS najpozneje do 6. januarja 2020. 2. Priprava in vlaganje kandidatnih list za člane upravnega odbora ČZS Čebelarska društva v svojem volilnem okolišu glede na število članov iz posameznega volilnega okoliša evidentirajo in predlagajo primerno kandidatko oz. kandidata za članico/ člana upravnega odbora ČZS. Predlagana kandidatka/kandidat mora biti članica/član ČZS in mora podati svojo pisno privolitev v kandidaturo. Predlagamo, da čebelarska društva iz posameznega okoliša uskladijo stališča glede oblikovanja liste kandidatov. Kandidatne liste za člane upravnega odbora ČZS lahko vlagajo le čebelarska društva - volilni upravičenci. Kandidatne liste s pisno privolitvijo predlaganih kandidatk/kandidatov za člane upravnega odbora ČZS naj čebelarska društva pošljejo na naslov ČZS najpozneje do 21. oktobra 2019. 3. Priprava in vlaganje kandidatnih list za člane nadzornega odbora in častnega razsodišča ČZS Čebelarska društva v svojem volilnem okolišu evidentirajo in predlagajo primerno kandidatko oz. kandidata za članico/člana nadzornega odbora in častnega razsodišča ČZS. Predlagana kandidatka/kandidat mora biti članica/član ČZS in mora podati svojo pisno privolitev v kandidaturo. Predlagamo, da čebelarska društva iz posameznega okoliša uskladijo stališča glede oblikovanja liste kandidatov za člane nadzor- nega odbora ter častnega razsodišča ČZS. Kandidatne liste za člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS lahko vlagajo le čebelarska društva - volilni upravičenci. Kandidatne liste s pisno privolitvijo predlaganih kandidatk/kandidatov za člane odbora ter častnega razsodišča ČZS naj čebelarska društva pošljejo na naslov ČZS najpozneje do 6. januarja 2020. Izvedba volitev Predsednico/predsednika ČZS, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS bodo volilni upravičenci volili ob 69. rednem volilnem občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 7. marca 2020. Članice/člane upravnega odbora ČZS bodo volilni upravičenci posameznega volilnega okoliša izvolili na delnih volilnih občnih zborih. Ti bodo praviloma izvedeni ob regijskih posvetih, ki bodo v posameznih volilnih okoliših potekali novembra 2019. ČD bodo po pošti prejela podrobnejša navodila in gradiva za izvedbo predvolilnih postopkov. Vodstva društev prosimo za tvorno sodelovanje pri teh pomembnih postopkih. Barbara Dimc, tajnica ČZS Čebelarsko društvo Črna na Koroškem Predstavitev Čebelarskega društva Črna na Koroškem je nehote izpadla iz knjige Monografija o organiziranem slovenskem čebelarstvu, zato jim v tej številki, na naslednji strani, namenjamo posebno objavo. Za nastalo situacijo jim še enkrat izrekamo iskreno opravičilo. Barbara Dimc, tajnica ČZS i v Slovenski ] 196 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI l ČZS ČD Črna na Koroškem 1914 Prapor Leto razvitja: 1985 Leto ustanovitve samostojnega društva/družine: 1914 Število članov v letu 2017: 64 Število čebeljih družin v letu 2017: 350 Število čebelnjakov v letu 2017: 55 Število prevoznih enot v letu 2017: 0 Glavne paše na področju društva: travniki in gozdovi, zato se prideluje cvetlični in gozdni med Čebelarsko društvo Črna na Koroškem je samostojno nepridobitno društvo, ki združuje ljubitelje čebel ter čebelarje na območju občine Črna na Koroškem in bližnje okolice. Skozi vse leto namenjajo največjo skrb zdravju čebeljih družin. Večkrat organizirajo predavanja na različne teme za vse člane, ki tudi redno obiskujejo čebelarski sejem v Celju. Enkrat letno pripravijo strokovno ekskurzijo za člane društva, kjer spoznavajo tehnike vzreje matic, različne procese predelave medu in drugih čebeljih pridelkov, nova orodja za delo s čebeljimi družinami in različne postopke krmljenja ter zdravljenja čebeljih družin. Društvo vsako leto pristopi k organizirani nabavi sladkorja za krmljenje čebeljih družin ter kozarcev, pokrovov in nalepk za enotno označitev medu s področja # 4 na lioRO®^ Prapor Čebelarskega društva Črna na Koroškem je iz svilene satenaste tkanine temnozelene barve, širine 120 cm in višine 85 cm. Na sprednji strani je zapisano ime društva: zgoraj ČEBELARSKO DRUŠTVO, spodaj ČRNA NA KOROŠKEM. Na levi je zapis letnice ustanovitve društva 1914 in na desni letnica razvitja prapora 1985. Na sredini prapora je izvezen simbol čebele na planetu Zemlja. Na hrbtni strani je na sredini izvezeno satje z matico, ki pomeni razvoj novih družin, nad satjem pa je čebela delavka, ki skrbi za nabiranje pridelkov. Okrog satja so izvezene travniške rože, kar pomeni, da naše čebele nabirajo med predvsem na travnikih in pašnikih. Vogalni motivi ponazarjajo cvetove sadnih dreves, saj je njihovo opraševanje ena glavnih nalog čebel. V spodnjem delu je izvezen napis čebelarski pozdrav. društva. V čebelarskem domu enkrat letno poteka dan odprtih vrat, kjer si lahko krajani in obiskovalci ogledajo in kupijo pridelke njihovih čebel. Na Osnovni šoli Črna na Koroškem že od leta 1999 deluje čebelarski krožek. Krožkarji pod vodstvom mentorice dosegajo lepe rezultate na tekmovanjih mladih čebelarjev in domov prinašajo številna priznanja. V mesecu avgustu postavijo člani društva v okviru tradicionalnega koroškega turističnega tedna svoj premični čebelnjak na trgu Črne na Koroškem, kjer lahko obiskovalci pokusijo dobrote iz medu, kupijo med, propolis, matični mleček, vosek in cvetni prah. Istočasno sodelujejo na etnografski prireditvi prikaza kmečkih opravil in 15. avgusta, ko poteka kramarski sejem, zelo aktivno sodelujejo pri srečelovu. K praporu pripadajo spominski trakovi: Čebelarska zveza Slovenije, Krajevna skupnost Črna na Koroškem, KZ Trata Prevalje, Železarna Ravne na Koroškem, Gradis GE Ravne na Koroškem, TOK Ravne na Koroškem, Lesna Slovenj Gradec - Gozdarstvo Črna, Gostinska enota Pogorevc Žerjav, Rudnik svinca in topilnica Mežica, Čebelarsko društvo Žerjav, Čebelarsko društvo Prevalje, Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem, Lesna Slovenj Gradec - Tovarna stavbnega pohištva Prevalje, Lesna Slovenj Gradec -Žaga Mušenik, OO ZSMS Metalurgija Žerjav Rudnik Mežica, Turistično društvo Črna na Koroškem, SOB Ravne na Koroškem, Zveza čebelarjev Občine Ravne na Koroškem in Čebelarsko društvo Mežica. czs ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE „ Slovenski CEBELARJ letnik CXXI • Številka 7-8 • Julij avgust 2019 • ISSN 0350-4697 KAZALO UVODNIK_ Janez Vencelj...................................................................................................195 VOLITVE_196 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE_ Simon Golob: Priprava čebeljih družin na jesen in zimo..................................199 Vlado Auguštin: Preprečevanje ropa............................................................201 Maarten de Groot, Nikica Ogris in Simon Zidar: Kaj se dogaja s pravim kostanjem: težave z invazivnimi tujerodnimi vrstami.................................202 Tanja Magdič: Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke............................204 Tanja Magdič: Kako si lahko pomagamo ob slabih letinah.........................205 Franc Bezovšek: Zakaj v letu 2018 smreka ni medila....................................206 dr. Janez Grad: Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja (II. del).....207 Franc Šivic: Markus Imhoof, Claus Peter Lieckfeld: Več kot med - o življenju in preživetju čebel...........................................................................................209 dr. Andrej Gogala: Navadna hlačarka (Dasypoda hirtipes).............................210 Marko Borko: 2. Pislakov dan - Ni veselice z mrtvimi čebelami..................210 Karlo Bičanič, Matjaž Gustinčič in Mihael Gartner: Izkušnje čebelarjev z različnimi vrstami hlapilnikov.....................................................................211 DELO ČEBELARJA_ dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu............................213 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV_215 OBVESTILA ČZS_223 OGLASI_227 V SPOMIN 234 INDEX EDITORIAL_ Janez Vencelj...................................................................................................195 ELECTIONS_196 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Simon Golob: Preparation of honeybee colonies for autumn and winter........199 Vlado Auguštin: Prevention of robbing........................................................201 Maarten de Groot, Nikica Ogris and Simon Zidar: What is happening to sweet chestnuts: troubles with invasive alien species.............................202 Tanja Magdič: What price to set for honeybee products.............................204 Tanja Magdič: How can we help ourselves in case of bad season................205 Franc Bezovšek: Why did spruce not produce honeydew in 2018...............206 Janez Grad, DSc: Bumblebees, indispensable but endangered flower pollinators (part II).............................................................................207 Franc Šivic: Markus Imhoof, Claus Peter Lieckfeld: More than honey - about life and survival ofbees..........................................................................209 Andrej Gogala, DSc: Mining bee (Dasypoda hirtipes).....................................210 Marko Borko: 2nd Pislak's day - There is no party with dead bees..............210 Karlo Bičanič, Matjaž Gustinčič and Mihael Gartner: Experience of beekeepers with different types of dispensers..........................................211 BEEKEEPER'S WORK_ Peter Kozmus, DSc: Beekeeper's tasks in July and August............................213 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS_215 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 223 ADS_227 IN MEMORIAM 234 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Mira Jenko Rogelj, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notranjost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1-10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7925, Tiskano: 21. 6. 2019. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Leti mi, leti čebelica, po nektar, po mano. Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2019. Foto: Goran Jurjevič Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2015 2016 2017 2018 2019 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 04, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunič, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs. si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. ( v Slovenski ] 198 [cebelarj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Priprava čebeljih družin na jesen in zimo Simon Golob_ svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Stanje v naravi se začne po kresu oziroma po poletnem sončevem obratu postopno spreminjati. Dnevi so vse krajši, noči daljše, in čeprav smo še v poletnih mesecih, se že začne postopna priprava na prihajajočo zimo. Kot vsa živa narava temu dogajanju sledijo tudi čebele. V panjih se postopoma zmanjšuje količina zalege, razvoj čebeljih družin se upočasni, te pa se že začnejo postopoma pripravljati na jesenski in zimski čas. V avgustu se začnejo polegati dol-gožive zimske čebele. Obenem se pojavi povečana prisotnost varoj ter brez pašno obdobje, čas, ko čebelam hrane v naravi primanjkuje in so večje možnosti za nastanek ropa, zaradi česar sta v tem času na preizkušnji tako čebela kot tudi čebelar, saj je obenem treba tudi pripraviti družine na jesenski in zimski čas. Stanje v naravi se začne po kresu oziroma po poletnem sončevem obratu postopno spreminjati. Dnevi so vse krajši, noči daljše, in čeprav smo še v poletnih mesecih, se že začne postopna priprava na prihajajočo zimo. Kot vsa živa narava temu dogajanju sledijo tudi čebele. V panjih se postopoma zmanjšuje količina zalege, razvoj čebeljih družin se upočasni, te pa se že začnejo postopoma pripravljati na jesenski in zimski čas. V avgustu se začnejo polegati dolgo-žive zimske čebele. Obenem se pojavi povečana prisotnost varoj ter brez pašno obdobje, čas, ko čebelam hrane v naravi primanjkuje in so večje možnosti za nastanek ropa, zaradi česar sta v tem času na preizkušnji tako čebela kot tudi čebelar, saj je obenem treba tudi pripraviti družine na jesenski in zimski čas. Hrana in načini krmljenja Običajno imajo čebelje družine v spomladanskem času in na začetku poletja v naravi na voljo dovolj hrane, ki jo lahko v grobem razdelimo na medičino, mano, cvetni prah in vodo. Težava pri zagotavljanju zadostnih količin hrane pa nastane po koncu zadnjih intenzivnejših paš, katerih vir je, na območjih, kjer ni prisotne manove paše, običajno medenje kostanja ter velikolistne in malolistne lipe. Na teh območjih po koncu cvetenja omenjenih rastlin praviloma nastopi čas, ko čebele v naravi ne dobijo zadostnih količin hrane. Začetek tega, za čebele neugodnega, obdobja nam običajno prikaže čebelarska tehtnica, katere uporaba je priporočljiva, če ne že kar nujna v vsakem čebelarstvu. Če dnevne donose redno spremljamo, bomo v času po zadnjih intenzivnih pašah opazili, da so dnevni donosi postali negativni, torej da je poraba večja od donosa. To je znak, da se je že začelo brezpašno obdobje. Mediščno satje takoj, ko je med zrel, iztočimo in začnemo pripravo ter krmljenje čebeljih družin za zimo. Čebele lahko krmimo z metodo hitrega odvzema sladkorne raztopine, kjer raztopino v razmerju 1 : 1 nalivamo v pitalnik vsakih nekaj dni, čebele pa krmo preko noči porabijo. Uporabljamo lahko tudi metodo počasnega odvzema, kjer raztopino naredimo v razmerju 3 : 2 v prid sladkorja ali močnejšo ter jo čebelam ponudimo prek cevk v PVC-kan-ticah oziroma prek kapilarnega odvzema v PVC-vedrih ali plastenkah. Metodi počasnega odvzema nam omogočata, da čebel ni treba krmiti vsak dan ter da hrano porabljajo bolj enakomerno, zaradi česar je njihov razvoj boljši, manj pa je tudi možnosti za nastanek čebeljega ropa. Pri krmljenju si pomagamo s čebelarsko tehtnico in čebelam na začetku dodajamo le toliko raztopine, kot je dnevno negativno stanje na tehtnici. Kasneje, ko čebelje družine krmimo za zimo, pa jim dodajamo večje količine raztopine. Krmljenje začnemo čim prej, tako da bodo čebelje družine nakrmljene do konca meseca avgusta, saj z zgodnjim krmljenjem poskrbimo, da sladkorno raztopino predelajo še stare poletne čebele ter da s predelavo sladkorne raztopine ne obremenjujemo zimskih čebel. Čebelja družina mora imeti preko zime in na začetku spomladi dovolj zalog hrane za nemoten razvoj, zato poskrbimo, da AŽ-panj nakrmimo z 12,5-15 kg sladkorja, LR-panj v dveh etažah pa z 20-25 kg. Ista količina velja za DB-panj. Čebelarji krmijo s par kg krme tudi proti koncu septembra, ko se pova-li zalega v sredini gnezda. V vročem poletnem obdobju se v čebelji družini poveča tudi poraba vode, zato poskrbimo, da bo čebelam v bližini čebelnjaka na voljo vir neoporečne vode. Za nemoten razvoj dolgoživih zimskih Krmljenje s kapilarnim odvzemom v PVC-vedrih ali plastenkah f „Slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 199 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Krmljenje po metodi počasnega odvzema v PVC-kanticah čebel in za zagotovitev zadostnih zalog preko zimskega časa čebele potrebujejo tudi cvetni prah, ki ga običajno naberejo že na kostanju in kasneje cvetočih rastlinah. Varoje Začetek poletnega brezpašnega obdobja običajno sovpada tudi s povečanim pojavom varoj. V času poleganja zadnje trotovske zalege začnejo varoje prehajati v čebeljo zalego, iz katere se polegajo dolgožive zimske čebele. Te so zaradi prisotnosti varoj poškodovane, imajo zmanjšano imunsko odpornost in skrajšano življenjsko dobo, kar ima zelo negativen vpliv na čebeljo družino, katera lahko že zaradi 10 % invalidnih zimskih čebel pozimi propade ali kritično oslabi. Da do tega ne pride, je treba med pašno sezono Presledkasta zalega in varoje prisotne v zaprtih celicah so tudi znak prevelikega števila varoj. (v Slovenski ] 200 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI izvajati apitehnične ukrepe in po zadnjem točenju pravočasno zmanjšati število varoj. V ta namen z registriranimi sredstvi in po navodilih veterinarjev izvedemo poletno zatiranje, s katerim število varoj zmanjšamo na obvladljivo raven, s preostalimi pa obračunamo v zimskih mesecih, ko so čebelje družine brez pokrite zalege. Ker je za uspešno borbo proti sovražniki treba poznati ali vsaj oceniti njegovo število, v tem obdobju z različnimi metodami diagnosticiranja redno spremljamo njihovo prisotnost. Nujno je, da stanje varoj spremljamo tudi po končanem zatiranju, saj se vse prevečkrat zgodi, da se kasneje varoje pojavijo v neobremenjenih in tega zajedavca že očiščenih družinah. Razlog za to je reinvazija varoj, ki poteka skupaj s čebeljim ropom, ko roparice poleg hrane v svoje panje nosijo tudi velike količine varoj. Menjava satja in priprava čebeljih dr užin V času ponovnega zaleganja v zimskem in zgodnje spomladanskem času matica nerada zalega v deviško, še ne zaleženo satje, zato takšen sat v plodišču predstavlja oviro za razvoj družine, saj deli gnezdo na dva dela. V avgustu zato iz plodišča odstranimo vso mlado, še ne zaleženo satje in ga nadomestimo z že nekajkrat zaleženim, a še vedno svetlim satjem. Iz panjev odstranimo in pretopimo staro, temno satje, ki pa ga lahko izjemoma prestavimo tudi na rob plodišča, k steni panja ali pa v izpraznjena medišča. S tem poskrbimo, da bodo imele čebele na voljo več prostora za shranjevanje zimske krme, staro satje pa izločimo pri spomladanskih pregledih. Avgusta lahko zamenjamo starejše in nekakovostne matice, matice iz družin, ki kažejo znake križanja, in iz družin s podpovprečnimi lastnostmi. Zavedati se moramo, da je od matice odvisna večina lastnosti čebelje družine, zato lahko z zamenjavo slabših matic z boljšimi občutno izboljšamo lastnosti čebeljih družin in ne nazadnje izboljšamo svoje rezultate pri delu z njimi. Ker lahko zimo preživijo le močne čebelje družine, do konca avgusta poskrbimo za sanacijo šibkih družin. Te pregledamo, in če ne kažejo znakov bolezni ali čezmerne prisotnosti varoj, jih pridružimo močnejšim družinam. Le pravilno in pravočasno oskrbljene čebelje družine, ki bodo očiščene varoje in imele dovolj zalog hrane, bodo sposobne uspešno preživeti zimsko obdobje in se spomladi razviti v dobre gospodarske družine, ki bodo karseda izkoristile pašna obdobje. Čebelarji, zavedajmo se, da je pri prezimitvi čebel najbolj kritična njihova oskrba v pozno-poletnem obdobju, v času, ki je za čebele najmanj ugoden. Lahko bi rekli, da se nova čebelarska sezona ne začne s prvim januarjem niti ne s prvimi spomladanskimi pašami, temveč se začne že takoj po zadnjem točenju. Takrat se namreč začne priprava čebeljih družin na zimo ter na novo pašno sezono v prihodnjem letu, tako da ima lahko napaka storjena v tem času daljnosežne posledice. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preprečevanje ropa Vlado Augustin_ svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Vsak čebelar bi moral vedeti, kaj povzroči rop, kdaj se pojavlja, kako nastane, kako ga prepoznamo in kako ugotovimo, katera čebelja družina ropa, prav tako pa tudi, kako ga preprečimo in nato uredimo stanje v čebelnjaku. Vzrok za rop čebel je njihov nagon po preživetju in s tem po pridobivanju medičine in mane. Čebele v naravi ne iščejo samo nektarja, mane in medu v satju, ampak jih pogosto pritegne tudi vonj sirupov, sladkorja, sadnih sokov ter vonj vseh drugih sladkih snovi, do katerih imajo dostop. Kadar v naravi ni paše, skušajo čebele med, če imajo za to kako priložnost, ukrasti drugim čebeljim družinam. Pogosto so najmočnejše čebelje družine z največ medu najbolj nagnjene k temu, da si prilastijo še rezerve medu šibkejših čebeljih družin. Rop čebeljih družin ne traja dolgo, le nekaj ur, seli pa se od enega čebeljega panja do drugega in lahko zajame celoten čebelnjak. Če ropa v čebelnjaku ne preprečimo takoj, lahko ta povzroči velikansko in nepopravljivo škodo. Rop lahko preprosto zaznamo po dejavnosti čebel na bradi panja. Če opazimo, da se čebele na bradi panja spopadajo med seboj, da so na njej razmetani koščki voska in mrtve čebele, v okolici panja pa letajo čebele, ki ne prinašajo hrane, je to znak, da se moramo lotiti ukrepov, s katerimi bomo preprečili nadaljnje ropanje. Včasih je težko takoj ugotoviti, ali so v panju roparice ali le napačno vletene druge čebele iz istega čebelnjaka. Pri ro-paricah, ki so pogosto prav čebele iz sosednjih panjev istega čebelnjaka, lahko izkušen čebelar takoj opazi določeno zbeganost, nekakšno nervozo in značilno vedenje »krivca«. Na bradi tujega panja roparice ne pristajajo brezskrbno niti se Stražarke so prepoznale roparico in jo odganjajo stran. ne spuščajo v »hraber« boj s stražarkami. Zdi se, da namesto tega skušajo smukniti mimo stražark, pri tem pa pazijo, da se jih ne bi dotaknile. Če stražarke ujamejo roparice, se jih te skušajo otresti. Če so skušale vdreti v panj močne čebelje družine, so njihove možnosti, da bi se rešile žive, zelo majhne. Izgubljena čebela, ki pristane na žrelu tujega panja, pa se vede povsem drugače: umakne se v kot in se zbegano prepusti stražarkam, ki so jo ujele. Začetnik kaj lahko zamenja pojav čebeljega ropa z živahno dejavnostjo čebel ob medenju ali z orientacijskimi izleti mladih čebel okoli panja. Mlade čebele namreč krožijo okoli panja, da bi se seznanile s svojo okolico, pri tem pa med njimi ni opaziti nikakršnega boja niti nikakršnega preplaha. Te letalne igre po navadi potekajo sredi dneva, še posebej ob toplih in sončnih dnevih. Včasih poteka čebelje ropanje tako neopazno, da ga je v resnici težko ugotoviti. Pri takšnem ropanju čebele vdirajo v panj v manjšem številu in neopazno odnašajo med, na žrelu pa ni nikakršnih sledov boja. Kljub temu tujke nenehno vdirajo v panj in sproti odnašajo med. V panj vdrejo mimo robov na žrelu oz. prek razpok v panju in posamič zlezejo mimo stražark. Čebelar jih lahko opazi le, če zelo pozorno opazuje dogajanje. Tak način ropanja imenujemo tihi rop, proti kateremu se čebele težko upirajo, po navadi pa tega niti ne poskušajo. Za preprečevanje ropa poznamo številne preventivne ukrepe: • vzreja močnih, zdravih in živalnih čebeljih družin; • hitri pregledi čebeljih družin; • zoženje žrel na minimalno širino v brezpašnem obdobju; • zoženje žrel pri šibkih čebeljih družinah; • preprečevanje razlivanja sladkorne raztopine; • zapiranje nepotrebnih odprtin v panju; • oblikovanje manjših čebelnjakov, tako da pasišče ni prezasedeno in da se ne pojavi pomanjkanje hrane; • večja razdalja do sosednjih čebelnjakov; • čim manjše vznemirjanje čebel; • stalno spremljanje stanja v čebelnjaku. Če moramo v brezpašnem obdobju nujno odpreti panje, jih odpremo previdno in na hitro opravimo potrebno delo. Pri tem delu satja nikoli ne odlagamo tako, da bi bilo za čebele lahko dostopno. Odkrito ploskev satov vedno pokrijemo z mokrim platnom. Tako platno je uporabno tudi za druge dele panja, ki jih je treba pri opravilih s čebelami odstraniti iz panja. Za ta namen uporabljamo tudi posebej izdelan zaboj, v katerega npr. pri pregledih panjev shranimo satje s čebelami. Najučinkovitejši način za preprečevanje ropa pa je uporaba tako imenovanega »predora«, ki ga vstavimo v odprti- f „Slovenski 1 [ cebelo rJ 7-8/2019 letnik CXXI 201 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE no žrela. Predor preprosto naredimo iz tiskarske pločevine, tako da ga prilagodimo širini in višini žrela panja. Poglavitno pa je, da njegova dolžina ni krajša od 12 cm. Delovanje takega predora temelji na načinu premikanja roparic, ki hočejo pri vstopu v panj po najkrajši poti priti do medenih zalog. Ko roparka pride v panj, ji predor preprečuje takojšen dostop do medenih satov, zato se v njem dezorienti- rano vrti v krogu, dokler je stražarke ne naženejo. Predor uporabljamo tedaj, kadar obstaja možnost ropa. Čebelarji se moramo zavedati, da roparice iz prizadetih čebeljih družin ne odnesejo zgolj medu, temveč s seboj odnesejo tudi na tisoče varoj in drugih povzročiteljev čebeljih bolezni. Zdrava čebelja družina se tako lahko v nekaj dnevih hudo okuži z varojami. Kaj se dogaja s pravim kostanjem: težave z invazivnimi tujerodnimi vrstami Maarten de Groot, Nikica Ogris in Simon Zidar Gozdarski inštitut Slovenije maarten.degroot@gozdis.si Pravi kostanj (Castaneasativa) najbolje poznamo po okusnih in užitnih plodovih, nedvomno pa tudi po kostanjevem medu. Čeprav je ta drevesna vrsta danes razširjena po celi Sloveniji, vrsta izvorno prihaja iz južne Evrope in je pogosto sa-jena v drugih predelih zmernih klimatov. V Sloveniji pravi kostanj predstavlja 1,77 % lesne zaloge. Drevo pravega kostanja je gostitelj številnih vrst žuželk in gliv, ki živijo na njem; le nekaj vrst pa je za kostanj še posebej problematičnih. V zadnjih desetletjih je bilo namreč v Evropo prinesenih nekaj žuželk in bolezni, ki so imele uničujoč vpliv na to drevesno vrsto in celotno populacijo pravega kostanja. Vrstam, ki jih prinesemo od drugod, pravimo tujerodne vrste. Te človek zavedno ali nezavedno zanese na območja izven njihove naravne razširjenosti, v drugo okolje. Ko takšna tujerodna vrsta povzroči negativen vpliv na druge organizme, jo označimo kot invazivno tujerodno vrsto. V nadaljevanju bomo predstavili najbolj problematične invazivne tujerodne vrste, ki pri nas povzročajo škodo na pravem kostanju. Najnevarnejša bolezen - kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) Kostanjev rak je najnevarnejša bolezen pravega kostanja in izvira z Daljnega vzhoda. V Sloveniji smo ga prvič opazili leta 1950. Poleg pravega kostanja okužuje tudi hraste v okuženih sestojih. Bolezen obstaja v dveh oblikah: virulentni (tipični) in hipovirulentni (neškodljivi za drevo), ki je posledica okužbe glive z virusi. Virulentna oblika napreduje hitro in drevo zaradi nje odmre. Najprej se spremeni barva skorje, ki potemni Kostanjev rak ali postane oranžna. Če skorjo odstranimo, opazimo podgobje glive v obliki drobnih rume-norjavih pahljačic. Na skorji so kot bucikina glavica velika oranžna do opekasto rdeča trosišča. Hipovirulentna oblika povzroča le drobno razpokanost skorje in rahlo hipertrofijo na vejah ali deblu. Bolezen je prisotna na celotnem območju razširjenosti pravega kostanja pri nas, vendar v različni jakosti. Kjer je hipovirulenca pogosta, je vpliv bolezni manjši. Zato drevesa z virulen-tno obliko bolezni posekamo, debla obelimo, lubje in vejevje na mestu sežgemo. Drevesa s hi-povirulentno obliko bolezni pustimo v sestoju, saj tako širimo to obliko bolezni, ki povzroča, da se virulentna oblika spreminja v manj nevarno, kjer se rakave rane začnejo zaraščati. Kostanjeva šiškarica - nov škodljivec in njegov naravni sovražnik Leta 2002 je bila kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphi-lus), azijska vrsta, prvič opažena v zahodnem delu Italije. Nato se je hitro razširila čez Evropo in leta 2007 je bila naj- Kostanjev rak, podgobje 202 („Slovenski} [cebelprJ 7-8/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Šiška na kostanju dena tudi v Sloveniji. Kostanjeva šiškarica je osa, ki na listih pravega kostanja povzroča tvorbo šišk. Škoda, ki jo povzroča, je bila na nekaterih območjih ocenjena z 8o-% izgubo proizvodnje kostanja. Vrsta ima eno generacijo na leto, samice izlegajo jajčeca v listne brste. Razlog za Parazitoidna osica (Torymus sinensis) hitro razširjanje te vrste tiči v hitrem nespolnem razmnoževanju. Pri njem se iz jajčec razvije še več plodnih samic. Zaradi šiškarice so bile napovedi za populacijo pravega kostanja zelo temačne. Čeprav so kostanjevo šiškarico začeli napadati tudi nekateri domorodni parazitoidi, ti niso znatno vplivali na zmanjšanje njene številčnosti. V letih 2005 in 2006 pa je bila v Italijo vnesena parazitoidna osica Torymus sinensis, ki je naravni sovražnik kostanjeve šiškarice v Aziji. Stopnja napadenosti kostanjeve šiškarice je postala zelo visoka - v povprečju 67-% in do največ 95-%. Parazitoid se je zaradi stalnega vnašanja in naravnega razširjenja zelo hitro razširil. V Sloveniji so ga prvič opazili leta 2013. Raziskave so pokazale vrstno specifičnost tega parazitoida in močan upad populacije kostanjeve šiškarice. Na območjih z veliko gostoto te parazitoidne osice pa je bil v Italiji ugotovljen tudi velik vpliv na upad številčnosti drugih, domorodnih vrst šiškaric. Rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi) Leta 2016 se je pri nas pojavila nova gospodarsko pomembna bolezen evropskega pravega kostanja in njegovih križancev, tj. rjavenje plodov pravega kostanja, ki jo povzroča gliva Gnomoniopsis smithogilvyi. Tudi ta gliva povzroča odmiranje skorje pravega kostanja, predvsem poganjkov in vej. Njena trosišča na skorji so siva in trosi smetanasti, ne oranžni kot pri kostanjevem raku. Napredovanje bolezni je počasnejše kot pri kostanjevem raku. Največjo škodo povzroča v nasa- dih žlahtnih sort pravega kostanja. Prizadene dozorevajoče plodove, ki zaradi rjavenja izgubijo tržno vrednost. V času zorenja prizadene do 60 % plodov, med skladiščenjem in transportom lahko obseg okužbe naraste na od 80 do 100 %. Gliva se v ugodnih ekoloških razmerah za pravi kostanj pojavlja v kostanjevih poganjkih, cvetovih, ježicah in listih kot neškodljiv endofit. Njeno patogeno delovanje in pojav bolezenskih znamenj sta pogojena z biotskim in abiotskim stresom ter neustreznimi rastnimi razmerami. Med najpomembnejšimi sprožilnimi dejavniki za pojav bolezni so vremenski ekstremi, kot sta suša in visoke temperature v poznem poletju, ter interakcija z drugimi škodljivimi organizmi, npr. kostanjevo šiškarico. Gliva prezimi v ježicah, ki jeseni obležijo na tleh. Na ježicah se pozimi oblikujejo spolna trosišča, iz katerih se spomladi sprostijo spolni trosi. Za nastanek okužbe sta ključnega pomena pravočasno sproščanje trosov iz odmrlih ježic, ko pravi kostanj zacveti. Trose raznaša veter in verjetno tudi žuželke. Sodeluj in sporoči Med sprehodom po gozdu lahko nemalokrat opazimo spremembe, ki se v njem dogajajo. Opazimo lahko tudi pojav tujerodnih organizmov, ki kot zgoraj opisane vrste povzročajo opazno škodo našim gozdovom. Pri prepoznavanju tujerodnih vrst lahko sodeluje vsak. Seznam in opise ter slikovne predstavitve potencialnih in pri nas že prisotnih invazivnih tujerodnih vrst v gozdu smo pripravili v projektu LIFE ARTEMIS. V njem smo izdelali tudi zelo praktično spletno in mobilno aplikacijo Invazivke (www.invazivke. si), ki si jo lahko brezplačno prenesete iz trgovine Google Play. V aplikaciji zbiramo opažanja invazivnih tujerodnih vrst, uporablja pa jo lahko vsak registriran uporabnik. Vrsto fotografirate, z njo pa se shrani tudi podatek o lokaciji. Pravilnost podatkov preverimo strokovnjaki in uporabniku sporočimo pravilnost določitve. V sistemu Invazivke zbrani podatki so dobra izhodiščna informacija, ki jo strokovnjaki lahko preverimo na terenu. Slednje je pomembno predvsem v situacijah, ko pride do najdb za Slovenijo novih invazivnih tujerodnih vrst. Njihove negativne vplive namreč lahko v začetni fazi širjenja uspešno in z relativno nizkimi stroški omejimo, a le če se na najdbo odzovemo zelo hitro. Zato vabljeni, da prispevate k varstvu naših gozdov in sodelujete pri sporočanju opažanj tujerodnih vrst v naravi. Parazitoidna osica (Torymus sinensis) Znaki bolezni rjavenja plodov kostanja na veji f „Slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 203 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si Cena je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki kupcu sporoča, za kakšen izdelek gre. Če je cena prenizka, bo pri porabniku vzbudila dvom o kakovosti, nasprotno pa bo previsoka cena kupca odgnala h konkurenčnemu ponudniku, ki bo za nižjo ceno ponujal proizvod enakega kakovostnega razreda. Pomembno je, da kupcu izdelek, ki ga kupi, prinese večje zadovoljstvo kot cena, ki jo je plačal. Številne raziskave in študije kažejo na to, da kadar gre za živila višjega kakovostnega razreda, je potrošnik za kakovost vsekakor pripravljen plačati več. Prav tako različne ankete in študije kažejo na to, da je v primeru odločanja o nakupu medu najpomembnejši dejavnik kakovost, kupcu pa je pomembno tudi poreklo, da ve, od kod prihaja med. Pogosto pa se za nakup medu odloča tudi na podlagi poznavanja čebelarja. Predlog priporočenih cen za čebelje pridelke 2019: Čebelji pridelek Cena (EUR) Cene čebeljih pridelkov iz ekološke pridelave Cena medu za sheme višje kakovosti (SMGO, Kraški in Kočevski med itd.) cvetlični med (900 g) 11,3 14,7 13,6 akacijev med (900 g) 11,9 15,4 14,3 lipov med (900 g) 11,9 15,4 14,3 gozdni med (900 g) 12,5 16,3 15,0 kostanjev med (900 g) 12,5 16,3 15,0 smrekov med (900 g) 13,8 17,9 16,5 hojev med (900 g) 15,0 19,5 18,0 cvetni prah (0,1 kg), osmukanec, sušen* 5,5 7,0 * Cvetni prah: Svež cvetni prah - osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen. Sušen cvetni prah - osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in obdelan s sušenjem na toplem zraku. Cvetni prah - izkopanec pomeni cvetni prah, ki je pridobljen z izkopavanjem iz cvetni prah (0,1 kg), osmukanec, svež, globoko zamrznjen* 5,5 7,0 cvetni prah, izkopanec (0,1 kg)* 33,0 43,0 propolis (10 g) 3,5 4,5 propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah 5,5 7,0 satnih celic. ** Propolis: Propolis (10 g) pomeni propolis, oči- matični mleček (10 g) 11,0 14,5 ščen vseh primesi, brez vidnih delov voska, navadno strgan iz posameznih delov panja. Propolis (10 g), pridobljen na ustre- vosek (1 kg) 9,5 12,0 vosek, deviški (1 kg) 16,5 21,5 znih mrežicah, pomeni propolis, očiščen vseh primesi, pridobljen s tehnologijo čebelja družina (sat pokrite zalege s čebelami) 13,0 17,0 dobre čebelarske prakse z lovilnimi pripomočki: plastičnimi mrežami, posebnimi plastičnimi vložki, platnom ... Kakšna je cena na trgu Kot zanimivost poglejmo, kakšne so cene medu na trgu. Na trgovskih policah še vedno težko najdemo med slovenskega porekla, če pa ga, ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Povprečna cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 18,00 EUR/kg, kar je za skoraj 70 % več, kot je povprečna cena pri čebelarjih na domu, kjer je povprečna cena 10,71 EUR/kg. Dokaj visoko ceno na trgu dosega tudi uvožen med, saj povprečna maloprodajna cena uvoženega medu v letu 2018 znaša 12,67 EUR/kg. Kakšno ceno torej postaviti Postavitev cen za živila lokalnega izvora mora biti premišljena, saj je na trgu veliko uvoženih živil, ki pa so cenovno največkrat ugodnejša. Pa so tudi enako kakovostna? Tudi pri medu se na policah pojavlja uvožen med, največkrat neznanega porekla, po sumljivo nizkih cenah. Težko rečemo, da tak med ni med, saj za to nimamo dokazov. Lahko pa rečemo, da naš med ni prepotoval dolgih razdalj in vsebuje cvetne prahove rastlin iz našega okolja. Tako vase ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje, in možnosti za pojav alergije so manjše. Zmnožek prav teh velikih razdalj in pogosto nepravilnega skladiščenja in mešanja medu z raznih delov sveta pa predstavlja znatno nevarnost, da se končnemu proizvodu zmanjša kakovost, kar pa je treba vsekakor vračunati v samo na prvi pogled nizko ceno cenenega medu. Pomena lokalno pridelane hrane in kakovosti medu, ki jo nudimo slovenski čebelarji, se zagotovo zavedajo tudi naši zvesti kupci. Priložnost, da upravičimo zaupanje potrošnika in dokažemo, da je naš med višje kakovosti, je zagotovo vključitev v shemo kakovosti! Čebelarji s celotnega območja Slovenije se lahko vključijo v shemo Slovenski med, čebelarji z območja Krasa še v shemo Kraški med in z območja Kočevja v shemo Kočevski gozdni med. Z vključitvijo kupcu zagotavljamo višjo kakovost, znano poreklo in sledljivost do (v Slovenski ] 204 IcEBELBRJ 7-8/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebelarja. Nadgradnja pa je še shema Ekološka pridelava, ki se lahko kombinira s prej omenjenimi shemami kakovosti. Da bi se med slovenskega porekla prodajal po ceni, ki si jo kakovosten med zasluži, Komisija za ekonomiko pri ČZS vsako leto oblikuje priporočene cene, ki so predstavljene v nadaljevanju. Prav zaradi povprečne cene uvoženega medu, ki je še vedno višja od povprečne cene medu, pridelanega v Sloveniji, je UO ČZS sprejel priporočilo, naj se med ne prodaja pod povprečno maloprodajno ceno uvoženega medu na slovenskem trgu, ki znaša 12,67 EUR za 1000 gramov. S predlogom se strinja tudi Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev, ki prav tako svojim članom priporoča, da se držijo tega priporočila. Cene različnih vrst medu naj se oblikujejo glede na predhodne izkušnje, vendar naj ne bodo nižje od povprečne maloprodajne cene uvoženega medu na slovenskem trgu. Za približno 20 % višje so priporočene cene medu, vključenega v sheme kakovosti, za 30 % pa cene medu iz ekološke pridelave. Zavedamo se, da z danes na jutri cen medu čebelarji na domu ne moremo dvigniti na raven cen, ki velja za prodajo v trgovskih centrih. Vseeno pa nam je ta cena lahko vodilo, da medu ne prodajamo pod ceno. Priporočene cene Pri priporočenih cenah, ki jih je komisija predlagala za leto 2019, je prišlo do napake in v tej številki objavljamo popravljeno tabelo s priporočenimi cenami. Za napako se opravičujemo! Kako si lahko pomagamo ob slabih letinah Tanja Magdič_ svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si Letošnje leto bo, kot kaže, še eno slabo leto za čebelarstvo. Do začetka junija nam čebelarjem ni uspelo iztočiti niti ene paše. Vremenska napoved pa žal tudi za naprej ni najobetavnejša in napovedi strokovnjakov o vse slabših pogojih za kmetijstvo se uresničujejo. Tako bomo, če se bomo želeli še naprej ukvarjati s čebelarstvom, še posebno kadar nam čebelarstvo predstavlja poglaviten del prihodkov, prisiljeni poiskati alternativne rešitve. Ena od rešitev je v tem, da poleg pridelave medu svoje sile usmerimo tudi v pridelavo drugih čebeljih pridelkov in se odločimo za dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki omogoča izvajanje v nadaljevanju naštetih dejavnosti. Odvisno od svojega znanja in spretnosti izberimo tiste dejavnosti, ki bi nam pomagale, da za svoje pridelke iztržimo več. Predelava in prodaja raznih izdelkov iz čebeljih pridelkov - medene pijače, mešanice čebeljih pridelkov, med z dodatki ipd. - je zagotovo ena od takih dejavnosti. Lahko se odločimo tudi za dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji, kot so npr. risanje panjskih končnic, peka medenjakov, izdelava dražgoških kruhkov ali lecta. Ali pa registriramo čebelarski turizem in na krilih razglasitve svetovnega dne čebel domačim in tujim obiskovalcem, čebelarjem kot tudi nečebelarjem, predstavimo skrivnostni svet čebel in svoje čebelarstvo. Z zadnjo spremembo Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa čebelarji lahko registriramo tudi dejavnosti, kot so medena masaža, vdihavanje aerosola iz čebeljih panjev ali svetovanje o uporabi čebeljih pridelkov za krepitev zdravja. Če imamo zelo dobro strokovno znanje in ustrezno izobrazbo, pa lahko organiziramo tudi delavnice in tečaje s področja osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vrste dopolnilnih dejavnosti in pogoje za opravljanje teh določa Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Veliko lahko naredimo tudi z lastnim izobraževanjem. To je lahko izobraževanje s področja tehnologije in prilagajanje tehnologije trenutnim razmeram, varne hrane ali trženja. Slednjemu največkrat dajemo premalo pozornosti, čeprav lahko dokazano npr. prav z dobrim znanjem s področja trženja povečamo prihodke in posledično izboljšamo ekonomičnost čebelarstva. Da bodo vaši kupci kupovali več, vam svetujemo, da svoj asortima pridelkov in izdelkov spreminjate in dopolnjujete z novimi izdelki in jih ponudite v različni darilni embalaži, ki bo pritegnila pozornost vašega kupca. Izvirnejši bomo pri embalaži, večje možnosti bomo imeli za dobro prodajo. Zapomnimo si: kupec je za izdelek v posebni embalaži pripravljen plačati več. Za trženje je pomembno tudi, kje prodajamo svoje izdelke in kako je urejeno prodajno mesto ali stojnica, pomembna pa je tudi okolica. Za ekonomičnost je pomembna tudi cena izdelka, saj je od cene, ki nam jo uspe iztržiti, odvisen naš zaslužek. Več o tem, kaj cena sporoča kupcu in kakšno ceno postaviti, pa si preberite v članku »Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke« na str. 204 te številke SČ. Časi za pridelavo čebeljih pridelkov zadnjih nekaj let niso ravno rožnati, zato se moramo, namesto da čakamo in upamo na boljše čase, nujno vprašati: Kaj za ekonomičnost čebelarstva lahko naredimo sami? Pri iskanju poti do boljšega jutri pa potrebujemo veliko mero optimizma in pozitivne naravnanosti. f „Slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 205 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zakaj v letu 2018 smreka ni medila Franc Bezovšek ČD Gornji Grad marijabezovsek@gmail.com Ne morem si kaj, da se ne bi oglasil na članek g. Janeza Bauerja (SČ 4/2019), kjer razglablja o me-denju oziroma nemedenju male in velike lekani-je (kaparja) v letu 2018. Čebelarim v Zgornjesa-vinjski, natančneje Zadrečki dolini, v Lenartu nad Gornjim Gradom, nadmorska višina 650 m, dolino pa obdajajo planine do 1500 m n. m. Gozdnatost na Gornjegrajskem je okrog 80-%, od tega je čiste smreke skoraj 70 %, jelke (hoje) okrog 25 %, drugo so listavci (podatki Zavoda za gozdove, OE Nazarje). Čebele našega okoliša, ČD Gornji Grad, nabirajo mano od kaparjev in ušic na smreki, seveda ob ugodnem vremenu, vse do vrha planin. Ob množičnem pojavu lekanije (velike in male) v letu 2017 na smreki se moramo ozreti nekaj let nazaj, kjer vidimo, da se je njihov razvoj postopno povečeval in dosegel vrhunec leta 2017. Že nekaj prejšnjih let je bilo teh kaparjev veliko, posebno pa že leta 2016. Naslednje leto je sledila tako močna invazija, da se je delala občutna škoda na letnih prirastkih smreke. Močno napadeni sestoji smreke so ponekod tako oslabeli, da je bil nato napad podlubnikov - smrekovega lubadarja -neizogiben. V članku g. Bauerja je zapisano: »Ob obisku smrekovih sestojev pa smo bili zelo razočarani. Namesto velikega kaparja so bile samo lupine, o malem kaparju in ušicah pa niti sledu.« Nadalje: »Se je v aprilu in maju pojavilo veliko drobnih temnih hroščev ...« Vedeti moramo, da narava v večini primerov poskrbi sama za nekakšno ravnotežje v Na narezanih smrekovih vejicah, v vodi, na sobni temperaturi, se pospeši vegetacijo ter razvoj povzročiteljev medenja. Gruča kaparjev na majhni smrečici njej, če se nekateri zajedavci namnožijo preko vseh meja, mednje prištevamo tudi povzročitelje medenja, se na drugi strani namnožijo tudi njihovi naravni sovražniki. Ravno to se je zgodilo v opisanem primeru. Ko so bile opažene »samo lupine«, so bile te (verjetno) ostanki iz prejšnjega leta, kajti prazni mešički so vidni (ne vsi) še v naslednjem letu. V maju in na začetku junija pa razvoj kaparjev še ni na višku, da bi že tedaj videli samo »prazne lupine« ostankov tekočega leta. Sklepamo pa lahko, da so bili vzrok množičnega pojava hrošča »glivnega rilčkarja« zgodaj spomladi ugodni pogoji zanj v prejšnjem letu (veliko kaparjev) in temu primerna namnožitev ter leženje njihovih jajčec jeseni prejšnjega leta. Tudi sam sem v juliju 2017 enkrat opazoval manjšo jato ptic, kako so se gostile s kaparji. Tudi ptice so naravni urejevalci in sovražniki preveč namnoženih zajedavcev. Veliko let že spremljam razvoj povzročiteljev medenja smreke, zlasti obeh kaparjev, kdaj in kje se pojavljata, pa moram povedati, da se po mojih opažanjih dogajajo spremembe. Tudi navedba dr. Jožeta Riharja (Mana iglavcev, napovedovanje gozdnega medenja), da se veliki kapar pojavlja samo po nižinah, v višjih legah pa ga ni, se je verjetno zaradi vremenskih sprememb obrnila na glavo. Že mnogo let, vsako leto pozimi in zgodaj spomladi, narežem smrekove vejice na različnih lokacijah in nadmorskih višinah ter jih dam doma pod prisilno vegetacijo. Na smrekovi vejici z Menine planine (1450 m n. m.) so se mi tako razvili veliki kaparji. Bojazen, da bi omenjeni rilčkar in drugi sovražniki kapar-je za stalno izkoreninili, je seveda odveč, bo pa njihova gostota pojavljanja nekaj let manjša, toliko kot jih je bilo leta 2017, jih vsekakor ne bo kmalu. V letu 2018 kakor tudi letos sem naredil teste na prisotnost kaparjev, ni jih bilo veliko, vendar dovolj, da je seme ostalo. Leta 2017 so s svojo gostoto na nekaterih vejah in vršičkih smrek celo sami sebe uničevali, saj so se utapljali v lastni mani. Na vršičku majhne smrečice je bilo več desetin tako velikega kot malega kaparja, kar na kupu so bili, izločkov pa toliko, da jih vsi gostitelji niso sproti popili. (v Slovenski ] 206 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja (II. del) dr. Janez Grad janez.grad@siol.com Čmrlji in čebele so si v marsičem podobni, vendar tudi v marsičem različni. Podobni so si v načinu prehranjevanja s cvetnim prahom in nektarjem. Struktura družine je pri obeh enaka: matica, delavke in samčki (troti). Čmrlji in čebele v svojem domu (gnezdu, duplu, panju) živijo na satju, ki so ga sami(-e) zgradili(-e), in v njem hranijo nabrani med in pelod. Telesna zgradba obojih je podobna, tudi pri čmrljih imajo delavke (pa celo matice) na zadnjih nožicah »koške« za shranjevanje nabranega peloda in tudi želo za pikanje. Razlike med njimi pa so kar številne, nekatere so bolj in druge manj očitne. Že na prvi pogled opazimo, da je telo čmrlja bolj zajetno, okroglo, čebelje pa podolgovato ter da je čmrlj poraščen z vpadljivimi dlačicami različnih opozorilnih barvnih vzorcev, ki ga ščitijo pred mrazom in tudi pred požrešnimi plenilci, predvsem ptiči. Manj očitno je dejstvo, da je rilček za srkanje nektarja pri čmrljih daljši kot pri čebelah, kar čmrljem omogoča dostop do nektarja tudi pri cvetovih z daljšim vratom. Med najpomembnejše razlike pa sodi enoletni življenjski cikel večine čmrljev; izjema so le nekateri čmrlji, ki živijo v tropskih predelih. Pri čmrljih se vse začne spomladi in konča z jesenjo ali celo že poleti, ko zmanjka hrane in primernega cvetja ali pa se ohladi. Zimo Gnezdo čmrljev B. lapidarius: mlada matica (označeno), samčki (z rumenimi dlačicami naglavi) in delavke (s črnimi dlačicami na glavi). Voščen pokrov ščiti satje pred vročino. preživijo le spomladi ali poleti izležene mlade matice, stara matica, delavke in samčki pa med tem preminejo. Spomladi prileze mlada matica, ki se je izlegla lansko leto ter prezimila otrpla in ohlajena v neki luknji v zemlji ali v živi meji, odpadlem listju in podobno, iz prezimovališča. Potem ko si, v kakšnem tednu po vrnitvi, poteši lakoto zaradi polletnega posta (v tem času ne nabira peloda), si poišče mesto za gnezdo, v katerem bo dom za njeno družino. Nekatere vrste čmrljev si zgradijo gnezdo v zemlji, druge vrste pa na površju. Ker so gnezda v zemlji bolj zaščitena pred spomladanskimi vremenskimi nevšečnostmi, se prve prikažejo iz prezimovališča matice, ki gradijo gnezdo v zemlji, to je že marca ali, če je vreme zelo toplo, že konec februarja. Druge vrste matic se pojavijo nekaj tednov kasneje, konec marca ali v aprilu in celo na začetku maja. Ko matica gnezdo primerno uredi, zgradi v njem en sam, prvi voščeni lonček satja, v katerega prinaša medičino za lastno prehrano v slabem vremenu. Za razliko od čebeljega satja stojijo ta in vsi kasneje nastali lončki satja v gnezdu pokončno. Nato iz prinesenega peloda oblikuje kepico, v katero zaleže od 8 do 16 jajčec in vse skupaj prekrije s plastjo voska, pomešanega s pelodom. Ves čas razvoja zalege se matica plazi po kepici, jo ogreva v gnezdu in vzdržuje dovolj visoko temperaturo, da temperatura zalege ostane 30-32 °C. Na pašo izletava poredko, le okrog tri- do petkrat dnevno. V tem obdobju je za matico izredno nevarno, da na paši premine. V okrog štirih dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se hranijo s pelodom, pomešanim z nektarjem. V tem zgodnjem obdobju živijo ličinke skupaj v skupnem prostoru znotraj kupčka peloda. Po 10-14 dneh razvoja ličinke spletejo močan svilen kokon in se vanj zabubijo, iz bub pa se potem po okrog 10-14 dneh izležejo mladi čmrlji. Uspešna družina čmrljev B. sylvarum; spadajo med naše najmanjše In zelo ogrožene čmrlje. f „Slovenski 1 [ cebelo rJ 7-8/2019 letnik CXXI 207 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Družine čmrljev B. humilis se lahko pojavljajo v treh temeljnih barvnih različicah dlačic: samo kot sivi čmrlji s črnim temenom, samo kot črni ali samo kot rjavi čmrlji ali pa v dveh ali treh različicah hkrati, kot je v našem primeru. Matica ves ta čas skrbi za zalego s hrano in gretjem. Prvi spomladi izleženi čmrlji so vedno delavke. Iz izpraznjenih in očiščenih lončkov kokonov pridobijo čmrlji lončke satja za shranjevanje medičine in obnožine. Postopka zaleganja in gradnje satja pri čmrljih sta torej drugačna kot pri čebelah. Domače izkušnje pri gojenju čmrljev so pokazale, da je v ugodnih razmerah čas, ki je potreben, da se čmrlj izleže in že odleti na pašo, 21 dni. Takoj ko se prve ličinke zabubijo, zaleže matica naslednjo skupino jajčec, in to se potem ponavlja skozi celotno obdobje vladanja matice družini in njene sposobnosti za to funkcijo. Matica leta na pašo, dokler se ne izleže zadostno število delavk, ki nato opravljajo to delo, nato matica do svoje smrti poleti ali jeseni ostane v gnezdu, ga več ne zapusti in skrbi za nadaljnjo rast družine. Ob nadaljnjem povečevanju števila delavk, ki traja dva do štiri mesece, doseže družina vrh razvoja, ko se iz zaleže-nih jajčec začnejo namesto delavk izlegati mlade matice in samčki, zaradi česar začne število delavk upadati. Samčki se izležejo iz neoplojenih jajčec. Kaj je vzrok, da matica zač- Čmrlj B. lapidarius na vhodu panja za čmrlje pri zračenju panja (v Slovenski ] 208 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI ne zalegati neoplojena jajčeca in da se iz oplojenih jajčec namesto delavk začno razvijati matice, še ni dokončno raziskano. Raziskovalci štejejo kot možne povzročitelje zalogo hrane, številčno razmerje med delavkami in ličinkami, gostoto delavk v gnezdu ter drugo, možno pa je, da o tem odloča matica sama. Čas teh sprememb je pri različnih vrstah čmrljev zelo različen, od konca maja, na primer pri Bombuspratorumu in B. hortorumu, pa tja do septembra pri B. pascuorumu. Izleganje matic in samčkov traja nekaj tednov, potem ali že medtem pa stara matica premine in družina začne umirati. Samčki zapustijo gnezdo takoj, ko odrastejo, in nato od šest do osem tednov živijo prosto v naravi, kjer se sami tudi prehranjujejo, potem pa preminejo. V okolici gnezda določena mesta na vejicah grmičkov ali drugega rastlinja označijo s svojimi specifičnimi izločki - feromoni -, s katerimi privabljajo mlade, še neoprašene matice iste vrste, ki jih potem ujamejo in oprašijo. Opraševanje poteka vedno v naravi na drevju ali na tleh v travi. Iz lastnih opazovanj ugotavljam, da lahko »obred« traja več deset minut in je verjetno pogojen s temperaturo ozračja, na primer (v vseh primerih je bil parček B. humilis): 9. avgust 1997 - 24 minut (na listu regrata), 9. september 2006 - 41 minut (na tanjšem deblu slive v višini okrog 150 cm) in 6. julij 2018 - 46 minut (na listu marelice v višini okrog 180 cm, v oblačnem vremenu in pri temperaturi 22 °C). Samček po opraševanju ne umre, kot se zgodi s čebeljim trotom. Oprašene matice si v gnezdu naberejo še potrebne telesne maščobne zaloge za zimsko spanje, nato pa sredi poletja ali jeseni zapustijo družino in odletijo na prezimovanje. V ta namen izberejo primerno mesto na osojni strani bolj ali manj z drevesi in grmičevjem poraslega zemljišča. Tu se matica zarije v zemljo ali v steljo in se ohladi na okrog 5 °C, zaradi česar počasneje troši zalogo hrane. Proti zmrzovanju vsebuje matica sredstvo glicerol, ki jo ščiti do okrog -19 °C. Razvoj mladih zajedavskih matic in samčkov, čmrljev kukavic, iz podrodu Psithyrus, poteka podobno kot razvoj pravih, le da sedaj v gnezdu pravih čmrljev, v katero se je zajedavska matica na silo vselila in v njem zagospodarila, mlade zajedavske matice in samčke hranijo delavke pravih čmrljev. Če čebele lahko prištevamo med nekake »domače živalce«, ki bi v prosti naravi težko preživele, pa lahko čmrlje opredelimo kot »divje živalce«, ki jim njihove čudovite fiziološke značilnosti omogočajo premagati vse zahrbtno-sti okolja, v katerem živijo. Naštejmo nekatere izmed pomembnejših: Matica B. hortorum ima 24 mm dolg ril-ček, zato lahko srka medičino tudi iz cvetov z dolgim vratom, na primer iz trobentic. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Hišica s čmrljimi panji pri J. Gradu v vasi Petelinje • Čmrlj, ki ogreva zalego, vzdržuje konstantno temperaturo oprsja 34,5-37,5 °C in za 2 °C nižjo temperaturo zadka, kar zmore pri zunanji temperaturi od 3 do 33 °C. Toplota, ki jo proizvajajo letalne mišice oprsja s svo- jim krčenjem, pri čemer so krila »odklopljena«, se torej pretaka iz oprsja v zadek; bolj kot je mrzlo, večji je pretok. Letalno mišičje oprsja mora imeti najmanj 30 °C, da s svojim dovolj hitrim krčenjem čmrlju omogoči vzleteti. Ohlajenemu čmrlju (spečemu ali ždečemu kje izven gnezda) se temperatura oprsja dvigne na 37 °C v nekaj minutah, na primer s 24 °C v 1 minuti, s 6 °C v 17 minutah. Toploto v ta namen pridobi zopet s krčenjem letalnih mišic. Če temperatura oprsja preseže 45 °C, čmrlj umre. To se lahko zgodi pri izletavanju na pašo pri visokih zunanjih temperaturah, saj letalne mišice proizvajajo dodatno toploto pri premikanju kril. Problem rešuje čmrlj s hlajenjem oprsja, iz katerega odvaja toploto v zadek. Ta postopek je uspešen pri zunanjih temperaturah med 2 °C (pri maticah) oziroma 10 °C (pri delavkah) in okrog 30 °C. V 90 minutah obišče čmrlj okrog 3000 cvetov, kar je okrog tri- do petkrat več, kot zmorejo čebele. Markus Imhoof, Claus Peter Lieckfeld: Več kot med - o življenju in preživetju čebel Franc Šivic Ljubljana: MEDTEM, zavod za kulturo in naturo, Društvo Urbani čebelar, 2019 188 strani ISBN: 978-961-94700-0-8 Verjetno se še vsi spominjamo filma Več kot med švicarskega režiserja Markusa Imhoofa, ki so ga pred nekaj leti predvajali v nekaterih naših kinematografih in tudi na televiziji. Nepozabni nam bodo ostali med drugim odlični posnetki parjenja matic s troti v zraku in šokantna razkritja o zastrupljenem okolju v nekaterih predelih Kitajske, kjer ni več čebel in morajo ljudje namesto njih ročno opraševati cvetove jablan. Po filmu, ki je prejel več prestižnih mednarodnih nagrad, sta se režiser Imhoof in novinar Claus-Pe- ter Lieckfeld lotila še pisanja knjige v nemščini z izvirnim naslovom Vom Leben und Überleben der Bienen, ki je izšla leta 2012 pri založbi Orange press v Berlinu. Letos pa sta jo izdala in založila v slovenskem prevodu Zavod za kulturo in naturo MEDTEM ter društvo Urbani čebelar ob finančni pomoči Veleposlaništva Švice v RS, SKB banke d.d. Ljubljana in Mestne občine Ljubljana. Slovesna predstavitev slovenske izdaje, ki se je je osebno udeležil tudi njen avtor Markus Imhoof, je bila v Cankarjevem domu ob drugem praznovanju svetovnega dneva čebel, 20. maja. Ob tej priložnosti je gost iz Švice povedal, da ga je za režijo filma in kasneje za pisanje knjige navdahnila vznemirljiva novica o skrivnostnem izginjanju čebel najprej v Severni Ameriki, kasneje pa tudi po drugih celinah. Ob znanem dejstvu, da bi po njihovem izumrtju izgubilo človeštvo kar tretjino hrane, se je s sodelavci podal na pot po svetu, da bi našel vzroke za njihovo izginjanje. Pogovarjal se je s poklicnimi čebelarji, ki jim pomeni obstoj čebel lastno preživetje, in z znanstveniki, ki se trudijo dokazati, kdo so in kje tičijo krivci za bližajočo se katastrofo. Zanimivo je njegovo odkritje, da afrikanizirane čebele pravzaprav niso tako velika grožnja za obe Ameriki, kakor se je sprva mislilo. Knjiga je poučna, zanimiva ter se bere kot napet roman, zato jo toplo priporočam vsem ljubiteljem čebelarske literature. f „Slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 209 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Navadna hlačarka (Dasypoda hirtipes) dr. Andrej Gogala_ gogala62@gmail.com Najopaznejša značilnost čebel hiačark so debeli in dolgi čopi dlak za prenašanje peioda na zadnjih nogah. Ker spominjajo na debeio obiačiio, so daii čebelam ime. Menda že pet tovorov peioda zadostuje za oskrbo ene zarodne ceiice v gnezdu, ki je skopano v peščena tia. Taka tia v Sioveniji niso pogosta, najdemo jih ie ob rekah in v Poihograjskem hribovju, kjer se doiomitna kamnina drobi v pesek, ki ustreza hiačarkam. Svoje debeie čope diak uporabijajo tudi za pometanje pred vhodom v gnezdo. S tem se znebijo kupov izkopanega peska, ki bi iahko pieniicem in zajedaicem izdaii iego gnezda. Sten ceiic v gnezdu ne premažejo z vodood-bojnim iziočkom kot večina drugih čebei, kepico peioda in medičine v ceiici pa obiikujejo tako, da se ie na nekaj točkah stika s steno. Tako je zmanjšana možnost okužbe hrane s škodijivimi giivami aii bakterijami. V Sioveniji smo našii ie eno vrsto hiačark, navadno hiačarko, še nekaj vrst pa se po-javija v sosednjih dežeiah in bi jih iahko našii tudi pri nas. Nekatere raziskave kažejo, da so se hiačarke v razvoju prve odcepiie od giavne razvojne iinije čebei in naj bi biie zato najboij samosvoje. 2. Pislakov dan - Ni veselice z mrtvimi čebelami Povzel in priredil Marko Borko »Vesel sem, da smo v kratkem času, odkar obstajamo, uspeli doseči posluh za naše probleme na MKGP-ju in ČZS. Veliko nam pomeni, da so nas povabili k delovnim skupinam za področje čebelarstva. Ponosni smo tudi, da smo uspeli doseči dogovor, ki vključuje vsaj del naših želja. Zavedamo se, da moramo v slovenskem prostoru sobivati z drugimi čebelarji in ne more biti vse po naše. Vsakega napredka smo veseli in želimo še naprej konstruktivno sodelovati pri delu delovnih skupin,« je na drugem Pislakovem dnevu 30. marca 2019 povedal Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev. Ministrica za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo dr. Aleksandra Pivec je ob tem dejaia: »Smo v obdobju, ko načrtujemo nov pogled na slovensko kmetijstvo in v ospredje predvsem postavljamo pojem hrane, samooskrbe, in s tem pojmom neločljivo moramo povezati tudi čebele, trajnostni razvoj, varovanje okolja in vse, kar v tem kontekstu lahko pripomore k temu, da bomo v prihodnje lahko zagotavljali dovolj in varno hrano za vse naše državljane.« (v Slovenski ] 210 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI Drugo srečanje Strokovnega združenja profesionainih če-beiarjev je s svojo prisotnostjo podpri tudi posianec Evropskega pariamenta Lojze Peterle, ki je imei pomembno viogo tudi pri razgiasitvi 20. maja za svetovni dan čebei. »Svetovni dan čebel je velik uspeh slovenske države in slovenskih čebelarjev. Treba je le delati prave stvari. Mislim, da imamo slovenski čebelarji jasno vizijo po prioritetah v boju za čebele. Treba je doseči v evropskem merilu, da čebele proglasimo za ogroženo vrsto, in upam, da bo slovensko predsedovanje evropski zvezi pomenilo korak naprej v odnosu do čebel. Ne moremo imeti močne veselice, zraven pa mrtvih čebel.« Od desne proti levi: Klemens Krieger, Boris Seražin, Aleša Mižigoj, Lojze Peterle, Andrej Kirbiš, Matjaž Ocepek in Metka Pislak Ocepek IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Glavni izzivi, s katerimi se soočajo veliki čebelarji, so še vedno čebelje bolezni, zato so se na Pislakovem dnevu posvetili tudi uspešnim načinom nadzora slednjih »Za preprečevanje pojava in širjenja bolezni čebel je zelo pomembno poznavanje dinamike razvoja posameznih bolezni. Da se lahko čebelja družina dobro razvija in opravlja vse svoje naloge, ji je treba zagotoviti temeljne pogoje, kot so zadostna in kakovostna hrana, čista pitna voda, primerna razdalja od drugih čebelnjakov, zdravljenje varo-ze, higiena pri delu in podobno,« je povedala dr. Metka Pislak Ocepek z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, hčerka Janka Pislaka, po katerem letno srečanje Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev nosi ime. Varstvo čebel pred nevarnimi boleznimi na Češkem, ki temelji na uporabi ami-traza, je predstavil Dalibor Titera, predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo v Pragi. »Kmetijstvo so večkrat spremljale velike spremembe, kot so kolonizacija, industrializacija, revolucija, v zadnjem stoletju pa tudi sodobna mehanizacija in globali-zacija. Vse to vpliva tudi na zdravje čebel, ki ga je treba spremljati globalno. Glavni dejavniki, ki vplivajo na zdravje čebel, so pesticidi, stradanje in slaba prehrana čebel, patogeni kot varoje in ostali virusi, azijski sršen, mali panjski hrošč, njihovo zdravje pa načenjata tudi krčenje in izguba življenjskega prostora,« pravi prof. dr. Klemens Krieger, predavatelj na Tehnični univerzi v Kölnu in nemški strokovnjak, ki je vrsto let vodil razvojni oddelek za zdravje čebel. Težave pojava ponarejenega medu se je dotaknila dr. Ajda Moškrič s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je predstavila razvijanje testa, ki temelji na DNA čebeljega izvora v medu. Cilj raziskave sta izgradnja referenčne zbirke vrst medu in rastlinskega materiala za karakteristike slovenskega medu ter izdelava DNA-markerjev, ki bodo skupaj s kemijskimi analizami omogočili zanesljivo ugotavljanje potvorb medu na slovenskem trgu. Pislakov dan se je v duhu iskanja najučinkovitejših rešitev pri zdravstvenem varstvu čebel zaključil s predavanjem Momirja Petroviča iz podjetja Bayer, ki je predstavil trakove PolyVar. Vir: Agencija Andreje Jernejčič - Lin&Nil, sporočilo za javnost Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev z dne 1. aprila 2019. Izkušnje čebelarjev z različnimi vrstami hlapilnikov Različne slovenske čebelarje smo povprašali o njihovih izkušnjah z različnimi vrstami hlapilnikov. Njihove odgovore objaljamo v nadaljevanju. Moje izkušnje pri delu s hlapilnikom Medja Čebelarim v AŽ-panjih s tridesetimi gospodarskimi družinami in šestimi pomožnimi na sedem satih. Mravljinčno kislino za zatiranje varoj uporabljam že dvajset let, z vmesno triletno prekinitvijo. Na začetku sem uporabljal hlapil-nike Medja, vendar jih zaradi bojazni za nepokrito zalego in matico nisem polagal na medišče nad gnezdo, kot je bilo navodilo za uporabo temveč sem ga postavil izven plodišča na spodnjo letev notranjih vratc okovanih z mrežo. Pozneje je na trg prišel hlapilnik BS in sem si rekel, da je to to. Začel sem ga uporabljati že prvo leto in izkazal se je za zelo dobrega. Zaradi cene, sem si kasneje nakupil material in si izdelal hlapilnik po principu Medja za lastno uporabo. Njegovo pra- vo vrednost sem ugotovil šele, ko sem nekaj let uporabljal druga veterinarska zdravila. Po treh letih sem se odločil, da bom zopet uporabljal mravljinčno kislino s hlapilniki. Hlapilnik omogoča, da izhlapi 10 ml na dan, kar zagotavlja enakomerno porazdeljenost in koncentracijo mravljinčne kisline v panju. Kadar temperatura presega 30 °C, odprem spodnjo loputico na vratih AŽ-panja, s tem pospešim pretok zraka nad podnico, zvečer pa jo zaprem nazaj. Karlo Bičanič, Hrastnik Moje izkušnje pri delu s hlapilnikom Liebig Sem Matjaž Gustinčič in čebelarim z nakladnimi 2/3 LR--panji. Že več kot 20 let za zatiranje varoj uporabljam izključno naravna sredstva, kot sta mravljinčna in oksalna kislina. Po zadnji končani paši sredi julija prihaja ključno obdobje za uspešno zatiranje varoj. Za delo s hlapilnikom Liebig uporabljam 85-% mravljinčno kislino. Pri delu s kislinami je obvezna uporaba zaščitnih sredstev (zaščitna očala, rokavice). Ustrezno količino kisline, ki je odvisna od vrste panja, nalijem v plastenko. Panji morajo stati vodoravno, sicer kislina izteka prehitro. Hlapilnik postavim nad plodišče čebelje družine. Za ta namen potrebujem pri delu z LR-panji tudi prazno naklado. Hlapilnik Liebig je namenjen dolgotrajnemu izhlapevanju mravljinčne kisline. V praksi to pomeni, da konec julija za panj v dveh 2/3 LR-na-kladah v plastenko nalijem 100 ml 85-% mravljinčne kisline, površino pivnika pa prilagodim glede na pričakovano naj- f „Slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 211 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE višjo zunanjo temperaturo v času zatiranja. V štirih do petih dneh je izhlapevanje končano. Za primer naj navedem, Preglednica: Hlapilnik Liebig je na plastenki opremljen z navodilom za doziranje glede na vrsto panja. Vrsta panjev Mravljinčna kislina Priporočena % julij september dnevna doza 1 naklada 85-' / 50 ml 100 ml 10-15 ml 60-' % 90 ml 140 ml 20-25 ml 2 nakladi 85-' / 100 ml 200 ml 20-30 ml 60 % 140 ml 200 ml 30-40 ml Dadant, DNM, AŽ 85-' / 100 ml 200 ml 15-20 ml 60-' % 140 ml 200 ml 25-30 ml CH-panj 85-' / 50 ml 100 ml 10-15 ml 60-' % 90 ml 140 ml 20-25 ml Poleg plastenke sta sestavni del hlapilnika še podstavek in perforiran papir, ki se ^ namesti na podstavek in deluje kot stenj E in sega po navodilih odtrga na določeno c velikost,glede na vrsto panja, tempera- o ture zraka in koncentracijo učinkovine da sem lansko sezono zatiral varoje pri 29 °C in nisem imel nobenih izgub matic, kar se mi je včasih zgodilo pri uporabi šok terapije. Po končanem izhlapevanju čebelje družine nakrmim, v mesecu septembru pa zatiranje ponovim. Matjaž Gustinčič, Postojna Moje izkušnje pri delu s hlapilnikom Gartner V hlapilniku, ki sem ga razvil sam, se mora uporabljati izključno krpa Vileda (edina dovolj dobra, da zagotovi pričakovane rezultate!). Ključno je, da okoli 1. julija s testnimi vložki ugotovim naravni odpad varoj na dan. Dan pred zdravljenjem vstavim prazen hlapilnik s krpo v okence me-dišča v panju, da se krpa navzame stopnje vlažnosti v panju, mravljinčno kislino pa ohladim v hladilniku. Na dan zdravljenja hlapilnik odprem ter glede na način vstavljanja (v medišče ali v mediščno okence) po navodilu proizvajalca nastavim velikost odprtin za izhlapevanje ter na krpo z brizgalko nanesem določeno količino mravljinčne kisline (85 %) ter zaprem nazaj. Po vstavljanju panj obvezno tesno zapažim s kartonom ali peno. V poletnem času hlapilnike vstavljam v panj zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, v jesenskem času samo zjutraj. Ko zaključim zdravljenje, hlapilnike shranim v PVC-vrečko oz. folijo, da s tem preprečim izsušitev krp Vileda. Mihael Gartner, Selška dolina Anketa za izboljšanje čebelarskih praks Čebelarska skupina Kmetijskega inštituta Slovenije je del mednarodnega projekta BPractices (www.izslt.it/ bpractices/en). Eden od ciljev projekta sta izboljšanje obstoječih čebelarskih praks ter prilagoditev čebelarskega sektorja novim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne spremembe ter čedalje višje zahteve potrošnikov po kakovosti ter pristnosti čebeljih pridelkov. Izhodišče za naše nadaljnje delo so obstoječe čebelarske prakse, zato vas vljudno vabimo k izpolnitvi ankete, s katero bomo dobili vpogled v obstoječe prakse ter pripravili nabor predlogov, ki vam bodo pomagali stopiti v korak s časom. Anketo najdete tudi v slovenskem jeziku na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si/objave_podrobno_czs/ioi98) ter na spletni strani FAO (www.fao.org/teca/forum/bee-keeping/en). Zahvaljujem se vam za vaše odgovore, s katerimi boste pripomogli h višji konkurenčnosti čebelarstva. Kmetijski inštitut Slovenije (v Slovenski ] 212 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI DELO ČEBELARJA v Cebelarjeva opravila v juliju in avgustu dr. Peter Kozmus - Pilštanj Letošnja čebelarska sezona je zelo specifična. Zgodnja pomlad je bila izredno topla, kar je pri čebelah povzročilo bujen spomladanski razvoj. Sledilo je hladno in deževno vreme, ki se je vleklo do konca meseca maja, zato smo morali čebele v maju oskrbovati s hrano, da so preživele in se razvijale. Tako so toplejše junijsko vreme čebelje družine pričakale v slabši kondiciji in tudi zaradi tega nekaterih paš v posameznih delih Slovenije niso mogle izkoristiti, kot bi to lahko sicer. Kljub temu se nadejamo, da bo vreme v drugi polovici leta čebelam bolj naklonjeno, da si bodo lahko nabrale zadovoljivo zalogo hrane in v zimo odšle dovolj močne. Da bi do tega res prišlo, bomo čebelarji morali pri čebelah postoriti veliko dela, med katerim je glavno uspešno zatiranje varoj. V juliju večinoma zaključujemo čebelarsko sezono, v avgustu pa začnemo čebele pripravljati na novo. V tem mesecu se konča medenje na kostanju, s tem pa se glavne paše zaključijo. Možne so še kasnejše paše na hoji, ajdi, bršljanu in nekaterih drugih rastlinah, vendar mora biti naša skrb od konca paše na kostanju usmerjena predvsem v oskrbo čebeljih družin za novo čebelarsko sezono. V našem čebelarstvu v juliju spremljamo podatke opa-zovalne-napovedovalne službe in beležimo donose medu s panjsko tehtnico. Ob tem spremljamo vremensko napoved, ki v pretežni meri vpliva na dejavnost čebel in donose. Ko se E M O Odvzem satov za točenje paša na kostanju zaključi, sledijo točenje, pregled čebeljih družin, menjava matic, izdelava narejencev ter zatiranje varoj. Pregled družin Pregled družin opravim v dneh po točenju kostanja oz. v drugi polovici julija. Pri tem uredim gnezdo za zimo. Neizgrajene sate, starejše sate in nepravilno grajene sate prestavim v medišče. V plodišču pa ob rob namestim sate s hrano in cvetnim prahom, ob njega pa obstoječo zalego in lepo zgrajeno satje, ki je bilo najmanj enkrat zaleženo. Polovico satov iz medišča odstranim, druge pa razmaknem, da je med njimi prostor. Matične rešetke s tanko pločevino pokrijem na da družine prehajajo skozi njih in iz zgornjih satov prenesejo morebitno zalogo v plodišče. Menjava matic Med julijskim pregledom sem pozoren na starost in kakovost matice, ki jo ocenjujem po količini in strjenosti zalege in po zapiskih na panjskem listu. Zanimajo me ocenjena mirnosti, donosnost in čistilni nagon, ki ga ocenjujem na podlagi očiščenosti podnice. Če matico na podlagi vseh podatkov ocenim kot primerno za naslednjo sezono, jo pustim v panju, v nasprotnem primeru jo iz panja odstranim. Novo oprašeno matico vstavljam v panj isti ali naslednji dan v transportni matičnici. Iz panja glede na moč družine odvzamem po enega ali dva sata zalege s čebelami in en sat s cvetnim prahom in zalogo. V povprečju iz dveh družin naredim po en narejenec, ki ga z mlado oprašeno matico namestim na novo lokacijo. Družinam dodam tudi hrano v obliki raztopine, da mlado matico čim bolj spodbudim k zaleganju. Krmljenje družin Vse družine v tednu po pregledu začnem krmiti za zimo. Družinam raztopino dodajam v petlitrskih kanticah s cevko. Na ta način družina raztopino predela v približno enem tednu. Družinam v povprečju dodam 15 l raztopine, ki jo pripravljam v razmerju 1 : 1. S predelavo sladkorne raztopine želim zaposliti poletne „ . ,. ^ r, r Pripravljena raztopina za krmljenje čebel v čebde, saj se zavedam, petlitrskih plastičnih kanticah f „Slovenski 1 icebelftrj 7-8/2019 letnik CXXI 213 DELO ČEBELARJA Grafi: Primerjava povečevanja števila varoj v panju (če je v panju prisotna zalega) ob različnem začetnem številu varoj v čebelji družini (i, 2,5,20 in 50) ter prikaz dni, v katerih število varoj preseže prag škodljivosti. Graf 2: Primerjava povečevanja števila varoj v čebelji družini po različno učinkovitem zatiranju varoj (30-%, 79-%, 90-%, 95-% in 99-%) ter prikaz števila dni, v katerih število varoj preseže prag škodljivosti (2500 varoj). da matice po juliju začnejo zalegati jajčeca, iz katerih se razvijejo dolgožive čebele, ki bodo matico spremljale čez zimo in bodo spomladi oskrbovale prvo zalego. Te čebele morajo biti dobro oskrbovane, da se lepo razvijejo in so čim manj iztrošene. Preprečevanje ropanja družin V juliju in avgustu se pojavi brezpašno obdobje, v katerem lahko nastopi ropanje družin, predvsem če imamo na isti lokaciji šibkejše (narejence) in močnejše (gospodarske) družine. Vzrokov za ropanje nikoli ne iščem pri sosednjih čebelarjih in odgovornost za rop vedno pripišem sebi. Zavedam se, da narava ščiti močnejše in da šibkejše, nekon-kurenčne čebelje družine druge hitro prepoznajo in se polastijo njihovih zalog. V panje ne nameščam čebeljega koridorja in ne zožujem žrel. Tudi ropanih družin ne ščitim, ampak jih pred čebelnjakom ometem v travo in satje dodam drugim družinam v medišče, da ga sčistijo. Trudim se, da so družine toliko močne, da se pred ropom same ščitijo. Poleg tega se trudim, da ropa s krmljenjem oz. premeščanjem polnih satov ne povzročam sam. Skrb za zatiranje varoj Po zadnjem točenju začnem zatiranje varoj po navodilih veterinarske službe. Varoje si prizadevam zatirati na poletnih čebelah in poleg tega poskrbeti, da se te ne razmnožujejo v zalegi, v kateri se razmnožujejo dolgožive čebele. Največji vpliv na število varoj v čebelji družini v pozno-poletnem obdobju ima začetno število varoj v družini. Že zelo majhne razlike v začetnem obdobju lahko povzročijo velike razlike v napadenosti družin v poznejšem obdobju. Primerjava je prikazana na Grafu 1, iz katerega je razvidno, da če smo uspešno zatirali varoje v zimskem času in nam je v panju ostala le ena varoja, potem ta potrebuje 200 dni, da doseže število 2.500 varoj v čebelji družini (prag škodljivosti), pri kateri moramo izvesti njihovo zatiranje, v nasprotnem primeru lahko družina propade. (Število varoj v panju lahko ugotavljamo s testnim vložkom, sladkornim testom ...) Če je po zimskem zatiranju v panju ostalo 50 varoj, te potrebujejo le 100 dni, da se razmnožijo do praga škodljivosti. Med sezono, zlasti v drugem delu (junij in julij), moramo zato čebelarji redno spremljati število varoj v čebeljih družinah s štetjem naravnega odpada varoj na testnem vložku ali z metodo pretresanja 300 čebel v kozarcu s sladkorjem v prahu. Če napadenost z varojami preseže prag škodljivosti, je treba varoje zatirati. Pri tem je zlasti pomembna učinkovitost zatiranja, saj je od te odvisno, koliko varoj bo ostalo v panju in kako hitro se bo njihovo število znova povzpelo čez prag škodljivosti. Na Grafu 2 je prikazan čas, ki je potreben, da se število varoj ob uporabi različno učinkovitih sredstev za njihovo zatiranje znova povzpne čez prag škodljivosti. Na učinkovitost zatiranja vplivata sredstvo, s katerim zatiramo varoje, ter čebelarjeva natančnost pri upoštevanju vseh navodil za uporabo. Tudi najučinkovitejše sredstvo ima ob napačni uporabi manjšo učinkovitost od deklarirane, zato je natančno upoštevanje teh izrednega pomena. Zaključek Letošnja čebelarska sezona bo zelo kratka in za oskrbovanje čebel zelo zahtevna. Zato je nujno, da se ne držimo ustaljene prakse oskrbe čebel, ampak to prilagajamo trenutnemu razvoju. Zavedajmo se, da se v juliju in avgustu začnejo opravila, od katerih je v veliki meri odvisno, kako bodo čebele prezimile. Za uspešno prezimitev potrebuje družina predvsem dobro in zdravo matico, dovolj zaloge hrane in nizko napadenost z varojami ter drugimi škodljivci. Menim, da je predvsem slednje glavni razlog, da čez zimo še vedno v povprečju izgubimo preveč čebel. Zato vsem želim, da bi bili v letošnji sezoni z zatiranjem čim uspešnejši in bi v jesenskem času imeli zdrave in dobro preskrbljene čebelje družine. (v Slovenski ] 214 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. Rezultati 42. državnega tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev - Beltinci 2019 REZULTATI NIŽJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 29 do 30 točk 26 do 28 točk 23 do 25 točk do 22 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 30 Zak Antončič, Lucijan Sterle Anton Truden OS heroja Janeza Hribarja, Stari trg pri Ložu 30 Jakob Breznik, Matic Knaver Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 30 Grega Grajfoner, Lan Kuhar Bombek Blaž Lovrič OS Selnica od Dravi 30 Liza Polenik Marija Sepul OS Črna na Koroškem 30 Lana Plut, Ana Tekavec Marjan Volaj OS Stična, PS Krka, PS Zagradec 30 Ziva Soršak, Marija Gomaz Silvija Tkalec CD Alojz Greif Hoče 30 Anže Movrin, Lev Marušič Boštjan Sojer OS Danile Kumar 30 Ziga Badovinac, Tim Nemanič Mihael Potočar OS Dolenjske Toplice 29 Teja Bakovnik, Izak Rabič Aleš Suštar CD Dolsko 29 Simon Lorbeg, Neža Mohar Andrej Cej OS Senčur 29 Vasja Santl, Luka Heric Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 29 Urh Sarlija, Timotej Karun Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 29 Anže Jaklič Boštjan Sojer OS Danile Kumar 29 Sara Pogorevc, Lara Pogorevc Janez in Olga Bauer Druga OS Slovenj Gradec 29 Lana Kristovič, Sara Janžekovič Marjetka Kocuvan OS Markovci 29 Marija Marinčič Martina Peterlin OS Leskovec pri Krškem 29 Matevž Trost, Benjamin Rupčič Milan Grobelnik OS Podgorje pri Slovenj Gradcu, podružnica Smiklavž 29 Zan Orličnik, Jaka Ledinek Jure Tasič in Polonca Krašovec OS Mislinja 29 Eva Križnik, Danijela Jurič Silvija Tkalec CD Alojz Greif Hoče 29 Svit Kobler, Vito Bejat Krajnc Silvija Tkalec CD Alojz Greif Hoče 29 Aljaž Kegljevič, Alex Olovec Stane Rebselj OS Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki 29 Zarja Stojanovic, Kristjan Meserko Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 28 Anže Hojnik, Danaja Olenik Aleš Suštar CD Dolsko 28 Veronika Morata, Gaja Zahar Andreja Smrdelj OS Dekani 28 Ana Maršnjak Anton Krivec OS Antona Aškerca Rimske Toplice 28 Tian Zeleznjak Zan Stebih Bogdan Zelenko OS dr. Franja Zgeča Dornava 28 Knez Zana, Zar Pišotek Risa Boris Knez OS Kajetana Koviča Poljčane 28 Divjak Lucija, Tobias Zanin Janko Ostrc CD Križevci, OS Križevci 28 Tit Zupančič, Andrej Cene Marija Pirc OS Smartno 28 Nika Koderman, Pia Ilija Marjan Koderman OS Dob 28 Neža Zajc, Ti len Ogrinc Marjan Volaj OS Stična, PS Krka in PS Zagradec 28 Ziga Gajšt, Leon Lebar Marjetka Kocuvan OS Markovci 28 Ema Goličnik, Nadja Podmenik Milan Grobelnik OS Podgorje pri Slovenj Gradcu, podružnica Smiklavž 28 Jakob Krapež, Tina Lukan Silva Erzar OS Stranje 28 Alen Holcman, Niko Virag Stefan Semen OS Beltinci, CD Beltinci 27 Lukas Klabjan, Blaž Cernic Andreja Smrdelj OS Dekani 27 Larisa Kresnik, Jerneja Svelc Anton Krivec OS Antona Aškerca Rimske Toplice 27 Lucija Gartner, Ana Mrgole Anton Krivec OS Antona Aškerca Rimske Toplice 27 Julija Račič, Eva Topole Branko Mešel CD Laško 27 Ambrož Janžekovič, Jaka Purgaj Damjan Simenko OS Gorišnica 27 Leo Janžekovič, Mai Pak Damjan Simenko OS Juršinci 27 Filip Madžarič, Jan Jazbec Dejan Podkrajšek OS Ponikva, CD Ponikva 27 Hana Kraševec, Maruša Simec Franc Kraševec POS Dolsko 27 Teo Črnivec, Klara Cestar Janez Zupanič, Edvard Hojnik OS Cirkulane - Zavrč 27 Jaka Zelko, Aneja Krpič Janja Horvat OS Puconci 27 Lana Zadravec, Tia Petovar Janko Ostrc CD Križevci, OS Križevci 27 Iva Goršek, Lan File Lado Grobin OS Ivana Kavčiča Izlake 27 Filip Zupančič, Samo Piskar Marija Pirc OS Smartno 27 Lana Podrenek, Vita Zgeč Marjetka Kocuvan OS Markovci 27 Ziva Palir, Eva Kveder Matjaž Mavhar OS Griže 27 Urban Kotnik, Jakob Kališnik Miran Kadiš OS Neznanih talcev Dravograd 27 Staša Trunk, Stella Trunk Simona Kocbek OS Miklavž na Dravskem polju 27 Bruno Vogrinc, Aljoša Božič Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 27 Deja Baša, Anastazija Holcman Stefan Semen OS Beltinci, CD Beltinci 26 Tobias Ilc, Neža Gradišar Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 26 Sara Svab, Jerca Grašič Brane Kozinc, Helena Cilenšek OS F. S. Finžgarja Lesce 26 Peter Suhoveršnik, David Suhoveršnik Branka Nareks OS Nazarje 26 Ziva Mešel Branko Mešel CD Laško 26 Rene Spur, Tilen Sibal Dejan Podkrajšek OS Ponikva, CD Ponikva 26 Zan Balažic, Tiem Marton Emil Tkalec OS Miška Kranjca Velika Polana 26 Tjaša Horvat, Maruša Kreft Janja Horvat OS Puconci 26 Sara Stojanovič, Klara Meznarič Jožica Repič OS Ljudski vrt Ptuj 26 Tamara Arnuš, Ožbe Simenko Jožica Repič OS Ljudski vrt Ptuj 26 Patrik Jančič, Niki Novak Marija Balažic OS Veržej 26 Luka Brbot, Jure Pogačar Marjan Koderman OS Dob f „Slovenski} [cebelflrj Priloga - 7-8/2018 letnik CXXI i PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. 26 Aljaž Polaner, Aldin Dukič Miran Kadiš OS Neznanih talcev Dravograd 26 Laura Gutman, Ema Canič Podgoršek Miroslav Hrovat OS Mokronog 26 Metka Skrubej, Trina Kompare Mojca Pirc OS Gustava Siliha Velenje 26 Aljaž Slemenik, Tilen Apat Jure Tasič in Polonca Krašovec OS Mislinja 26 Medina Berbic, Anej Veber Simona Kocbek OS Miklavž na Dravskem polju 26 Hana Podgoršek, Tinkara Kranjčevič Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 26 Iman Merdanovic, Mija Krulc Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 26 Maks Jager, Aljaž Fazarinc Tatjana Završnik OS Dramlje 26 Nace Kovač, Živa Kovač Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki 26 Gal Vrtar, Nejc Zupančič Mihael Potočar OS Dolenjske Toplice BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 25 Eva Zajc, Grega Vidmar Aleš Suštar CD Dolsko 25 Ajda Pivec, Klara Stiglic Anton Bračko OS Rače 25 Nina Lorber, Vito Rogl Anton Bračko OS Franca Lešnika Vuka Slivnica 25 Lili Olenšek, Tia Urh Anton Bračko OS Franca Lešnika Vuka Slivnica 25 Tevž Hrga, Žiga Jakab Damjan Simenko OS Juršinci 25 Nastja Korošec, Hana Janžekovič Damjan Simenko OS Gorišnica 25 Robert Pajek, Tim Mastnak Gričar Darja Solar CD Laško, OS Primoža Trubarja Laško 25 Zala Žižek, Anja Koritnik Dejan Peklar OS Janka Padežnika Maribor 25 Aleš Rožman, Rok Ješovnik Dragica Vereš OS Gornja Radgona 25 Erik Kovačič, Vitan Premuš Dragica Vereš OS Gornja Radgona 25 Žiga Kavšek Mandelj, Urban Vozel Ivan Sopotnik OS Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi 25 Miha Marič, Neisha Sarkezi Jakob Madjar, Valerija Horvat OS Sveti Jurij 25 Weis Lara, Vita Borovič Janko Ostrc CD Križevci, OS Križevci 25 Blaž Jakopič, Anastazija Vojkovič Karlo Bičanič OS NHR Hrastnik 25 Neža Otrin, Luka Zupančič Marjan Koderman OS Dob 25 Nuška Retel, Anže Retel Mihael Potočar OS Dolenjske Toplice 25 Lana Gril, Neža Založnik Milan Mernik OS Zreče 25 Lovro Kojzek Pavel Praper CD Mežica, OS Mežica 25 Metod Slakan Stefan Miheljak OS Dobrna, CD Dobrna 24 Nik Pevec, Rok Fijavž Dejan Podkrajšek OS Ponikva, CD Ponikva 24 Zak Krajnc Vuk, Nejc Ogrizek Edvard Hojnik CD Zavrč 24 Jakob Sabec, Jakob Grželj Franko Dolgan OS Pivka 24 Nik Grobelnik, Gal Kukovec Janez in Olga Bauer Druga OS Slovenj Gradec 24 Tjan Kovačič, Evelin Cetin Janez in Olga Bauer Druga OS Slovenj Gradec 24 Aneja Marinič, Timotej Pučko Marija Andrejč OS Kapela 24 Leon Gorenšek, Vid Tamše Milan Grobelnik OS Podgorje pri Slovenj Gradcu, podružnica Smiklavž 24 Kristjan Miholič, Nikolaj Rondovič Silva Erzar CD Kamnik 24 Manca Korošec, Doroteja Miholič Silva Erzar OS Stranje 24 Nina Gostič, Lilija Zvokelj Silva Erzar OS Stranje 24 Anže Meglič, Aljaž Česen Vincenc Perne POS Lom pod Storžičem 23 Luka Boškovič, Zan Bračko Anton Bračko OS Rače 23 Tarik Ihtijarevič, Arian Semič Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 23 Zorna Coklin, Hana Lia Kronovšek Branka Nareks OS Nazarje 23 Andraž Plahuta, Hal Drame Hrastnik Darja Solar CD Laško, OS Primoža Trubarja Laško 23 Ana Žižek, Jana Hozjan Emil Tkalec OS Miška Kranjca Velika Polana 23 Zan Luka Jurič Ivan Sopotnik OS Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi 23 Spela Ilec, Rubi Kolednik Janez Jurgec OS Cirkulane - Zavrč 23 Anja Zmazek, Iza Blagotinšek Karlo Bičanič OS NHR Hrastnik 23 Tian Filipovič, Tara Sedminek Matjaž Mavhar OS Griže PRIZNANJE ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 22 Miha Kvas, Mark Jeras Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 22 Matin Hojkar Brane Kozinc, Helena Cilenšek OS F. S. Finžgarja Lesce 22 Domen Curk, Zan Stegne Dušan Milinkovic OS Loke, CD Crnomelj 22 Viva Koščak Jakob Madjar OS Sveti Jurij 22 Ziva Kuhar, Kaja Lah Jožica Repič OS Ljudski vrt Ptuj 22 Janja Zajc, Lana Erzar Marija Pirc OS Smartno 21 Andraž Paternoster, Crt Zupančič Andrej Jus CD Domžale 21 Sinaja Pondelak Fak, Lana Pondelak Fak Anton Bračko OS Franca Lešnika Vuka Slivnica 21 Amadej Kolarec, Lucija Mlinarič Franc Solar OS Primoža Trubarja Laško, PE Sentrupert 21 Taja Drnovšek, Sara Poznič Ivan Sopotnik OS Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi 21 Alja Sket Mlinar, Aljaž Levart Milan Mernik OS Loče 21 Miha Očko Milan Mernik OS Zreče 20 Amadej Kolednik Janez Jurgec CD Cirkulane 20 Inja Kuzma, Simonič Ziva Janja Horvat OS Puconci 20 Bor Zjačič Veselič, Marko Nemanič Jožef Veselič OS Metlika 20 Tijana Rožanc, Sofija Jurjovič Marija Andrejč OS Kapela 20 Tinkara Potočnik, Piko Gaja Pavel Praper CD Mežica, OS Mežica 19 Aljaž Kolšek, Iza Stojs Valentina Toman Cremožnik OS Sempeter v Savinjski dolini 18 Matija Terbovc, Urban Rozman Branko Mešel CD Laško 13 Ciril Slakan, Bor Pritržnik Stefan Miheljak OS Dobrna, CD Dobrna 12 Eva Rebevšek, Lina Dobovičnik Stefan Miheljak OS Dobrna, CD Dobrna 11 Bor Krašovc Matjaž Mavhar OS Griže (v Slovenski ] ii [CEBELBRj Priloga - 7-8/2018 letnik CXXI PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. REZULTATI SREDNJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 37 do 40 točk 33 do 36 točk 29 do 32 točk do 28 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 40 Matic Rihter, Zan Javornik Blaž Lovrič POS Gradišče na Kozjaku 40 Nejc Zvegla, Marko Zelenko Bogdan Zelenko OS dr. Franja Zgeča Dornava 39 Mitja Kositer, Ožbej Očko Blaž Lovrič POS Gradišče na Kozjaku 39 Klara Kitak, Enja Fištravec Marjetka Kocuvan OS Markovci 39 Nina Dvoršak, Zana Valentine Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 38 Benjamin Gašperin, Matej Kalita Bogdan Rupnik OS Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 38 Klemen Cvetek, Marko Kalita Bogdan Rupnik OS Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 38 Zak Gradišar, Crt Gradišar Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 38 Nuša Grobelnik, Jasmina Andreje Majda Tamše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradcu 38 Tanaja Kopač, Aja Amalija Pečar Mihael Potočar OS Žužemberk, Podružnična šola Dvor 38 Borja Ranzinger, Maruša Hriberšek Mojca Pirc OS Gustava Siliha Velenje 38 Vid Hatunšek, Ziga Verčkovnik Jure Tasič in Polonca Krašovec OS Mislinja 38 Miha Osetič, Jan Kuselj Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 37 Jan Stros, Urban Rozman Bogdan Rupnik OS Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 37 Ela Glavač, Urška Hojkar Brane Kozinc, Helena Cilenšek OS F. S. Finžgarja Lesce 37 Ines Praznik, Livija Smrkolj Franc Kraševec OS Janka Modra, Dol pri Ljubljani 37 Maša Fras, Sara Mere Marjetka Kocuvan OS Markovci SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 36 Luka Vujič Andrej Jus CD Domžale 36 Max Jerovčnik, Staš Nadlučnik Branka Nareks OS Nazarje 36 Aleksander Sabec, Martin Zelko Franko Dolgan OS Pivka 36 Franci Hrastar Mihael Potočar OS Žužemberk, Podružnična šola Dvor 36 Blaž Rakuša, Tadej Ozmec Nataša Horvatič Dolamič OS Stročja vas 36 Nika Aiken Urbančič, Ajda Vybihal Sabina Tauses I. OS Žalec 36 Nejc Vučko, Jakob Gjerek Stanko Antolin OS Kobilje 36 Miha Vuk Tatjana Vedlin OS Majšperk 36 Tim Praprotnik, Uroš Meglič Vincenc Perne POS Lom pod Storžičem 35 Maksimiljan Urbanc, Blaž Zafošnik Andrej Cokl OS Lovrenc na Pohorju 35 David Savič, Ziva Skof Jožef Veselič OS Metlika 35 Blažka Rupčič, Spela Hriberšek Majda Tamše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradcu 35 Ana Lesjak, Sara Mikič Marija Sepul OS Crna na Koroškem 35 Maks Jeran, Martin Otrin Marjan Koderman CD Krtina Dob 35 Filip Vrabec, Nik Strah Tratar Miroslav Hrovat OS Mokronog 35 Larisa Majhenič, Kevin Polajžer Tatjana Vedlin OS Majšperk 35 Filip Jager, Vid Bobnar Tatjana Završnik OS Dramlje 35 Blaž Lesnjak, Leon Kreft Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki 35 Meta Sedminek, Matija Florjan Valentina Toman Cremožnik OS Sempeter v Savinjski dolini 34 Karin Paulič, Igor Rakovnik Andrej Cokl OS Lovrenc na Pohorju 34 Samo Erzar Frantar, Lana Pančur Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 34 Lev Berginc, Ivan Hubert Boštjan Sojer OS Danile Kumar 34 Janja Hari, Filip Vukovič Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 34 Pia Zjačič Veselič, Maja Kozjan Jožef Veselič OS Metlika 34 Luka Povhe, Ziga Povhe Marjan Koderman CD Krtina Dob 34 Manja Kirbiš, Kiara Cižmešija Marjan Koderman CD Krtina Dob 34 Nejc Kranjc, Tilen Kuhelj Mihael Potočar OS Žužemberk, Podružnična šola Dvor 34 Urban - Urh Jakše, Klemen Mohar Stane Rebselj OS Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki 34 Urban Hajšek, Ino Gorjanc Tatjana Vedlin OS Majšperk 34 Andraž Praprotnik, Jakob Meglič Vincenc Perne POS Lom pod Storžičem 33 Urh Grilc, Miha Omejc Andrej Cej OS Senčur 33 Klara Steinbacher, Lizan Naima Osmanovovič Andrej Cokl OS Lovrenc na Pohorju 33 Gašper Repše, Ali Ernecl Elghannam Blaž Podrižnik OS Mozirje 33 Alida Ješovnik, Eneja Krempl Dragica Vereš OS Gornja Radgona 33 Anemarie Bratinščak, Dominik Miklošič Irena Tibaut OS Ivana Cankarja Ljutomer 33 Tilen Bratkovič, Aljoša Markovič Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 33 Erik Medvešek, Jan Blagotinšek Karlo Bičanič OS NHR Hrastnik 33 Zan Kegljevič, David Pisek Stane Rebselj OS Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki 33 Pija Lesnjak, Hana Bizjak Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 32 Emma Kuzmič, Nastja Nemec Jakob Madjar, Valerija Horvat OS Sveti Jurij 32 Miha Polc, Mark Velel Majda Tamše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradcu 32 David Bajt Marija Balažic OS Veržej 32 Miha Kapun, Tisa Leskovar Marijan Dreo OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 32 Sašo Vrentuša, Nik Goričan Marijan Dreo OS Pohorskega odreda Slov. Bistrica 32 Urška Rižnar, Hana Zanjkovič Nataša Horvatič Dolamič OS Stročja vas 32 Blaž Vivod, Luka Vivod Stanko Pahole OS Pod goro Slovenske Konjice 32 Maj Pritržnik, Dominik Zagruševcem Stefan Miheljak OS Dobrna, CD Dobrna 32 Tjaša Zalokar, Maša Vogrinc Viljem Krajnc OS Dobje, CD Planina pri Sevnici 31 Matic Turšič, Matic Zaren Martina Peterlin OS Leskovec pri Krškem f „Slovenski} [cebelflrj Priloga - 7-8/2018 letnik CXXI iii PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. 31 Jure Kukovica, Teo Kumer Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 31 Alen Virag, Klemen Vitez Pivar Stefan Semen OS Beltinci, CD Beltinci 30 Jaka Skrubej, Timotej Kompare Mojca Pirc CD Mlinšek Velenje 30 Jakob Cvetko Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 29 Anja Rožič, Primož Koligar Dušan Milinkovič OS Loka Črnomelj 29 Jan Vidovič Janez Jurgec CD Cirkulane 29 Manja German, Spela Zilli Mojca Pirc OS Gustava Siliha Velenje Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 28 Jan Sajovic, Marko Gliha Andrej Cej OS Senčur 28 Leon Kraševec, Mateja Selšek Franc Kraševec OS Janka Modra Dol pri Ljubljani 26 Ti len Poštrak Jože Vute OS Zgornja Korena 23 Luka Kozar, Adam Žižek Irena Ti baut OS Ivana Cankarja Ljutomer REZULTATI VIŠJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 48 do 50 točk 43 do 47 točk 38 do 42 točk do 37 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 50 Luka Kričej, Marko Kričej Blaž Lovrič CD Selnica ob Dravi 49 Marjan Jeseničnik, Andreas Krajnc Andrej Cokl CD Lovrenc na Pohorju SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 47 Alen Primožič Zver, Matjaž Karanovič Andreja Smrdelj OCD Koper 47 Igor Jugovič Mojca Pirc CD Mlinšek Velenje 47 Peter Luka Romšak, Mirta Brajer Silva Erzar CD Kamnik 46 Tomi Kolarič, Marcel Stonjšek Kristina Dolinar Paulič Izobraževalni center Piramida Maribor 46 Mihael Bogdan Vida Bogdan CD Ljutomer 45 Ela Vičič, Anamarija Morato Andreja Smrdelj OCD Koper 45 Jernej Rožič, Franc Absec Dušan Milinkovič OS Loka Crnomelj 45 Luka Oražem, Marjeta Povše Marko Hrastelj Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto 45 Natalija Vertnik, Nina Vertnik Stanko Pahole OS Pod goro Slovenske Konjice 44 Jakob Savšek, Jernej Gačnik Marko Hrastelj Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto 44 Urška Hudak, Klemen Konda Marko Rožič, Tatjana Weiss Srednja šola Crnomelj 44 Daša Žoher, Lana Žnideršič Suzana Pacek CD Krško 43 Jure Hojkar Brane Kozinc, Helena Cilenšek CD Karavanke Begunje 43 Ivan Praznik Kristina Dolinar Paulič Biotehniška šola Maribor BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 42 Karin Spindler, Maja Jančič Kristina Dolinar Paulič Biotehniška šola Maribor 42. Tekmovanje mladih čebelarjev in predstavitev kakovostnih shem medu v Beltincih V soboto, 25. maja 2019, smo na OŠ Beltinci izvedli že 42. državno srečanje in tekmovanje mladih krožkarjev, ki ga je obiskalo več kot 600 mladih čebelarjev in drugih navzočih. Tokratno tekmovanje smo nadgradili s sklopom vprašanj, vezanih na pokušanje različnih vrst medu, vključenih v sheme višje kakovosti, s predstavitvijo prednosti in pomena kakovostnih shem ter vse navzoče postregli z medeno kulinariko. Dogodek predstavlja, po- SLOVENSKI MED z zaščiteno geografsko označbo KOČEVSKI GOZDNI MED z zaščiteno označbo porekla KRAŠKI MED z zaščiteno označbo porekla leg druženja mladih in njihovih mentorjev, odlično priložnost za informiranje o pomenu kakovostne pridelave medu ter spodbujanje k vključevanju v sheme kakovosti. Tanja Magdič, vodja projekta Vključite se v evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom. Pokličite na 01/729 61 29 Natašo Lilek ali pišite na natasa.lilek@czs.si. Vsebina tega promocijskega oglasa predstavlja le stališča avtorja in je v njegovi izključni odgovornosti. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo informacij, ki jih vsebuje to gradivo. („Slovenski} iv [CEBELBRj Priloga - 7-8/2018 letnik CXXI IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Slovenija je svetemu očetu podarila čebelnjak - 2. praznovanje svetovnega dne čebel v Rimu Osrednji mednarodni dogodek ob 2. praznovanju svetovnega dne čebel je potekal v organizaciji Slovenije in Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo v Rimu. Udeležila se ga je tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki je spomnila, da so čebele in drugi opraševalci poleg zagotavljanja prehranske varnosti in vitalnega kmetijstva neprecenljivi tudi z okoljskega in gospodarskega vidika. Pozvala je k ukrepanju na mednarodni ravni za zaščito čebel in opraše-valcev, saj bo to prispevalo k reševanju globalnih problemov - prehodu na trajnostno kmetijstvo in odpravi revščine in lakote v državah v razvoju. Ministrica se je ob tej priložnosti zahvalila generalnemu direktorju FAO Joseju Grazianu da Silvi, ki je s svojo osebno podporo ključno prispeval k razglasitvi svetovnega dne čebel, za kar je pobudo dala Slovenija. V znak zahvale mu je predsednik republike Borut Pahor podelil odlikovanje. Da Silva je udeležence pozdravil preko video povezave, pomočnik generalnega direktorja FAO Bu-kar Tijani pa se je medtem zahvalil Sloveniji za vsa prizadevanja za razglasitev svetovnega dne čebel in zaščito čebel. Kot je poudaril, je dostop do hrane temeljna človekova pravica, zato je treba opraševalce zaščititi, saj so ključni za proizvodnjo hrane in s tem odpravo svetovne lakote. Prireditve so se udeležili tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je pozval k razglasitvi čebel in opraševalcev za ogrožene, ukrepanju proti ponarejenemu medu, povečanju prenosa znanja in vlaganju v raziskave; podpredsednik mednarodne zveze čebelarskih organizacij Apimondia Peter Kozmus, ki je opozoril, da se v številnih delih sveta soočajo z upadom opraševanja in s tem zmanjševanjem kmetijske proizvodnje; ter predstojnica Slovenske čebelarske akademije Damjana Grobelšek, ki je zbranim predstavila pilotni projekt čebelarjenja v Bangladešu. V sredo, 22. maja 2019, je ministrica Aleksandra Pivec ob robu splošne avdience papežu Frančišku v imenu Republike Slovenije podarila slovenski čebelnjak ter tako Svetemu sedežu prenesla sporočilo svetovnega dneva čebel in prizadevanja Slovenije za zaščito čebel. Čebelnjak in z njim čebele, ki bodo vanj naseljene, bodo svoje mesto dobili v papeški letni rezidenci v Castel Gandol-fu. V imenu ČZS in vseh čebelarjev iz Slovenije ter čebelarjev celega sveta sta Boštjan Noč in Peter Kozmus svetemu očetu podarila penečo medico, kozarček slovenskega medu, srebrnik 20 čebelc, knjigo No bees, No life in namizno zastavico svetovni dan čebel iz Slovenije. Papež je ob prejemu darila posebej pozorno vprašal, kaj mu podarjamo, in je bil nad povedanim navdušen. Penečo medico je preimenoval v blagoslovljeno sveto vodo. Peter Kozmus je papežu na obleko pripel še priponko Save the bees. MB IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V Državnem zboru RS okrogla miza in razstava ob 2. praznovanju svetovnega dne čebel V ponedeljek, 20. maja 2019, ob 10. uri je na galeriji Državnega zbora potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči Marko Alauf, podpredsednik ČZS, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka Ministrstva RS za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Gorazd Trušnovec, predsednik ČD Urbani čebelar, ter Markus Imhoof, avtor filma in knjige Več kot med, opozorili na pomembnost čebel in drugih opraševal-cev ter dela, ki ga opravljajo za okolje in prehrano. Okroglo mizo je gostil predsednik DZ RS mag. Dejan Židan, uvodni nagovor je imela tudi predsednica švicarskega Nacionalnega sveta Marina Carobbio Guscetti. Spomnila je na nedavno poročilo ZN, ki ugotavlja, da milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje. Žuželke, med njimi tudi čebele, so zelo pomembne za ohranjanje biotske raznovr- stnosti. Ogrožajo jih tudi pesticidi, zato so razprave o tem pomembne, je še dejala gostja iz Švice, ki se je Sloveniji zahvalila za pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel. Tanja Strniša na svetovni dan čebel gleda kot na veliko priznanje za Slovenijo in zdaj je naša naloga, da ustvarimo oz. promoviramo to gibanje po vsem svetu. Pomen čebel in drugih opraševalcev za svetovne probleme okolja, revščine in lakote je treba po njenem izpostavljati še naprej in vsak dan. Pot do razglasitve SDČ-ja je bila dolga, tudi naporna, a vendarle lepa, je pojasnil Marko Alauf. »Nismo želeli samo dneva, ampak iz tega narediti projekt, gibanje, in mislim, da nam je to uspelo,« je dejal. Po končani okrogli mizi smo si ogledali razstavo z naslovom Pot do svetovnega dne čebel. MB Vir: Izjava za javnost, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Priložnostne znamke ob svetovnem dnevu čebel Pošta Združenih narodov je praznovanje svetovnega dneva čebel, 20. maj 2019, počastila z izdajo treh priložnostnih poštnih znamk, ki prikazujejo čebele in cvetje, ter treh priložnostnih žigov. Znamke so izdali v treh različnih jezikih (angleški, francoski in nemški), v treh nominalnih vrednostih (dolar, švicarski frank in evro) in v treh krajih, kjer delujejo Združeni narodi, v New Yorku, kjer je sedež, v Ženevi, kjer je pisarna oz. konferenčni center ter na Dunaju, kjer je mednarodni center. Združeni narodi so 20. maj razglasili za svetovni dan čebel na pobudo Slovenije v letu 2017, za ozaveščanje javnosti o pomenu čebel, nevarnostih, s katerimi se soočajo, potrebah po varovanju njihovega naravnega habitata in njihovem prispevku k trajnostnemu razvoju. Čebele in drugi opraševalci, kot so metulji, netopirji in kolibriji, so vse bolj ogroženi zaradi človekovih dejavnosti. Opraševalci omogočajo številnim rastlinam, vključno s šte- vilnimi živilskimi pridelki hrane, da se razmnožujejo. Ne samo da opra-ševalci neposredno prispevajo k varnosti preskrbe s hrano, vendar so ključnega pomena za ohranjanje bi-otske raznovrstnosti - eden temeljev ¿83« W ^1,00 Kranjska sivka Apis msilifera carnica Najlepša slovenska znamka leta 2018 Združenih narodov za trajnostni razvoj. Skoraj tri četrtine svetovnih rastlinskih vrst je vsaj deloma odvisnih od čebel in drugih opraševalcev. Opraševalci imajo ključno vlogo pri trajnostni oskrbi rastočega svetovnega prebivalstva in ( v Slovenski ] 216 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV NEWYORSKA ZNAMKA Čebela: Cadeguala (južnoameriški rod čebel iz plemena Diphaglossini, poddružine Diphaglossinae in družine Colletidae (opnarke)). Cvet: Rumena harlekinka (Corydalis flavula) ŽENEVSKA ZNAMKA Čebela: Črmlj (Bombus) Cvet: Močvirska lobelija (Lobelia cardinalis) DUNAJSKA ZNAMKA Čebela: Melissodes (rod, ki pripada dolgorogim čebelam (Eucerini)) Cvet: Navadna čeladnica (Scutellaria lateriflora) ohranjanju biotske raznovrstnosti in živahnega ekosiste-ma. Prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti za lastnike malih kmetij, ki zadovoljujejo naraščajoče povpraševanje po zdravih in hranljivih živilih ter neživilskih proizvodih. Carla Mucavi, direktorica organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v New Yorku, je dejala: »Čebele imajo ključno vlogo pri povečanju pridelka in spodbujanju zanesljive preskrbe s hrano. Brez čebel ne moremo doseči sveta brez lakote. Svetovni dan čebel identificira pomen teh drobnih pomočnikov in bo hkrati pomagal ozaveščati o potrebi, da jih zaščitimo.« Medtem pa smo v Sloveniji izglasovali najlepšo slovensko znamko leta 2018. V Biltenu št. 125, ki ga je izdala Pošta Slovenije, so objavili rezultat glasovanja za najlepšo znamko leta 2018. Med vsemi rednimi in priložnostnimi znamkami, ki jih je bilo kar 60, je za najlepšo znamko leta 2018 izbrana znamka Svetovni dan čebel, s 741 zbranimi točkami pred Ar-niko (322 točk) in Pivškimi presihajočimi jezeri (279 točk). Prevod in priredba Tomislav Burnac Vir: https://unstamps.org. Čebele našim vnukom ohranjajo planet T3 1= >N V počastitev svetovnega dneva čebel so v Loški dolini pripravili prisrčno in zelo obiskano prireditev. Praznovanje je povezalo generacije v ozaveščanju pomena čebel in drugih opraševalcev ter pogojev za njihov obstoj. Na prireditvi so sodelovali otroci vrtca Polhek, učenci OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga, čebelarji ČD Loška dolina, člani čebelarskega krožka domače OŠ, pevke iz Loške doline ter člani društva upokojencev. Prireditev je potekala v osnovni šoli. Prireditveni prostor je bil okrašen z več kot sedemdesetimi risbami na temo čebel, ki so jih narisali otroci iz vrtca in šole, za kar so bili najboljši nagrajeni z lončkom medu. Vse- T3 1= >N bina prireditve je bila pripravljena tako, da so nam nastopajoči približali čebelji svet, predstavniki ČD, predvsem pa vodje prireditve, so nas seznanili s čebelo, okoljem, v katerem se dobro počuti, z drugimi opraševalci ter nas podučili, da je potrebna nenehna skrb za okolje, ki bo preprečila vse slabe prakse, ki škodujejo rastlinam, živalim in človeštvu. Prireditev, na kateri se je zbralo več kot tristo ljudi, je bila zelo uspešna združitev kulturnega programa in obenem vsebinsko bogata učna ura o čebelarstvu ter tegobah, ki težijo naš planet. Po aplavzu ob zaključku in odzivu udeležencev se je videlo, da so prišli na pravo prireditev. Anton Žnidaršič („slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 217 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Odkritje kipa dr. Filipu Terču 30. marca 2019 so v avli Narodnega doma v Mariboru na mednarodnem simpoziju apiterapije odkrili doprsni kip dr. Filipa Terča (1844-1917). Simpozij je obravnaval temo »Po sledeh dr. Filipa Terča«, saj je bil ta zdravnik iz Maribora pionir sodobne apiterapije, in sicer zdravljenja s čebeljimi piki. Nemška apiterapevtska zveza je namreč njegov rojstni dan, 30. marec, leta 2006 na mednarodnem simpoziju api-terapevtov v Passau v Nemčiji, na pobudo Assis Moisesa iz Floride, razglasila za svetovni dan apiterapije. Odprtju kipa so prisostvovali udeleženci simpozija, člani slovenskih ČD--jev in gostje iz tujine, med drugim tudi gostje iz Češke, saj je bil Terč po rodu iz Praporišča pri Domažlicah, ki so v občini Kdyne na zahodu Češke. Svečani govorniki so bili Vlado Vogrinec, predsednik ČZD Maribor, podžupanja Maribora Helena Kujundžic Lukaček, podžupanja Občine Kdyne Vera Rihova in kiparka, ki je ustvarila doprsni kip, mag. Alenka Vidergar. Drugi gostje so bili še župan Kdyne mag. Oskar Hamrus, zdravnikov pranečak Vaclav Terč, predsednik ČZS Boštjan Noč in slovenska medena kraljica Valentina Marinič. Od leve proti desni podžupanja Maribora Helena Kujundžic Lukaček, predsednik ČZS Boštjan Noč, župan Kdyne mag. Oskar Hamrus, medena kraljica Valentina Marinič, Terčev pranečak Vaclav Terč ter predsednik ČZD Maribor Vlado Vogrinec Povzel in priredil MB Vir: http://vfokusu.com/post/460825/odkritje-kipa-dr-filipa-terca. Uspešno delovanje čebelarskih krožkov na Koroškem »Da na mladih svet stoji, se zavedamo prav vsi ...« Še posebej pa se naš ponos upravičeno kaže pri mladih čebelarjih v čebelarskih krožkih, ki delujejo v Slovenj Gradcu in okolici. Podružnična šola Šmiklavž je pred sedmimi leti na pobudo Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja organizirala čebelarski krožek in že prvo leto svojega delovanja pokazala veliko mero znanja, predvsem pa veselja in zanimanja za tovrstne vsebine. Dve leti zatem se je čebelarski krožek vzpostavil tudi na matični šoli v Podgorju. In tako so se začeli skupno sodelovanje, izmenjava izkušenj, dobrih praks, pristopov k delu ... Pri tem imajo pomembno vlogo mentorji čebelarji: za POŠ Šmiklavž Milan Grobelnik, za OŠ Podgorje Jože Perše, kakor tudi mentorji učitelji na šoli: Alenka Požarnik, Andreja Polc in mag. Majda Tamše Horvat. Izpostaviti velja tudi zgledno medsebojno sodelovanje s šolami in z njihovimi mentorji: 2. OŠ Slovenj Gradec (Janez in Olga Bauer) in OŠ Mislinja (Jure Tasič in Polonca Krašovec). Zanimanje učencev za sodelovanje pri krožku, še bolj pa na tekmovanjih, presega pričakovanja. Vsako leto je potreben izbirni postopek (predtekmovanje) za uvrstitev najboljših ekip na tekmovanje, kjer se učenci vselej dobro izkažejo. Med tekmovalci bi izpostavili devetošolko Nušo Grobelnik, ki je na vseh sedmih državnih tekmovanjih, odkar na šoli deluje čebelarski krožek, prejela zlato priznanje. Ponosni smo na vsakega mladega čebelarja, veseli interesa učencev za sodelovanje, hvaležni za pomoč mentorjev čebe- larjev. Vsa dosedanja prizadevanja na področju čebelarstva so nam pred skoraj dvema letoma omogočila, da smo pri POŠ Šmiklavž odprli šolski čebelnjak - učilnico na prostem, ki omogoča izkušenjsko učenje - učenje za življenje. Upamo, da bo iz vrst naših krožkarjev izšlo čim več odgovornih, pridnih, uspešnih in vestnih čebelarjev z bogatim znanjem o čebelah. Naj še dolgo medi! Mag. Majda Tamše Horvat in Andreja Polc, mentorici čebelarskega krožka na šoli ( v slovenski ] 218 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Predstavitev knjige Kronika čebelarstva na Rakeku ČD Rakek in KJUC - Enota Ivana Matičiča Rakek je v okviru praznovanja 20. maja svetovnega dne čebel in praznika občine Cerknica organizirala v knjižnici na Rakeku predstavitev knjige Miroslava Juvančiča Kronika čebelarstva na Rakeku, ki jo je podal avtor knjige. Zgodovinski pregled začetkov in razvoja čebelarstva na širšem območju Notranjske, kot je zapisano v podnaslovu, zajema šest poglavij. I. Zgodovina čebelarjenja zajema utrinke čez stoletja, kranjsko čebelo sivko ter znane Slovence, ki so vplivali na razvoj čebelarstva, kot so Janez Vajkard Valvasor, Anton Janša ter Ivan Poženel, nadučitelj na Uncu in Rakeku. Iz zapisov so razvidna njegova prizadevanja za razvoj čebelarstva in šolskih vrtov. Bil je ustanovni član »Slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898. II. Obdobje od ustanovitve Čebelarske podružnice Laze 1905 do 1944. V tem obdobju je bila današnja KS Rakek upravno in politično vezana na Logaško okrajno glavarstvo. Leto 1905 je začetek vključevanja čebelarjev s tega področja v »Slovensko čebelarsko društvo«. V obdobju med obema vojnama so na našem področju službovali in med čebelarji širili čebelarsko znanje Josip Ribičič, pisatelj, učitelj in čebelar; Vlado Rojec, publicist, urednik Slovenskega čebelarja in čebelar; ter Andrej Kenič, učitelj na Uncu in izjemen čebelar. III. Organiziranost čebelarstva od leta 1945 do 1951 je povezana s spremembami v upravni razdelitvi LRS. Te so pogojevale spremembe pri preoblikovanju Slovenskega čebelarskega društva v Čebelarsko zadrugo Slovenije in ponovno nazaj v Zvezo čebelarskih društev. V letu 1949 so v Rakovem Škocjanu postojnski čebelarji postavili plemenilno postajo. Po letu 1957 do 1960 je prevzel vodenje plemenilne postaje Alojz Juvančič, od tega leta naprej vse do leta 1974 pa njegov brat Mirko. IV. Organiziranost čebelarstva od leta 1951 do 1975, ko je prišlo do novih zakonodajnih sprememb in ustanovitve ČD Postojna, v okviru tega pa do Čebelarske družine Rakek. Prvi predsednik je bil Mirko Juvančič. Velik pečat pa je v tem času dal tudi Jože Braniselj. V. ČD Rakek - samostojno društvo od leta 1975 do 2014. Na osnovi Zakona o društvih so čebelarji Rakeka ustanovili lastno čebelarsko društvo. Predsednik je postal Jože Braniselj, tajnik pa Franc Albreht. Obdobje so zaznamovale mnoge dejavnosti: čebelarski krožki na Rakeku in Grahovem, ki jih je dolga leta vodil Franc Albreht in v Cerknici Konrad Knez; ustanovitev Občinske zveze čebelarskih društev Cerknica, prvi predsednik je bil Leopold Frelih, tajnik Franc Albreht; opisani so še sistem opazovalne službe medenja, prevoz čebel na pašo, debatni večeri čebelarjev, pašni red, slovenski zajtrk. Svoj pečat v tem obdobju sta pustila Franc Albreht in Ciril Vidrih. Prav tako pa tudi dva naša še živeča častna člana Jože Opeka in Jernej Lukek. VI. Čebelarsko društvo Rakek od leta 2015 do 2018. To je bilo pestro obdobje povezanih dejavnosti v okviru 110 let aktivnega delovanja rakovških čebelarjev, začenši z odmevno čebelarsko razstavo v knjižnici na Rakeku, dnevi odprtih vrat, prejemom plakete Antona Janše s strani ČZS in zlatega taborskega priznanja občine Cerknica, razvitjem prapora in še vrsto drugih dogodkov v okviru delovanja društva. Vse to ne bi bilo mogoče brez dobrega vodstva ČD Rakek in vseh njegovih članov. Predstavitve se je udeležilo več kot 80 gostov in domačih čebelarjev ter drugih udeležencev. Med gosti so bili poleg župana Občine Cerknica Marka Ruparja še predstavniki ČD Logatec, ČD Postojna, ZČD Cerknica, ČD Loška dolina, ČD Bloke, ČD Cerknica in člani domačega čebelarskega društva. Med njimi častni član Jernej Lukek in prvi predsednik ZČD Cerknica Leopold Frelih. Udeležence sta nagovorila župan Občine Cerknica Marko Rupar in predsednica ČD Rakek Vida Winkler. V imenu čebelarskega društva se je zahvalila vsem čebelarjem, ki so prispevali k nastajanju knjige ter donatorjem in Občini Cerknica, ki so izdajo knjige omogočili. Ob tej priložnosti se je zahvalila tudi avtorju knjige, brez katerega vztrajnosti knjige ne bi bilo. Miroslav Juvančič, tajnik ČD Rakek f „Slovenski 1 [cebelprj 7-8/2019 letnik CXXI 219 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Sto let društva v Zagorju Zagorski čebelarji so 30. marca 2019 s svečano akademijo proslavili natanko sto let obstoja in uspešnega delovanja svojega društva. O častitljivosti jubileja in pomenu društva priča tudi udeležba visokih gostov, denimo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec, podpredsednika državnega sveta in hkrati zagorskega župana Matjaža Švagana in predsednika ČZS Boštjana Noča. Rdeča nit prireditve je bil prikaz društvene zgodovine, obiskovalci v polni dvorani Delavskega doma Zagorje pa so lahko prisluhnili še pevskemu zboru ČZS s citrarko Evo Medved in pesmim domačih čebelarjev, pesnikov. Društvo je za dolgoletno uspešno delo prejelo čestitke številnih gostov, predstavnikov sosednjih in prijateljskih društev, predsednica Marinka Dolinšek pa je v imenu društva podelila številna priznanja članom zagorskega društva in zahvale njegovim prijateljem. Ob jubileju je društvo izdalo izčrpno kroniko z opisom dogajanj v društvu in prikazom širših razmer ter odnosa do čebelarjenja. Ni naključje, da je pisec Roman Rozina za naslov uporabil Valvasorjev moto Sladek je sad dela. Najprej seveda, ker je to preprosto dejstvo, drugič pa tudi zato, ker so si delovni člani društva pod Medijskim gradom, kjer je Valvasor preživljal otroštvo, najprej zgradili društveni dom, kasneje pa še učno čebelarsko pot. Društvena kronika prikaže omenjena dogodka in druga novodobna dogajanja, seže pa tudi globlje v preteklost, vse do prvih znanih zapisov o tukajšnjem čebelarjenju v srednjeveških urbarjih in do Valvasorjevih navedb, kako močno prisotno je bilo čebelarstvo v naših krajih že v njegovem času. Organizirano društveno delo pa se je začelo 30. marca 1919, ko so se na pobudo treh takratnih javnih delavcev Alojza Ašiča z Lok, Lojzeta Kolenca iz Zagorja in Ivana Lo-vrača iz Podlipovice sestali zagorski čebelarji in ustanovili društvo, h kateremu je takoj pristopilo skoraj štirideset čebelarjev. Sledila so boljša in slabša obdobja, a društvo se je izvilo iz vsakih težav. Kopičili so izkušnje in znanje, krepili gospodarske in sodelovalne temelje društva, prijateljevali med sabo in prek društvenih in slovenskih meja. Ob visokem jubileju se lahko društvo pohvali s 150 člani, ki imajo čebelnjake enakomerno razporejene po celotnem območju občine, z utečenimi oblikami pridobivanja in izmenjevanja teoretičnih znanj in praktičnih veščin, z uspešnimi osnovnošolskimi krožki in še marsičem, zaradi česar ima močno podporo okolja in v njem uživa velik ugled. Roman Rozina Regijsko tekmovanje mladih čebelarjev Vsako leto posavske osnovne šole pred državnim tekmovanjem organizirajo izbirno tekmovanje mladih čebelarjev. Letos je bilo regijsko tekmovanje 9. maja 2019 na OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki. Pri organizaciji smo sodelovali člani ČD Kostanjevica na Krki. Mladi čebelarji so na testu znanja pokazati, koliko poznajo čebele in čebelarjenje v teoriji, pri čemer so pokazali visoko raven znanja. V nižji starostni skupini je tekmovalo 11 ekip iz šestih OŠ (Senovo, Koprivnica, Jurija Dalmatina Krško, Le- skovec pri Krškem, Raka in Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki). Starejši učenci so merili znanje v srednji starostni skupini, tekmovalo je (v Slovenski ] 220 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV sedem ekip s štirih šol. Vsi tekmovalci so prejeli priznanje, hkrati pa medovito sivko in priložnostno darilo. Vsem mentorjem pa je ČD Kostanjevica podarilo knjigo Zakaj ravno čebela ... avtorice in članice našega društva Mihaele Kovačič Bizjak. Mihaela Kovačič Bizjak Zakaj ravno čebela ... ČD Kostanjevica na Krki je zabeležilo 70 let organiziranega delovanja društva. Ob tej priložnosti je bila predstavljena knjiga Zakaj ravno čebela ... avtorice Mihaele Kovačič Bizjak, ki z veliko ljubeznijo in posluhom do ljudi govori o ustvarjalcih naše zgodovine čebelarstva. Vsak predstavlja kamenček v mozaiku, ki prikazuje življenje in delo čebelarjev na območju Kostanjevice na Krki. Knjiga je posvečena ustanovitvi ČD-ja, ljudem, ki so soustvarjali družbeno življenje, povezano s čebelami, in navsezadnje je knjiga po-klon svetovnemu dnevu čebel. V knjigi so spomini, dragocen vir znanja naših očetov in dedov o čebelah in naravi. Družbeno življenje in vključevanje v društvo nas povezujeta, in tako smo ustvarjalni in uspešni. Knjiga je prispevek k ohranjanja kulturne dediščine. Avtorica govori o pomenu učiteljstva, ki je prispevalo k razvoju čebelarske dejavnosti, o pridnih in delovnih ljudeh, ki so našli svoje sanje in življenje v čebelarjenju. Ta neizmerna ljubezen naših ljudi do čebel in številne čebelarske zgodbe nas postavljajo v sam vrh čebelarske tradicije v svetu. Odgovor na vprašanje naslova knjige Zakaj ravno čebela ... naj poišče vsak sam. Knjigo, ki je bogata s slikovnim gradivom tako čebel, čebelnjakov kot čebelarjev, je možno kupiti pri tajnici ČD Kostanjevica na Krki. Avtorica knjige Zakaj ravno čebela ... Mihaela Kovačič Bizjak ČD Kostanjevica na Krki Odprtje učnega čebelnjaka OŠ Sostro V soboto, 11. maja 2019, smo čebelarji ČD Ljubljana Moste Polje sodelovali pri odprtju šolskega učnega čebelnjaka OŠ Sostro. Pri odprtju sta bila navzoča tudi predstavnika SID banke, ki je z donacijo omogočila nabavo in postavitev učnega čebelnjaka ter predstavnica ČZS, ki je koordinirala potek dogodkov med SID banko in našim društvom. Zahvaljujemo se obema ustanovama. Zahvala gre tudi predsedniku ČD Ljubljana Moste Polje Tomažu Svetetu in čebelarjem društva za vse dejavnosti v zvezi s postavitvijo učnega čebelnjaka. Prireditev se je začela ob 9. uri v prostorih OŠ Sostro, ki jo vodi ravnateljica Mojca Pajnič Kirn. Učenci čebelarskega krožka so razstavili svoje panjske končnice, kozmetiko iz čebeljih pridelkov, program so popestrili z glasbenimi nastopi. Čebelarski krožek je na šoli zaživel pod mentorstvom učiteljic Simone Hribar Kojc in Dominike Mesojedec. Pri učnem čebelnjaku bo učence izobraževal čebelar Darko Šubelj. Lilijana Rajkovič Obvestilo o ocenjevanjih medu v letošnjem letu Zaradi izredno slabe letine so v letošnjem letu pod vprašajem slovenska in mednarodna ocenjevanja medu. Posledično ne moremo objaviti celotnega seznama izvajalcev senzoričnih ocenjevanj, ki bi z najbolje ocenjenimi vzorci v posamezni kategoriji medu sodelovali tudi na državnem senzo-ričnem ocenjevanju, v julijsko-av- gustovski številki SČ, kot je navedeno v 12. členu Pravilnika o senzoričnem ocenjevanju medu. UO ČZS je zato na svoji 15. redni seji, 20. junija 2019, sprejel sklep, da v letošnjem letu seznam objavimo najkasneje do 10. julija 2019 le na spletni strani ČZS. Barbara Dimc, tajnica ČZS f „Slovenski 1 [cebelprj 7-8/2019 letnik CXXI 221 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Odprtje razstave Čebele - naše življenje V nedeljo, 5. maja 2019, z začetkom ob 16. uri je na dvorcu Štatenberg potekalo slavnostno odprtje razstave Čebele - naše življenje, ki je postavljena v galeriji ATTEMS. Razstava je posvečena 20. maju, svetovnemu dnevu čebel. Na razstavi razstavljajo fotografi fotografskih in čebelarskih društev, slikarji likovnih društev in čebelarski muzej Hergan. Prisotne so nagovorili mag. Tanja Fajon, evropska poslanka, dr. Milan Brglez, poslanec DZ RS, in Janez Vencelj, podpredsednik ČZS, ki je razstavo tudi odprl. Odprtje je spremljal bogat kulturni program. Po slavnostnem odprtju so sledili skupni ogled razstave in drugih prostorov dvorca Štatenberg ter pogostitev in druženje. Dobro obiskanega odprtja so se v velikem številu udeležili tudi čebelarke in čebelarji iz okoliških čebelarskih društev. Janez Vencelj Osvežilen ledeni čaj z lipovim medom Tin Hadžic Žorž je mlad kuhar, ki je za kuhalnico prijel že pri rosnih devetih letih. Od svojega dvanajstega leta prireja tematske večerje, poimenovane Tinova kulinarična doživetja. Leta 2018 je dokončal srednjo šolo za gostinstvo in turizem kot diamantni maturant. Letos je izdal svojo prvo kuharsko knjigo Skuhaj si moj lajf, v kateri lahko najdete recepte iz njegovega življenja od otroštva do današnjih dni. SESTAVINE: 2 litra vode, 80g svetlejšega medu (priporočljivo lipovega), 8 žlic aromatiziranega črnega čaja (najbolje z aromo sadja ali cvetlic, lahko zamenjamo tudi z roibooshem, če želimo, da je brez kofeina), 3 limone, šopek mete. PRIPRAVA: Polovico vode zavremo. Prelijemo čez črni čaj in namakamo 3-4 minute in ga nato takoj precedimo, da čaj ne postane grenak. Če uporabimo roiboosh, ga lahko namakamo daljši čas. V precejen in še topel čaj dodamo med in premešamo, da se raztopi. Dodamo še preostali liter hladne vode. Pustimo, da se najprej ohladi na sobni temperaturi, nato pa ga ohladimo še v hladilniku. Pred serviranjem dodamo stisnjen sok dveh limon. Nato čaj prelijemo v servirni vrč in na koncu dodamo še na kolute narezano limono, šopek mete in nekaj ledu. Postrežemo hladno. Avtor recepta: Tin Hadžic Žorž Jagodna limonada z lipovim medom SESTAVINE: 500 g jagod, 250 ml limonovega soka (7-8 limon), 1,251 vode, 100 g lipovega medu. PRIPRAVA: V stoječem mešalniku zmešamo očiščene jagode in polovico limonovega soka, da koščke jagod popolnoma zmeljemo. Zmes pretočimo v velik vrč, dodamo preostali limonov sok, vodo in med. Mešanico dobro premešamo, ji dodamo led in nekaj rezin limone za okras. Avtor recepta: Tin Hadžic Žorž Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. (v Slovenski ] 222 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Dogodek »Posadi hokaido bučo za čebelo in jeseni uživaj v kremni bučni juhi« Osrednji dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo« smo letos skupaj s partnerji organizirali na Biotehniški šoli Šolskega centra Ptuj, na njihovem posestvu v Turniščih, in sicer v četrtek, 16. maja. S tem projektom tako spodbujamo sajenje medovitih rastlin, ki so koristne tako za čebele v brezpašnem obdobju kot tudi za druge opraševalce. S tem projektom želimo doseči tudi večjo prepoznavnost in tudi uporabnost teh medovitih rastlin v prehrani. Ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Marjan Horvat je predstavil njihovo delovanje. Šola v letošnjem letu praznuje 65 let in so ponosni, da v pro- it -dr vSFlj as i o £ jektu »Kar sejemo, to žanjemo« sodelujejo že od samega začetka. Tako so dijaki skozi ta projekt v preteklih letih spoznali dve medoviti rastlini, in sicer ajdo in sončnico. Vesel je, da se projekt nadaljuje, in to z novo medovito rastlino - bučo hokaido. Tudi ta rastlina je pomembna kot medovita rastlina za čebele kot tudi druge opraševalce. Dogodka se je udeležila tudi predstavnica MKGP, direktorata za kmetijstvo, Lidija Lipič Berlec. Povedala je, da so se površine posejanosti površin z ajdo in sončnicami v zadnjih letih povečale. In projekt »Kar sejemo, to žanjemo« je eden od projektov, ki je pripomogel k večji pridelavi medovitih rastlin. Predstavila je tudi druge ukrepe, ki jih izvaja ministrstvo, med drugim šolsko shemo, ki namenja sredstva za šolske vrtove, kjer naši otroci sami pridelajo sadje in zelenjavo. V prihodnje si želijo, da bi bila samooskrba s sadjem in zelenjavo večja. Tako da spodbujajo lokalno pridelavo. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS, je v svojem nagovoru predstavil začetke projekta »Kar sejemo, to žanjemo«. ČZS je s sodelovanjem partnerjev v projektu v preteklih letih združila prizadevanje za povečanje posejano-sti ajde in sončnic v našem prostoru. Podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o posejanosti ajde kažejo, da se je površina posejanosti ajde od leta 2011 do 2016 v Sloveniji povečala za več kot osemkrat. Dušan Meznarič je predstavil vlogo Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj v projektu. Letos bodo dijaki posejali semena hokaido buč, izvajali različne poskuse in si pridobivali novo znanje. Pridelek bo kasneje zanimiv tudi za ga- stronome, ki jih poučuje, saj bodo lahko pripravljali različne jedi iz hokaido buč. Ob svojem nagovoru je navzoče tudi seznanil s pravilno uporabo FFS, da se jasno preberejo navodila proizvajalcev glede pravilne uporabe, obvestijo okoliški čebelarji o škropljenju in se škropi v večernih urah. Tako bomo pri njihovi pravilni uporabi zagotovili čebelam vir hrane, vsi skupaj pa bomo lahko uživali v jesenskih dobrotah. Nagovorom je sledila strokovna predstavitev tehnologije pridelave hokaido buč, ki jo je pripravila ga. Stanislava Pažek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije - zavod Ptuj. Buče so med najstarejšimi poznanimi gojenimi rastlinami. Buča je njivska, vrtna ali okrasna rastlina družine bučnic. Bučo uporabljamo v kulinariki, farmaciji, predelavi olja, uporablja se za okrasne in dekorativne namene. Sorta uchiki kuri je primerna za pridelavo v hladnejših predelih. Okrogli plodovi v »hokaido« tipu so oranžni in relativno gladki. Meso je sladkastega okusa. So oranžne buče hruškaste oblike, težke 1,5-2,5 kg, z oranžno rdečim mesom. Buče so rastline, ki niso težavne za gojenje. Le na začetku zahtevajo nekaj oskrbe, saj imajo slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. V vrtu jim izberemo sončno lego ter globoka humusna tla. Za konec je gdč. Dijana Potrč, študentka Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, predstavila projektno nalogo, v kateri bo letos ugotavljala, kako vpliva različna setev hokaido buč na nadaljnji razvoj in uspešnost pridelave buč. Po zaključku dogodka je sledila še zasaditev sadik. Partnerji, ki letos sodelujejo v tem projektu, so Semenarna Ljubljana d.o.o. (donator semen hokaido buč), Semina d.o.o. (donator semen hokaido buč), MKGP, Biotehniška šola Ptuj, Biotehniška šola Rakičan, Biotehniški center Naklo, Šola za hortikultu-ro in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Šentjur, Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije prav tako sodeluje v tem projektu, saj vsako leto pripravijo strokovne vsebine za gojenje medovitih rastlin, v letošnjem letu sodeluje zavod Ptuj. Verjamemo, da bodo s pomočjo projekta tudi na vaših vrtovih zrasle hokaido buče, ki bodo dajale hrano našim čebelam in drugim opraševalcem, mi pa si bomo lahko jeseni pripravili odlično kremno juho iz buč. Tomaž Samec, vodja projekta »Kar sejemo, to žanjemo« („Slovenski 1 [cebelftrj 7-8/2019 letnik CXXI 223 OBVESTILA ČZS Referenčni model ženske in moške čebelarske obleke sedaj tudi na vpogled na sedežu ČZS UO je na svoji 14. redni seji dne 21. marca 2019 sprejel sklep št. 234 o podelitvi koncesije za izdelavo čebelarske obleke. Koncesijska pogodba za dobo 10 let se sklepa s podjetjem Modno krojaštvo Andrej Šmigoc d.o.o., ki izpolnjuje vse pogoje za izdelavo Strokovna razprava o ekološkem čebelarstvu ČZS, JSSČ, bo v sredo, 10. julija 2019, ob 17. uri v Mačkovcu pri Suhor-ju (občina Metlika) na ekološki kmetiji Prehojena pot od pobude do razglasitve svetovnega dne čebel Čebelarska zveza Slovenije je pripravila potujočo razstavo z naslovom Prehojena pot od pobude do razglasitve svetovnega dne čebel. Potujočo razstavo si lahko sedaj na ČZS tudi izposodite. Če želite postaviti razstavo na svojem območju, Oddaja makete čebelnjaka Mihaela Ambrožiča Čebelarska zveza Slovenije je lastnica velike lesene makete čebelnjaka Mihaela Ambrožiča z nosilnim podstavkom. Ker je na Čebelarski zvezi Slovenije prostorska stiska, bi jo radi umestili v prostor, kjer bo vidna še drugim in širši javnosti (mu- Določanje vrste medu Kljub slabi letini smo ali pa še bomo verjetno po večini le dočakali prvo točenje medu. Ob točenju si zapiši-mo datum točenja medu, količino in označimo serijo/lot medu. Oznake morajo biti zapisane tudi na posodah, v katerih je med, pa tudi na nalepki, če čebelarske obleke (glede kakovosti in dobave materiala). Torej, čebelarsko obleko lahko izdeluje izključno samo podjetje Modno krojaštvo Andrej Šmi-goc d.o.o. »po modelu in materialu, ki je zaščiten pri Uradu RS za intelektualno lastnino, in zloraba zaščitenega modela pomeni civilno in kazensko odgovornost«. Od sedaj naprej morajo biti vse obleke takšne, kot je vzorec (predpisan referenčni model) na ČZS, in če čebelarji menite, da imate obleko, ki odstopa od referenčnega modela, vas prosimo, da se zglasite na ČZS, kjer bomo ugotovili odstopanja. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 041/370 409 (Barbara Dimc). Barbara Dimc, tajnica ČZS Slavka Žagarja organizirala razpravo o ekološkem čebelarstvu. V njej bodo sodelovali: Mitja Zupančič, svetovalec specialist za področje ekološkega kmetovanja s temo: Ekološko čebelarjenje v prihodnje; Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ s temo: Prehod s konvencionalnega na ekološko čebelarstvo; Slavko Žagar, ekološki čebelar s temo: Ekološko čebelarjenje in zelišča. Po razpravi si bodo udeleženci lahko ogledali čebelnjak, čebelarsko prakso in zeliščni vrt g. Žagarja. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ morate zagotoviti: brezplačen prostor za razstavo, prevoz razstave s ČZS in nazaj, stroške postavljanja in podiranja razstave (100,00 EUR z DDV) ter potne stroške osebe, ki jo postavlja in podira. Razstava zajema fotografije in listine ter ves promocijski material, ki je bil izdelan in izdan na tej skoraj petletni prehojeni poti. Za vse dodatne informacije in rezervacije, prosim, stopite v stik z go. Dimc: 041/370 409. zeji, razne avle, razstavni prostori). V leseni maketi čebelnjaka so zloženi poslikani izvlečni panji. S stranko, ki bo najela maketo, bomo podpisali najemno pogodbo. Če menite, da imate ustrezen prostor, in ste zainteresirani za najem te makete, prosim, napišite sporočilo na barbara.dimc@czs.si, da se dogovorimo za ogled lokacije, kjer bi maketa stala. roka uporabnosti nismo zapisali z besedami uporabno najmanj do in točnim datumom. Letos verjetno ni bilo čebelarja, ki ni bil primoran čebel krmiti, saj bi sicer družine propadle. Večino dodanega sladkorja so družine verjetno porabile, kljub vsemu pa bodimo pozorni, da ne stočimo sladkorja, ki smo ga bili družinam primorani doda- E b Barbara Dimc, tajnica ČZS Barbara Dimc, tajnica ČZS ti. Če boste imeli težave pri določitvi vrste medu, se lahko po pomoč obrnete na terenske svetovalce ali svetovalce za zagotavljanje varne hrane. Pokličite nas in se bomo dogovorili, na kakšen način lahko dostavite vzorec medu. Vrsto vam določimo brezplačno. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ i „Slovenski} 224 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Kaj urgentno pričakujemo od Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pristojnih institucij Na predlog predsednika ČZS in zaposlenih na ČZS je Upravni odbor ČZS na svoji 15. redni seji, 20. junija 2019, sprejel sklep št. 239, ki naslavlja zahteve od Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Objavljamo jih v nadaljevanju: 1. Letošnja čebelarska letina je katastrofalna, zato od MKGP-ja pričakujemo finančno pomoč za slehernega slovenskega čebelarja - predlog 10 kg sladkorja za vsako čebeljo družino. Končna ocena sezone bo znana okoli 15. avgusta in do takrat potrebujemo urgentno rešitev. 2. Čebele so zelo ogrožene, saj brez pomoči čebelarja ne morejo preživeti. MKGP naj pospešeno nadaljuje postopke, da pridemo do razglasitve ogroženosti čebel in posledično do podpor na panj iz okoljskih ukrepov EU. 3. Odpravi naj se diskriminatoren obračun DDV na zdravila za čebele - vsa zdravila naj imajo znižano davčno stopnjo DDV, v nasprotnem primeru naj bodo v prosti prodaji in naj se temu smiselno prilagodi druga zakonodaja. ČZS že od vsega začetka zagovarja stališče, da sredstva za zatiranje varoj niso zdravila, in v tem smislu država tudi obračunava DDV. Torej Kmalu kozarček, ki ga bo možno vzeti tudi na letalo V zadnjem času se je povečal interes za nov, manjši kozarček, namenjen čebeljim pridelkom in izdelkom slovenskega porekla, ki ga bo možno vzeti tudi s seboj na letalo. Trenutno je najmanjši ko- ima država dvojna merila sama zase, dela to, kar ji prinaša polnjenje blagajne!? 4. Informacija o poreklu medu je pravica vsakega potrošnika. MKGP naj takoj uradno vloži pobudo za označevanje porekla medu po državi izvora v EU. S tem pred nelojalno konkurenco zaščitimo potrošnika in čebelarja. ČZS bo na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia pridobila podpore čebelarskih organizacij in strokovnjakov. 5. Pristojno ministrstvo naj odobri povračilo dela trošarin od ener-gentov, enako kot imajo drugo kmetijstvo in sosednje države (Hrvaška). Kljub temu da smo vsi v EU, smo slovenski čebelarji trenutno v neenakem ekonomskem položaju. 6. MKGP naj takoj aktivno pristopi k reševanju Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja s ciljem, da je osnutek novega pravilnika predstavljen januarja 2020 in da stopi v veljavo 1. aprila 2020. 7. Slovenija je izvorna domovina kranjske čebele in za ustrezno predstavitev potrebujemo muzej kranjske čebele. ČZS želi, da se muzej kranjske čebele vzpostavi v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori in se obravnava kot nacionalni projekt ter tako tudi financira. Predlog ČZS je, da to uvrsti v program Javne svetovalne službe zarček na voljo v velikosti 110 ml, kar pomeni, da z njim ni možno na letalo, kjer je omejitev največ 100 ml. Zato smo se s podjetjem Stenko dogovorili, da ta kozarček popravijo na novo velikost 98 ml. 110-ml kozarček bo tako na voljo le še do odprodaje zalog, novi kozarček pa bo na voljo predvidoma v jesenskem času. v čebelarstvu (JSSČ) in da se v letih 2020 in 2021 zagotovijo investicijska sredstva za vzpostavitev muzeja in v nadaljevanju sredstva za delovanje muzeja v okviru JSSČ. 8. MKGP naj preide od besed k dejanjem in začne izvajanje programa odličnosti, ki ga je v letu 2018 sprejelo MKGP, saj je trenutno samo črka na papirju. 9. Od pristojnega ministrstva pričakujemo umestitev čebelarske dejavnosti v delovanje centrov za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno-delovnih centrov za osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. 10. Slovenija je začetnica moderne apiterapije. Od pristojnega ministrstva pričakujemo pozitivno rešitev vloge NPK apiterapevt in s tem legalizacijo apiterapije. 11. ČZS zahteva od pristojnega ministrstva takojšno ureditev področja dopolnilnih dejavnosti, na katero opozarjamo že dalj časa. ČZS se zaveda, da vsi predlogi niso v pristojnosti MKGP-ja, vendar od matičnega ministrstva pričakuje pomoč pri reševanju drugih odprtih zadev. ČZS vabi ministrico, da se skupaj z UO-jem in NO ČZS sestanemo na izredni seji UO-ja, ki bo v četrtek, 5. septembra 2019, ob 16. uri na sedežu ČZS, da se takrat predstavijo konkretne rešitve na vse zgornje sklepe UO ČZS. Upravni odbor ČZS Tanja Magdič, svetovalka JSSČ g. Kobe 041/940 606 Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v juliju Datum Čas Tema Izvajalec Kraj 12. jul. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu (izdelava Franc Kobe Pri čebelnjaku g. Kobeta, Dolž, ometencev) Lipnica 15, Novo mesto f „Slovenski 1 icebelftrj 7-8/2019 letnik CXXI 225 OBVESTILA ČZS Prvi seminar za izobraževanje invalidov uspešno zaključen Letos smo izpeljali prvi seminar za izobraževanje invalidov. Seminar je potekal v Društvu paraplegikov Prek-murja in Prlekije. Poleg teoretičnega dela seminarja, ki je potekal v prosto- rih društva, so udeleženci pridobili tudi praktično znanje v prilagojenem učnem čebelnjaku. Zahvaljujemo se predavatelju in terenskemu svetovalcu za čebelarstvo g. Jakobu Madjaru za uspešno izvedbo seminarja, vsem udeležencem prvega takšnega seminarja pa iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov na njihovi čebelarski poti. Aleš Bozovičar, ČZS Podatki o gibanju tehtnic od 21. maja 2019 do 20. junija 2019 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje - Kot 1,5 Gozd Bohor - Planina pri Sevnici 7,0 Gozd Braslovče 0,6 Gozd Brežice -5,5 Ni medilo Čentiba - Lendava 4,4 Akacija, lipa Črni vrh - Idrijsko 3,8 Gozd Dekani - Koper -6,7 Ni medilo Dolenjske Toplice 7,7 Hoja Ilirska Bistrica 0,5 Lipa Iška vas - Krim 7,6 Hoja Izlake - Zagorje 4,3 Gozd Kanalsko 5,9 Lipa Kojsko - Podsabotin 9,0 Delno akacija nato lipa Kostanjevica na Krki - Gorjanci 8,8 Gozd Kozarišče - Loška dolina 4,4 Gozd Kozjak - Radlje 15,5 Gozd Kranjska gora -7,6 Ni medilo Kresnice - Kresniški vrh 9,5 Gozd, gozdna podrast Krim - Kurešček -6,3 Ni medilo Ljubljana - mesto 9,6 Travniki, lipa Ljubljansko barje -0,2 Travniki Ljutomer 8,9 Akacija Lukovica - Prevoje 5,3 Gozd Mali Bakovci -0,2 Ni medilo Malič - Laško 15,1 Gozd, lipa Menišija - Logaška planota 1,9 Akacija Metlika - Bela krajina 12,2 Lipa Murska Sobota - učni čebelnjak 2,6 Lipa Oplotnica - Slovenska Bistrica 2,8 Gozd Podčetrtek - Pristava 8,8 Akacija Podstenice - Kočevski rog 6,2 Gozd Pokojišče - Ljubljanski vrh 4,5 Gozd Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Polhov Gradec - Podreber -1,2 Ni medilo Poljane - Raca gora -3,1 Ni medilo Poljanska gora - Bela krajina 16,8 Akacija, Lipa Prebold - Vransko -1,5 Ni medilo Ravne - Šoštanj -2,4 Ni medilo Ribniško Pohorje -1,4 Ni medilo Ruško Pohorje - vrh 9,5 Gozd Ruško Pohorje - vznožje -6,8 Ni medilo Sevniško - Krško 13,8 Delno akacija nato lipa Slovenske gorice - Lenart 0,0 Ni medilo Šempeter - goriško -3,3 Ni medilo Šenčur - Kranj 1,2 Gozd Šentjanž - Mokronog 11,7 Gozd Šmarje pri jelšah - Šentjur -2,1 Ni medilo Tolminsko 11,4 Lipa Travna gora - Velika gora 3,1 Gozdna podrast Trnovski gozd 6,3 Gozdna podrast Veliki Boč - Kozjak 6,4 Gozd Zavrč - Haloze 23,4 Pretežno akacija nato lipa Zreško Pohorje 19,7 Gozd Žužemberk 3,3 Lipa Svetovna uspešnica zdaj tudi v slovenskem prevodu! VEČ KOT MED: 0 ŽIVUENJU IN PREŽIVETJU ČEBEL Naročila na: ¡nfo@medtem.si info: bit.ly/Vec-kot-med Knjigo pošljemo brezplačno! i „Slovenski} 226 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI OGLASI Mali oglasi ODDAM Čebelnjak na mirnem kraju v gozdu v Begunjah pri Cerknici, tel.: 031/429 193. PRODAM Ajdo čebelico, naravno sušeno, za setev ali moko (okolica Kamnika), tel.: 031/226 128. Ajdo, ukrajinske sorte, zelo me-dovito, velik pridelek, sušeno na nizki temperaturi in primerno za setev, tel.: 040/723 524. Cvetni prah, zamrznjen po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Akacijev, cvetlični in gozdni med, ometene roje z letošnjo matico, dostava po dogovoru, tel.: 041/385 620. Akacijev med v sodih, tel.: 041/805 179. Akacijev in cvetlični med ter matični mleček lastne proizvodnje, dostava po dogovoru, tel.: 041/579 827. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev in gozdni med ter svež letošnji matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med ter med oljne ogrščice, lastne pridelave, cena po dogovoru, možnost dostave v Ljubljano, tel.: 031/760 621. Cvetlični med in zabojnik z 10 AŽ-panji 10S in čebelami, tel.: 051/678 102. 15 čebeljih družin, z novimi panji, ter čebelnjak - kompleten - ter roje in ometence (Dolenjska), tel.: 031/446 349. Čebelje družine na AŽ-satih z odlično lansko matico (Gorenjska), tel.: 031/472 560. Akacijev, cvetlični, lipov, ajdov in med oljne ogrščice lastne pridelave, cena po dogovoru, možnost dostave v Ljubljano, tel.: 041/252 695. Nekaj čebeljih družin AŽ, LR (lahko s panji in poljubnim številom satov) z letošnjimi ali lanskimi maticami (okolica Ivančne Gorice), tel.: 040/838 956. 20 močnih, zdravih čebeljih družin na 1/1 LR-satih, tel.: 031/563 002. Močne družine na 7 AŽ-satih, lanska matica (okolica Krškega), tel.: 041/774 124. Nakladne LR-panje 9-satarje, rabljene dve sezoni, poceni (Ljubljana), tel.: 064/112 117. Večje število 1/1 LR-panjev, tel.: 040/427 022. 12 AŽ-panjev 9S s čebelami in lanskimi maticami, zaradi bolezni, cena po dogovoru, tel.: 041/462 574. Čebelje družine na LR-satih, tel.: 031/352 797. Nerjaveči pitalnik za AŽ-panje z uporabo plastenk Fruca, tel.: 041/679 980. AŽ-panje 10S, naseljene, ugodno (Ljubljana), tel.: 051/232 409. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi trietažne, možna menjava za »zgrajene sate«, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Zabojnik za 50 panjev, varen pred medvedom, možna lokacija na Barju ali Preserje - Rakitna, tel.: 041/670 726. Novo knjigo Več kot med avtorja Markusa Imhoofa, z original računom; prevzem po dogovoru, tel.: 031/253 929. Zabojnik za 42 AŽ-panjev s čebelami ali posamične AŽ-panje s čebelami, tel.: 041/614 683. Î KÜNSTE g Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27, 031/893 276 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani. Čebelarska točila (3-, 4- in 5-satna, plastika in inox) in posode za med (50, 70 in 100 l), rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, plastični ventili... NOVO: kape s svetilko in povečevalom f „Slovenski ) [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 227 OGLASI Vpis v tečaj apiterapije Vpis v 110-urni tečaj apiterapije I poteka od 1. marca do predvidoma 20. oktobra 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest (predvidoma 40 udeležencev). Tečaj se začne v soboto, 19. oktobra 2019. Predavanja bodo potekala v Mariboru ob sobotah in nedeljah po vnaprej pripravljenem urniku. Tečaj je namenjen zdajšnjim ali prihodnjim članom Sekcije apiterapevtov Slovenije. Pogoji za vpis so končana srednješolska izobrazba in čebelarsko predznanje. Informacije o usposabljanju, prijavnico in urnik lahko najdete na spletni strani www.czdm.si v rubriki Izobraževanja. Za vse dodatne informacije nam lahko pišete na zve-za@czdm.si ali na tajnistvo@czdm.si Sekcija za apiterapijo Slovenije, ČZD Maribor VZREJA ČEBELJIH MATIC Čebelarstvo Kakovostne matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. IRMA PETELIN Pliskovica 102, 6221 Dutovlje PETELIN Te|. 051 470 907 e-pošta.: cebelarstvo.petelin@gmaii.com Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-pošta: joze.tratnjek@slol.net KIP ! V-j^' 1 k" . f r* V^iSH Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 1 4 7 0 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Apital Apital d.o.o. Vrbovec, Hrvaška —* www.apital.hr * info@apital.hr * 30 385 98 9108 320 Proizvodnja kovinske čebelare opreme NOVO Distribucija in prodaja v trgovini Repro DvorI2b 8361 Dvor zabojnik za prevoz čebel prevozna enota parni topilnik preša za vosek voziček za sode komora za dekristalizacijo medu VZREJA ČEBELJIH MATIC Čebelarstvo Vidovič Jož« Vidovič Apste JOD 2324 Lovrenc na Dr. polju Na podlagi Z0 -letni h izkušenj vz'ejj 'J ^llrjjUjl» Si m Panje tzdtelufomo po načrtih In % sodelovanjem z unlv. dipl. Inl_ Ivanom Jurfcov,l£ofn. Izdelava prevoznih cebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglic s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 2204 Miklavž na Dravskem polju Delovni čas: od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro belinka U belinka („Slovenski 1 [cebelftrj 7-8/2019 letnik CXXI 231 OGLASI Medikoel INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, APIAEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Set za aplikacijo čebeljega strupa PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 SB7 BS 10, M: 041 61B 77S, info@medikoel.com, www.medikoel.com,www.s-mediko.com ED ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 apis.med93@gmail.com, www.apis-med.si Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 15.00-17.00 ob sobotah 9.00-12.00 9. in 10. avgusta 2019 bomo imeli zaprto. NAKLADNI AZ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI PLATICNO OBEŠALO (AZ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,86 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,38 EUR/KG I ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,25 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,20 EUR/KG 25-, 50-, 100-KG RSF-POSODE STANDARDNI LR-IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,38 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo čebelji vosek. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 ApiLifeVar 4 AKTIVNE UČINKOVINE proti varozi ALV5-IS Primerno za ekološko čebelarjenje Chemicals Laif Visoka učinkovitost (višja od 90 - 95 %). Ni rezistence. Enostavna & varna uporaba. Podprto z več kot 15 let izkušenj. Odobreno za ekološko č ebelarstvo. Odmerek prilagodljiv glede na stopnjo okuženosti z varozo, temperaturo in tip panja. Apifor. Odlična toleranca. Odmerjanje prilagodljivo prostornini panja. Konstantno, podaljšano izhlapevanje manjše količine z uporabo primernega evaporatorja. Uporaba ob prisotnosti zalege. Organski proizvod. Tekoča mravljična kislina 60 % ALNA KONCENTRACIJA ZA MAKSIMALNO UČINKOVITOST Novo na našem tržišču - vprašajte pri svojem veterinarju! Obdobje tretiranja: »Pomlad - poletje »Jesen »Pri zunanji temperaturi 10 - 30 Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. Primerno za ekološko čebelarjenje Q8Q 13 iS ' VetCONSULT PHARMA d.O.O. Í v Slovenski | 232 cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI OGLASI SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadaljevanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, preprosta uporaba v standardnih AŽ-in nakladnih panjih, počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, za večkratno uporabo. NANOKEM d o o Rečna uiica 6, Ljubljana Tel.: 041/691328, 041/863 876 Vzreja matic Ladislav Vozelj Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji ©031 328 956, 041 618 786 @narocanje@eko-cebelarstvo-vozelj.si ©www.eko-čebela rstvo - vozelj. si Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem po pošti ali osebno (po predhodnem naročilu). VZREJ A MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119, Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnlke. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. teafLABS Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u 031/734 905« info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si 041/844-482 M »levi Strgsr s-p., Primlceva ude* ion, IZfll £k4fl|ica Čebelarska tehtnica jJ JJ £ill//JD - ločen brezžični d ispia y -Jii -EUJJ - spremljanj« moči d riti in ' - spremljanje donosa medičine - pravočasno ukrepanje ob rojenju - pravilno krmljenje - za vse vrste panjev —. i {„Slovenski 1 [ČEBELORj 7-8/2019 letnil