Vek. Skuhala Čisto zlato. JK%aj mi vendar že enkrat mir/ Če ne...* "•^ »Zatožila me boš v šoli in doma, Barbika, saj vem.« 4 Nasmejal se je Tonček na vse grlo in še enkrat 1 se prav pohlevno dotaknil Barbike, njenega vratu in J dolge kite kostanievih las. ' »Pa mi povej, Tonček, ali imaš sploh kaj srca, ko si tako nagajiv, tako siten?« »Jaz imam srce ? Da, Barbika, kaj misiiš s tem ?* Mnogi dečki, šolarji, najbrž res ne vedo, da imajo srce v svojih prsih. Skrito ie sicer, ni vrat do njega, Lcto30__________ANGELčEK_________Stran lOJB ~ -¦ • ~~~ m nismo ga že videli — morda pa ga sploh ni? Pa kdo bi se tudi brigal za srce, to stvarco v prsih? BoljŠa je skrb, da so nohti zmeraj dovolj dolgi, črni in ostri in da se nas Ijudje boje, To je naš ponos, kadar imamo vojsko med sabo in se do krvi spra-skamo ter si pultmo ccle šope las. Take so bile Ton-čkove misli. »Iz tega razvidim, da ti je tepenje in metanje Iprvo na svetu. Potcm res ne moreš vedeti, kaj je srce,« mu odvrne Barbilta. »Srce imam, če se junaško postavim sovražniku in se ga lotim, kadar najmanj sluti,« meni Tonček-»To pač ni srčno, če koga napadeš zavratno, ko se niti ne more braniti. Sploh pa ti povem, Ton-Ček: pusti ravsanje in kavsanje, pa bodi takšen, kakor te učijo v šoli!« »Ti me boš učila? Ti bodi, kakršna hočeš, jaz bom pa, kakor bom jaz hotel! Sicer pa — da me ne boš napačno razumela — Barbika, hudoben biti ne želim. Rekla si, naj pustim ie deške razvade, »in naj bom prisrčen, plemenit.« »Da, to sem rekla. To želim. Če ne, me bo srara, da imam divjega bratca. Ne bom te pogledala, kai še nasmejala se til« »Nič ne bodi užaljena! Storil bom, kakor — želiŠ. Pa ne zato, da si pridobim tvojo naklonjenost, ampak zato, da dokažem vsemu svetu, da imam srce.« »Oprosti, Tonček, ker sem ti prej očitala, da ga niraaš! Zdaj vidim, da imaš dobro, celo boljše srce ko marsikdo drugi.* In za roke sta se prijela bratec in sestrica in malo zamišljena nadaljevala pot. Otroška srca so \z čistega zlata.