PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE * Letnik: XV-ISSN 1580-0547 ^^ Maj 2014 • Številka 4 4 SOTOČJE OČALA 50 € CENEJE* 'velja ob nakupu dioptrijskih očal (okvir, stekla, montaža). Pogoji na www.optika.si. Optika Aleksandra tiLf.MJU. tel 04 234 234 2 Gorenjski Glas Lokalna novica je kraljica I Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE SOTOČJE Gorenjski Glas Na naslovnici: Mlaj v Sori Foto: Peter Košenina Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu na roč ni ku vam bomo prve tri me se ce ča so pis pri nes li brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas pre se ne ti li z da ri lom ter z dru gi mi ugod nost mi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM GlaS Ime in pri i mek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, tel efon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefaks: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponede Ijek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobot e, nedel je in prazniki zaprto. Priprava za tisk Go r enjski glas, d. o. o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o. SOTOČJE številka 4 je priloga 39. številke Gorenjskega glasa, 16. maja 2014. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Med vo de brez plač no. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode DELOVNI CAS: PON.-PET.: 9.-18. ure SOBOTA: 9.-12. ure Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 SREBRN NAKIT LASTNE IZDELAVE! 28,90 EUR t 16,90 EUR j f 11 33,90 EUR POROČNI PRSTANI 2014 ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA www.zlatarstvo-trtnik.si BI RADI IZMERILI VASE IMETJE? www.geodetskestoritve.net Vpis stavbe v kataster stavb! S" U4UIJ4U4VU Geodetski biro Ema Huth d.o.o. Zbiljska cesta 4, 1215 Medvode info@nepremicnina.eu www.nepremicnina.eu - geodetski načrt - evidentiranje stavb - ureditev meje - izravnava meje - parcelacija ■ Branko Remec s.p. ■ NUDIM KIPER PREVOZ: gradbenega materiala do 3m3 peletov, drv, žaganja itd. do 10m3 POSOJAM: gradbeni kompresor (za rušenje betona,...) KONTAKT 01/3621316 I 041/648 553 TOMAŽ LUŠTREK, S.P. LADJA 30, MEDVODE TEL.: 01/36 - 17 - 500 AVTOKLEPARSTVO AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO JLKANIZERSTV AVTOOPTIKA z 35% POPUST o NA polnjenje klimatske i * NAPRAVE i KUPON JE MOŽNO IZKORISTITI DO 13. 6. 2014. AKCIJA ZAMENJAVE SETA ZOBATEGA JERMENA Z VODNO ČRPALKO ZA VOZILA VW/AUDI/ŠKODA/SEAT MOTOR 1.9 TDI BKC/BLS/BXE/BRU/BXF/BXJ 249,99 EUR VEČ NA WWW.AVTOSERVIS-LUSTREK.SI B medvode • ••••vodami kabelska televizija medvode cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, telefax: 01 36 19 584 e-pošta: info@tv-m.si, http://www.tv-m.si Zelo ugodno! 2 Oglasi I DA VAS BO VAS PhüGEOT v- v MAKSIMALNO ZAŠČITIL PRED POLETNO VROČINO. PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot F» E u c E OT priporoča Total. : Mknaut, j j Včlanite se v brezplačni program Moj Peugeot, ki vam prinaša številne ugodnosti in promocijske ponudbe, odvisne od starosti vašega Peugeota. Pokličite 080 26 24 in poslali vam bomo prijavnico ali obiščite www.peugeot.si. MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, I servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 I PRODAJALEC LETA 2013 tiskarna#net 3 I Prireditve PRIREDITVE MAJ 2014 2 0 14 DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 16. 5. 2014 Rojstna hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2, ob 18. uri Likovna razstava otroških risbic Odprtje razstave Razstava na ogled še: 17., 18., 24., 25. 5. in 1. 6. 2014 KUDJaReM 051 212 235 E: kud.jarem@gmail.com Sobota, 17. 5. 2014 Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: Dovška baba/1891 m/ Karavanke Vodita: Marjana in Aleš Jelen PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, 059 715 259 041 873 514 E: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Sobota, 17. 5. 2014 Zg. Pirniče, ob 10. uri Praznik vrtnic Likovno-literarni EX TEMPORE KUDJaReM 051 212235 E: kud.jarem@gmail.com Torek, 20. 5. 2014 Medvode, ob 17. uri Pravljica s pesniškimi igrami po špansko, B. Pregelj iz Založbe Malinc Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Torek, 20. 5. 2014 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Log-Pasja ravan (1021 m) -Hotovlja-Poljane (4 ure lahke hoje) DU Medvode 361 23 03 041 295040 E: drustvo.upokojencev.medvode@ amis.net Sreda, 21. 5. 2014 Medvode, ob 19.30 Predavanje o permakulturi Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sobota, 24. 5. 2014 Pred gasilskim domom v Sp. Pirničah, ob 18. uri Velika vrtna veselica s srečelovom, zabaval vas bo ansambel Čuki PGD Sp. Pirniče 040465 113 E: pgdsppvz@gmail.com Sobota, 24. 5. 2014 Medvode, ob 10. uri Dan mladosti, čas norosti: Lutkovna predstava 113 Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sobota, 24. 5. 2014 Rojstna hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2, ob 10. uri Seminar ustne harmonike Seminar je tudi: 25., 31. 5. in 1. 6. 2014 KUDJaReM 051 212 235 E: kud.jarem@gmail.com Sobota, 24. 5. 2014 Odhod iz Pirnič ob 7. uri Gledališka karavana 2014 -Kozjansko Ogled gledališke predstave Nora Nora KUD Zarja - Trnovlje KUD Pirniče 031 352 772 Sobota, 24. 5. 2014 Športna dvorana Medvode ob 9. uri Državno prvenstvo v badmintonu od 13 do 17 let Badminton klub Medvode 040315200 E: andrej.polanic@mail.com Nedelja, 25. 5. 2014 Igrišče ob Zbiljskem jezeru, ob 19. uri Taborniški večer Društvo tabornikov RDR Medvode 041 780 441 E: rdr.medvode@gmail.com Nedelja, 25. 5. 2014 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Krokar /1122 m/ Borovška gora Vodita: Vili Luštrek in Domin Košir PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 27. 5. 2014 Medvode, ob 17. uri Japonsko mini gledališče kamišibaj, društvo Sejalec umetnosti Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sreda, 28. 5. 2014 Medvode, ob 19.30 Predavanje dr. Vinod Verma o ajurvedi Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si 4 I Prireditve Sobota, 31. 5. 2014 Kulturni dom Pirniče, ob 20. uri Ples z ulic Orienta Večer orientalnega plesa KPD Smaragdno mesto in KUD Pirniče 041 267 117 www.smaragdno-mesto.com Torek, 3. 6. 2014 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Podgorje-Kojnik (802 m)-Jampršnik-Podgorje (4 ure lahke hoje) DU Medvode 361 23 03 041 295040 E: drustvo.upokojencev.medvode@ amis.net Sreda, 4. 6. 2014 Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Boskovec/1587 m/ Kamniško-Savinjske Alpe Vodita: Andreja Kuralt in Dušan Brekič PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031 750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Sreda, 4. 6. 2014 Medvode, ob 19.30 Odprtje razstave kot zaključek španske bralne značke, B. Pregelj iz Založbe Malinc Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sobota, 7. 6. 2014 Pred Mercatorjevim centrom Medvode, ob 8. uri Podarim - dobim od 8. do 13. ure DU Medvode 041 295040 Nedelja, 8.6.2014 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Veliki vrh /1742 m/ Kamniško-Savinjske Alpe Vodita: Domin Košir in Jože Kršinar PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 361 32 30 041 582208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 10. 6. 2014 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Polhograjska grmada /898 m/ Polhograjsko hribovje Obletnica postavitve smerne table PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 361 32 30 041 582208 www.planinskodrustvo-medvode.si Petek, 13. 6. 2014 Medvode, ob 9. uri Tržnica znanj: Knjižna razstava (brez odprtja) Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Petek, 13. 6. 2014 Medvode, ob 10. uri Tržnica znanj: Dan odprtih vrat v Knjižnici Medvode Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Petek, 13. 6. 2014 Medvode, ob 16. uri Tržnica znanj: Ustvarjalna delavnica in igroteka Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode (TIC Medvode). Za objavo v: • redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, • ter objavo na spletni strani www.tzm.si,www.medvode.si,www.tv-m.si je potrebno oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, 1215 Medvode ali preko SPLETNEGA OBRAZCA na naslovu: http://www.tzm.si/obrazecprireditve.php Za več informacij se obrnite na TIC Medvode. 01/ 361 43 46 ali 041 378 050 Učenje za življenje Pod tem sloganom se odvija letošnja nacionalna kampanja Teden vseživljenjskega učenja. Teden vseživljenjskega učenja, je poudarila območna koordinatorka projekta Agata Trojar iz kulturnega društva Sejalec umetnosti, je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije, z njim pa želijo opozoriti na vseprisotnost in pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Aktivnosti v okviru Tedna vseživljenjskega učenja se odvijajo od 1. maja do 30. junija. »Za večino izvajalcev se je Teden vseživljenjskega učenja izkazal kot odlična priložnost za promocijo lastne dejavnosti in naložba v večjo prepoznavnost v lokalnem in širšem okolju, kar posledično pomeni tudi večjo udeležbo oziroma vpis prebivalcev v njihove programe,« je pojasnila Agata Trojar. Osrednji dogodek bo tudi letos Tržnica znanj, ki jo bodo pripravili v petek, 13. junija, od 16. do 19. ure pred knjižnico v Medvodah. Prijave za sodelovanje na Tržnici znanj zbirajo do 1. junija, doslej pa je interes po besedah Agate Trojar že izrazilo več kot štirideset društev in organizacij ter javnih zavodov in ustanov, ki bodo na ta način promovirali pomen vseživljenjskega učenja. Tudi letos bodo namreč na tržnico znanj vabili z geslom Pridite po svoj kilogram znanja. Mateja Rant 5 I Občina Kljub izgubi deležni pohval Svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta seznanili z letnim poročilom Zdravstvenega doma Medvode za preteklo leto ter s programom dela in finančnim načrtom za letos. Svetniki so se na zadnji seji seznanili tudi s poslovanjem Zdravstvenega doma Medvode. V Zdravstvenem domu (ZD) Medvode so lani še ob polletju načrtovali, da bodo poslovali pozitivno, kar pa se je tik pred koncem leta obrnilo. Vzrok za negativen poslovni izid je po besedah direktorja ZD Medvode Rajka Vajda izplačilo odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij . Za lani je to pomenilo dobrih petdeset tisoč evrov, drugi del pa bodo v približno enaki višini izplačali tudi letos. »Pozitivni rezultat je tako v trenutku izpuhtel in tako smo lansko leto končali s primanjkljajem v višini 38 tisoč evrov,« je razložil Vajd in dodal, da bi bil poslovni izid v obeh letih pozitiven, če bi za ta namen dobili priznana sredstva v cenah zdravstvenih storitev, saj bi morala ta cena vključevati tudi plače, česar pa zdravstvena zavarovalnica ni upoštevala. Presežek odhodkov nad prihodki bodo tako pokrili s presežkom prihodkov iz preteklih let. Realizacija planov, je v nadaljevanju navedel Vajd, je bila na nekaterih področjih tudi do 126-odstotna, kljub temu pa se ponekod čakalne dobe podaljšujejo. Zaprosili so za širitev programa na področju fizioterapije, splošne medicine in ginekologije, a jih zavod za zdravstveno zavarovanje ni uslišal, je z grenkobo ugotavljal Vajd. Za zdravstvo v Medvodah kar precej sredstev namenja tudi Občina, je pojasnil, saj sofinancirajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, denar pa namenjajo tudi za lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zlorabe prepovedanih drog, vzdrževanje mreže avtomatskih defibrilatorjev in nakup sodobnih medicinskih oblog za zdravljenj e kroničnih ran socialno ogroženim bolnikom. Ne glede na to, da so leto končali z izgubo, svetniki niso skoparili s pohvalnimi besedami na račun Zdravstvenega doma. »Zavod deluje zelo dobro, pohvale so tudi s strani uporabnikov iz leta v leto večje,« je poudarila Zvonka Hočevar, ki je prepričana, da bi bil direktor Zdravstvenega doma lahko vzor tudi drugim javnim zavodom v občini, kako je mogoče z dobro voljo in pripravljenostjo presegati nor- mative. Tudi Jelena Aleksic se je strinjala, da Zdravstveni dom predstavlja svetel primer v sedanji finančni krizi. »Očitno gre za zelo dobro znanje s področja upravljanja.« Ob tem je Darinko Verovšek še zanimalo, kako na splošno ocenjuje zdravje Medvoščanov. Vajd je pojasnil, da je primerljivo, če ne celo boljše v primerjavi z drugimi predeli Slovenije. »Verjetno tudi na račun preventivnih programov,« je končal Vajd. Mateja Rant, foto: Tina Dokl Razvojnega oddelka še ne bo V Vrtcu Medvode so na razpisu za vpis v vrtec v prihodnjem šolskem letu prejeli 259 vlog. Na čakalni listi je ta čas 78 otrok, je pojasnila ravnateljica Vrtca Medvode Romana Epih. Koliko vlog ste prejeli za vpis v prihodnjem šolskem letu? »Letos smo prejeli 259 vlog, v vrtec pa smo sprejeli 181 otrok. Razpisali smo tudi prosta mesta za razvojni oddelek. Prispela je samo ena vloga, zato oddelka letos še ne bomo odprli.« Gradnja vrtca v Pirničah je že skoraj končana. Ste v primerjavi z lani prejeli kaj več prijav? »Lani smo prejeli 229 prijav, torej trideset manj kot letos.« Ali tudi letos pričakujete prostorsko stisko v posameznih enotah? Kje pričakujete največ težav? »Prostorske stiske v enotah ni, ker so otroci razporejeni v skladu z normativi, lahko govorimo le o tem, kje otroci niso bili sprejeti glede na želeno enoto. Izkazalo se je, da bi v Preski potrebovali večji vrtec.« Koliko otrokom ne boste mogli zagotoviti mesta v vrtcu ter koliko od tega je Medvodčanov in koliko iz drugih občin? »Skupaj smo morali odkloniti 78 otrok, od tega je 34 takih, katerih oba starša imata stalno prebivališče v Medvodah, nobeden od teh otrok pa ne bi vstopil v vrtec do 30. septembra, ampak šele do konca leta oziroma po novem letu. Vsaj eden od staršev ima stalno prebivališče v Medvodah pri 13 odklonjenih otrocih, starši 31 odklonjenih otrok pa niso občani Medvod.« Kako poteka gradnja vrtca v Pirničah? Ali bodo jeseni otroci že lahko začeli obiskovati ta vrtec? »Vrtec v Pirničah je praktično končan, delavci opravljajo le še zaključna dela. Računamo, da bodo otroci v novi vrtec vstopili z novim šolskim letom oziroma konec avgusta.« Mateja Rant, foto: Tina Dokl 6 I Občina Redar zaenkrat zgolj opozarja Kot ena zadnjih občin v Sloveniji so tudi v Medvodah v začetku leta ustanovili občinsko redarstvo. Z uvedbo redarske službe, ki jo predpisuje država, so v Medvodah odlašali vse do letos. V začetku leta pa je začel delati redar Tomaž Kuralt, ki bo sprva kršilce prometnih predpisov zgolj opozarjal. Kako so ljudje sprejeli, da zaenkrat ne pišete kazni, ampak izdajate zgolj opozorila? »Zelo so zadovoljni, na terenu se mi zahvaljujejo za človeški odnos. Po toliko letih nepravilnega parkiranja so presenečeni, da jih nekdo samo opozori, saj so navajeni, da sem jim takoj zaračuna globa. Zato jim je všeč ta 'mehak' način. Ko me vidijo, takoj vedo, da je nekaj narobe in umaknejo avto.« Kje ta čas vidite največ težav in kako ste se lotili njihovega reševanja? »Največ težav je na področju mirujočega prometa pod Šmarno goro, zato sem tam prisoten vsak dan. Domačini zahtevajo, da bi bil tam Tomaž Kuralt tudi ob koncu tedna. Pod Šmarno goro so bili namreč že v preteklosti problemi s parkiranjem, zato so domačini veseli, da se je vendarle začelo premikati na bolje. V pogovoru z njimi sem izvedel, da so pohodniki zelo arogantni, parkirajo tudi na zasebnih zemljiščih in celo dvoriščih.« Svoje delo ste začeli v začetku leta. Se je od takrat situacija že kaj izboljšala? »Pod Šmarno goro se že pozna moja prisotnost. Za konec tedna pa vedo, da ne delam, zato je še vedno kaos. Med tednom jih opozarjam, kje lahko parkirajo. Lahko uporabljajo parkirišče pri Lipi, za katero se z lastnico dogovarjamo, da bi znižala ceno parkiranja. Uporabljajo lahko še občinsko parkirišče pri cerkvi v Spodnjih Pirničah, kjer je parkiranje brezplačno. Med tednom dopoldne je to parkirišče kar zasedeno.« Koliko opozoril ste doslej izrekli? »Izdal sem okrog sto pisnih opozoril, večinoma pod Šmarno goro, zaradi nepravilnega parkiranja pa tudi na prostorih za invalide pred občino in zdravstvenim domom. Prav tako sem izrekel že blizu sto ustnih opozoril. Ugotavljam, da sem moral doslej samo dvakrat ponovno pisno opozoriti voznika, ki je nepravilno parkiral.« Pristojnosti redarjev so precej široke - je za občino Medvode dovolj zgolj en redar? »Ves čas sem na terenu, od konca marca prav vsak dan. Delaje ogromno, a počasi se vendarle vzpostavlja red.« Mateja Rant »Zavedamo se, da se ljudje težko privajajo na spremembe, kar se je izkazalo tudi pri spremembi načina odvoza odpadkov pred časom. Eno leto bo zato redar izdajal zgolj opozorila,« je pojasnil župan Stanislav Žagar. Knjižnici predlagali racionalizacijo Letno poročilo za preteklo leto je svetnikom na seji predstavila tudi direktorica Knjižnice Medvode Jana Kraševec. Svetniki so bili precej kritični do poslovanja knjižnice. Nekateri so namreč že ob sprejemanju proračunov za letos in preteklo leto izrazili mnenje, da se v proračunih za knjižnico zagotavlja preveč sredstev. Strinjali so se sicer, da knjižnica opravlja hvalevredno poslanstvo, kljub temu pa menijo, da bi bila potrebna racionalizacija. Direktorica knjižnice Jana Kraševec jih ni prepričala s pojasnili, da so bili že doslej prisiljeni v varčevanje, saj recimo niso zapolnili niti izpraznjenega delovnega mesta, ko je sama sredi preteklega leta prevzela funkcijo direktorice. V knjižnici so lani varčevali še na številne druge načine. Poleti tako niso nadomestili delavke, ki je odšla na porodniški dopust, namesto študenta, ki je Občino stal osem tisoč evrov na leto, pa imajo zdaj zaposleno osebo prek javnih del. Ob tem pa se število članov knjižnice neprestano povečuje. »Pred petimi leti, ko se je knjižnica osamosvojila, je imela dva tisoč članov, zdaj pa že prek 4500,« je navedla Jana Kraševec in dodala, da knjižnice ne obiskujejo zgolj tisti, ki si izposojajo knjige, ampak so med njimi tudi obiskovalci prireditev ter uporabniki čitalnice in računalniškega kotička. »Števec na vratih tako pove, da je lani knjižnico obiskalo več kot 190 tisoč ljudi.« Uporabnikom, je še dodala, so se prilagodili tudi glede odpiralnega časa. »Včasih je bila knjižnica odprta 45 ur tedensko, nato se je odpiralni čas podaljšal za eno uro, lani pa celo na petdeset ur,« je razložila Jana Kraševec. Še vedno pa so ohranili poletni delovni čas, saj takrat zaposleni izkoristijo čim več svojega dopusta. »To ni naša kaprica, po zakonu o knjižničarstvu smo v ostalih mesecih dolžni prirejati prireditve in promovirati knjižnično zbirko,« je poudarila Jana Kraševec. »Občutek je tak, kot da bi najela varuško, ki je sicer zelo samoiniciativna in otroke pelje v razne adrenalinske parke, potem pa me pokli- če iz Portoroža, da ji je zmanjkalo denarja,« je bila kljub pojasnilom direktorice do poslovanja knjižnice kritična Zvonka Hočevar. Zmotilo jo je tudi število zaposlenih, ki jih je po njenih navedbah ta čas 12, ko se je knjižnica osamosvojila, jih je bilo pa devet. Jana Kraševec je pojasnila, da je v tistem času petdeset odstotkov njihovega dela še opravila knjižnica Šiška, katere del so bili prej, zdaj pa vse to delo opravi zgolj en dodaten delavec. »Žaljivo se mi zato zdi, da se govori, kako nismo varčni. Nimam ne službenega telefona ne lastne pisarne, svetniki ne dobivajo sejnin,« je bila ogorčena Jana Kraševec. Kljub temu je tudi svetnik Nejc Smole izpostavil, da so lani za delovanje knjižnice namenili 460 tisoč evrov, medtem ko po številu prebivalcev primerljiva občina Litija za to nameni štirikrat manj sredstev. »Če bomo še naprej prisiljeni v varčevanje, bodo morali tudi javni zavodi najti notranje rezerve, tudi na škodo programov,« je poudaril. V bran direktorici pa je med drugim stopil Stanko Okoliš, ki delo zavoda spremlja tudi kot svetnik v svetu zavoda. Pozval je, naj bodo vendarle tudi malce dobronamerni, saj je bilo ob osamosvojitvi knjižnice precej težav. Knjižničarji, ki so prej skrbeli zgolj za izposojo gradiva, so bili postavljeni še v drugo funkcijo in morajo v knjižnici obvladovati vse od nabave gradiva naprej. Direktorico je podprl tudi Mirko Javeršek, ki meni, da bi moral svet zavoda voditi avtonomno politiko, saj ima v njem ustanovitelj, to je Občina, večino. »Štiri tisoč obiskovalcev na teden - kateri zavod se še lahko s tem primerja,« se je še vprašal. Darinka Verovšek pa je poudarila, da je knjižnica dobro založena z gradivom in tudi zaposleni so prijazni, a kljub temu meni, da je potrebna racionalizacija. »Mogoče bi bilo članarino smiselno uvesti vsaj za tiste, ki niso občani Medvod,« je še predlagala. Mateja Rant 7 I Občina Medvoščani očarali Dunajčane V Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju so ob odprtju razstave zemljevidov dr. Jerneja Sekolca pripravili tudi kulturno-turistično predstavitev medvoške občine. Medvode so v začetku maja predstavili v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju. Razstavo zemljevidov dr. Jerneja Sokolca so konec preteklega leta gostili tudi v medvoški knjižnici in prav to je bil povod za predstavitev Medvod na Dunaju. »Dr. Jernej Sokolec živi in dela na Dunaju, svoj prosti čas pa preživlja tudi v Medvodah. Škoda, da več tujcev ne ve, da se lahko nastanijo pri nas, namesto da plačujejo dražje nastanitvene zmogljivosti v turističnih krajih,« razmišlja direktorica Knjižnice Medvode Jana Kraševec. Zato so v začetku maja pripravili kulturno izmenjavo na Dunaju, za kar so uspeli pridobiti tudi 2600 evrov najavnem razpisu za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v Občini Medvode. Prireditve, ki so jo pripravili v Korotanu, se je udeležilo okrog sto ljudi, ki jih je navdušila tako razstava zemljevidov kot kulturna, turistična in kulinarična predstavitev Medvod. Medvode, ki so se nekoč imenovale Zwischenwassern, kar v prevodu pomeni med vodama, so predstavili kot občino med prestolnico in podeželjem, kulturo in dediščino, oddihom in aktivnostmi, naravo in kulinaričnimi dobrotami ter domačijami in divjino. Na prireditev so goste povabili v spremstvu citer, na katere je igrala Urša Matjašič. Zbrane je uvodoma nagovoril direktor Korotana Anton Levstek, nato pa je Jernej Sokolec v nemškem jeziku predstavil zbirko zemljevidov. Po prostoru je nato zadonela pesem Oj, Triglav, moj dom, ki jo je zapela umetniška vodja Sorških kresnic Polona Kopač Trontelj. Kot je pojasnila Jana Kraševec, so pesem Jakoba Aljaža izbrali, ker se njegova rojstna hiša nahaja v Medvodah. »Bil je buditelj gradnje koč v Alpah; na Triglavu ima obeležje in eden od zemljevidov, to je Florjančičev zemljevid, med drugim prikazuje tudi Triglav s slovenskim zapisom.« Nad razstavo zemljevidov pa je svoje črno-bele fotografije Medvod predstavil še fotograf Boris Primožič. Po uradnem delu je sledila pogostitev, za katero so lokalne dobrote pripravile članice Društva kmetic Medvode. Obiskovalci so lahko poskusili razne vrste potic, kruha in drobnega peciva, manjkali niso nitirazlični siri, zasekain kranjska klobasa. Odžejati pa se je bilo mogoče z domačim jabolčnikom. Za dobro voljo so poskrbeli harmonikar Tomaž Dobnikar ter folkloristi in Sorške kresnice iz KUD Otona Župančiča Sora. Mateja Rant, foto: Boris Primožič Med počitnicami dobili nova okna V osnovni šoli Pirniče so v okviru energetske sanacije že obnovili del strehe, ki je bila ponekod še azbestna, med prvomajskimi počitnicami pa so zamenjali tudi okna. Dela, ki so jih predvideli v okviru energetske sanacije, so po besedah ravnateljice Martine Kutnar začeli v februarju, prvomajske počitnice, ko v šoli ni bilo otrok, pa so izkoristili za zamenjavo oken. V sklopu energetske sanacije so sicer predvideli še zamenjavo strešne kritine in obnovo fasade z dodatno toplotno izolacijo. Naložba je vredna skoraj petsto tisoč evrov, je razložila vodja oddelka za investicije na Občini Medvode Katja Gomboši Telban, pri čemer so upravičeni tudi do nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada Evropske unije za energetsko sanacijo javnih stavb v višini slabih 334 tisoč evrov. Dela naj bi končali do konca šolskega leta. Največja težava je bila po besedah Martine Kutnar prav streha, saj jim je v preteklosti na več mestih zamakalo. »Ko smo pred leti vse medvoške šole pripravile prednostni seznam potrebnih investicijskih del, je bila zato naša šola na prvem mestu.« Z novo streho pa računajo tudi na precejšnje energetske prihranke. »Že v marcu in aprilu se je poznalo, da je v učilnicah precej topleje.« V okviru energetske sanacije bodo obenem preuredili kotlovnico in zamenjali energent, saj bodo s kurilnega olja prešli na ogrevanje na plin. »Prej smo samo za kurilno olje odšteli okrog 45 tisoč evrov na leto,« je poudarila Martina Kutnar, ki po novem računa na občutno nižje stroške pri ogrevanju. Po končani energetski sanaciji šole pa upa, da bo prišlo na vrsto za obnovo tudi V okviru energetske sanacije so na šoli v Pirničah že zamenjali del strehe in okna. dotrajano športno igrišče ob šoli. »Tudi v to bo potrebno vložiti kar nekaj sredstev, saj je atletsko stezo že skoraj povsem preraslo zelenje, asfalt pa je razpokan,« je še razložila Martina Kutnar. Mateja Rant, foto: Tina Dokl 8 Občina I Medvoški mostovi Tokrat objavljamo stare fotografije mostov v Medvodah, s katerimi so povezane zanimive zgodbe. Prvi most čez reko Soro v Medvodah, je pojasnil župan Stanislav Žagar, so s cesarjevim soglasjem postavili že davnega leta 1491, in sicer pri današnji občinski stavbi. Glavna cesta proti Kranju je namreč takrat vodila skozi sre- dišče Medvod po sedanji Cesti komandanta Staneta. Ko je stari leseni most leta 1929 odnesla voda, so postavili začasno leseno brv. Med bolj zanimivimi je zagotovo še most v Gori-čanah (pri papirnici), ki se je podrl takoj, ko so ga razopažili. Zanimiva zgodba je povezana še z jeklenim mostom na Gorenjski cesti, ki so ga zamenjali po komaj desetih letih od odprtja zaradi potreb pri gradnji elektrarne v Medvodah. Mateja Rant Stari leseni most pri današnji občinski stavbi Leta 1929 ga je odnesla narasla voda . ... na njegovem mestu pa so zgradili začasno brv (če kdo pozna osebi na fotografiji, naj nam, prosim, javi v uredništvo, da bomo prihodnjič objavili njuni imeni). Levo v daljavi se vidi stari jekleni most na Gorenjski cesti, ki so ga postavili sočasno z izgradnjo nove ceste Ljubljana-Kranj leta 1936 ... ... na mestu katerega so v času socializma leta 1947 zgradili nov most, ki stoji še danes. Most v Goričanah, ki so ga zgradili leta 1936, se je zrušil takoj, ko so ga razopažili. 9 I Občina Veliko pozornosti izobraževanju V Gasilski zvezi Medvode so na redni letni skupščini v začetku aprila pripravili pregled dela v preteklem letu in predstavili tudi letošnje načrte. Lani je bilo za Gasilsko zvezo (GZ) Medvode volilno leto, kar je pomenilo spremembe v organih zveze, vodenje zveze pa je prevzel novi predsednik Miha Šušteršič. V GZ Medvode je po njegovih besedah vključenih okrog sedemsto operativnih gasilcev, ki so lani opravili skoraj šestdeset posredovanj, kar je po besedah Šušteršiča zelo veliko, saj to pomeni več kot eno na teden. »Med drugim smo posredovali tudi pri velikem požaru na Krasu.« Precej pozornosti so lani namenili izobraževanju in usposabljanju. »Le dobro organizirana društva in izobraženi člani so pogoj za dobro opravljanje nalog, ki nam jih nalaga pogodba o opravljanju javne gasilske službe in ki jih od nas pričakujejo občani,« je poudaril Šušteršič. V Medvodah so tako lani izpeljali tečaja za strojnike in gasilske častnike. Slednjega je lani opravilo 13 gasilcev iz Medvod. Za redno delo zveze in vseh šestih društev so lani iz občinskega proračuna prejeli devetdeset tisoč evrov, pri čemer občina sredstva za delovanje gasilstva zagotavlja še prek posebnih proračunskih postavk. Tako so jim namenili še dodatnih 45 tisoč evrov za pripravo projekta za gradnjo novega gasilskega doma v Zg. Pirničah ter denar za zdravniške preglede gasilcev in nakup posebne zaščitne opreme za operativne gasilce. Razen tega precejšen del sredstev društva zberejo tudi sama prek organizacije veselic, zbiranja prostovoljnih prispevkov, dežurstev na prireditvah in podobno. »Stroški se namreč iz leta v leto povečujejo in zato lahko le upamo, da se bo ob podpisu nove pogodbe o opravljanju gasilske službe prihodnje leto znesek za redno delo društev in zveze v proračunu povečal,« je opozoril Šušteršič. Lani so v okviru društev pripravili več gasilskih vaj, dve pa tudi na ravni zveze, in sicer v podjetju Helios - Color in na Tehovcu. »Dve podobni vaji imamo v načrtu tudi letos,« je napovedal Šušteršič. Posamezna društva so sodelovala tudi na gasilskih tekmovanjih. Tri ekipe so se uvrstile na državno gasilsko tekmovanje, ki bo 17. in 24. maja v Ormožu, in sicer pionirji iz PGD Zbilje, pionirke iz PGD Sora in starejši gasilci PGD Smlednik. Spomnili pa so se še izjemnega rezultata, ki so ga lani na gasilski olimpijadi v Franciji dosegle mladinke iz PGD Zbilje. Ob tej priložnosti so jim podelili spominske plakete. S priznanjem 1. stopnje GZ Medvode so se zahvalili še županu Stanislavu Žagarju in podžupanu Leopoldu Knezu, zadolženemu za požarno varnost in civilno zaščito. »Priznanji smo jima podelili za njuno zavedanje o pomenu gasilstva v občini in dobro sodelovanje,« je pojasnil Šušteršič. Lansko leto je zaznamovala še slovesnost, ki so jo pripravili ob petdesetletnici zaprtja vrat gasil- ske šole v Medvodah. Ob tej priložnosti so na pročelju stavbe, v kateri je delovala, slovesno odkrili spominsko ploščo. Prvič so pripravili preventivni dan v središču Medvod, ki ga bodo izvedli tudi letos. K promociji gasilstva v Medvodah pa so po besedah Šušteršiča veliko prispevali še z nastopom v oddaji komercialne televizije, v sodelovanju s katero so pripravili gasilski piknik. Udeležilo se ga je šestdeset njihovih članov. Na skupščini pa se niso mogli izogniti niti dogajanju v začetku letošnjega leta, ki ga je zaznamoval žledolom. Šušteršič se je še enkrat zahvalil vsem med-voškim gasilcem, ki so opravili ogromno število prostovoljnih ur pri odpravlj anj u posledic žledolo -ma. Mateja Rant Postavili največji mlaj doslej V Sori ohranjajo tradicijo ročnega postavljanja mlaja pred prvim majem. Letos je visok kar 32 metrov. Pred gasilskim domom v Sori se je konec aprila zbralo dvajset fantov in mož, ki so se z opogumljajočimi besedami »ho-ruk, ho-ruk«, s katerimi so bodrili drug drugega, lotili postavitve največjega mlaja doslej. Visok je kar 32 metrov. »Bomo videli, kako visoko še gre. Morda bo prihodnje leto še kakšen meter višji, kaj dosti več pa mislim, da ne,« je razmišljal Franc Zadnikar, ki zadnja leta vodi postavitev mlaja. Postavljali so ga približno uro in pol, saj Ročno postavljanje mlaja v Sori je po njegovih besedah to kar zahtevno delo, ker morajo biti pozorni na linijo. Priprave na postavitev pa potekajo ves dan, je še dodal. »Gre za akcijo vseh prostovoljnih društev v Sori. Ne gre za slavljenje vrednot preteklega režima, gre preprosto za to, da opozorimo, kako je danes vrednota dela brezpravna; ne govorimo le o gospodarski krizi, temveč tudi o krizi vrednot,« je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Sora Mirko Javeršek in dodal, da s postavljanjem mlaja na tradicionalen način poskušajo vrednote, kot sta druženje in medso-sedska pomoč, postaviti bolj v ospredje. »Želimo opozoriti, kako je danes vrednota dela težko dosegljiva dobrina. Zlasti mladi so v nezavidljivem položaj u, saj po zaklj učku študij a ne dobijo dela. Če pa že, so to razne oblike dela za določen čas ali prek študentskih napotnic.« Opozoril je še, da so lastninjenje in odkupi podjetij v preteklih letih, ko je bil izposojen denar še poceni, danes mnoge gospodarske družbe spravili na kolena. »Namesto da bi sredstva vlagali v razvoj in tekmovali z najboljšimi, se morajo podjetja drago zadolževati za odplačevanje v preteklosti najetih posojil. Enako se dogaja na državni ravni in tak model nas ne more potegniti iz ekonomske krize in krize vrednot,« je prepričan Mirko Javeršek. Mateja Rant Na Zbiljah bodo konec maja pripravili srečanje slovenske in hrvaške gasilske mladine. Svojo udeležbo na letos že 17. srečanju je doslej potrdilo 15 enot iz Hrvaške in 20 iz Slovenije. 10 I Ljudje in dogodki Gostili bodo »prvo damo ajurvede« V Knjižnici Medvode bodo v sodelovanju z Javnim zavodom za kulturo in mladino konec maja pripravili predavanje dr. Verme Vinod, indijske raziskovalke in znanstvenice. Gostovanje v Medvodah pripravljajo v sodelovanju z Dunjo Čebulj Istenič, ki je tudi podrobneje predstavila gostjo in samo ajurvedo. Indijsko raziskovalko in znanstvenico Vermo Vinod namreč v Evropi imenujejo prva dama ajurvede. Pohvali se lahko z dvema znanstvenima doktoratoma, saj je po doktorski disertaciji s področja reprodukcijske biologije, ki jo je zagovarjala v Indiji, študirala še nevrobiologijo na pariški univerzi in pridobila drugi doktorat. Raziskovanje je nadaljevala na Državnem inštitutu za zdravje v Bethesdi v ZDA in na Max-Planckovem inštitutu v nemškem Frei-burgu. »Na vrhuncu svoje kariere v medicinskem raziskovanju pri nemški farmacevtski družbije ugotovila, daje sodoben pristop do zdravstvene nege pravzaprav fragmentaren in neholističen, za povrh pa usmerja vse napore in vire v zdravljenje b olezni namesto v ohranj anje zdravj a,« je razložila Dunja Čebulj Istenič in dodala, da je zato leta 1986 ustanovila NOW, da bi širila sporočilo o holističnem življenju in preventivnih zdravstvenih metodah ter spodbujala uporabo blage medicine in različnih terapevtskih ukrepov samopomoči. »Je strastna raziskovalka in se trudi zbirati živo ajurvedsko izročilo ter Verma Vinod ga s knjigami razširiti po vsem svetu.« Napisala je že več knjig o jogi, ajurvedi, ženskah in partnerstvu. Tri njene knjige si je mogoče izposoditi tudi v medvoški knjižnici, in sicer Ajurveda: način življenja, Načrtovanje življenja z ajurvedo in Hujšanje z ajurvedo in jogo. Sodobna medicina, je ob tem dejala Dunja Čebulj Istenič, se ne ukvarja z zdravjem, temveč boleznimi, ajurveda pa je sistem za ohranjanje zdravja, ki ne obravnava vseh ljudi enako, temveč upošteva razlike v telesni zgradbi in duševnosti posameznikov. »Ajur-vedsko zdravljenje ne odpravlja simptomov bolezni, ampak vzpostavlja harmonijo v telesu.« Verma Vinod je ustanovila tudi Charaka School of Ayurveda, da bi izobrazila ljudi, ki jih zanima pristno ajurvedsko znanje, tako da bi vedenje o ajurvedskem življenjskem slogu lahko predajali naprej in pomagali ljudem. Ayurvedsko zdravljenje, pojasnjuje Dunja Čebulj Istenič, je najstarejša medicinska znanost in zdravi v več nivojih. Vsem, ki si želijo spremeniti življenjski slog in kaj narediti za svoje počutje in za dokončno odpravo simptomov, ki jih klasična medicina lahko le lajša, zato predavanje dr. Verme vinod toplo pripo-roča.»Če je bolezen nenormalno stanje, mora biti zdravljenje zasnovano tako, da s prehrano, zdravilnimi učinkovinami, telesno dejavnostjo in drugimi ukrepi vrne telo v normalno stanje. Po ajurvedi je popolno zdravje mogoče le, kadar so telo, um in duša medsebojno usklajeni in ubrani s kozmično resničnostjo,« je še razložila Dunja Čebulj Istenič. Mateja Rant Komunala Kranj Nove cene oskrbe s pitno vodo na območju občine Medvode Z aprilom 2014 je na območju občine Medvode začel veljati nov cenik oskrbe s pitno vodo, kot posledica uskladitve cenika z novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. V skladu z novo metodologijo je Komunala Kranj kot izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo pripravila Elaborat za potrditev cen oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Kranj ter občinah Medvode, Cerklje, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko. Nov cenik je občinski svet občine Medvode potrdil dne 18. marca 2014. Cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz variabilnega (vodarina) in fiksnega dela (omrežnina). Vodarina se uporabnikom zaračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v kubičnih metrih, omrežnina pa se zaračunava glede na zmogljivost oziroma velikost priključka in je izražena kot DN (premer vodomera v milimetrih). V vodarino so vključeni stroški, povezani z izvajanjem storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, kot so stroški materiala, storitev, dela in ostali nastali stroški ter stroški vodnega povračila (vodno povračilo je državna dajatev, ki se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države). V ceno omrežnine so vključeni stroški najema in zavarovanja osnovnih sredstev in naprav javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, po novem pa tudi stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod ter stroški obvezne menjave vodomerov, ki se mora izvajati vsakih pet let. Novost, ki jo je v zvezi z zaračunavanjem omrežnine prinesla uredba, je, da se v večstanovanjskih stavbah za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1. To pomeni, da je omrežnina, ki jo bodo po novem plačevali uporabniki v večstanovanjskih objektih za posamezno stanovanje, enaka omrežnini za vodomer DN 20 v individualnih hišah. Do sedaj se je strošek omrežnine v večstanovanjskih objektih za skupni vodomer delil po številu stanovanjskih enot. Cenik je objavljen na spletni strani www.komunala-kranj.si. Od 1. aprila 2014 dalje storitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod zaračunava izvajalec JP VODOVOD-KANALIZACIJA, d. o. o.. KRANJ d.o.o., UL. Čisto je lepo. 1, KRANJ 11 I Ljudje in dogodki V središču pogrešali sprehajalce Letos so prvič tudi v Medvodah pripravili urbani sprehod Jane's Walk, s katerim občane spodbujajo k pešačenju po vsakdanjih opravkih. Udeleženci sprehoda na osrednjem prostoru v Medvodah, ki je v času tržnice zelo živahen, ko tržnica ne obratuje, pa ostane velika peščena površina, ki v prostoru deluje zelo neprivlačno. Jane's Walk je sprehod, ki kot poklon zapuščini in idejam urbani-stke Jane Jacobs prvi konec tedna v maju po vsem svetu vabi k razisko -vanju lokalnega okolja in k spodbujanju živosti lokalnih območij. Z akcijo, ki jo je v Medvodah vodila absolventka krajinske arhitekture Anita Markovic, želijo prebivalce navdušiti za pešačenje po vsakdanjih opravkih. »Jane Jacobs je kot publicistka in laična urbanistka zagovarjala mešano rabo prostora ter vključevanje javnosti v proces načrtovanja, saj so ljudje tisti, ki prostor uporabljajo in ga najbolje poznajo,« je pojasnila Anita Markovic in dodala, da imajo na dogodku Jane's Walk lokalni prebivalci priložnost izraziti svoje mnenje o urejenosti prostora in se tako povezati s sosedi in občino. Za izhodišče sprehoda so vzeli prostor med knjižnico, mestno hišo in vogalnim lokalom 4 mačke, ki skupaj oblikujejo središče Medvod. Kot so ob tem ugotavljali udeleženci, ima ta prostor sicer močno osrednjo vlogo, vendar ta identiteta ni jasno izražena, saj prostor v večini zasedajo parkirne površi- ne. »Zaledje občine je res bogato z naravno in kulturno dediščino, urbani del pa na račun prometnih površin izgublja dragocene zelene površine. Tako so posekali že nekaj starih, a še vedno zdravih dreves in na zelenice nasuli pesek, da bi pridobili nekaj parkirnih mest,« je izpostavila Anita Markovic. Problematika urejanja prostora, dodaja, se vrti zgolj okrog avtomobilov in zanemarja vlogo pešcev, ki so glavni pokazatelj živahnosti prostora. »V središču Medvod je zato težko zaslediti pešce, ki brez razloga 'vandrajo' po prostoru in preživljajo svoj prosti čas v mestu. Veliko ljudi opravi svoje nakupe in se odpelje domov ali pa se usede v bližnji lokal.« Zaradi pomanjkanja zelenih površin in dreves, ki služijo kot vodilo v prostoru, dodaja Anita Markovic, je tudi težko razbrati, kje se nahaja središče mesta. Opozorila je še, da bi lahko večjo vlogo pri oblikovanju mestnega prostora igrali obe reki, ki tečeta skozi Medvode. »Ni potrebno veliko, da utrdiš pot, postaviš nekaj klopi, posadiš drevo in uživaš v čudovitem parku s pogledom na reko.« Dostop do reke, je še dodala, je v urbanem delu nejasen predvsem na račun parkirnih površin, v stanovanjskem naselju pa v večji meri onemogočen zaradi vrtičkov, ki segajo v obrečni prostor. »V občini je splošno prisotna problematika uzurpacije. Pridobivanje zemljišča za obdelavo deluj e po principu kdor prej pride, prej melje,« je še ugotavljala Anita Markovic. Razpršenost urbanega območja Medvod, je dodala za konec, lahko pomeni tudi veliko vrednost in raznovrstnost mesta, če bi v prostor vnesli prvine, ki omogočijo, da se kljub razdrobljenosti ohrani čitljivost, prehodnost in posebnost prostora. Mateja Rant, foto: Miha Osojnik Tretje na festivalu v Sussexu V začetku aprila je dvanajst balerin Baletne šole Stevens nastopilo na Sussex festivalu v Veliki Britaniji. Na festival so jih po besedah Nene Vrhovec Stevens povabili organizatorji, ki so njihove balerine videli nastopiti že na izbirnem plesnem tekmovanju in Svetovnem plesnem pokalu. Organizacija tekmovanja, je pojasnila, je bila na zelo visoki ravni. »Pogoji za plesalce so bili zelo dobri. O odru take velikosti lahko pri nas le sanjamo.« Prav zato so lahko dekleta odplesala koreografijo Andrewa Stevensa na glasbo Čajkovskega Teme in variacije. »Žiran-tka Carole Todd je bila navdušena nad eleganco naših balerin in suverenostjo pri plesanju,« je na dekleta ponosna Nena Vrhovec Stevens. Navdušila jo je še izbira glasbe ter sama koreografija in kostumi. Darila za birme, obhajila, mature... ŠENTVID, PRUŠNIKOVA 77 MEDVODE, Pritličje blagovnega centra ^¡SSST ROBELNIK »Dekleta so v kategoriji klasični balet med sedmimi skupinam zasedle tretje mesto, kar je za nas velik in zelo lep dosežek,« je še poudarila in dodala, da je to za balerine tudi dodatna izkušnja, saj so lahko spoznale, kako plešejo v drugih šolah. Takšnih festivalov oziroma tekmovanj za kategorijo klasični balet namreč v Sloveniji ni. Mateja Rant 12 Ponujamo vam: odlične domače skutne štruklje, krompirjeve njokce, ribje, mesne ter žar plošče, otroške menije, največji ljubljanski zrezek v okolici, domače sladice... in druge dobrote« Vsak dan med.0.in.7; uro posebna ponudba. „eliKa • liter pwa= «>»9 B +1 liter eviena-*- I Na dobro hrano k Marički Razvajanje brbončic si lahko odslej v Medvodah privoščite tudi v gostilni Pri Marički, ki so jo v začetku aprila odprli na Gorenjski cesti 56. Nudijo pestro izbiro sveže pripravljenih jedi, dve majski soboti pa bodo na svoj račun prišli celo ljubitelji odojka na žaru. Med tednom med drugim nudijo sveže malice, razvajali vas bodo tudi z nedeljskimi kosili. Vsak dan pa lahko seveda izbirate še med pestro ponudbo z njihovega jedilnega lista, na katerem se najdejo tudi hišne specialitete, med katerimi velja posebej izpostaviti največji ljubljanski zrezek s prilogo v okolici. Pripravljajo še odlične domače skutne štruklje in krompirjeve njoke, za večje družbe pa ponujajo najrazličnejše plošče, od ribje in testeninske do mesne in žar plošče. Niso pozabili niti na ljubitelje zelenjave, za katere pripravljajo solate za vse okuse, poleg tega pa ponujajo tudi širok spekter vegetarijanskih jedi. Poskrbijo tudi za pogostitve za večje skupine ljudi, pri čemer lahko ta čas sprejmejo okrog petdeset gostov. Po končani obnovi pa bodo pridobili še dodaten prostor, v katerem bodo lahko naenkrat pogostili do 25 gostov. Odprto imajo vsak dan med 8. in 21. uro, v petek in soboto do 22. ure, v nedeljo pa od II. do 16. ure. Ob delavnikih vsak dan od 9. ure naprej ponujamo vsakodnevne sveže malice že od 4,20 EUR« Pri Marički, gostilna in picerija, Gorenjska cesta 56, Medvode. T: 051 250 698; Gostilna: 031 388 555 I Ljudje in dogodki Na Trgu sv. Urha v Smledniku so minulo nedeljo pripravili že tradicionalno izmenjavo sadik. Flancajo že deset let V Smledniku ohranjajo tradicijo izmenjave doma pridelanih sadik oziroma flanc. Flancanje, ki so ga letos pripravili že deseto leto zapored, je navdihnilo odkritje stare fotografije vaških flančnikov, ki so se jih spominjali le še najstarejši prebivalci Smlednika. Fotografijo je po naključju odkril član Društva za ustno zgodovino. Na njej je bila po besedah predsednice društva Andreje B. Čerin lepo vidna smledniška cerkev, pod njo pa na prisojnem pobočju ob reki Savi skrbno urejene gredice. Zgodbo o skupnih vaških flančnikih, na katerih so vaščani vzgajali in izmenjavali različne sadike zgodnje zelenjave, jim je prvi povedal domačin Franc Strojan. S Flanca-njem so zato želeli obuditi staro vaško šego izmenjave doma pridelanih sadik oziroma flanc. To jim več kot uspeva, saj so si v desetih letih, kar pripravljajo prireditev, izmenjali že več sto sadik, ob tem pa še mnogo izkušenj, znanja in nasvetov. Prvo Flancanje so pred desetimi leti pripravili v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru svetovnega tedna nematerialne kulturne dediščine. Leto kasneje so flancali v Zbiljah, od leta 2006 pa se Flancanje odvija na trgu sv. Urha v Smledniku, kjer so po besedah Andreje B. Čerin smleški flanci doma. Tu je društvo postavilo tudi informativno tablo o flančnikih, ob obletnici pa so pripravili še posebno zloženko, s katero želijo flancanje predstaviti tudi širši javnosti in tako za prihodnost ohraniti vrednote, ki so bile povezane s tem. »Čeprav je 'flančnike' ob gradnji hidroelektrarne v Medvodah že pred več kot petdesetimi Andreja B. Čerin pred razstavo, ki so jo postavili ob desetletnici Flancanja. leti zalila Sava, nam s pomočjo ohranjene fotografije govorijo o načinu življenja naših prednikov, v katerem so imeli dobri medčloveški odnosi in sožitje z naravo pomembno mesto,« je poudarila Andreja B. Čerin in dodala, da je flancanje povezano z druženjem ter živahno izmenjavo informacij in izkušenj, pa tudi kakšna vaška »flanca« ne sme manjkati. In če je bila izmenjava flanc in izkušenj pred sto leti nujnost, saj sadik ni bilo mogoče kupiti, je še poudarila, je to danes izbira oziroma odločitev visoko osvešče- nega posameznika, ki želi uživati zdravo, lokalno pridelano hrano. Tudi zato verjetno flancanje z leti postaja vse aktualnejše. Kot je poudarila Andreja B. Čerin, v ospredje znova stopajo vrednote, povezane s flancanjem, kot so sožitje z naravo, ponovno učenje naravi prijaznega obdelovanja zemlje, izmenjava namesto prodaja osnovnih dobrin, zavedanje soodvisnosti in pomena dobrih medsebojnih odnosov, solidarnost in ohranjanje dediščine, ki so nam jo v varstvo zaupali naši predniki. Mateja Rant S tem kuponom imate do 12. 6. 2014 10 % popusta na frizerske storitve. g^FRANJO PETAČ s.p. : J iščfvis inTriontaža ogrevalnih napram Pooblaščeni servis za Buderus in DeDietrich ogrevalne sisteme. Popolna predelava kurilnic z P novejšimi ekonomičnimi sistemi. Montaža toplotnih črpalk Pokličite 041-649-975! 14 I Ljudje in dogodki Ohranja kulturno dediščino Medvod Samostojni kulturni delavec Boris Primožič je konec lanskega leta vzpostavil spletno stran, na kateri zbira stara pričevanja o preteklosti kraja. »Fotografije, ki so jih posneli moj dedek, oče, mati in stric, sem si od nekdaj ogledoval z zanimanjem, saj so prikazovale neznane kraje in življenje v njih,« se svojega zgodnjega navdušenja nad kulturno dediščino spominja Boris Primožič. Bilo mu je žal, ker so se te stare fotografije, ki so prikazovale življenj ski utrip v kraju skozi zgodovino, začele izgubljati. To ga je spodbudilo, da je zasnoval projekt ohranjanja kulturne dediščine na območju Medvod, kar je zdaj nadgradil še s spletno stranjo, na kateri je vse do zdaj zbrano gradivo predal na razpolago tudi za splošno uporabo - za ogled, izobraževanje in nadaljnje raziskovalno delo. Cilj projekta je po Primožičevih besedah pridobivanje informacij ter katalogiziranje in arhiviranje podatkov o obstoječem pisnem in slikovnem gradivu o zgodovini Medvod, od fotografij in razglednic do časopisnih člankov in drugih dokumentov. Projekt je finančno podprla tudi Občina Medvode, gradiva pa ne odkupuje, ampak ga po katalogiziranju vrne lastnikom. Ta čas je na spletni strani objavil že več kot osemdeset starih fotografij, v »obdelavi« pa jih ima še približno štirideset in jih bo vseh skupaj kmalu več kot sto. Tako želi pred pozabo ohraniti zgodovino Medvod. Med zadnjimi je recimo dobil fotografijo mostu v Goričanah, ki jo objavljamo tudi na straneh Sotočja in ki prikazuje, kako se je most takoj po odprtju zrušil. »Ljudje tega danes sploh ne Boris Primožič želi pred pozabo ohraniti zgodovino Medvod. vedo več,« z obžalovanjem ugotavlja Primožič. Obenem je tudi idejni oče projekta Medvo-ški portreti v okviru foto sekcije KUD Fofite. Zbirajo in arhivirajo fotografije znanih Med-voščanov oziroma tistih, ki so soustvarjali zgodovino tega kraja. Vse fotografije opremijo s kratkimi opisi. Ta čas so dokončali dva portreta, in sicer kiparja Franceta Rotarja in pre-paratorja Franca Barbiča. V pripravi pa imajo še izdelavo portretov Vladimirja Bertonclja, Ivana Bradeška in Staneta Vilarja. Mateja Rant PREDSTAVITEV NOVOSTI JUBILEJNI POPUSTI JUBILEJNI DARILNI BONI TJ O Salon Prevc Kranj, Dorfarje 17, Žabnica, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: info@prevc.si Alples studio Ljubljana BTC, BTC hala 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: alples.studio@prevc.si www.prevc.si 15 ■ Ljudje in dogodki I Stolp izstopal iz povprečja V kulturnem domu v Smledniku so pred časom predstavili znanstveno monografijo Grad Smlednik. Monografijo o smiedniškem gradu je predstavil njen urednik dr. Benjamin Štular. Za uvod v predstavitev knjige je njen urednik dr. Benjamin Štular prebral nekaj odlomkov iz knjige, ki so sicer zveneli zelo trivialno, a se za njimi skriva precej podatkov, vedenja in znanja, je poudaril Štular in dodal, da k natančnejši razlagi bralca usmerjajo pripombe ob posameznih stavkih. Knjiga je namreč rezultat obširnega znanstvenoraziskovalnega dela in ponuja prvi celostni pregled vsega doslej znanega o najdišču Grad Smlednik, kar so združili z izsledki modernih arheoloških izkopavanj ob uporabi najsodobnejših raziskovalnih metod. V knjigi so najprej predstavili podroben pregled raziskav po letu 1961, pri čemer je Štular poudaril, da je le malo gradov v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo, da jih že pol stoletja samo raziskujejo. Opisali so tudi prazgodovinsko najdišče na grajskem in predvsem sosednjem griču, pripravili pa so tudi pregled pisnih virov o smledniškem gradu. Sledi še natančen popis arheoloških izkopavanj v letih 2011 in 2012 ter analiza živalskih ostankov in gradbenega materiala ter stavbna analiza. »S tem smo poskušali rešiti tudi največjo zagonetko tega gradu, in sicer ali so najprej postavili stolp in potem dozidali grad ali so oboje zgradili hkrati,« je razložil Štular. Tej temi je posvetil največ časa tudi na predstavitvi knjige. Da je bil stolp zares mogočen, naj bi dokazovalo že to, da gaje omenjal celo celjski grof, ki je bil lastnik okrog sedemdeset gradov. »To je dokaz, da je v tistem času, torej konec 14. stoletj a, res izstopal iz povprečja,« je pojasnil Štular. V stolpu, ki naj bi ga po nekaterih teorijah zgradili prej kot ostale dele gradu, naj bi živel graščak z družino, služabniki in vojščaki. »Gradovi v srednjem veku torej niso imeli prav nič opraviti z razkošjem,« je razbil mit o bleščečem življenju princev in princes, kot nam ga prikazujejo v pravljicah. Bivalna površina v stolpu smledniškega gradu namreč po njegovih besedah ni presegala 150 kvadratnih metrov, na tem prostoru paje živelo okrog 15 ljudi. Na vprašanje predsednika krajevne skupnosti Smlednik Nejca Smoleta, s kom lahko primerjamo oskrbnike tega gradu, pa je Štular odgovoril, da so bili vse do leta 1230 lastniki gradu svobodni gospodje. »Ampak najlažje bi jih opisali, da so bili najmanjše ribe v velikem ribniku.« Lastnik vsega je bil namreč cesar, ki je svoja posestva podeljeval najbližjim. Kmalu so grad prodali Celjskim grofom in v njem je potem živel graščak v pravem pomenu besede, ki pa ni bil nič drugega kot oskrbnik, saj ni imel osebne svobode. Celo za poroko je recimo moral pridobiti dovoljenje gospoda. Nadalje je Nejca Smoleta še zanimalo, kako bi danes lahko grad tržili, da bi dobili denar za nadaljnje raziskave. Štular je predlagal, da turistični izdelek postavijo na zgodbi. »Vodič tako lahko slikovito prikaže, česar ni. Stroka je namreč danes proti temu, da bi na kraju samem delali rekonstrukcije,« je pojasnil. Mateja Rant, foto: Primož Pičulin Hitreje do zanesljivih podatkov Optika Mali je okulistični ambulanti v Zdravstvenem domu Medvode omogočila nakup sodobne naprave za merjenje dioptrije na korekcijskih steklih. »Ta naprava je za moje delo zelo pomembna, saj mi bo omogočila, da bom zelo hitro prišel do pravega podatka o dioptriji pacienta. S tem bomo prihranili čas, kar pomeni, da bodo ljudje manj časa preživeli v čakalnici,« je prednosti nove naprave opisal specialist oftalmolog Sebastijan Žuraj. Nakup tri tisoč evrov vredne naprave je omogočila Optika Mali iz Medvod. »Okulistična ambulanta v Zdravstvenem domu Medvode deluje že 19. leto in že od samega začetka smo pomagali pri nakupu opreme,« je pojasnil Miha Mali in dodal, da se trudijo vsako leto kaj prispevati. Z njihovo pomočjo so minuli teden začeli uporabljati tudi omenjeno napravo za merjenje dioptrije na korekcijskih steklih, saj je ta podatek po besedah Mihe Malija zelo pomembna informacija za zdravnika. »Tako bo imel možnost pridobiti več predhodnih informacij o pacientovem stanju.« Doslej so to opravljali ročno, je pojasnil Žuraj, delo s starim aparatom paje bilo zato zelo zamudno, izmerjene vrednosti pa pogosto niso ustrezale realnim vrednostim. »Novi aparat je glede tega veliko bolj zanesljiv,« je še poudaril Žuraj. V okulistični ambulanti Zdravstvenega doma Medvode so bogatejši Mateja Rant, foto: Tina Dokl za sodobno napravo za merjenje dioptrije na korekcijskih steklih. 16 Ji^^Mnnmm * i ■ mm s 24./ 25. 0 5 I MEDVODE MLADOSTI CAS5* orosti fy a SOBOTA, 24. 5. 2014 Turnir dvojic v prstometu Kdaj: od 11:00 dalje Kje: pred klubom Jedro Lutkovna predstava za otroke »Ena, ena, tri« in predstavitev policistov Kdaj: od 10:00 do 12:00 Kje: Knjižnica Medvode Turnir trojk v košarki Kdaj: od 13:00 dalje Kje: košarkarsko igrišče Partizan Predstavitev: parkour in hitri met Kdaj: od 14:00 dalje Kje: pred klubom Jedro Taborniške igre Kdaj: ob 18:00 Kje: ob Zbiljskem jezeru Turnir v namiznem nogometu in ogled finala lige prvakov Kdaj: od 20:00 dalje Kje: v klubu Jedro Film na prostem Kdaj: ob 20:00 Kje: ob Zbiljskem jezeru i J •u Taborniški večer ob ognju Kdaj: od 21:30 do 24:00 Kje: ob Zbiljskem jezeru Koncert skupine Unimogs Kdaj: ob 23:00 Kje: v klubu Jedro Cena: vstop prost NEDELJA, 25. 5. 2014 Turnir v odbojki na mivki Kdaj: od 9:30 dalje Kje: ob Zbiljskem jezeru Orientacija s kanuji Kdaj: ob 10:00 Kje: ob Zbiljskem jezeru Predstavitev rolanja in teka na smučeh Kdaj: ob 11:00 Kje: ob Zbiljskem jezeru Predstavitev: Sup - Different Kdaj: ob 12:00 Kje: Zbiljsko jezero Nastop plesne šole Urška Kdaj: ob 14:30 Kje: vaški trg ob Zbiljskem jezeru Predstava KUD Smlednik »Kok ti men zdej dol visiš« Kdaj: ob 19:30 Kje: ob Zbiljskem jezeru V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE PRIREDITEV PRESTAVI ZA EN TEDEN. km_medvode-dan_mladosti-plakat.indd 1 m 07/05/14 12:52 I Kultura- Pomladna poezija Simona Jenka Mladinska sekcija Turističnega društva Zbilje je v začetku aprila organizirala svojo prvo kulturno prireditev, ki je potekala v duhu poezije Simona Jenka. Mladinska sekcija TD Zbilje je poskrbela za prijetno pomladno kulturno popoldne ob Zbiljskem jezeru. Prireditev je potekala na Vaškem trgu ob Zbiljskem jezeru, torej v kraju, ljubem tudi pesniku Simonu Jenku. Članu mladinske sekcije Urbanu Pipanu, sicer dijaku Škofijske klasične gimnazije Šentvid, se je porodila ideja pripraviti kulturno prireditev v okviru projektne šolske naloge z naslovom Recital iz opusa Simona Jenka - pesnika Sorškega polja, ki je živel in ustvarjal v naših krajih. Dijaki so se odločili za recitiranje Jenkovih pesmi, ki jih je povezoval Urban. Pesmi so recitirali dijaki Miha Dežman, Veronika Kumer, Katja Hočevar, Špela Zajc, Manca Cerar, Matevž Fabjančič, Nejc Hočevar in Blaž Pavlakovič. Prav posebno noto prireditvi sta dala Sonja Huč in Oton Pavlič, ki sta uglasbila tri Jenkove pesmi, med katerimi je bila tudi pesem Divja Rožica s Kmetijskih in rokodelskih novic. »Člani mladinske sekcij e TD Zbilje so pomagali pri organizaciji prireditve, pripravili so vso avdio tehniko, poskrbeli za logistiko ter uredili Vaški trg za vse obiskovalce. Navkljub krajšemu nalivu je bila prireditev dobro obiskana, kar je dober znak tudi za prihodnje kulturne dogodke ob jezeru,« je dogajanje povzel predsednik mladinske sekcije TD Zbilje Klemen Mlinarič. Konec maja sekcija v sodelovanju z Jedrom Medvode organizira dvodnevno športno-kulturno prireditev za mlade. Prireditev Dan mladosti, čas norosti bo potekala 24. in 25. maja, odvijala se bo v klubu Jedro in na igriščih pred njim, na športnih igriščih, na Vaškem trgu ob Zbiljskem jezeru ter v Knjižnici Medvode. Mladi se bodo lahko pomerili v prstometu, košarki, odbojki na mivki, orientaciji, namiznem nogometu, si ogledali finale lige prvakov na velikem platnu, film na prostem Gremo mi po svoje 2 in lutkovno predstavo Ena ena tri, uživali v dobri glasbi na koncertu skupine Unimogs, se družili ob taborniškem ognju in okušali dobrote z žara. Samo Lesjak, foto: Primož Pičulin Popotovanje v atomski dobi Konec aprila so člani KUD Pirniče na oder svojega gledališča postavili multimedijski dogodek Šel je popotnik skozi atomski vek. Projekt je interpretacija istoimenske pesnitve Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora, pripravili pa so ga v počastitev dneva Zemlje, 22. aprila. S njim so želeli opozoriti, da naš planet ni onesnažen le z ekološkega vidika, OBLOCILOCUflCO prodaja od vrat do vraT Dobnikar Bojan s.p. VeRje 1, 1215 MedvodE gsm: 041/831-186 e-mail: bojan.dobnikar@gmail.com KvaLitetni izdeLki, nova poletna konFekcija brezplačno krajšanje kupuenega bLaga NA ZALOGI TUDI USNJENI NATIKAČI temveč je enako zaskrbljujoča tudi onesnaženost znotraj nas samih. »Odtujenost, nerazumevanje, nestrpnost ter maske, brez katerih ne znamo več hoditi drug mimo drugega, so postale stalnice današnjega vsakdana; vsakdana, v katerem ne zmoremo več biti sproščeni in spontani, v katerem se bojimo odkriti svoje srce in ga položiti nekomu v dlani,« je ob tem dejala predsednica KUD-a Pirniče Anica Horvat. Projekt je nastal v koprodukciji multime-dijske sekcije KUD-a Pirniče v sodelovanju s foto in literarno sekcijo. »Sekcije si tako medsebojno pomagamo, saj smo na javnem razpisu za sofinanciranje kulturnih dejavnosti občine Medvode dobile zelo malo sredstev, z združenimi močmi pa si obetamo v letošnjem letu pripravili še kak podoben dogodek,« še dodaja Anica Horvat. Dogodek bodo ponovili tudi ob Zbiljskem jezeru v sodelovanju s TD Zbilje. Sicer pa gledališčniki iz Pirnič vabijo, da se jim v soboto, 24. maja, pridružite na tradicionalni gledališki karavani, ki jo organizirajo že več kot 25 let. Letos se bodo podali na raziskovanje kulturnih in naravnih znamenitosti Podčetrtka in Kozjanskega, karavano pa fj m Šel je popotnik skozi atomski vek: uspešno sodelovanje treh sekcij KUD-a Pirniče zaključili v gledališču Zarja Trnovlje-Celje. V mesecu juniju in juliju pripravljajo še niz prireditev in uprizoritev za otroke in odrasle na različnih lokacijah v Pirničah in občini Medvode, s katerimi bodo zaokrožili letošnjo sezono. Samo Lesjak, foto: Primož Pičulin Obiščemo vas tudi na vašem domu Ob nakupu nad 50 € -15% popust 18 Vrt | Maj je mesec sajenja plodovk Meseca maja lahko pričnemo z presajanjem plodovk v naš vrt. V osrednji Sloveniji moramo na to počakati vsaj do sredine meseca, ko ni več možnosti spomladanske pozebe. Največ težav nam pri gojenju paradižnika povzroča krompirjeva plesen, zato lahko kot preventivni ukrep nad njim naredimo streho in ga tako vsaj malo zaščitimo. Paziti moramo tudi pri načinu sajenja. Navadne sorte paradižnika sadimo globoko in nekoliko postrani, saj bodo korenine pognale tudi iz stebla, zato bodo rastline močnejše in odpornej -še. Paradižnik boljše uspeva tudi v primeru, če ga nekaj let sadimo na isto mesto. Če smo se odločili za cepljene sorte paradižnika, pa ga sadimo nekoliko drugače. Sadimo ga samo do cepljenega mesta in ne globlje. Moramo tudi vedeti, da so te rastline večje in močnejše, zato potrebujejo veliko več prostora in boljšo ter močnejšo oporo in več hranil. Prednost cepljenih sadik je boljša odpornost in večji pridelek. Paprika ima rada toplo in sončno mesto v vrtu. Moramo pa paziti, da ima dovolj vode. Lahko pa si malo pomagamo in okoli paprik naredimo zastirko (lahko s pokošeno travo) in s tem preprečimo hitro sušenje zemlje in nekoliko preprečimo rast plevela. Meseca maja sadimo tudi ostale plodovke, kot so kumare, bučke, jaj-čevce, melone in lubenice. Kumaram in bučkam je najboljše narediti oporo oziroma napeljemo mrežo, da se rastline vzpenjajo po njej. S tem omogočimo, da se rastline lepše razraščajo in da ima vsak plod dovolj svetlobe in prostora za rast in razvoj. Tako preprečimo tudi gnitje plodov saj se ti ne dotikajo tal. Kot vse plodovke tudi jajčevci potrebujejo toploto in sonce, ker pa so tudi bujnejše rasti, pa jim moramo priskrbeti dovolj prostora. Lubenice in melone sadimo na najbolj sončen del vrta, saj so izmed plodovk potrebujejo najvišje temperature. Tudi v okrasnem vrtu je kar nekaj dela, med trajnicami že bujno raste plevel, ki ga je potrebno ostraniti (boljše preden zacveti) in tako omogočimo boljšo rast trajnic. Zemljo okoli njih malo razrahljamo, lahko tudi pognojimo in odstranimo odmrle dele rastlin. Prvim cvetočim grmovnicam, kot so rododendroni, moramo odstraniti odcvetele cvetove in jim tako pomagamo, da se bodo cvetni nastavki za drugo leto boljše razvijali. Grm forzicije pa takoj po cvetenju obrežemo za tretjino. Mesec majje tudi čas za razmislek o balkonskem cvetju. Čeprav so vrtnarije in cvetličarne že na začetku meseca polne balkonskega cvetja, moramo še malo počakati. Če pa se vseeno odločimo za nakup, pa je bolje, da preden jih postavimo na balkon, počakamo vsaj do sredine meseca oziroma počakamo, ni več nobene možnosti za slano. Pozorni moramo biti tudi pri kombinaciji rastlin. Vedno sadimo v isto korito rastline, ki rabijo enake pogoje za rast. Moramo biti tudi pozorni na to, da rastline ne sadimo preveč skupaj, saj tako preprečimo razvoj bolezni in napad škodljivcev, pomagamo pa tudi tako, da ima vsaka rastlina dovolj prostora za rast. Balkonsko cvetje redno zalivamo ter gnojimo in dnevno odstranjujemo odcvetele cvetove in suhe liste. Petra Špur Krek, foto: Tina Dokl — — — — — — — — — — — — — —— — VRTNI INŽEMIftlHt fcJLBAf I PRAVA IZBIRA ZA VAŠO OKOLICO Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode www.okolica-bilban.si, info@okolica-bilban.si GSM: 031/230-347 - Primož 041/506-584 - Vinko a Vzgoja ter prodaja vseh vrst okrasnih rastlin za balkone in vrtove - s tem oglasom 10% popust a Urejanje vrtov a Urejanje dvorišč z možnostjo asfaltiranja ali polaganja tlakovcev a Montaža ter prodaja vseh vrst vrtnih ograj ter vrat na daljinski pogon a Strojne storitve z gradbeno mehanizacijo a Pri nas kupljeno balkonsko cvetje sadimo v naša ali vaša korita brezplačno 19 Križanka VSE ZA VRT IN POLJE sadike zelenjave, dišavnic • sadike trajnic in enoletnic balkonsko cvetje in strukturne rastline semena okrasne trate • gnojila za trato Sponzor križanke bo trem izžrebanim reševalcem podaril praktične nagrade. 20 Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 28. maja 2014, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Lahko jih oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. Odprli vrata vrtcev Dan zemlje so v medvoških vrtcih zaznamovali z različnimi dejavnostmi. V Vrtcu Medvode so ob zaključku projekta Eko smo mi pripravili dneve odprtih vrat, v okviru katerih so svoje dejavnosti želeli predstaviti sokrajanom. »Obiskalo nas je kar nekaj babic, sovaščanov in staršev z otroki,« je bila zadovoljna pomočnica ravnateljice v Vrtcu Medvode Nataša Rijavec. Vrtci so svoja vrata obiskovalcem odprli v tednu od 22. do 25. aprila in tako zaznamovali tudi svetovni dan zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila. V dopoldanskem času so se po vseh enotah Vrtca Medvode odvijale različne dejavnosti z ekološko vsebino, ki so jih pospremili s predstavitvijo projektov, ki jih izvajajo prek leta, in razstavami izdelkov otrok. Obenem so v tem času organizirali zbiralno akcijo papirja, v okviru katere so zbrali 1780 kilogramov papirja. Poleg tega so v enoti Preska v sodelovanju s PGD Preska izvedli vajo evakuacije iz stavbe vrtca v primeru požara, v Knjižnici Medvode pa pripravili razstavo z naslovom Potovanje po svetu. Mateja Rant Predstavili so se mladi glasbeniki V Osnovni šoli Medvode so se v začetku aprila razveselili obiska učencev Glasbene šole Franca Šturma iz podružnic v Medvodah in Črnučah. »Upamo, da so lepe melodije in izvrsten nastop učencev navdušile tudi katerega od mladih poslušalcev, da bi se še sam preizkusil v igranju inštrumentov in se pridružil mladim talentom glasbene šole Medvode,« si ob tem želi Irena Humek Kok. Učenci od 2. do 7. razreda so po njenih besedah v več kot uri dolgem programu z naslovom Plesne igrarije spoznavali inštru- mente ter plesne melodije, od menueta, gavo-te, mazurke, boogieja, passodobla, tanga in baleta do polke in valčka. Mladi glasbeniki so tako z igranjem na različne inštrumente, ki so ga dopolnili s plesnimi točkami, predstavili 18 plesnih melodij. Njihove nastope so poslušalci spremljali z navdušenjem in jih pospremili z glasnim aplavzom, je še dejala Irena Humek Kok. Sodelovanja z učenci glasbene šole se že veselijo tudi v prihodnjem letu, saj vsako leto pripravijo kaj novega in zanimivega. Mateja Rant I Zanimivosti- Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Zgodba o uspehu, kakor so svoj čas poimenovali to našo čudno demokracijo in tranzicijsko gospodarjenje, nam še kar naprej reže čedalje tanjše rezine kruha, slabe plače in nizke pokojnine. In kakor se nam še kar naprej znižujejo mesečni prejemki, tako se nam vse bolj krči svet, dosegljiv z denarci, pa je marsikomu poči-tnikovanje na morju le še tiho, neizpolnjeno hrepenenje. K sreči živimo v predmestju prestolnice in lahko malodane na pragu doma najdemo tihoto neokrnjene narave in tudi kak prijeten pogled na naše, domače »morje«. Kje mi je uspel posnetek na to jezersko idilo modrine? Odgovore pošljite do konca maja na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom »za Sotočje«. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. Pretekli mesec pa sem vas spraševal po imenu cerkve na fotografiji in kraju, kjer stoji. Na fotografiji je cerkev sv. Nikolaja na Jeprci. Nagrado prejme Martina Tehovnik iz Medvod. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke OKREPČEVALNICA VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni V MESECU MAJU VABLJENI NA OCVRTE POSTRVI VSAK DAN OD 12. DO 20. URE j Tel. 040/22 19 45 j 21 Nasvet- Prevara svetovnih razsežnosti ali mastna laž o holesterolu Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter FZS inštruktor fitnesa Pri vsej tej tehnologiji in sodobni znanosti je skrajno neverjetno, da je zgodba o holesterolu več kot petdeset let vodila v napačno smer. Nisem znanstvenik in verjetno nikoli ne bom. Premorem pa toliko zdrave pameti, da na tej točki močno podvomim v sistem znanstvenega dokazovanja. Poglejmo, kako so nas polovico stoletja vlekli za nos. Pred letom 1920 srčnih obolenj praktično niso poznali. Največji porast srčnih obolenj se je začel sredi 50. let prejšnjega stoletja in danes so srčno-žilna obolenja celo eden glavnih vzrokov smrti. Kaj se je dogajalo od začetka tega porasta do danes? Kaj se je tako spremenilo? Leta 1940 je Ancel Keys, raziskovalec iz Minnesote v ZDA, predstavil idejo, da so srčni infarkti povezani z načinom življenja. To idejo je z obsežnim raziskovalnim delom, imenovanim Študija sedmih držav, predstavil leta 1958 in jo skupaj s kolegi izpopolnjeval skoraj petdeset let. V teh letih je študija dobila mnogo negativnih kritik in lahko si predstavljamo, zakaj. Na podlagi te študije, ki so ji sledile še druge podobne, so nam dobesedno oprali možgane. Maščobe so postale glavni krivec za mnoge bolezni, holesterol pa je strah in trepet. Uporaba nasičenih maščob v času od 1910 do 1970 je upadla za dvajset odstotkov, uporaba masla se je zmanjšala za 4-krat, poraba rafiniranih rastlinskih olj in margarine pa je narasla za kar 400 odstotkov. Močno je naraslo tudi uživanje sladkorja. Število obolelih za srčno-žilnimi boleznimi pa še vedno narašča, zato lahko sklepamo, da petdeset let trajajoča študija, ki je raziskovala izpostavljeno problematiko, očitno ni bila uspešna ali pa je bila celo namenoma prirejena drugače. Govori se, da so bili v času študije zamolčani in zavrženi mnogi podatki (izbrisali naj bi podatke 15 držav), ki niso ustrezali modelu, ki so ga uporabljali za demoniziranje maščob. Zadnjih nekaj let, tudi zaradi hitrega pretoka informacij, prihajajo na plan številne drugačne in bolj pravilne raziskave, ki določene stvari obračajo na glavo. Dr. Rober H. Lustig, ameriški endokrinolog in specialist za otroško debelost, pravi: "Izkazalo se je, da je merjenje LDL holesterola obupna metoda za iskanje vzroka srčno-žilnih bolezni. Merjenje trigliceridov je že nekoliko boljša. In kaj povzroča porast trigliceridov? Ogljikovi hidrati, še posebej sladkor! Bili smo v zmoti, ker smo mislili, da so maščobe glavni krivec! In kaj se je zgodilo, ko smo jih nato umaknili iz prehrane? Število obolelih za srčno-žilnimi boleznimi je poletelo do neba!" Maščobe niso več na slabem glasu in uživanje jajc, čeprav imate povišan holesterol, ni več sporno. Podobno je z živalskimi maščobami. Pravzaprav živalske (nasičene) maščobe dobivajo vedno večjo vrednost, ker veliko težje oksi-dirajo kot rastlinska olja. To pa ne pomeni, da greste lahko v drugo skrajnost, kajti vsako pretiravanje pri prehrani je škodljivo za naše zdravje. ^ JEDI NA HITRO 11 .■ ii. prr?prosti m okusni corofci V rr^kaj miriLiiah V knjigi je zbranih 80 najboljših hitrih receptov in zagotovo bo prav vsak našel nekaj zase in za vsak letni čas. Poleg receptov za testenine, njoke in rižote, ne manjka receptov za zelenjavne, mesne in ribje jedi. Poleg kratke priprave je vodilo knjige predvsem uravnoteženost obroka. * Poštnin» Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Glas RIBJE JEDI Mnfc' in a\adkovadni V knjigi najdete recepte za pripravo odličnih jedi, pripravljenih iz školjk, rakov, hobotnic, sip in lignjev ter morskih in sladkovodnih rib. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 22 Velika nagrada za najmlajše Petnajsta kolesarska dirka za Veliko nagrado občine Medvode je pokazala, da se za prihodnost slovenskega kolesarstva ne gre bati. Šport in rekreacija I Odlična organizacija Kolesarskega društva Rog, ki ima zdaj svoj sedež v sosednjih Vikr-čah, je 19. aprila na pirniške ulice privabila množico navijačev, ki so si lahko ogledali dirke naših najmlajših, najboljših kolesark in kolesarjev iz cele države. Med najmlajšimi dečki C je bil na nekaj metrov manj kot desetih kilometrih dolge krožne dirke najhitrejši Aljaž Colnar, med dečki B je slavil Urban Badovinac, med dečki A pa Martin Colnar, vsi prihajajo iz novomeškega kluba Adria Mobil. Dirkale so tudi deklice in mlajše mladinke. Med najmlajšimi deklicami C je bila najhitrejša Savčanka Ana Ahačič, ki je v letošnji sezoni zabeležila že štiri zmage in dve drugi mesti. Med deklicami B je bila najhitrejša članica Radenske AS Maša Povše. Nastopile so tudi mlajše mladinke, med katerimi je slavila hči našega selektorja državne ženske selekcije Gorazda Penka Karin Penko iz Radenske AS. Miroslav Cvjetičanin Ana Ahačič iz Save Scott je letos najboljša najmlajša kolesarka. Medvoška smučarskotekaška sezona je bila uspešna Nadarjeni mladi rod tekačev iz naše občine je tudi letos dokazal, da spada med najboljše v državi. Nina Zavbi Kunaver, Zbiljčanka, sicer sta skupaj s sestro Anjo članici smučarsko tekaškega kluba Logatec, je ob zaključku sezone postala še državna prvakinja v teku na smučeh v prosti tehniki med starejšimi mladinkami. Prav tako je skupna zmagovalka pokala Geoplin oziroma sezone, ki se je končala s podelitvijo priznanj v Planici. Starejša sestra Anja Žavbi Kunaver si je pri članicah delila skupno 2. mesto z Niko Razinger. Zmagala je Anamarija Lampič, prav tako iz medvoške občine, ki tekmuje za kranjski Triglav. V kategoriji mlajših deklic in mlajših dečkov sta bila neprekosljiva Zala Jenko in Anže Gros, člana Medvoškega klub, ki sta zasluženo osvojila pokal Geoplin. M. B. C. Nina Žavbi Kunaver Mesec mladih nogometašev Najmlajši medvoški nogometaši vedno znova potrjujejo, da se razvijajo v izredne igralce, ki bodo v prihodnosti prav gotovo igrali pomembno vlogo v slovenskem nogometu. Sredi aprila se je ekipa do 13. leta starosti (U13) udeležila močnega mednarodnega turnirja v Murski Soboti. V zelo težki skupini, kjer so merili moči s Sturmom iz Gradca, NK Krško in FK Radnik iz Prije-dora, so zabeležili dve zmagi (S K Sturm in Krško) in dva poraza. Tako da so zasedli 3. mesto v skupini in se žal niso uvrstili v nadaljnji del tekmovanja. Kljub temu je ekipa pridobila veliko izkušenj in je pokazala zelo kombinatorno in borbeno igro. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam stali ob strani skozi celoten turnir. Teden dni kasneje so medvoški najmlajši nogometaši do 9. leta starosti zabeležili dve zmagi ter prvi prvenstveni poraz v letošnji sezoni, kar je izjemen uspeh. Mladi »fuzbalerčki« so z velikim naskokom prvi v svoji skupini in bodo v zadnjih treh krogih uspeli ponovno prikazati lep in atraktiven nogomet, ki ga kažejo skozi celotno sezono. Zadnji vikend v aprilu je ekipa do 10. leta starosti nastopila na prvenstvenem turnirju v Ivančni Gorici. Na treh tekmah so zabeležili tri popolnoma zaslužene zmage in osvojili 9 točk, zadeli 12-krat in prejeli samo en zadetek. Treba je pohvaliti prav vse igralce, ki so zopet pokazali zelo lepo igro, v oči bode zelo kombinatorna igra nadobudnih medvoških nogometašev. V njihovi skupini (skupina 7) z velikim točkovnim naskokom zasedajo 1. mesto in do konca rednega dela prvenstva sta ostala samo še dva turnirja in potem sledi še zaključek, na katerem se bodo zbrali vsi zmagovalci svojih skupin. Ekipa mlajših dečkov (U13) je odigrala nov prvenstveni krog proti MNK Svoboda Vič in osvojila maksimalni izkupiček točk. M. B. C. 23 Avto- Novi stari malček Dvaindvajset let je minilo od prve predstavitve Renaultovega twinga. Lahko mu rečemo tudi »slovenski« avto. Tretja generacija avtomobilčka, ki je spremenil svet mestnih avtomobilov. Kar dve od treh generacij sta se proizvajali v novomeškem Revozu. Prvi twingo je bil predstavljen leta 1992 na pariškem avto salonu. Takratje bilajavnost presenečena nad Renaultovo potezo, saj se ob videnem nikakor ni mogla odločiti, ali je avto popoln fiasko ali so pač Francozi spet prehiteli čas. Prvi twingo je bil nekaj nevidene-ga! Vendar ko je zapeljal na ceste, je v trenutku os voj il srca voznikov po celi Evropi. No, če smo natan- Zbiljska cesta 5, Medvode AVTOLICARSTVO LAK TOM d.O.O. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senlca 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 97114 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 laktom.doo@gmail.com čnejši, osvojil je predvsem srca voznic. Šef oblikovnega oddelka v Renaultu Patrik Le Quement si je »enoprostorno«, tako imenovano one-box obliko »sposodil« od poljskega avtomobilskega malčka, imenovanega beskid, ki je obtičal na proizvodnem traku in nikoli ni bila zagnana »masovna« proizvodnja. A vendar je ta model avtomobila služil kot ideja twingu in Fiatovem cinquecen-tu. Prednost takega oblikovanja je v tem, da proizvajalec pridobi čimveč prostora glede na zunanje mere avtomobila. Torej drugače napisano, oblikovalec je dosegel to, česar do takrat ni še nihče: popolnomaje izkoristil notranjost tako malega avtomobila. In prav ta popolna domislica je najbolj fascinirala vso avtomobilsko javnost. Ko si avto gledal od zunaj, nisi mogel verjeti, da gredo vanj lahko štirje odrasli ljudje. Ko si se usedel vanj, je bilo prostora za »še dva«. Nobene utesnjenosti, izredna preglednost in zelo uporabna odlagalna mesta vsepovsod po avtu. Navdušenje številka dve pa je bila majhna poraba goriva. Do prvega twinga je bilo skoraj nemogoče, da bi kak avto porabil manj kot pet litrov na sto kilometrov mestne vožnje. Prva twingova generacija se je proizvajala vse do it nova sodobna delavnica guio Jnm/iš* AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19 c, 1215 Medvode Tel.: 01/3611 279, GSM: 041 56 83 53 e-pošta: avto.jamnlk@slol.net, www.avtojamnik.si Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil! 24 Avto leta 2007, ko je na ceste pripeljal mlajši bratec, rojen v Sloveniji, v novomeškem Revozu. Prvo generacijo twingov so proizvajali doma, v Francji, v Urugvaju in do leta 2012 še v Kolumbiji. Druga generacija ni požela tako velikanske pozornosti javnosti. Twingo je postal stalnica med vozniki in kupci in večina občudovalcev prvega modela je bila razočarana, ker twingo ni bil več »twingo«, ampak povsem moderen in nič kaj iz množice »enakih« avtov vpijoč avtomobilček. In vendar je bil v nekaterih medijih leta 2011 proglašen za najboljšega »mestnega malčka« v Evropi. Svoje nove ceste je našel tudi na tekmovanjih Twingo Renaultsport, ki so postala kategorija avtomobilov, ki se podijo po avtomobilskih stezah cele Evrope. Postati večji ali postati spet »twingo«, so se Renaultovi oblikovalci začeli spraševati, ko so ugotovili, da jih je konkurenca v tem segmentu vozil začela prehitevati. Letos je bil na ženevskem avtosalonu predstavljen tretji, najmlajši twingo. Slovenci smo ga še toliko bolj veseli, saj ga bodo Novomeščani še naprej proizvajali v Revozu. To pa je zelo dobra novica za našo ubogo gospodarstvo! Zdaj je twingo spet »twingo«, tak, kot smo ga vajeni izpred dvaindvajsetih let, nekaj povsem drugačnega, nekaj še nevidenega! Novi twingo je manjši, a večji oziroma krajši, a daljši od prejšnjega in novi twingo ima zadaj motor in zadaj pogon! Oblikovalci so spet naredili mali čudež. Po prvi vožnjije večina voznikov izjavila, daje praktičen, daje enostavno uporaben in praktičen za mestno vožnjo! In prav nihče ni opazil, da ima zadnji pogon, a prav vsi so opazili, da je v notranjosti še več prostora. Voznice so opazile, da je podoben popularnem fiatu 500, »fičku«, vendar je veliko, veliko prostornejši. Namestitev motorja v zadek prinaša pri tako majhnem avtomobilu pomembne prednosti. Prostor okoli prednj e preme poveča in omogo -či veliko boljši obračalni krog. Parkirati twinga je nekaj najlažjega, pravijo vozniki. Zasnova z motorjem zadaj sprošča tudi prostor za vse potnike v avtomobilu. Zaradi majhnega motorja ter v skrajne vogale potisnjenih koles ima twingo medosno razdaljo in notranjo prostornost na ravni avtomobila višjega segmenta in to je tista odločilna prednost, ki po dvaindvajsetih letih znova navdušuje voznike. Miroslav Cvjetičanin Zakaj pa vam strastno bije srce? ix35 že od 17.790eur ¡30 že od 11.990eur Omejena serija GO Brazil z dodatnimi prihranki do 1.500 EUR. Le redki med nami ne poznajo prave strasti. Eni jo najdejo v tem, drugi v onem. Tokrat Je za vaš hitrejši utrip srca poskrbel HYUnDAI, saj vam ponuja bogato opremljena vozila po izjemnih cenah. V omejeni seriji GO Brazil pa boste deležni prihrankov vse do 1.5DD EUR. Vam Je poskočilo srce? inEWTHinicinG. HYuncmi new possibilities. Povprečna poraba goriva: 3,2 - B,81/100 km, emisije CQ2:84 - 205 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Čezmerno povišanim koncentracijam prlzemnega ozona, delcev PMW in PM« ter dušikovih oksidov. www.avto-lusina.si e-pošta: prodaja@avto-lusina. AVTO LUŠINA d.o.o. Gosteče 8, 4220 Škofja Loka tel.: 04 50 22 000 HYLTIDF ULTIMATIVNA URBANA IZKUŠNJA NOVI NISSAN QASHQAI varnostna tehnologija Safety shield | inteligentni sistem za samodejno parkiranje | funkcije za nadzor podvozja www.nissan.si REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANES Avtohiša Malgaj, Tržaška 108,1000 Ljubljana, tel.: 01 2000 627 www.nissan.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 3,8-5,6 1/100 km. Emisije C02: 99-129 g/km. Slika je simbolna. Več na www.nissan.si. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. 25 Moj dom Prihaja čas klimatskih naprav Približuje se čas, ko bodo v naših življenjih klime spet igrale glavno vlogo. Ste se zasačili, da o klimi začnete razmišljati takrat, ko vam je že pošteno vroče? Na žalost nas je večina takih, ki vsako poletje znova sami sebi obljubimo, daje to zadnja vročina brez klimatske naprave v stanovanju. In potem pride drugo poletje in mi smo spet brez hlajenja ... postanemo živčni in nemudoma hočemo imeti namontirano klimatsko napravo. Vendar tu nastanejo težave, kakršnih nismo pričakovali . nikjer na svetu ni dobiti nobene klime ali pa je nihče nima časa nima časa takoj montirati! Če je čakalna doba teden dni, gre vročinski val mimo oziroma smo že kuhani . Šalo na stran, vendar ljudje smo tako naravnani, da hočemo vse takoj tudi takrat, ko to ni ravno mogoče. Zato nas vsi tisti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali prodajo klimatskih naprav, opozarjajo, da je to tak izdelek, na katerega moramo misliti takrat, ko ga ne rabimo. Čeprav so klimatske naprave danes tudi tiste, ki nas lahko tudi grejejo, ne samo hladijo, torej jih potrebujemo pozimi in poleti . še najbolj pa ob prehodnih obdobjih. In smo spet tam, kjer si moramo priznati, da brez stvari, kot je klimatska naprava, enostavno ne moremo bivati. Opozorilo številka ena gre tistim, ki klimatsko napravo že imajo in se zdaj ob teh stavkih posmehujejo, češ da oni pa niso tako neorganizirani in nevedni. Take je potrebno opozoriti na naslednje: filtri in odtoki v klimatskih napravah so idealno zbirališče prahu, virusov, bakterij, alg, plesni ... mikroorganizmov, ki lahko strašno hudo vplivajo na naše dihalne organe in povzročijo različna obolenja. Tega vam pa pri vgradnji niso povedali? Ne verjamemo, kajti vsi strokovno usposobljeni prodajalci in monterji klimatskih naprav venomer opozarjajo na njihovo redno vzdrževanje. Čiščenje in servisiranje je tisto, na kar pozabimo takoj, ko mojster zloži lestev in odide iz našega stanovanja. Če vasje zdaj zaskrbelo ali zaščemelo v dihalih, se nikar ne ustrašite, kajti še je nekaj časa, da ujamete kakega mojstra, ki vam bo opravil servis oziroma očistil vse potrebno, da bo vaša klima delovala brezhibno in vam prinesla zadovoljstvo preko celega poletja. Opozorilo številka dve gre tistim, ki še vedno cincate, ali klimo rabite ali ne. Klimatski sistem rabi vsakdo v svojem stanovanju, vendar ni nujno, da rabimo vsi enake. Zato se je najbolje pozanimati pri tistih, ki o tem vedo največ. Ni nujno, da rabite najzmoglji-vejšo, največjo, najboljšo klimo, da bi zagotovo ostali ohlajeni. Mogoče pa za vaš prostor zadostuje nekaj srednje malega, poceni in zelo uporabnega. Med našimi bralci smo povpraševali, kakšne so njihove izkušnje, in večina jih je prikimala ob dejstvu, da so bili prijetno presenečeni, ker so jim strokovnjaki svetovali pravilno napravo, primerno njihovem stanovanju in da je bila cena vsega skupaj zelo prizanesljiva njihovim denarnicam. Kaj naj bi to pomenilo? To pomeni, da ob pravilnem svetovanju, strokovni montaži in dobro prebranih navodilih lahko dobite točno to, kar rabite vi in vaš bivalni prostor. Opozorilo številka tri gre tistim, ki klimatsko napravo že imajo, vendar niso prepričani, če jo uporabljajo pravilno. Pravilna namestitev temperature bo ohranila vaše zdravje in zelo podaljšala življenjsko dobo vašemu klimatskem sistemu. Če imate tako klimo, ki vas greje pozimi, potem jo ne nastavite na več kot 22 stopinj Celzija! Poleti pa nikar ne hladite prostora na manj kot 26 stopinj. Oziroma, točneje napisano in predlagano, spremljajte zunanjo temperaturo in od nje nikar ne odstopajte za 6 stopinj! Vsaka temperatura, ki od okoljske odstopa za več kot 6 stopinj, pomeni strošek za denarnico in slab vpliv na naše zdravje. Če je poleti zunaj štirideset stopinj, bo klima zelo trpela, če jo boste naravnali na dvajset, pa tudi vi, če boste tako ohlajeni stopili na teraso stanovanja. Nasvetom navkljub morate uporabiti malce zdrave pameti, pa četudi se vam že kuha v glavi. Če se pri prebranem zmrdujete in si pravite, da ob vročinskem valu ni drugačne pomoči kot klimo pognati na maksimalno tlako, je potrebno napisati, da ob pravilni in enakomerni nastavitvi klime vedno dobimo dober učinek. Torej konstantna in dobro nastavljena temperatura bo prostore ohladila ali ogrela in bo temperaturo lažje vzdrževala tudi ob velikih temperaturnih spremembah, ki se dogajajo čez dan ali noč. Zakaj priporočajo redne letne servise? Zagotovili boste brezhibno delovanje v času poletja, ko je obremenitev največja. Porabili manj energije, saj neočiščen toplotni izmenjevalec zmanjšuje moč klimatske naprave. Zaradi rednega čiščenja, menjave filtrov boste dihali boljši zrak. Klimatska naprava bo dosegala maksimalne izkoristke. Kaj zajema osnovni redni letni servis klimatske naprave? Čiščenje, izpihovanje in dezinfekcijo notranje in zunanje enote, kontrolo, čiščenje ali zamenjavo prašnega, elektrostatičnega, bio in plazma filtra, kontrolo zadostne količine plina v sistemu in po potrebi dodajanje, kontrolo hladilnega sistema, delovanje elektro regulacije, čiščenje in preizkus odvoda kondenza ter preizkus delovanja klimatske naprave. Cene osnovnega pregleda se gibljejo okoli petdeset evrov in ne vključujejo filtrov, rezervnih delov in morebitnega dodajanja plina. Miroslav Cvjetičanin \ PEJl A L KLIMATSKE NAPRAVE TOPLOTNE ČRPALKE dobava - montaža - servis Rakovnik 2, 1215 Medvode \ info@mojaklima.si www.mojaklima.si www.klimatske-naprav 031 669 888 S^L r daškšn TOSHIBA A MITSUBISHI Panasonic 26 ^^^ ČreŠnikd.O.O., Medvode ^^^ avtotliša Spodnja Senica 20, PRODAJA IN ODKUP VSEH ZNAMK RABLJENIH VOZIL! 1215 Medvode ( i \ ^ J / J J_í \ T: 01 361 22 55 ^ ■ y mecfvocfe ... ^^ www.cresnik.si Za odgovore na vprašanja smo z veseljem dosegljivi natalefonski številki^^^ SVETOVNA PONUDBA t— ----------i ®SYM Engine of Life Symphony že za 46,28 EUR na mesec/36 mesecev 1.499,00 EUR NOVI RIO 2014 REKORDNO NIZKA PORABA • NIZKI STROŠKI VZDRŽEVANJA • POPOLNA VARNOSTNA IN BOGATA SERIJSKA OPREMA »3,2 1/100 km VULKANIZERSTVO HITRI SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL AVTOLIČARSTVO AVTOKLEPARSTVO UREDIMO VSE TUDI Z ZAVAROVALNICAMI (š ircriETi TQMOS Tomos Flexer 25 V" y Tomos Alpino ze za 30,26 EUR na mesec/36 mesecev ze za 38,29 EUR na mesec/36 mesecev 980,00 EUR 1.240,00 EUR Platinum Classic Semisynthetic 10W40( 4,51) + oljni filter + menjava Ustreza specifikacijam: (SL/SJ/CF, MB 229.1 ) Platinum Synthetic V 5W40 ( 41) + oljni filter + menjava Ustreza specifikacijam: SL/CF, VW 502.00, 505.00,505.01, MB229.31.BMW LL-04, FORD WSS-M2C917AI pointas HITRI SERVIS Prodaja in vgradnja kakovostnih rezervnih delov za vse vrste vozil \ SERVISNI INFOFON 051 646 601 Cene so z DDV-jem. Vključujejo navedeno količino olja, oljni filter in zamenjavo. Vsa dodatna dela (ostali „ foltri in njihova menjava) se zaračunajo po uradnem ceniku. PRODAJA IN MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL VHODNA VRATA ZA VAREN IN TOPEL DOM |gS i^HgB Lokacija tovarne: Pot na Lisice 8, 4260 Bled T: 04 5895 092 E: info@doors.si W: www.doors.si V tovarni na Bledu izdelujemo vhodna vrata iz lesa in kombinacije aluminija in lesa. Prednosti aluminij-les vrat za naslednja desetletja: * na zunanji strani vremensko odporen aluminij: enostavno vzdrževanje * na notranji strani možnost izbire različnih drevesnih vrst: topel in prijeten izgled * trojna zasteklitev: boljša toplotna izolativnost * trojno tesnenje brez prekinitve tesnil z avtomatskim tesnilom na pragu: boljše tesnenje + krilo in podboj sta izdelana iz polnih profilov: joljša toplotna in zvočna izolativnost + večtočkovno zaklepanje: ia vašo varnost + izmera, natančna in čista vgradnja, spoštovanje dogovorjenih rokov: naš standard Vceni vključena izdelava po meri + enobarvna izvedba + kljuka + ročaj + cil.vložek. Navedene cene ne vsebujejostroška montaže in DDV (9,5% ali22%). Veljavnostcen do30.06.2014!