Izhaja razen nedelj in praznikom ===== vsak dan opoldne. == Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =-=■- Učiteljska" tiskarna. ■ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ===== »BS Štev* 115, V Ljubljani, sreda dne 28. novembra 1917. Sodrugi in sodružice, agitirajte za nedeljske mirovne shode! Ne pozabljajte na to važno delo za mir! Za prehrano in preskrbo delavstva! V pondeljek dopoldne je načelstvo »Vojne zveze kranjskih kon®umnih zavodov in kon-suinuniih društev« po predsedniku sodr. Antonu Kristanu in po odbornikih, inšpektorju tobačne tovarne Mandlu, sodr. M. Cobalu in gosp.-Alojziju Kocmurju posedlo gosp. dež. predsednika grofa Attemsa, gosp. referenta za prehrano vladnega tajnika g. dr. Senekoviča in prehranjevalnega nadzornika gosp. podpolkovnika \V j e n e r j a. Gosp. dež. predsedniku je depuitacija predložila spomenico, ki jo je v daljšem govoru še podrobno utemeljil sodr. Anton Kristan. Spomenica se glasi: Vaše Visokorodje! Gospod deželni predsednik! Zastopniki Vojne zveze kranjskih kon-suiruuh zavodov in k ons aminih društev, tako zastopnika delodajalcev, industrijeev, kakor zastopniki delojemalcev, delavcev in konsumen-■tov, prihajajo k Vašemu Visok or od ju. da obraz-lože vse 0310. kar je treba urediti v svrlio prehrane in preživetja v bodočih težkih dneh. Največ skrbi povzroča delavstvu a) pomanjkanje mašiti (sploh maščobe) in b) visoka cena tiste slanine, ki prihaja iz sosedne Ggnske. »Vojna zveza« misli, da bi se dalo temu odponiioči na ta način, da se jej da sedaj ta-primerno število živih prešičev (domačih v prvi vrsti), koje bi se v lastni režiji klalo, izdelovale iz krvi primerne klobase, meso posušilo, slanino kat mast izcvrlo, ter vse to na temelju natančne statistike po pravem ključu razdelilo med potrebne. Ako se da vojni zvezi takoj v decembru leta 1917 600, od januarja do konca sezije leta 1918 še 1200 prešičev, saj takih, ki bi tehtali po 100 do 150 kg, bi se s tem znatno odpo,moglo za prvo silo." Za nadalje bi seveda morali pritegniti ogrsko blago, kojega cena bi se morala z p »močjo visoke c. kr. deželne vlade primerno regulirati. Da bi se mogla kri uspešno v porab iti, je seve potreba kaše in ješprenja, kar naj bi oboje e. kr. deželna vlada »Vojni zvezi« po »Vojno-žitnem zavodu« blagovolila namesto tzv. dodatkov nakazati. Hudo je prizadeta nežna mladina (delavski otroci) vsled pomanjkanja m 1 e k a. V industrijskih krajih (Idrija, Jesenice, Mojstrana, Kropa, Tržič, Zagorje itd.) se zelo občuti, da ze mesece ni mleka za delavsko ljudstvo. V deželni komisiji za mleko pogrešamo primernega zastopstva industrijskega delavstva in industrijskih krajev in zdi se nam, da je preskrba Z; mlekom za industrijske kraje skoraj pozabljena. Z ozirom na to, da otročički nujno potrebujejo ^ llej(aj mlečnega, prosimo visoko cj ,r' deželno vlado, naj uredi tudi preskrbo z m le Kom za naše industrijske kraje. Priporočali bi, da sc zastopnika »Vojne zveze« pritegne v deželno kcimflsi$0 Zil mi]e(] Xk0 ki bilo mogoče dobiti kje kondenzirano mleko, naj bi se pri razdelitvi upoštevalo industrijsko delavstvo. Dejstvo, da ni dovolj petroleja in ne dovolj sveč, povzroča snažne bridkosti v delavskih družinah. Ob pol 5. popoldne že začenja tema in zjutrasj clo cn četrt na 8 še ni dnevne svetlobe. Oblačiti se v temi, kuhati v temi, jesti v temi, delavec mora ob 6. oziroma ob 7. 'v tovarno na delo in gre ob 6. oziroma ob 7. z dela. Ve komu, tedaj gre v prvi vrsti delavstvu, kar bajveč petroleja in sveč po zmerni ceni. V mnogih krajih ni premoga in ni drv. Tudi v tem oziru naj blagovoli visoko c. kr. deželna vlada pripomoči, da ne bo delavska deca v hudi zimi zmrzovala. Vprašanje o b 1 e k e in obut v e je postalo zelo pereče. Cene oblačilnih potrebščin so postale tako visoke, da je delavstvo obupalo nad njimi in iz proste rolke že mesece mogoče delavcu kupiti perila in drugih mm* • medmetov. Visoka c. kr. deželna m a naj oddajallšča Vojne zveze iin sploh vojno zvezo pr,} razdelitvi oblačil in potreb- fm r in na.i v tozadevno Deželno me- sto, hi«gbvon Poklicati zastopnika Vojne zveze. (ded e ofouitve prihajajo neštevilne prošnje. Mogoče lu sc mogi0 od centrale za obutev do-biti resrtev tega vpra§an{|a jn jZp0S]0vaiti kakih d,° I0,00 I)arr>v- moških, ženskih in o-roskih čevljev po cenah, ki so dosegljive delavstvu. Z velikimi škrbini gledamo zastopniki industrije in industrijalnega delavstva v bodočnost. Kako bo z moko, kako z dobavo krooi-bhja, kaj bo z dobavo fižola in drugih luščen in sama vprašanja, ki nas vznemirjajo dan za dnem... Visoko c. kr. deželno vlado prosimo: naj bo delavstvo industrije kolikor možno upoštevano in s temi prepotrebnimi predmeti redno preskrbljeva.no. Delavec nima svojih polj, nima shramb in nima tudi denarnih sredstev. Odkazan je po večini na svojo aprovizacijo — le od tega živi, kar tam dobi. V interesu rednega dela v zaledju je, da delavstvo ne trpi prehudega pomanjkanja. Vojna zveza hoče posvetiti vso pažnjo kolikor možno redni preskrbi delavstva; zato prosi, naj ji visoka c. kr. deželna vlada v tem oziru bo na pomoč pri tem težkem in odgovornosti polnem delu. Gospod predsednik! V zavesti, da najdejo naše težnje v Vašem Visokorodju kar najboljšega zagovornika in pospeševatelja, smo to obrazložiti. Nočemo prezreti težavnega položaja, v katerem se nahaja prehrana; sploh hočemo le poudariti, da najhujše od vseh je prizadet delavec, ki mora še vse napornejše in še-vse paznejše delati, kot v dobah mlinu. — In ali ne trpi eksaktnost dela, če je v domov j ih delujočih posebno pomanjkanje? V nadi, da se bodo naše predložene težnje uvaževale kolt izraz skrbi in brige za vse, ki so v resnici potrebni, belježimo z najodličnejšim spoštovanjem........ Gospod dež. predsednik je poklical še podpredsednika dvora, svetnika pl. Lasehana, ki je predsednik dež. komisije za uravnavo ^ prometa s klavno živino. Vršil se je nato nad eno uro trajajoč razgovor o potrebah v deželi. Vsi člani deportacije so posegli v razgovor in opozarjali na nujnost, da se preskrbi delavstvu maščobo, meso in vse drugo. Gosp. dež. predsednik je obljubil, da bo dež. vlada storila, kar bo mogoče. Pri referentu dr. .. .... Senekoviča je depuitacija ponovila svojo bojazen glede preskrbe delavstva v deželi —; isto je obrazložila prehranjevalnemu nadzorniku podpolkovniku Wienerju in ga prosila, naj »Vojna zveza« ne bo zapuščena kot se prerado zgodi delavstvu. — V koliko bodo prizadevanju načelstva ■ »Vojne zveze« sledili uspehi, boimo svoječasno poročali. — Z veseljem pa poročamo o resnem delu načelstva Vojne zveze, ki res v vsakem oziru skuša v teh težkih časih biti v pomoč delavskemu ljudstvu. Politični pregled. -- Delegacije. Prihodnji pondeljek se olvoti zasedanje delegacij. V torek bo cesar sprejel delegacije v cesarskem dvorcu, potem pa bo vnanji minister grof Czernin uvedel razprave z eks-pozejem o vnanjem položaju. Zasedanje delegacij ne bo trajalo čez novo leto, ker predloži vlada za sedaj samo proračunski provizorij. = Zedinjenje čeških delavskih strank. Nemški listi poročajo iz Prage; Združena češka socialno demokratična in narodno socialna stranka se boste v bodoče imenovali »Češka socialna stranka«. — Državnozborska volitev v Islriji Zagrebškim „Novinam“ sc poroča, da bo pri državnozborski volitvi v Istri ji namesto pokojnega poslanca Matka Mand ča kand dirai istrijanski deželni poslance dr. G,uro Červar. — Velik mirovni shod v Budimpešti. V nedeljo je priredila ogrska socialno demokratična stranka velik shod za mir v Budimpešti. Shoda se je udeležilo deset tisoč oseb. Resolucija shoda zahteva, naj vlada radevofjno sprejme vsako mirovno stremljenje, ki prihaja iz Rusije. Tudi po drugih krajih Ogrske so bili dobro obiskani juirovni shodi. = Srbija in Italija. Kakor poroča ;NLue Zitricher Zeitung“, je imel srbski ministrski predsednik Pašič dolgo konferenco z italijanskim vnanjim ministrom Pašič je odpotoval potem v Pariz, kjer se je udeležil konference aliirancev. Pa-šičevi konferenci v Rimu se pripisuje posebna važnort. Sporazum med Srbijo in Italijo glede vprašanja Adrije je sedaj dosegljiv. = Demokratizacija Prusije. Zakonska osnova glede volitev za prusko poslansko zbornico temelji na enaki in neposredni volilni pravici s tajnim glasovanjem. Volilno pravico ima vsak Prus, ki je že tri leta pruski državljan ter je dovršil 25. leto. Izključene od volilne pravice so osebe, ki so pod skrbstvom ali v konkurzu, osebe, ki nimajo meščanskih pravic ki so pod policijskim nadzorstvom ali pa uživajo podporo iz kakega javnega fonda. Izvoljen more biti za po*-slanca vsak Prus, ki je star 30 let, ki ni izključen od volilne pravice ter je že tri leta pruski državljan. Volilni okraji ostanejo nespremenjeni pač pa dobe nekateri še po enega poslanca. Število poslancev se zviša od 443 na 455 — O sestavi gosposke zbornice določa zakonska osnova : Gosposka zbornica obstoji iz članov, ki jih imenuje kralj. Člani gosposke zbornice so < ni princi kraljevske hiše in knežje hiše HohtnzoPernske, katere pokliče kralj, ko so postali polnoletni. Nadalje se pokličejo v gosposko zbornico na podlagi prezentacije: 60 oseb, ki so dedni člani, 36 županov večjih mest za ciobo njih županovanja, 36 posestnikov deželnih zemljišč v izmeri vsaj 100 hektarov (zemljišča morajo biti vsaj 50 let v posesti iste rodbine), 36 voditeljev velikih podjetij industrije ali trgovine. Nadalje se pokliče na podlagi prezentacije za dobo 12 let: 72 zastopnikov avtonomnih uprav, 3 zastopniki mesta Berlin, 36 zastopnikov kmetijstva, 36 zastopnikov 4- »Aulnn «* M rl nefri t iti 19 73 C t n r\ m i trgovine in industrije in 12 zastopnikov obrt3, 16 zastopnikov visokih šol, 10 zastopnikov evangeljske in 6 zastopnikov katoliške cerkve. Brez prezentacije se lahko pokličejo posamezne osebe, ki vživajo kraljevo zaupanje. Nova uredba omejuje število dednih upravičencev in veleposestnikov. - = Nova akcija danskih socialistov za mir. »Sozialdemokraten« piše: Nameravana mednarodna socialistična konferenca se ni mogla vršiti, ker ententne države niso izdale potnih dovoljenj. 10. novembra v Stockholmu objavljeni manifest s pozitivnimi mirovnimi predlogi zahteva od različnih socialno demokratičnih strank odgovora do 1. decembra. Nato je bila nameravana nova seja odbora. Najnovejši dogodki v Rusiji pa so postavili vprašanje o premirju v ospredje in vprašanje o posebnem miru. Da se delo za splošni mir pospeši, je pozvala danska socialno demokratična stranka pred tednom dni Troeistro, naj skliče holandsko-skandinavski odbor, ki deluje v imenu vseh socialističnih strank, prej ko mogoče mednarodno mirovno konferenco. Danska stranka je obvestila o svojem koraku tajnika stockholmskega odbora Huysmansa, angleško in francosko stranko. Danska socialno demokratična stranka upa, da njen poziv pospeši na Angleškem in francoskem gibanje, da izda vlada potna dovoljenja. V pozivu na Troeistro pravi danska stranka, da mednarodna socialno demokratična stranka ne more ostati mirna in da se mora napraviti konec stanja, kakršno vlada sedaj, ko se izogibajo delavci različnih dežel drug drugemu in je prišlo v Rusiji zaradi vojne celo do državljanske vojne. Zato prosi, naj se na vsak način skliče mednarodna socialistična konferenca. Če se je sodrugi kake dežele ne morejo osebno udeležiti, naj se je udeleže saj pismenim potom. == »Sodrug Abram«. General Duhonjin, ki ni hotel izvršiti ukaza boljševiikov in pričeti pogajanja za premirje, je dobil naslednika, ki je znan po Rusiji z imenom »sodrug Abram«; njegovo pravo ime je A. Krijlenko, ki je torej sedaj vrhovni poveljnik na vzhodni fronti, je častniški namestnik in je star 37 let. Javnost je spoznala Krijlenka v petrograški volilni kampanji leta 1906-1907 pri volitvah za drugo dumo. Veliko senzacijo je zbujalo takrat dejstvo, da je nastopal na javnih shodih volil cev pod najstrožjo kontrolo policije socialni demokrat, vrhtega še bofjševik iin da je lehko povedal svoje nazore. Res je sicer, da je Stolijpi-noiva vlada bila nekoliko popustljiva napram Krijlenka, ker jej je bila njegova kritika liberalizma (kadetov) dobrodošla. Govori in nastopi »sodruga Abrama«, kakor se je takrat imenoval Krijlenko, so bili predmet pogovorov po vsej Rusiji in časopisi so prinašali obširna poročila o njegovih govorih, Krijlenko ni žid, temveč kristjan in je ukrajinskega pokolenja, = Oklic boliševikov, delavcem in kmetom. »Pravda« prinaša sledeči oklic vlade delavcem in kmetom: »Navemiberska revolucija se je pričela v znamenju splošne osvoboditve. Kmetje so bili »osvobojeni« od oblasti graščakov, ker ne obstoji nobena pravica graščakov več. Odpravljena je! Vojaki lin mornarji so bili osvobojeni subordinaeije avrtokratičnih generalov, ker se generali sedaj volijo in se jih lehko odstavi. Delavci so osvobojeni od izkoriščanja kapitalistov, ker izvršujejo sedaj delavci kontrolo nad delavnicami in tovarnami. Vse, kar je živo in zmožno življenja, je osvobojeno svojih verig. Sedaj gre le še za to, da se osvobodi ljudstvo, ki je trpelo neprestano pod zatiranjem. Njegovo osvoboditev bo treba izvršiti z učinkovitimi in nepreklicnimi' odredbami. Ko smo imeli še car is tiču i režim, so ščuvali sistematično narode na Ruskem drugega proti drugemu. Rezultat te politike je znan. Na eni strani pogromi, na drugi strani suženjstvo ljudstva. Ta nečastna politika hujskanja je odpravljena. Nobena pot ne vodi več k njej. Nadomestiti jo mora politika, ki stremi po prostovoljnem in poštenem sodelovanju vseh ruskih narodov. Med tem ko je prešel imperialistični režim po februarski revoluciji v roke buržvazide, ki so jo vodili kadetje, 'je nadomestila prejšnjo politiko hujskanja podla politika nezaupanja, politika preganjanj in provokacij, ki se je skrivala za prazne, doneče izjave o svobodi in enakosti narodov. Rezultat ,te politike je znan: Naraščanje sovraštva med narodi in medsebojnega nezaupanju Tej nečastni politiki laži, nezaupanja, preganjanj in provokacij je treba napraviti konec in jo je trebt nadomestiti s pošteno, odkritosrčno, zaupljivo politiko med ruskimi narodi, ker le na temelju takega zaupanja se oživotvori lehko poštena in trajna zveza med narodi in le na ta način se združijo lehko kmetje in delavci v eno samo revolucionarno silo, ki bi lehko kljubovala vsem napadam imperialistične buržvazije. Zato je prvi kongres sovjetov v juniju proglasil samoodločevanje narodov in drugi kongres v novembru je to potrdil. Na podlagi teh kongresov je sklenil ljudski komisariat svobodo in suvereniteto vseli narodov Rusije in je sklenil, da izvede pravico sam o odločevali j a narodov, dokler se ne odcepijo in ustanove noive države. — Dogodki na Kitajskem. VVangtahsieh je imenovati za provizoričnega ministrskega predsednika. Predsednik republike ne najde nikogar, ki bi vzlic negotovem položaju hotel difinilivno prevzeti mesto ministrskega predsednika. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30-—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2,50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Inserati: Enostopnapetit vrstica30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Leto L Dnevne beležke. — Železničarski shod, ki je bil v ponedeljek zvečer pti „Novem svetu“ je bil izredno dobro obiskan. Na shodu je poročal sodrug Kopač. Za njim je poročal načelnik aprovizacijskega odbora južne železnice sodrug Pezdir. O shodu priobčimo obširneje poročilo. — Ženska organizacija v Ljubljani se jako lepo aazvija. Doslej se je priglasilo okolo 200 članic. V nedeljo je bil sestanek zaupnic, na katerem sta poročala o namenu ženske organizacije sodrug Petejan in sodružica Uibančeva. Na sestanku je bilo sprejetih več važnih sklepov v zadevi ženske organizacije in „Napreja“. — Južni železničarji nam pišejo: Lačni smo tako, da nam predejo pajčevine v želodcih, S tobakom se vsaj nekaj trenotkov prežene skrajno neprijetni občutek gladu. Toda tobaka že več tednov ne moremo dobiti nikjer. Po trafikah v mestu nam pravijo, da dobe„ železničarji tobak v trafiki na južni železnici. Če pa pridemo v to trafiko, pa tudi nič ne dobimo, ker zaradi službe ne moremo oprezovati ves dan okoio trafike, kjer nas prebite vojaki in civilisti, ki imajo več časa kakor mi. Prosimo merodajne faktorje, naj ukrenejo tako, da bomo dobivali južni železničarji v obeh trafikah na glavnem kolodvoru tobak. Najnovejša odredba, da smejo trafikanti rezervirati tobak za stalne odjemalce, bo zopet prav slabo vplivala na nadrobno prodajo in prepričani smo, da ne bomo nikjer nič dobili, če se za nas ne rezervirati obe trafiki na glavnem kolodvoru. Pričakujemo, da ne ostane naša prošnja brezuspešna. Različna gospoda ne pozna pomanjkanja tobaka, ni se jim treba nastavljati — kako ga dobi, to je sicer njena skrivnost, a mi delavci zahtevamo, da se nam tudi odkaže vsaj nekoliko cigaret in tobaka na teden. — Za Krekov spomenik je bilo po 3. izkazu nabranih skupno 19.038 K 37 vin. Izpred razsodišča bratovskih sklaidnic v Trstu. V razpravi! dne 21. novembra se je obravnavalo o sledeoh tožbah: Roko N. iz Dalmacije ima poškodbo na levi roki, vstal te dobiva 10% rente. Tožba'na povišanje rente se je odklonila, ker glasom izjave zdravnikovem manjša delazmožnost. (Pač pa je vse dražje in tistih 10% od nekdaj zaleže sedaj prav tnalo. Op. poročevalca). —- B. B. iz Javornika je vsled poškodbe na desni roki dobival 9% rente, to je mesečno K-17.88. Sedaj se mu je priznalo 24%, to je K 47*67, — T. A. iz Save na Jesenicah se je svoj čas oj) ek el na desni nogi in na glavi. Ker ima sedaj večjo plačo kat preje pred nezgodo, je bila tožba za dosego nezgodne rente zavrnjena. — U. R. iz Zagorja je zadobil pri nezgodi hude poškodbe. Obravnava o njegovi tožbi se bo dalje vršila, ko bo zdravniška preiskava končno izjavila svoje mnenje. — Tožba V. J. in V. H. kort srtarišev smrtno ponesrečenega sina po 20% renti za sinom je bila zavrnjena, ker roditelja nista bila od sinovega zaslužka odvisna, in sicer zasluži V. J. dnevno K 4*50, tri hčere pa so še v »dobrih službah«. — Razpravi je predsedoval predsednik Brclicli, priisedmiki so bili dr. Fuedler, rudniški svetnik v pok. Janda, nad-komisar fontes in sodrug Erlah. — Prošnja in poziv! Za božične praznike rabimo za raše delegate z dežele več prenočišč. V ta namen prosimo one, ki bi nam te prenočišča mogli preskrbeti, da do 20 decembra t. 1. število postelj z navedbo cene sporeče sodrugu Viktor Zore tu, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1, — Žepni koledar. Na razna vprašanja sporočamo organizacijam in sodrugom, da bo žepni koledar izšel v drugi polovici meseca decembra, nakar ga bomo takoj razposlali. Obenem pa prosimo še vse one, ki si koledar mislijo nabaviti, da ga takoj uaroče pri »Založbi koledarjev" v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/1, ker se na poznejša naročila ne bo mogoče več ozirati. En komad stane 1 K 50 v., pri večjem številu popust, — Vojaška služba oproščencev. Uradnim predstojnikom političnih okrajnih oblasti se je naročilo, da smejo v posameznih, posebno ozira vrednih slučajih, Če bi vsled vojaške službe s „ končni m rokom" oproščc-ncev javne ali gospodarske koristi posebno trpele, naravnost ali brzojavno ministrstvu deželne brambe predlagati čakalno dovoljenje. Gleee na okolnost, kjer je za oproščerce „s končnim rokom november 1917" le še kratka doba na razpolago, so uradni predstojniki političnih okrajnih oblasti še pooblaščeni, da sinejo s končnim rokom do konca novembra oproščenim in sicer le v posebnih izjemnih slučajih dovoliti odgodilni rok za nastop vojaške službe čez zgoraj navedeno čakalno dovoljenje ministrstva deželne brambe. V vseh takih slučajih naj se brezpogojno takoj vlože prošnje za podaljšanje oprostitve, če se že ne razpravlja o njih. — Velik mirovni shod v Trstu. V nedeljo je bil v Trstu velik mirovni shod, ki ga je priredila socialno demokratična stranka. Velika dvorana v »Delavskem domu« je bila natlačena, ljudje so stali po hodnikih, stopnji ca h in stranskih prostorih. Shodu je predsedoval so-drag Cbiussh tki je pozdravil zbrane in se spomnil najprej žrtev te grozne vojne — Jati-riša in Frica Adlerja. Za njim je nastopil so-drug dr. Puecher, ki je v dolgem govoru raztolmačil mirovno hrepenenje ljudstva. V imena slovenskih socialistov je pozdravil shod sodrug Golouh, v imenu italijanskih socialistov S8! NAPREJ, It 115, 28 novembra 1917, Stran 2. NAPREJ. Stev. 115. iz Gorice pa sodrug Tmintar. Sprejeti sta bili na to dve resoluciji, ena za mir, druga za aprovi-zacijske zadeve v Trstu; resoluciji sta v »La-voratoru« do polovice konfiscirani. Vojna. Dunaj, 27. novembra (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče: Položaj je ostal včeraj neizpremenjen. V bojih zadnjih desetih dni pri Cirnion so se borile alpske čete barona Krausa z največjo hrabrostjo in vztrajnostjo. — 23. novembra je premagal stotnik Brumovsky 25. nasprotnika v zračnem boju. — Na vzhodnem bojišču in v Albaniji nič novega. — Šef generalnega štaba. Berlin, 27. novembra. (Kor. ur.) Woilffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Artm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: V Flandriji je popoldne zopet močno narastlo artilerijsko delovanje med gozdom Houthoulster in Zandvoorde. V posameznih odsekih- bojišča južnozapadno od Camibrai je bil čez dan močan topovski boj. Pripravljena angleška pehota je napadla zvečer vas in gozd Bourlon. V težkem bi ižanskem boju smo zavrnili napad. Dedovanje na predpolju je bilo na vsem bojišču zelo živahno. — Ar-m. sk. nemškega cesarjeviča: Severno od Prunay je bil zavrnjen francoski sunek z bojem v strelskem jarku. Na vzhodnem bregu Moze je bil čez dan bojno delovanje le zmerno. Zvečer je narastlo bojno delovanje med Samognjejem in Beau-montom in ob obeli straneh Orne. Na višini Coimbres, med St. Miihiel in Pont a Mousson