23. štev.
Novo mesto, 10. dcccinbra 1910.
XXVL letnik.
NJSKE NOVICE
Izhajajo 10. in 25. vBaccga mescca. Cena jim je 8 poštnino vred za ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Doyiise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Kovem mestu.
Cenjenim p. n, naročnikom I
Dimašiijciiiii listu smo pritlejiilt tsphi onim ]). n. iiarortii-kom položnice, ki naročnino po jtoišti pošiljajo ter jili nljndiio valiini«, da ponové naročnino; vsem onim pa, líatťíri doliíu-jej« naročnino še za kateropretečcnili let, íialíele/inio to na naslovnem ovitku ter jili nujuljucliieje i)roHÍnio, naj blagovolijo v kratkem doposlati zraven nove Se ostalo naročnino, <la zaniore-nio zaključiti rařiine. V splošnem vabimo vse p. n. prijatelje našega lisi«, naj senaročéna list ter ]»ri(lobijonovih naročnikov.
Upravništvo Dol. Novic.
Gospodarstvo-
Kako pridemo do potrebnih bikov?
lieja bikov nam dela ie zmiraj velike preglavice. Vzlic zakonu, ki ga imamo za povzdigo reje goveje živine, vzlic vpeljavanjn bikov iz drugih dežel in tudi vzlic VBÍ drugi pomoči, ki jo dobivamo za rejo bikov, smo se zmeraj tam, kjer smo bili pred desetimi in vefi leti. Povsod nam bikov primanjkuje!
Pomanjkanje bikov je že za posameznega živinorejca občntna škoda, kaj še le za cele vasi, cele občine in cele okraje! Če se krava ne more voditi po plemenu, trpi njena plemenska vrednost in sploh ves užitek, ki ga imamo od nje. In to ni za nas vaejedno! Že posameznik trpi veled tega veliko škodo, se večjo pa trpé vsi prizadeti živinorejci ene in druge obÈine.
Dosedaj so se vpeljavali biki redno iz đrugib živinorejskih dežel, d« se ž njimi popolnuje število in da se spravijo v deželo plemenjaki sposobni za zboljšanje domače krvi. To je prav! Dosegli so se s tem že lepi vspehi, toda izdatnega vspelia pa le se ni in ga ne bo, dokler se naši živinorejci ne bodo sami poprijeli domače izreje bikov.
Naše živinorejce je treba za rejo bikov pridobiti, treba jili je za to izgojiti! Dejstvo je, da se naši živinoreje sploh branijo bike imeti. Priznano dobri živinorejci, ki ao poklicani storiti kaj več za napredek naše reje, jih ne marajo v hlev. Vse prigovarjanje nič ne pomaga! Ne marajo jih pa za to, ker jim niao vajeni in ker se jih bojć. Čemur pa človek od mladega ni vajen, tega se težko poprime pozneje! Zato pa treba naae boljše živinorejce se le izgojiti za rejo bikov.
Največ bo izdalo, če se bodo začeli doma v deželi izrejeni biki kupovati in premirati. Žalostno bi bilo, da se ne bi v deželi labko izredili dobri plemenjaki, da bi moral leto za letom ves denar, ki ga dajeta dežela in država za zboljšanje bikoreje, ven v tujino ! Hvala Bogu, da imamo v deželi že toliko dobre živine, da se po njej dado tudi izrejati dobri plemenjaki. Treba le, da se te reje poprimemo ! Namesto, da se lepa
teleta režejo, naj se puste za plemenjake ! Koliko čvrstih in zastavnih junčkov pride rezarju v roke, namesto da bi se privezali in redili za bike.
Ce se bodo naši poklicani živinorejci, ki se sedaj boje dobiti bike v hlev, zaceli sami ukvarjati z rejo juntkov, tako da jih bodo od mladega redili v svojem hlevu, potem Be bodo tej reji privadili in le po tej poti pridemo tudi pri nas sčasoma do tega, da bomo imeli zadosti bikov.
To domačo prirejo bo treba seveda podpirati deloma z nakupovanjem, deloma s premovanjem. Ako bi se v tem oziru pri naši govedi vse storilo, kar se dela danes za povzdigo konjereje v naši deželi, prepričan sem, da bi se v najkrajšem času povzdignila ne le reja bikov, ampak sploh vsa reja goveje živine.
Živinorejske zadruge pa čaka hvaležna naloga, da pridobivajo vnete živinorejce za rejo bikov in da jim gredo pri tem delu krepko na roko.	—r—
Zakaj vsi dolenjski kmetovalci prašičkov doma ne zrejujejo ?
PraŠičjareja postala je, odkar je Dolenjska železnico dobila, kaj važna panoga kmetijstva. To že celo, kar se tiče prireje mladičev, ali kakor pravimo, plemenih prašičkov. Ni podcenjevati pa tudi reje pitanib prašičev. Tudi teb ae redi dandanašnji veliko več kakor ae jih je v prejšnib casib, ko Dolenjci še železnice imeli nismo. Enim kakor drugim se je namreč vsled izvažanja po železnici in seveda tudi zaradi občne draginje vseh živil cena jako povzdignila. Tisti Časi so pač minili, ko je mogoče bilo dvojico 7 do 8 tednov starib prašičkov za 6 do 8 forintov kupiti. Ali ko so rejeni pitani prašiči tako po ceni bili, da je pri nakupu prav težkega pitanca samo zadobljena mast toliko vredna bila, kolikor se je za celega prašiča dalo. „Mast sem plačal, meso moram pa zastonj pojesti", reklo se je takrat, A temu je odklenkalo. Čuditi se mora pa vendarle misleči človek temu, da si pri vsem tem v doBtih krajib na Dolenjskem, ne le za prodajo, ampak niti za domačo porabo potrebnih prašišev doma ne izre-jajo. Za drag denar kupujejo jib od tistih dolenjskih kmetovalcev, kateri bí jih odrejajo. Na vsakem sejmu, na vsaki sejmici, da, na vsakem tržnem dnevu v Novem mestu opazuje se lahko to-Ie dejstvo. Kar pride prašičjih vozov do mostu v Kandiji od Žabjevasi, obloženi so vsi, reči se sme, da kar brez izjeme, s prašiči, in sicer v jako prevagljivi množini z mladiči. Kar pride pa prašičjih vozov od nasprotne strani od Drske sem, so pa akoro brez izjeme prazni, le — prašičji kupci sedé na njih. Isto opazovati je mogoče tudi na cesti, vodeči iz liršlina, ali pa iz St. Petra v Novo mesto. Iz Brslina dospěvši vozovi so
vsi prazni, kvečem le z ljudmi naložeoi. Oni iz Št- Petra dospevai 80 pa zopet akoro brez izjeme — prašičev poloi.
To dokazuje paČ jaaoo, da ae aa aentjernejaki ravnini kakor tudi po akoc)aa8ki dolini, kaj dosti, domačo potrebo že presegajoče množino praaičkov odrejuje. V topliski dolini ter v celi dolini ob Krki tja gori do njenega izvira, osobito pa v Subikrajini in na Kočevskem, ae pa kar skoro nič tega blaga ne prireja doma, ampak nakupuje ae ga. Poalednje velja tudi o celi temeniáki dolini, tja gori notri do Groauplja bi se smelo reči. In ako ae vpraša kmetovalce vseh teh krajev, i zakaj si pa vendar vaaj za domačo potrebo, ako ne že tudi za prodajo potrebnih praaičkov doma ne prirejate? kak odgovor se zadobi? „Da, veste, to pa pri nas ne gre, naae ženske tega ne razumejo, ni sreče s tem" itd. Take in jednake, seveda popolnoma neopravičene odgovore, ae zadobi. Resnica, ne-ovrgljiva reanica pa je, da je temu le stara, nikakor opravičljiva navada kriva. Kar je mogoče na sentjernejski ravnini ter v škocjanski dolini, mogoče je bolj ali manj gotovo tudi povsod drugod po Dolenjskem. Da je temu tako, dokazujeta napredna kmetovalca gg. A. Košak v Mirni peči In A. Slajpah v Veliki Loki. Ona dva polotila sta se že odrejevanja plemenih praaičkov, ne le za domačo potrebo, ampak tudi za prodajo. In drugi goapodarji naj bi jih prej ko prej posnemali. Tako oatal bo denar, katerega se za nakup mladičev zdaj troai, doma, lepe kronce odvrgli bodo pa tudi za domačijo nepotrebni mladiči. —1—
NaroČite se na „Dolenlshe Novice" !
Politični pregled.
Državni zlior ua Dunaju se je zopet sošel 24, novbr. Novoizvoljeni [loslaoci ao storili obljubo, mej temi dva slovenska, profesorja flr. Vertovšek in Evg. Jarc. Slovenski poslanci so vložili već niijnih jirtdlogov za pofÍi)oro po toči in raznih uimah prizadetih obùin, kar se bo obravnavalo v dotičnem otisekn. — Finančni minister je predložil proračun za 1. 1911, Skupna potrebščina je
proračunana z............ 2818,196.733 K
pokritje z............ . 2818,507.772 „
Pokaže se prebitek............ 311.036 „
Da bodo naši čitatelji vedeli, za kaj potrebuje država toliko davkov, ponatisnemo tu izdatke: Za dvor ao jtroračiinani izdatki z 11,300,000 K, za cesarjevo kabinetno pisarno s 189.637 K, za državni zbor s 4,165,083 K, za državno aodisče s 67,156 kronami; za ministrski svet in «pravno sodišče a 5,072.110 kronami; prispevek k skupnim izdatkom jc proračunan a 324,328,046 K; za notranje ministrstvo s 54.178.960 K; za ministrstvo deželno brambe s 97,107.350 K; za bojfočastje in naučno ministrstvo s 105,560,789 K; za finančno ministrstvo s 854,486.787 K; za trgovinsko ministrstvo a 223,219.880 kronami; za železniško ministrstvo s 749,776.900 K; za poljedelsko ministrstvo s 59,345.024 K; za justično ministrstvo s 87,713,967 K; za ministrstvo javnih del a 100,270,970 K; za upravo državnih stavb a 4,181,173 K; za nove stavbe, stavbno režijo in adaptacije s 25,374.280 K; za najvišjo sodišče s 717,400 kronami; za penzije s 111,141,224 K. —
Več dni zapored je trajala raz[>rava o drag-inji. Vao stranke so pojasnile svoje stališče. Vai ao edini v tem, da jo draf^inja povsod neznosna, a kako priti iz te zagate, so pa mnenja različna. Nekateri poslanci so so zaletavali posebno v trgovinskega ministra dr, Weisskircbnerja. Nekateri govorniki so zahtevali odpretje mejo in uvoz ptujega mesa skoro brez carino, za kar pa agrard ne morejo g-laaovati. Slednjič je bil sprejet predlog poslanca Sttilzcla, s katerim so vlada poživlja, naj dovoli takoj,šnji in glede množine neomejen uvoz mesa za časa večje potrebe ter carinske oIaj.šave — z 223 proti 206 glasovom. Sprejeta je l)ila tudi resolucija agrar-cev, zahtevajoča olajšave pri prevažanju krme. kakor tudi predlog, naj se v sporazumu z ogrsko vlado doseže znižanje carine pri uvozu
krmil, — Finančni minister je predložil načrt zakona o podalj-iatçju privilegija avstro-ogrski lianki do 1. 1917 in o vplačevaigu v gotovini.
Po debati o draginji, v kateri jc izvrstno govoril tudi slovenski poslanec Roškar, sledi razprava o začasnem proračunu, Začel jo je ministerski predsednik Bienerth ter pojasnil vladno stališče; tgegov govor pa je bil hladno sprejet. Kazni klubi so izjavili svoje stališče. Za „Slovenski klub" je govoril dr. Verstovšek, ki je našteval krivice, ki jih jc največ sedanja vlada prizadela Slovencem, ki vslod tega nimajo zaupanja lio vlade in bodo glasovali proti proračunu. Njegov nastop je pri slovanskih poslancih napravil najbo^ši utis, — Poslanca Sjtin-čič in Biankini sta opisavalâ krivice, ki jih vlada napravila po upravi na Primorskem in v Dalmaciji. Posebno pozornost je vzbujal govor novega predsednika „Ueškega kluba** dr, Fiedlerja, kateri je v vljudni obliki sicer, a odločno naznanil nezadovoljnost češkega naroda s sedanjo vlado. V sredo zvečer je l)ila ta obravnava sklenjena.
Cehi so se zedinili v jednoten „Češki klub", da bi imeli večji upliv. NemSki listi so to tako razlagali, kakor da bo to oslabilo upliv „Slovanske Jednote", a v resnici bo jo le ojačilo, ker bo jednoten klub le poapeševai skiipni na,stop v važnih stvareh. Tudi „Slovenski klub" jo svoj čas predlagal jugoslovanskim poslancem, da naj ae osnuje jednoten klub, a nekatere osebe so radi sebičnosti to preprečile, dasi je klub stavil do skrajnosti prijenljive pogoje.
Sicer pa „Slovenski klub" raste. Poleg novoi z voljenih slovenskih poslancev profesorjev dr. Vcrstovška in Evgena Jarc so mu pristopili tudi štiri hrvatski krščansko-socijalni poslanci iz Dalmacije, tako da zdaj šteje 22 članov, moj tem ko jib je v „Zvezi južnih Slavenov" le še 13, a tudi mej temi ni edinosti. Vzrok pač tiči v načelnih nasprotjih in v osebnih aaidracijab. Liberalizem je razdiralen — smrtni udarec bi zadal Jugoslovanom, ako se ga ne otresejo. — To se opazuje tudi
na lli'vatskoni, kjer se skriva pod naslovom brvatako-srhske koalicije in vladnih pristašev. Kar ne morejo skovati večino. Han bi rad imel poslušno vladno večino, a koalicija pa bana pod svojim uplivom. Nad obema pa hoče bič vihteti Mažar. Nek<ianja „predstraža krščanstva" na Hrvatskem naj odkrito razvije krščanski prapor tudi napram Mažarom ter naj brani državne pravico svoje trojedue kraljevine. — V ogrskem zboru so se Mažari tako daleč spozabili, da so hrvatskim poslancem branili ceJó hrvatsko govoriti, dasi jim nagodba to pravico priznava.
Oeško-uem.ška jtogajaiija se bodo baje nadaljevala na Dunaju - od teb je odvisno sklicaiijo češkega dež. zbora.
Nti Angleškem ta teden traja živahen volivni boj. Poslanska zbornica jo bila razpuščena, ker se je izrekla zoper predpravice ■ gosposke zbornice. Stranki liberalcev in unionistov sta si v laseh, Dozdaj sta si akoro jednaki Liberalci z delavsko stranko in Irci fio dobili 152, unionisti pa 146 mandatov.
Srbski kriilj pojde obiskat italijanski dvor v Rim. Baje obišče tudi papeža. Pozneje ae vrača čez Pariz in Berolin. — Prestolonaslednik je ozdravel. Osebno se bo prišel zahvalit našemu cesarju za izkazano sočutje.
Portugalsko ministrstvo jo sklenilo, da bodo volitve v državni zbor meseca marca prihodnjega leta, — Republiko so nekatero vlade priznale a tem, da so naročile svojim poslanikom, naj poslujejo uradno s portugalsko vlado.
Zabavi in pouku.
Črtice o salezijanski družbi.
{Kouec,)
Vsak drug človek razun don Boska, ko bi privcdel do kraja tako dobrodelno napravo, bi posvetil ostalo življenje, da bi napravo spopolnil in dovršil, zadovoljen s sadovi svojega truda. Don Boako nasprotno jo navadno ponavljal: „V nebesih so bomo odpočili!" zato do svoje smrti ni mislil drugega nego, kako bi svojo delo povečal in ga razširil. In res je vpeljal najprej po Italiji, potem tudi izven Italije praznične oratorije, dnevno in večerno šole, šole za rokodelce, hospice za siromašne otroke, ziivode za dečke srednjega stanu, cerkve in kapele za ljudstvo in važno miaijonc, poaebno med divjaki. Umri je dne 31, januarja leta 1888, Ljudstvo ga je objokovalo ia blagoslavljalo. Pok,jpali so ga v enem poglavitnih njegovih zavo<iov v semenišču za zunapje misijone v
«Valsalicc" v Turinu. Dediče svojeg-a ajTOstolskcga delovanja je zajiiisti]: 1.) Salezijansko družbo, ki sc trudi, da posnema njegovega podjetnega duha in njefiovo gorečnost. 2.) Družbo hčera Marijo l'omočiiice zh vzgojo deklic. 3.) Mednarodno družbo sale-zijanskih sotrudnikov in sotrminic. Don lioskovi ustavi, katerim člani treh omctýonih družb na različne načine, a z istim duhom posvetijo svoj razum in srce, so: Praznični oratoriji, dnevne in večerne .Šole in zavetiSfia za bofl zapuščene otroke. Obrtne šolo za zdravo in popolno izobrazbo siromašnih sinov. Zavodi in vzgo-jevaliSča za dečke srednjih stanov. Društvo Marije Pomočnice za vz^rojo odrastlih uiladeničev, ki se žele posvetiti duhovskemu stanu. Misijoni, zlasti med divjimi narodi. Pofledelake Sole_ in naselbine. Nadzorovanje izseljencev. Razširjanje dobrega tiska, itd,
Družbo salezijanskih sotrudnikov je potrdil in obdaroval s jjosebnimi milostmi sv. oče Pij IX. in igegova naslednika. Pij IX. je želel, da vpiSejo igepovo ime na prvem mestu med salezijan-skimi sotrudniki; bodril je škofe, da naj se vpišejo, in govoreč 8 svojimi prijateiji, se je izrazil: „Salezijanski sotrudniki so odločeni, da storijo veliko dobrega cerkvi in družbi. Njih delovanje za izobrazbo mladine bo tekom časa doseglo toliko spoštovaiqa, da že vidim nele posamne družine, marveč cele vasi in mesta salezijanskih sotruilnikov. Zato jih ijubim in sem jih bogato obdaril." Leon X1H. je rekel nekoč ilon Bosku: „Hočem biti nele sotrudnik, marveč jirvi sotrudnik. Drugoć mu jo ponovil: „Vselej, ko govorite salezijanskim sotrudnikoni, recite jim, da jih blago-sluvtjajn iz vsega area; povejte jim, da je namen družbe varovati mladino propasti, in da morajo biti enega srca in enih misli v pod])iranju salezijanske družbo, ako hočejo doseči visoki namen, ki si ga jc izbrala družba." Tudi slavuo vladajoči Pij X. je ve^č-krat pokazal, kako flnbi in spoštuje salezijanske sotrudnike. Še predno je bil povzdigttjen do visoke časti Kristusovega namestnika, se jo vpisal med število sotrudnikov.
Glasilo salezijanskih sotrudnikov so „Salezijanska Poročila." Ko so izšlo prvo številke, katere je sjiisal sam don Bosko, gotovo ni mislil, da se bo ta ponižni list v tako kratkem času in tako daleč razširil. Zdaj se tiska v devetih jezikih, v SOOtisoč mesečnih iztisih. Nj. eminencija kardinal nadškof solnograški je dne 18. marca 1900 pisal, da je don Bosko s svojim zgledom spodbujal in učil tudi v daljnih ptujih krajih: in to je storil s pomočjo Salezijanskih Poročil.
Salczijanska Poročila se pošiflajo vsem sotmdnikom in drugim prijateljem in občudovavcom don Boskovih del: pusti ee rado-darnosti posameznih bravcev, da prihite s kakim letnim prispevkom k pokritju tiskovnih stroškov.
Potovanje v sv, deželo.
S[i. dr. J. Mariuku.
Niijimeiiltiiiši kraji r Jeruzaleimi. {t>«)je.)
Stopimo na ta sv. kraj, ki je krog in krog z močnim zidom obdan ter največji trg v Jeruzalemu. Dolg je 460 širok nekako 250 m; zavzema četrti del starega Jeruzalema, Tako velikega prostora okoli tempelja jo bilo potreba, ker jo bi) vsak Jud postavno zavezan trikrat v letu semkaj prihiteti k velikim praznikom, da je tu molil pravega Boga. Pozneje bomo videli, kako je Salomon poskrbel, da so je tu dobil tako obširen prostor.
Pridružil se nam je tudi gospod ravnateij avstrijskega g-o-stišča, kar mi je bilo posebno drago, kajti učeni gospod nam je vse znamenitosti razkazal in razložil z največjo ijubezigivostjo.
Nekdaj, kakor smo žo slišali, je tu stal tempefl živega Boga 8 svojim presvetim, svetim in z različnimi dvori za duhovstvo, za judovske možo, za ženo in celo za pagane, v katerega je smel vsakdo stopiti, da je častil pravega Boga. Iz toga zadnjega dvora jo Jezus dvakrat iîîgnal Jude kupčevalce in menjalce^ ki so ga hoteli spremeniti v kupčevalnico.
Po tem kraju Judje So dandanes zdihujejo pričakovaje, da se povzdigne tu nov tempefl Jehovi v čast; toda prazno jc njihovo pričakovanje: beseda božja, da bodo ostali broz svetišča, dokler no vstopijo v cerkev Kristusovo, ne bo prešla.
Dandanes je tu več stavb, ki so vse turške, verske. Naj-imenitniša jo tako zvana Omarjeva mošeja ali skalni dom na središču tega velikega prostora. Skoraj 300 let so semkaj odlagali smcti in sploh odpadke jeruzalemskega mesta. Ko pa je prvi naslednik Mohamedov, Omar 1. 636 Jeruzalem osvojil, jo jwiskal prostor nekdanjega tem])elja, ga osnažil ter tu zgradil mohamedansko molitvenico. Pozneje so jo sicer podrli ter sedanjo
sezidali, ki pa je vendar ohranila ime Omarjevo. Križarji so jo spremenili v krščansko cerkev, ko pa so ti morali sveto deželo zapustiti, je prišla stavba zopet Turkom v last.
Vstopivši se človek začudi krasoti te zgradbe, zlasti je bojna krasnomUa svetloba, ki pada skozi visoka barvatia okna. Poslopje je osmerokotno. 2OV2I11 visoke stene do oken so iz rezanega belega marmorja, više nad okni pa z zelenimi in modrimi ploščami pokrite. Lepa kupola se vzpenja ravno nad naravno skalo, na kateri je daroval Abraham, Melhizedek, opravil tudi David svojo daritev, ter bil na njej judovski žgalni altar — ali kakor drugi mislijo, stala skrinja zaveze v presvetom. Kristijani dobivši Jeruzalem v last bo postavili na to skalo veliki altar. Še so poznajo v skalo vsekane stopnice, ki so vodile do igcga. Mohaniedanci trdijo, da se je s te skale Mohamed vzdignil v nebesa. Skala jc hotela za iijim — ali nadangefl Gabrijel jo je zgrabil ter pridržal na zem^i. V spomin na ta dogodek jej je vtisnil svoje prste kot vdrtje, kar Turki obiskalcem vselej jto-kažejo ter zatrjujejo, da od takrat skala prosto v zraku plava, dasi vsako zdravo oko vidi, da počiva krog iu krog na trdni podlagi in je le votlina pod igo. Radi te imenitne skale so imenuje ta mošeja Es-Sagro — skalni dom.
Mohamedanski spremljevalec s ponosom pokaže v skali prostor, kjer se baje v škriiijici shranjene kocine iz Mohamedove brade, na jaspisovo plato, v kateri so trije celi in eu ulom-Ijen zebefl. Nekdaj, tako pripovedujejo Turki, jih je bilo 17, ali neko noč je prišel hutlič, pa jih jel ven vleči, da bi tako prej priklical konec sveta, kajti kadar bodo poruvani vsi žebjji, bo sodni dan. Hudobec jih je res izpukal že 13, pri 14. jia ga je zgrabil nadangejj Gabrijel. Jela sta se boriti in tako se jo eden žebefl odlomil. Kedor na to plato položi bakšiš, si zagotovi „paradiž", Meni je rekel g. rektor: naredite norcu veselje. Vrgel sem dva bišlika (turški denar), zato me je mo/, potapljal po rami rekoč: „paradiž, paradiž". Zagotovil sem si „paradiž" — žal, da le pri Turku ! — Drugim je navihanec baje rekel : „več bakšiša —
več paradiža"
(Dalje pride.)

Dopisi.
H l'rimorskeiïa. IVdi po Dolenjskem bo dobila društva in zasebniki prošnjo zavoda sv. Nikolaja v Trstu za podporo. Da ne bo kdo v zmoti, podamo vam nastopno pojasnilo: „Na letošigih okrožnicah za podporo pogrešamo potijiis duhovnega voditelja in vsled tega smatramo, da odbor žal ,še vedno vstraja na škodo slovenskih revnih služkinj v napačnem duhu^ ki se je bil pojavil na zadirjem občnem zboru in da prizadL'vaiya pravih prijateljev in dobrotnikov zavodovih niso bila uvaževana. Kadi tega ne moremo nikakor še zavoda priporočati. — Opozarjamo pa na drugo )»oiiioč slov, služkinjam v Trstu, Ker smo prepričani, kako lepo deluje zavod sv. Cite v Trstu za oskrbo slovenskih služkiiq, i>riporočanio ga vsem usmiljenim ljudem, da ga podpirajo. Trst Via S, Francesco 15. J.
Ajdavec pri Žužemberku. Dne 28. novembra po noči je nek zloben človek pokvaril bika plemeigaka gosjiodarju Jožefu Gnidovec v Velikem Lipovcu. Odrezal mu je spolovila. Našli so ga zjutraj vsega v krvi in ga bodo morali bržkone ubiti. Posestnik ima .škode nad 600 K; zguba jo občutljiva za gospodarje, pa tudi za okolico, ker je bil to jedini jilemeiyak v občini. V teku leta je bil gospodar že v tretjič nesrečen; poginila mu je težka kobila, lopovi so vlomili v hram in odnesli precej vina in sodaj še ta nečloveški zločin, — Zadeva se je naznanila orožnikom, a zločincu še niso na sledu. Sumi se, da se je to zgodilo iz maščevalnosti. Ljudje so vsi preplašeni in zaklepajo svojo staje, boječ se živinskih zločincev, ker so šestitr) gosjiodarjem pokvarili na isti način še male teličke. — Neki predrznež so jo spravil nad odrivače pri novi cesti in jih je več prevrnil. Žugal je, ko so jih nazaj postavljali, da jih bo Še. Upamo, da zadene predrzneža zaslužena kazen,
Ljuliljaua.—Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani opozarja vnovič vsa društva S. K. S. Z. na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Koroškem, da ustanovijo takoj „Izseluiško odseke". Posebno je to potrebno v krajih, kjer se tjudje mnogo izseljujejo v tujino, zlasti v Ameriko, liafaelova družba je v začetku oktobra t. 1. poslala v štiri liste navodila za izscljence in obenem naznanila prijavljene izselniške odseke; ostala društva pa opozorila, da ustanovo tudi ona enako odseke. Danes opozarjamo vnovič: Ustanavljajte društvene odseke za izseljence !— Ob tej priliki Vam tudi toplo priporočamo naročanje slov, izaelniškega
lista „Ave Marija", ki iïsliaja ineaečtio v How-Yorku, naroča se pa v naSi pisarni in stane na lefco 1 K, pod pogojem, ako ao ga naroči vsaj 3 iztiso skupaj (enega za dali. voditelja, enega za knjižnico ia enega za odsek sv. Rafaela). Posamezaiki ga dobo po 1 K 50 v. List prinaša razne novosti širne Ameriko, tiúoča se slovenskih izsoljonccv. — ťreĚastiti duhovščini so priporoča, da navaja izsc^eace, ki na vsak način hočejo v tujino, zlasti v Ameriko, da se zgbišajo pred odpotovanjem pri dru/.bî sv. Raťaela, Vsak izseljenec naj bi prišel, ko pride v Ljnbljano, najprvo v našo pisarno in ne šole potem, ko se je z agentom že pogodil, da se mu tu svetuje glede proge, po kateri se hoče voziti, ter ugodi njegovim željam: Naša družba dobi za iz-aeljencc tudi popust vseh potovalnih pisarn (agentur) in ta popust dobi vsak potnik, ki se zglasi v naši pisarni. Dalje se dobi družbeni ztiak „Priporočilni list" in „Kažipot". kar je velikega pomena za vsakega potnika, osobito pa za ženske. Ako ima družbeni znak in priporočilni list, je obvarovana vseh neprilik ter se na celi progi ž qjo lepo ravna, v slučaju nevarnosti ali potrebe se pa lahko obrne s priporočilnim listom do zastopnikov Rafaelove družbe, ki so na razpolago po vseh pristaniških mestih: njih naslovi so naznanjeni na priporočilnem listu. Vsak zaupnik takoj svetuje oziroma ukrene vse potrebno za potnika, in to brezplačno. Vsak izseljenec naj se torej posluži to pisarne, ki ima tako blag in koristen namen, kar iz-previdi in prizna marsikdo šele na daljnem pota v tujini, o čemer pričajo razna zahvalna pisma izseljencev. V pojasnilo še pripomnimo, da želi „Rafaelova družba", naj ostanejo Slovenci na svoji rodni zem|ji. Njen namen ni pospeševanje izsefjeaištva, ampak naloga qena je varovati one, ki so hočejo na vsak način izseliti, prod materijalno in duševno škodo pred začetkom potovanja ter na potovanju do končnega cilja. — Družba av, Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32 v hiši „Zadružno zveze".
Ljubljanu — „Zveza Orlov." Slovenska krščanskosocijalna zveza si jo pridobila nevenljivih zaslug za izobrazbo raznih slojev slovenskega ljudstva. V igeni organizaciji zavzema „Zveza Orlov" odlično mesto. Ta je imela IV. občni zbor dne 27. novembra, Zastopniki telovadnih odsekov so imeli ob 8. uri v Alojzniški kapeli posebno službo božjo, katero jo opravil državni poslanec dr. Krek, ter spodbudil mladeniče, ubravši narodno struno, za kráčansko-narodne vzore. — Nato je v veliki dvorani Uniona otvo-ril predsednik dr. Lovro Pogačnik občni zbor povdarjajoč, (la Zveza Orlov lepo napreduje, kar bo razvidno iz poročil tajništva, blagajništva in druzih upraviteljev. — Iz statistike posnamemo, da šteje Zveza Oriov 128 telovadnih odsekov in sicor na Kraïq-skem 96, na Goriškem 19, na Štajerskem 12, v Trstu pa 1 odsek. Poročevalec omenja, da se je to ieto organizacija posebno razvila po Dalo^skem. Članov je 3691, telovadcev 2526, netelo-vadcev 407, podpornih članov 1521, trobentačev krojev 1887, naročnikov Mladosti 1171, prodavatg 661, izletov 473, javnih telovadb 151, Večina odsekov telovadi žo v društvenih domovih, nekateri kar na prostem, 12 odsekov ima „ČaboHce," 35 pa pri drugih društvih. Od Oriov je bilo letos potrjenih v vojake 121 mladeničev. Telovadni odseki so razdeljeni v 16 okrožij, na Dolenjskem dozdaj samo eno v Šmartnem pri Litiji. — Dr, Krek kot predsednik S. K. S. Z. pojasni pomen vso krščanske organizacijo, ki stremi za vedno večjo povzdigo našega ljudstva, Tomu namenu mora služiti vsa politična, zadruiEna, orlovska organizacija; to skupnost naj ima vedno pred očmi vsak Orel. — Za I. 1911 naj bi so priredila javna telovadba. A dr. K,rek ometga, da našo akademično društvo „Zarja" namorava obhajati desetletnico v Ljubljani, To poselijo tudi hrvatski visokošolei. Nameraval se je tudi slovensko-hrvatski katol. shod, a bolj kaže, da se priredi večja manifestacija povodom dijaškega shoda, k kateremu so povabijo tudi zastopniki drugih slovanskih kat. društev. Ob sklepu naj bi se vdeložilo tudi ljudstvo — in to bi bil nekak slovonsko-hrvatski tabor. Pri tej manifestaciji pripade Orlom važna naloga, kar se jo z navdnšei^em sprejelo.
Na predlog br. Hočevarja so bili izvoljeni, z bnrnim odobravanjem: I. v predsedstvo: za predsednika dr. Lovro Pogačnik (Ljubljana), za podpredsednike L, Turšič (Vrhnika), Adolf Dostal („Danica," Dunaj), dr. Juro Adlešič (Ljubljana), Kromžar (Gorica), dr, Jehart (I'etrovčo), L Podlesnik (Kranj), za tajnika Sr. Pavlin (Ljubljana) in Hočevar (Ljubljana), za blagajnika Alb. Zaje (Ljubljana) in dr, Merhar (Ljubljana); v odbor: dr. Mal, profesor Dolenc in predsedniki vseh okrožij; 2. v vadite|jski zbor: za načelnika Vojteh Jeločnik (Ljubljana), za podnačelnikjo: Aloks. Joločnik (Št, Vid Û. Lj.), Mrevlje (Miren), Karel Čulk (Št, Jurij ob Taboru), Fr, Tršar („Danica," Dunaj), prof. Malnar (Krary), za zapisnikarja
Kržan (Ljubljana) in Pavel Dostal (LjuJjljana) člani so vsi okrožni načelniki; 3. v nadzorstvo Kr, Krische (Šmartin pri Litiji), A. Volta (Ljubljana) profesor Dermastija (Ljubljana), dr. Fr, Tomažič, Zvečer jo bila v Unionovi dvorani javna telovadba, ki je sijajno uspela. — Kar se je dopoldne povdarjalo gledo skupnosti, je lepo pokazala alegorična podoba na odru — vsi sloji zbrani okolu zastavo sv. Mihaela v S. K. S. Z, Na zdar!
Ljubljana. — Položaj obmejnih Slovencev jo žalosten. Boriti so morajo takorekoč noč in dan proti tujemu nasilju, da si ohranijo svoj jezik in svojo zemljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobojevati gigantski boj. Pomagati jim morajo oni, ki so v srečnejših razmerah. Res je, da vsak no moro prispevati z denarjem, podpira pa lahko vsak obmejno Slovence s tem, da kupuje blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem, Tu mislimo na kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, ki je ojtremljena s štampilijo „Slovenske Stražo," Kolinska kavina primes je izvrstni, domači izdelek, ki daleko nadkriljuje vse tuje tovrstno izdolke, Škat|jice, ki se prodajajo izrecno v prid obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navadnih Skatjjic in blago jo v iijih ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujemo Kolinsko kavino primes v korist obîhejnim Slovencem (na škatljicah mora biti ,iitampilija „Slovensko Straže!"), podpiramo obmojne Slovence, ne da bi prav za prav sami pri tom kaj trpeli, kajti od prodano kavine primesi, prispeva za obmejno Slovence tovarna sama iz svojega. Zato je dolžnost vsakega našega somišljenika, da zahteva v prodajalnicah izrccno in samo ono cikorijo z napisom; „V korist obmojnim Slovoncom" in ki jo na rgi Stampilija „Slovensko Stražo^" Vsako drugo cikorijo odločno zavračajte!
Stanga. — Tatinski vlom v župni.šču. V nedeljo 4, dec, mej jutratgo službo božjo od 6.—7, ure je vlomil v pisarno tu-kajsiqega župnišča, ko so bili vsi pri službi božji neznan uzmo-vič. Vrata vezna so bila vsa zaprta in tat pa v župnišču!? — V pisarno vrata zaklenjena je s silo vlomil. Od tam je odnesel nekaj cerkvenega drobiža, potem ves šolski denar, župniku novo zimsko suknjo in hlače. Tudi kuharici iz družinske sobe je odnesel kakih 17 kron. Vendar pravo tatinsko sroče ni imoi, odnesel je veliko vinarjev in eno celo škat|jo ataroga obrabljenega in neobrabljenega in neveljavnega denarja vsake bažo, mislil je najbržej, da so pravi rumorqaki toda rumenjaki so za kaj dru-zega nego za dolgoprstneže,
---—
DomaČe novice.
Okrožnosodiii predsednik g. dr. Kavčič pojde v kratkem v pokoj ter odide v Ljubljano.
Osebne vesti. Mostni tajnik g. Bezeljak odido v isti lastnosti v Kranj, na qogovo mesto je imenovan g, Štukelj, dosedaj občinski tajnik za mihel-Stopiče. — Davčni ufiravitolj v Krškem g._ Karol Tavčar jo imenovan za nad upravitelj a ^ Ljubljani. — Znpni upravitelj na Gori pri Sodražici g. Jos. Lavtar jo postal župnik istotam, ~ G.P.Likar gre iz Št. Jerneja za kapelana v Sv, K^riž pri Litiji.
Društvo rokodelskih pomočnikov je priredilo 4. doc. zabaven večer, ki se je dobro obnesel. — Dne 5. dec, zvečer pa jo v društveni dvorani običajni Miklavž razveselil malo in velike.
Ljudska knjižnica v Siniiudu je priredila 4. doc. ob 3. uri pop. predstavo z igro : Tri sestre, ki jo je spisal dr. Krek, Občinstva jo bilo prišlo tako obilno, da so morali mnogi radi pomanjkaiya prostora oditi. Izrazila se je zato želja, naj se lepa igra ponovi.
ťodporuo društvo zn slov. visokošolcfi nii Dniiajn je prejelo od 1. okt. do 6. decembra sledečo darove. Po 20 K: Ekscel. knez in nadškof dr. Franč. B, Sodoj v Gorici in Okrajna posojilnica v Ljutomeru; 1613 K: dr. Fran Skabernè, c, kr. min, podtajnik na Dunaju; po 15 K: dr. Josip TiČar, zdravnik v Kratgski gori; po 10 K: dr. Aleks, Fatur, žel. kom. juž. ž, v Trstu, dr. Jos, Piponbachor, c. kr. prof. in dr. Lovro Požar, C. kr, gimn, ravnatelj ^ Ljubljani, dr, Karol bavnik, c, kr. min. tajnik na Dunaju in Okrajna hranilnica in po.sojilnica v Sežani; po 5 K: Janoz Hutter, c. kr. kutohot^na drž, realki v Celovcu, Ivan Pušar, strojevodja juž. ž., Spodnja Šiška, in dr, Mihael Truden na Dunaju; po 3 K: Fr, Ilovar, uradnik v fin, min. in Josip Smerdu, uradnik juž, žel,, Brunn a/G,; po 2 K: FranČi.šek Berlec, posestnik v Kandiji. Skupaj 14413 K, — Potreba je veliku, prosimo torej hitro pomoči! i>arovo sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žol, v p,, Dunaj III. Rcisnerstr, 27,
ÍHfístna Iiranilnifla v Novem itiestn. V mesccu novembru 1910 je 226 strank vložilo 70.919 K 33 h; 3G2 strank vzdignilo
UO.019 K 57 h; atrankain ae je izplačalo hipoteúnili posojil 4'2M0O K; menic se je eskomptovalo za 132.790 K, Stanje vloff 3,595,563 K 55 h. Denarni promet 595.961 K 23 h. Vseh strank bilo je 1424.
Mai-ijiiiiske kotiiçresacije so 8. dec, obhajale svoj glami praznik. Mil. g. g-eneralni vikar prelat Flis je imel popoldne v dijaški koiij^rejfaciji pri oo. frančiškanih nagovor in sprejem novih ćianov. Zvečer pa istotako v kapiteljski cerkvi za dekliško kouiçrcffacijo.
V Itoliiifin „IjKiniljenili bratov v Kandiji je bilo meseca novembra »{»rejetih 129 bolnikov. (>6 jih je bilo ostalo otl oktobra, skupaj 195. Izmed njih je bilo v teku mescca odpuščenih iz bolnice 71 ozdravljenih, 29 zbotjšanih, 9 neozdrav^enih, 3 so umrli, 81 jih je ostalo v oskrbovanju. — 4. t. m. sta bila sprejeta v bolnišnico 2 i»onosročonca. Franc Srebernjak posestnikov sin iz Sp. Lakenca si je i»ri nakladanju drv zlomil levo k'olen, Anton Drganc iz JÚ--vavčjcf^a vrha je pa idoć iz Metlike zaSel med pretepače in tako prestregel en vbod z nožem mod rebra. Upati je, da oba ozdravita.
Nesreča. Ktjučavničaraki pomočnik Ignacij Čukac je 7. t. m. v delavnici gosp. Preželjna ogledoval nabasani samokres. Po nesreči se niii je samokres sprožil in zadel ključavničarskega vajenca Karola Fočcrvina v prsa. Ponesrečenca so prepeljali v Kaa-dijsko bolnišnico.
Težko operacijo je prestal v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji dne 5, t. m. Bracika Pavel, star 63 let iz Bojaiije vasi. Kila, na kteri je trpel vžc 20 let, se mu je dne 30. septembra zadrgnila in je ni bilo možno uravnati. Primarij dr, Defrancaschi je ob (i. uri zvečer izvršil operacijo, pri kateri je bilo treba izrezati skoraj jiol metra dolgo, popolnoma črno črevo. Bolnik se tlanos prav dobro počuti in bi že rad jedel. — Na slični bolezni je bil doe .Sf). nov, operiran Kovač Anton iz Moravě pri Ajdovcu in sicer tudi zvečer. Godi se mu že prav dobro.
Gospodarske drobtine.
—	Kmetijsko toéaje prirodi kranjski deželni odhor tudi to zimo p« raziiili krajih dežole. Due 23. novembra t. 1. 80 ae o tej stvari posvetovali v deželnem dvorcu pod vodstvom deželnega kulturnega referenta grofa Barbo in v navzočnosti vladnega zastopnika dr. Mathiasa voditelji tečajev in predavatelji. —
Na Dolenjskem bosta 18. in 19. decembra tečaja v Do-brei>o\jah in v Višrqi gori, Predavali bodo o 8))lošni živinoreji dež. strokovni učitelj Anton Planinšek; o umetnih gnojilih in pridelovanju krme prof. Franc Pengov s knezoškofijskih zavodov; o prašičereji ravnatelj kmetijske šole na Grmu Vilko Rohrinan; o zadružništvu dr. Jjovro Pogačnik; vodja g. Rohrnian. — Dne 6,, 7. in 8. jaii. 1911 bodo predavali moi|jaje na Vinici in v Adle-šičih o vinarstvu in kletarstvu c, kr. vinski nadzornik B. Skalický; o sadjarstvu dež. strokovni učitelj Rudolf ZdolSek; o prašičereji in govedoreji ravnatelj Rohrman; o zadružništvu dr. Pogačnik; vodja Skalický. — Dne 15. in 16. januvarja 1911 bo pojjedelski tečaj pod vodstvom g. Gombača v Čateža na Savi. Predavali bodo o sadjarstvu g. líumek; o vinarstvu in kletarstva g. Gombač; g. Jjegvart i»a o prašičereji, umetnih gnojilih in pridelovanju krmo ter o perotninarstvu. — Dne 23. in 23, jan. 1911 bosta tečaja v Žužemberku in v Vavti vasi pod vodstvom ravnatelja Rohnnaiia, Predavali bodo v obeh tečajih gg,: Skalický o vinarstvu in kletarstvu; Rohrman o ninetnih gnojilih in pridelovanju krme; Zdolšek o splo-šni živinoreji in o prašičereji; dr. Pogačnik o zadružnižtvu. — Dne 29. in 30. januvarja 1911 bo tečaj v ňkocijanu. Predavanje o pašništvu in prašičereji g, Rohrman; o sadjarstvu g. Humek; o vinarstvu in kletarstvu g. Skalický; o zadružništvu g. dr. Pogačnik; vodja ravnatelj Rohrman. — Za kočevski okraj so določeni v aprilu 1911 tečaji v Mozlju, Kopriv-niku, Starem Logu in Stari Cerkvi. Dnovi in natančni vsporedi se določijo pozneje. Gori navedeni dnevi niso noizpremenljivi. Deželni kulturni oddelek vabi tem jiotom častite župno urade, slavna žujianstva in šolska vodstva, da mu nemudoma naznanijo svoje želje ali pomisleke, zlasti z ozirom na morebitne cerkvene Î'rtreditve, semnje, volitve itd., in mu naznanijo primerne prostore, ki bi bili za tečajo na razpolago. Kjer m zadruznih domov, se prosi šolska vodstva, da dado šolske prostore na razpolago m iiftilomesti vsled tega odpadli poduk v četrtek.
—	Sadjarska onketa. Po inicijativi c. kr. klctarskega nadzornika g. Kr. Gombača vršila so jo dne 1. t. m. v deželnem dvorcu pri deželnem kulturnem oddelku sadjarska enketa. Vodil
jo je deželni odbornik in poročevalec grof Barbo, Enketc bo se udeležili gg. ravnatelj deželne kmetijske šole na Grmu V. Rohrman, c. kr. kletarski nadzornik Fr. Gombač, strokovni učitelj li. ZdolŠck in deželni sadjerejski instruktor M. Humek. Obravnavala so se sledeča vprašanja: 1.) Katera sadna plemena (Obst-gattungen) naj se pridelujejo v veliki meri v posameznih delih naše dežele? — poročal c. kr. kletarski nadzornik Franc Gombač, 2.) Kaj je ukreniti, da se določijo najprikladnejše sadne vrste (Obstsorteo) in katere vrste je že sedaj priporočati za pomno-ževanje po drevesnicah? — poročal deželni strokovni učitelj K. Ztlolsek. 3,)' Kako je povzdigniti trgovino s svežim sadjem V — poročal deželni sadjarski inštruktor Martin Humek. 4.) Kako je pospeševati domačo uporabo sadja? — poročal deželni strokovni učitelj Rudolf Zdolšek. 5. Kako bi kazalo upeljati sadno industrijo? — poročal ravnatelj kraqske kmetijske šole V, Rohrman. 6. Snovanje sadjarskih zadrug za povzdigo kranjskega sadjarstva — poročal ravnatelj Rohrman. Podrobneje poročilo priobčimo pozneje.
—	Otirtniki in delavci pozor! Za volitvo v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu, ki se vrše dne 29, dec. 1910, ste pravkar prejeli glasovnice. Te volitve so za nai5e delodajalce in delavce največje važnosti, uspeh pri teh volitvah je pa le mogoč, če vsak podjetnik stori svojo dolžnost v polni meri. Dogovorilo se je, da pri teh volitvah nastopimo složno in da skupen odbor vodi to volitve. Podpisani odbor se zategadelj obrača do Vas z nujno prošiyo, da takoj pošljete glasovnice na spodili naslov. Glasovnice morajo biti podpisane. Glasovnice za gospodarja podpiše gospodar, glasovnice za zavarovane delavce pa gospodar in kot zaupnik delavcev eden Vaših uslužbencev. Imen kandidatov ni treba vpisati. Treba je, da imate v tem oziru zaupatqe do skupnega odbora, ki mora gledati, da se ne cepijo glasovi. — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, predsednik trgovske in obrtniško zbornice. Ivan Kregar, predsednik zavoda za pospesevaqe obrta. Naslov: Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani.
—	Vrednost gnojnice v kniotijstvu. Žal, da nasi kmetovalci Ěe vedno ne znajo ceniti vrednosti gnojnice. Gnojnica je izvrstno gnojilo za travnike, kakor tudi za rgive. Gnojnica je boljše gnojilo, kakor umetni gnoj in je poleg tega dosti cenejša. Gnojnico razločujemo dvoje vrste. Prva je scaJnica, katere da goveja živina približno 4000 1 na leto. Razen scalnice pride v gnojnico še veliko snovi iz gnoja, ki jih je voda raztopila. Dež, ki gnoj izpira, raztopi mnogo snovi; te napravijo druge vrste gnojnico. Sama scalnica ene velike govedi je v primeri z umetnim gnojem vredna na leto približno 40 kron. Vsa gnojnica ene živali je vredna najmaig 80 kron. Ako računamo, da ima kak posestnik 10 goved velike živine, tedaj je dotična gnojnica vredna 800 K na leto. Ves ta denar je že večinoma pri nas zgubljen. V gnojnici so vse redilne snovi, ki jih v umetnih gnojilih drago plačamo, že raztopljene. Da se pri nas na Kranjskem uporablja veliko umetnih gnojil, je sicer lepo, večkrat pa ni gospodarsko. Pomisliti moramo, da dajo naši kmetovalci približno en milijon kron za umetna gnojila; ta velika vsota gre iz dežele in celo v inozemstvo. Vprašanje pa je naposled, ali se toliki stroški tudi vodno splačajo. Narodno gospodarstvo to gotovo ni, da takšen kajiital izgine iz dežele, ko domači, bo^ši gnoj tako zanemarjamo. Kmetovalci naj bi s hlevskim gnojem boljše ravnali, kajti ta je najbo^ši, in gnojnico pridno uporabljali, pa bi imeli boljše usjiehe kakor z umetnim gnojem in si prihranili mnogo denarja. Zato naj si vsak kmetovalec dobro uredi gnojišče in gnojnično jamo; tu je izvir denarja. Gnojnica se mora večkrat izvoziti na travnike in ngive, posebno spomladi ia jio vsaki košiyi. Napačno je gnojnico izlivati v preveliki množini na isto mesto; tako je lahko tudi škodljiva. Gnojnica se pomeša nekoliko z vodo, ako ni prišla v rrjo deževnica. Pri gnojenrju je gledati na to, da se dobro in jedna-komerno razdeli. Za to no zadostuje, da se naredi na sod lukr^a, ampak mora biti za to poseben razpršilnik. Najboljše je, ako si kmetovalci napravijo nalašč v ta namen gnojnične vozove. Za manjše posestnike bi bilo priporočati, da jim posojilnice ali druge zadruge nabavijo takšne vozove in jih proti mali odškodnini iz-posojujcjo. Posebno uporaben gnojnični voz je izumil dež. živinorejski nadzornik Legvart, To vrsto gnojničnih vozov izdeluje po zelo nizki ceni kolar Franc Krašovec na Vrhniki. Ta voz je zelo pripraven in prekaša vse dosedanje take naprave .. Ima poseben škropilnik, ki deli gnojnico čez 3 metre na široko; poleg tega jo prav lahak, lahko teče in je prav poceni. Ta voz, „sistem Legvart," zelo priporočamo; naroči se naj pri zgoraj navedenem kolarju. Poleg guojuice se priporoča zlasti na zelo zapuščenih travnikih, gnojiti še v jeseni s po 300 kg tomažove žlindre na oral.
—	Oddaja nmetnih gnojil. Novomeška kmetijska podmž-nica je dobila zopet dva vagona umetnih gnojil. Tomasova žlindra, ki je sedaj priSla, je za en odstotek močnejša. Zadiija je imela 19 odstotkov fosforové kisline, ta jih ima 20. Zaraditega je cena od 8 K poskočila na 8 K 30 v pri 100 kg. Naročnike na umetna gnojila pozivijamo, da jih pridejo iskat ta pondělek 12. t. m.
—	Naročila na umetna çnojiU. Kdor želi gnojiti z umetnimi gnojili svoje travnike in deteflišOa, naj se sedaj priglasi za umetna gnojila, ker je prav sedaj najugodnejši Čas za tako gno-enje. Ne odlašajmo toraj z naročevanjem, da ne zamudimo oaj-)oiiše prilike.
—	Gnojenje sadnemu drevju je pri nas malo znano. Zato so tudi vspehi našega sadjarstva pomairjkijivi. Ker potrebuje sadno drevje ravno tako redilne moči kakor druge rastline, jo zlasti po dobrih sadnih letinah skrbeti za to, da dobi sadno drevje tudi nekaj gnoja. Prav sedaj je zlata prilika, da gnojimo sadnemu drevju, ki je hvaležno za vse, kar mu storimo dobrega. Gnojnica, hlevski gnoj, kompost, vse to je dobro za sadno drevje. Po sadovnjakih vrlo dobro učinkuje Tomasova žlindra in kalijeva sol, ne samo travi ampak tudi sadnemu drevju.
—	Oskrbujte sadno drevje! Hadno drevje, posebno starejše je rado poraščeno z lisajem in mahom. Večkrat so cele veje zelene od mahu. Ker nam mah in liišaji škodujejo na sadnem drevju, naj se z vej ostrgajo. Ker imamo spomladi navadno malo časa za taka dela, naj se to snaženje sadnega drevja sedaj vrai, dokler je kaj ugodnega vremena za to. Mlada drevesca jia kaže po deblih namazati proti zajčjemu zobu. Potrebno mazilo napraviš, če pomešaš apno. kri, kravje blato in žolč. V zadnjem času se priporoča v ta namen tudi „dendrin", s katerim se pregaïqajo tudi krvave uši, rak, mah in lišaji. Dcndrin je neke vrsto kar-bolinej, ki ae nalašč izdeluje za sadno drevje, in je tako očiščen, da sadnemu drevju ne škoduje.
—	Orehove tropine za pitanje prašičev. V novejšem času se priporočajo tudi tropine, ki se dobijo pri izdelovanju olja iz podzemeljskega oreha, za pitanje pra.sičev. Orehove tropine se odlikujejo s tem, da imajo dosti več redilne moči kakor otrobi. V tem pogledu so podobne drugim oljnatim tropinam, ki imajo vse mnogo beljakovin in tol.šče v sebi. Orehovih tropin se poklada po Va tlo IVakg na dan. V začetku pitanja se daje po Va kg na dan, pozneje pa 1 do IV?kg, kakor so pra.šiči stari. Orehove tropine se dobe pri kmetijski družbi po 18 K 100 kg.
—	Cena plemenih telic. Pri nas se v resnici ne izplača reja plemenih živali za prodajo in sicer zaraditega ne, ker jih naši živinorejci slabše plačujejo kakor mesarji. Zgodilo se je že večkrat, da je živinorejec, ki bi rad dobil lepo telico v svoj hlev, ponudil n. pr. 200 K za telico, za ktero je plačal mesar malo pozneje 240 K. To je žalostno za na.še razmere, da na.ii živinorejci za plemeno goved še toliko nočejo plačati kakor plača mesar. Kako pa naj reja v takih razmerah napreduje, če se morajo te-lice namesto za pleme oddajati mesarju za klavno ceno ali za navadno tržno ceno V Namesto da bi se oddala za višjo ceno zaradi svoje plemenske vrednosti, je pri nas narobe in mora biti človek vesel, da jo sploh lahko odda za rejo in ne v mesnico!
—	Razglas. S pooblaščenjem c. kr. poljedelskega ministrstva se vinogradnikom naznaiga, da se bodo tudi spomladi 1. 1911. iz državnih zalog oddajali amerikanski ključi (řeznice) ia korenjaki (bilfe, sajenke). in sicer: a) manjšim posestnikom po tarifni coni i to je 6 K za 1000 ključev in 18 K za 1000 korenjakov; b) večjim, premožnejšim posestnikom, ako ostane kaj trt, ne da bi bili manjši posestniki s tem prikrajšani, po pridelovalni ceni; to je 16 K za 1000 ključev in 40 K za 1000 korei^akov. Razen navedenih cen morajo prejemniki trt plačati še 10 h ovojnih stroškov za vsakih 100 ključev ali korenjakov, ako odkazanih jim trt ne prevzemo nezavitih na oddajnem prostoru. Transportne stroške morajo v vseh slačajih plačati prejemniki. Brezplačno se oddado ključi ali sajenke le izjemoma, in sicer v posebnega ozira vrednih slučajih samo maiqším posestnikom ali korporacijam. Cepljene trto so letos ne oddajo. Prosivci za ključe in korenjake se morajo zgla-aiti pri občinskem uradu najkasneje do 15. decembra 1910 ter obenem navesti, koliko in kakšnih trt potrebujejo. Pozneje dospele prošnje se ne bodo vpoštcvale. Ključi in sajenke se oddajajo v ta namen, da z iijimi vinogradniki zasade svoje lastno vinograde, zlasti matičiqake, in jih tako dalje pomnožujejo. Kadi-tega je vsaka trgovina ali vsako drugo ravnanje iz dobičkarije a temi trtami najostreje prepovedano. Kdor bi prestopil to prepoved, ta izgubi za vedno pravico, dobivati trte iz državnih trtnic ali pa brezobrestna posojila za nasaditev od trtne uši uničenih vinoirrftilov. / ozirom na omejeno zalogo se morajo trto strankam
odkazovati lo po razmerju množino, ki je na razpolago. Nadalje se naznani, da vinogradniki lahko dobije tudi maiijše množine trt križank (hibrid ali mešank) brezjilačtio, da jih za posknšnjo zasade v zemlji, v kateri riparija slabo uspeva. Zgla-sila za hibride je treba vložiti naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorniku Bohuslavu Skalicky-ju v Novem mestn najkesneje do IB. decembra 1910. Pri tem je treba navesti, kakšen je svot. kakšna zem^a in Jega dotičnega vinograda, ter vposlati nekoliko zemlje za preskiišnjo. Naposled se vinogradniki opozarjajo na to, da bode brezplačno oddajarge trt odkazoval c. kr. vinarski nailzornik Skalický in da se smejo trte odkazati samo takrat, kadar prosivcc dokaže svojo potrebo s tem, da predloži izpričevalo župnoga in občinskega urada in da jo ta potreba tudi izkazana po lastnih zaznavah c. kr. vinarskega nadzornika. Tudi ima omeigent uradnik pravico, prošnje za oddajo trt, bodisi brezplačno ali po tarifni ceni, zavrniti takrat, kadar te prošnje prihajajo od vínORradnikov, ki so žo večkrat prejeli trto iz državnih trtnic, jia še niso poskrbeli za zarejo matičnih trt. — C. kr, deželna vlada za Kranjsko.
Listnica uredništva:
Kadi premalo pruitm kiuu morali nekaj kpindv udlaëiii.
Loterijske številke.
GRADEC, 26. novembra 64 7« 59 45 44 TRST, 3. decembra 13 16 90 24 84
Lepa z opeko krita hiša,
pod katero ee nahajate dve kleti in hlev, e gospodarsltim puslopieio, sadnim TTtoin in njivo (2 mernika poaetve) poleg hiSe, in k hiS B|)a<iajuûe njive (10 mernikov posetve), ee Ik proste roke proda v Smoleni vasi it, 49 pri Budolfovem. — Vec ee iïTe pri lastnici U. Gorie ravuuiam.	ï67
nesele božične praznihe ^ in srečno, zdravo novo leto
želi od srca vsem svojim ccnjenim naročnikom, prijateljem in znancem — spoštovanjem udani
Ivan Stepančič i drugi.
NoTomeito 20. decembra 1910.
1^61
V	V
Županstvo občino Sinihel-StopiČo
razpisuje službo
občinskega tajnika
z nastopom 1. januarja 1!)U z leliio plačo l".iOO K in z nekaterimi pOHti-anskimi zaslužki. — Pro.šnje z dokazili službeno sposobnosti je vložiti do 15. docoiiiln-a 1910.
Županstvo Šmiliel-Stopiče,
266
dne 29. novembra laio.
Župan: Joh. Znrc.
Mesarija ev. gostilna
se odda s l.'>. janurarjom lííll v najem. — Najemnina po dogovoru. Obrne naj se na lastnico ustmeno ali pismeno.
254-2-1 Cecilija Hrovat — Žužemberk «t 28.
par juncev, en samec pa ena telica, je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem. sea-M
miaôo in cuetoče, zôrauo in ueselo
nemore ostati nobeno dekle in nobena qospoainiû, liolera se mora muřiii leta in leto u huhinji in u gos-poàlnjstuu pri pranju in urtiiuoniu 3 slabim milom. — Pri porabi
SchicÇf::'
se uaruje roke in doseže hitro, brez truća in napora snežno beta perilo.
Farno opekarna cBneiteTu)
imu vedno v zalogi
(14-0-19^
Kupite
če imato:
liripuvost, katar in zasližeiije, usloTi^ki
ill dušljivi kašelj nič družeča, kakor tino diáečc:
Kaiserjeve prsne horomele s „tremi smrekami".
iVKK) notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih osob dokazuje gotov uapeh.
ZaToj in J^O vinarjev. Ovojćek (10 vinarjev.
Bobi 36 v lekarnah: Jteri^niHnn .loMip^ Novo mesto; Andrijanič - Novo iiicato,	■ 26&.S0-1
Sedem lončenih peci,
ki so dobro ohranjeno in se lahko še vidijo postavljene, se dobijo
pO nizki ceni v bolnišnici Usmiljenih bratov
v Kandiji.
280 c-1
Uppavništvo „Dol. Novic"
pOVCj kdo bi icupii	sta-oz
staro stružnico „Drechselbanh".
Odda se stanovanje
2 velike sobe in kuhinja,	In proda se iz proste roke
- hiSa v Mestu §t. 103, -
Zve se pri Franc Murnu, svečarju v Kandiji. 249-2-2
Proda se iz proste roke
844-3-3
srednje posestvo
katero obstoji iz treh njiv za 15 mernikov posetve, štirih delov hoste in euega dela opastosenega vinograda in ko^enice. Vse se nahaja v bližini dotna. Poslopje je vse popolnoma v dobrem stann, oddaljeno dvajset minnt od farne cerkve. Kupna cena se izve pri Franc Ziipančič-n pri kolodvoru v Mirni peči.
Dve snhi sobi s kuhinjo
je za oddati.
258
Natančneje se izve pri Jos. Znrcn, županu v Kandiji.
v večjih in manjših množinah ima na prodaj graščina Struga, pošta Št. Peter.	aoo e-e
Znano
Penca-tovo posestvo
ua Težki vodi
najboljši ill iirtjceiioji opeko vsake vrste.
Naročila in vprašanja sprejema oskrbniStvo gi-ašćiiio Zalog (Itrííitenuu) pri liudolfoveni.
pri Kiidoll'avem, obstoječe iz hiše, v kateri je slavnoznana stara gostilna, žganjarija in trafika, in vsega gospodarskega poslopja, poslopja za osnjarijo poleg vode, njiv, travnikov in gozdov, je iz proste roke na prodaj. — Več se izve pri	2423-3
Franc Vidmarju na Gamberku št. 7, fara Brusnice.
Stenski koledar za leto 1911
je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Cena 40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več. — Za Ljubljano in okolico ima zalogo „Prodajalna katol. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani". — H^" Pi'av primerna darila za
se dobijo pri J. Krajec nasi, in Urban Horvat — v Novem mestu.	_
Božič in novo leto
I
Hf-t
t
t
Hi-Hc Í*-Mt-
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnico in posojilnica za Hanďjo in ohoiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
aprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
-»i
na loto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
ZiL hranilne vloge kakor za vse jioBojilDične obvesmoRti — jamči poleg leserrnega zaklada in deležev čez S200 xadni£nlkov z vsem sTojim premožeujeiu. Iz tega se raifidi, da malakateri denarm zavod nvdi tolike varnosti kakor kandijaneka hranilnica.
Stavbeni prostori
#
na lepem kraju se v poljubni merlin po ugodnih cenah pro-
dajOa Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 234-0-5
d:
Slovensko podjetje!
Franc Soúvan sin
Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23.
Tiskana in tkana bombaževina
Beia in rjava kotonina (4-12-12) Domače in angleško sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja
Največja zaloga preprog Solidna postrežba!	Nizke cenel
Hajrazllčnejše mične novosti !
Primerna darila
za Božič in novo leto
25Ï-3-2
priporočata
Brata Kobo (M. Seidl nasi, v Novem mestu).
ZaNtonj in poštnine pronto '
poilje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog; t
DomaČa knjižnica 1911
Seznam izbranih najboiJSlh del tiovenskc literature In - - - svetovne literature v dobrih prevodih - - -
hnjigotržnica Ig. pl. Kleínmayr 8 FEd. Bamberg o Ljubljani.
Uilajatelj in založaik Urban Horvat.
OígoTor-íi TiredniV Hnton Zlogar.
Tiak I. Krajec nasi.