PosšmAzna itev. Oin 1*— Žtev. 36. V Ljubljani, dne 5. septembra 1935. Leto XVIII. Da bi tudi rudarji lahko živeli Te dni je načelnik II. skupine rudarske zadruge g. Pliberšek iz Trbovelj obiskal v Ljubljani rudarskega glavarja g. inž. Močnika in mu predložil obširno gradivo o vprašanjih, ki se bodo obravnavala na posebnem posvetovanju zastopnikov rudarjev, rudniških podjetij in socialnih ustanov. Obsežen spis točko za točko navaja primere, o katerih si rudarji žele razprave, in obenem stav-lja predloge, kako bi se dal položaj našega rudniškega delavstva izboljšati. Predlogi rudarjev se tičejo zlasti delovnih razmer, ki so v številnih primerih krive pogostih obratnih nesreč, in pa delitve dela, ki bi mogla, izvedena v pravičnejši obliki, olajšati marsikatero gorje. Prav tako stavljajo zastopniki rudniškega delavstva nekaj predlogov v zaščito osnovnih mezd, ki so po samovoljnih tolmačenjih nekaterih obratnih vodstev pogostokrat ogrožene. Ob zaključku se poročilo dotika splošnih socialnih razmer pri rudnikih in opozarja zlasti na zle posledice, ki jih utegne roditi dejstvo, da bo na zimo nekaj tisoč rudarskih otrok brez obutve in obleke. Zastopniki rudarjev prosijo, naj bi poklicani izvedli širokopotezno podporno akcijo. Važna zahteva rudarjev je, naj se odno-šaji delavcev do rudniškega konsuma v bodoče urede tako, da bodo delavci prejemali ob plačilnih dnevih svoj zaslužek v gotovini, ne pa, da jim druž-ba kakor doslej v vseh Prejeli smo: Bogve kdo se je v zadnji »Delavski pravici« lotil savinjskih hmeljarjev in jih obral do kosti. Dopisnik se je ali namerno lagal ali ali pa je kar v Ljubljani napisal tisto besedovanje s pomočjo nekoliko bujne domišljije. Savinjski hmeljarji, ki se s svojimi žulja-vimi rokami v potu obraza vse leto trudijo, da bi pridelali lepo blago, ga prodali nekoliko bolje kakor druge pridelke in z izkupičkom zamašili denarne luknje, so temu dopisniku poželjivi kapitalisti. Med drugim omenja dopisnik, da je videl neko ženo iz Slavonije, ki je šest tednov z detetom v naročju hodila v Savinjsko dolino, da bi tu zaslužila z obiranjem hmelja sto do stopetdeset dinarjev. Iz Slavonije, ki je bogatejša od vseh naših slovennskih krajev, naj bi prišla ta ženska k nam po tiste dinarje? Ta je tako bosa, da jo je lahko zapisal samo človek, ki sta mu Savinicka (Mim in Slavonija španski vasi. Dopisnik zanesljivo ne ve, da so vsaj tri četrtine savinjskih hmeljarjev siromašne, da vobče hmeljarji ne žive kakor kapitalisti, nego prav po kmečko, če si hočejo od hmelj-škega skupička kaj prihraniti. Tista leta, ko ie bil hmelj po sto dinarjev kilogram, pa so primerih pobere vso mezdo za razne odtegljaje. Kakor predlaga poročilo, naj bi se to vprašanje rešilo na ta način, da prizna Trboveljska premogokopna družba za vse stare dolgove, ki jih imajo njeni delavci v njenih konsumih, tako dolgo odlog plačevanja, dokler ne bodo obrati delali po 25 šihtov na mesec. Od rešitve tega vprašanja ni odvisno samo nekaj tisoč rudarskih družin, temveč obenem tudi življenski obstanek vse trgovine in obrti in vobče vsega malega pridobitništva okrod rudnikov. Po lanski kolektivni pogodbi je sicer družba obvezana, da mora najmanj 20 odstotkov rudarjevega zaslužka vsakokrat izplačati v gotovini, vodstva rudnikov pa so tudi to številko na lastno pest vsem onim, ki so dolžni konsumu nad 1000 Din, skrčila na 10 odstotkov. A ker rudarji ne morejo drugače živeti, kakor da med mesecem zaprosijo tu pa tam za kak majhen predujem, ob plačilnih dnevih ne prejmejo niti pare. Delavski zastopniki zahtevajo, naj se poslovanje rudniških kon-sumov preuredi v tem smislu, da bodo oddajali blago po nabavnih cenah. Rudarski glavar je obljubil, da bo vse te pogoje preučil. Življenje, ki ga zdaj žive rudarji, je tako grenko, da se jim mora pomagati. Posvetovanja, ki se bodo najbrže še ta mesec vršila o teh vprašanjih, naj ne ostanejo brez uspeha. že davno minila. Prodajal pa se je hmelj tudi že po tri dinarje in menda še po nižji ceni. To se pravi, da je imel hmeljar občutno izgubo, ki jo je potem nadomestil, ko je imel hmelj spet boljše cene. Nadalje govori dopisnik o slabi hrani, ki so je deležni obiralci. Morda so kakšni izjemni primeri, v pretežni večini pa dajejo hmeljarji svojemu delavstvu takšno hrano, kakršno uživajo sami. Boljše ne morejo dati, ker je nimajo in ker prav marsikatero leto niti ne vedo, če bodo lahko z izkupičkom poravnali vse stroške, ki jih zahtevata pridelovanje in obiranje hmelja. Ko govori dopisnik še o slabih mezdah in o siromaščini obiralcev, o kateri ni dvoma, a katere seveda niso krivi savinjski hmeljarji s svojimi žuljavimi rokami, se med drugim ogorčen sprašuje: »Ali ni to tlačanstvo? Ali ni naravnost sramotno, da trgajo še od tistih šestih kronic, ki jih dajo za mernik nabranega hmelja, medtem ko sami dobijo za vsak kilogram nad 5!) dinarjev?« Kdo ne mara plačati zasluženega denarja? Na dan z besedo! Kar povejte imena, da jih bodo poznali vsi drugi hmeljarji, ki ne ravnajo tako s svojim delavstvom. Da je dopisnik res pisal le iz bujne domišljije in iz čiste demagogije, ki ji manjka vsaka sled stvar- nosti, pa nam zlasti dokazuje cena nad 50 Din, ki jo je postavil za kilogram hmelja. O, da bi bila resnična! Hmeljarji bi mu dobrodušno oprostili vse grde besede, ki jih je iz-treskal vanje. Samo po 25 Din prodajajo hmeljarji zdaj svoje blago; če pa ima kdo slabšo kakovost, ne dobi niti toliko zanj. Mislimo, da bi bilo zelo hudo na svetu, če bi bila »Delavska pravica« na tem, da bi takole delila pravico med ljudi. O. Huda nesreča v belgijski kraljevski družini Lani februarja se je v gorah ponesrečil belgijski kralj Albert, ki je bil znan kot lju-domil vladar, obenem pa hraber vojak, ki je v svetovni vojni tako junaško branil domovino. V četrtek 29. avgusta pa je zadela belgijsko kraljevsko družino nova strašna nesreča: novi kralj Leopold III. in kraljica Astrida sta se ponesrečila na vožnji z avtom kraj Vierwaldstattskega jezera pri Luzernu v Švici. Avto, ki ga je kralj Leopold sam vodil, je zdrsnil s ceste po bregu in treščil ob drevo z veliko silo. Kraljico Astrido je vrglo ob drevo, da se ji je stri prsni koš in se ji je razpočila lobanja. Avto s šoferjem in kraljem ob krmilu pa je dirjal dalje in treščil ob drugo drevo, preskočil majhen zid in zavil v jezero. Kralja je vrglo iz avta, ga ranilo na bradi in roki, vendar je takoj vstal in klical na pomoč. Kraljica je bila v nekaj trenutkih mrtva. Kralja in truplo rajne kraljice so odnesli v njuno poletno bivališče v Švici, v vilo Haslihorn pri Luzernu. Sreča v nesreči je, da so prav prejšnii din odnntovnli kraljevski otroci domov. Ko je v Bruselj dospela vest o strašni nesreči kraljevske dvojice, je vse prebivalstvo zajela globoka žalost. Po Bruslju in vsej Belgiji so zaplapolale črne zastave. Smrtna žrtev nesreče, kraljica Astrida, je pričakovala četrtega otroka. Rajna belgijska ki aljica Astrida se je rodila kot švedska princesa 1. 1905. v Stockholmu kot hči princa Karla in princese Ingeborge z Danskega. Bila je vzgojena tako, kakor sicer niso vzgojene kraljevske hčere. Njena mati, danska princesa Ingeborg, je hotela pripraviti svojo hčer za praktično življenje in ne za prestol. Če bi bilo treba, bi si-bila rajna tudi sama znala služiti kruh. Mimo tega je s svojimi sestrami obiskovala tečaj za nego dojenčkov in je štiri mesece delovala v neki bolnišnici, kier je kakor drugo osebje opravljala vsa, tudi najnavadnejša dela. Iz Švice so truplo priljubljene kraljice prepeljali v Bruselj, kjer so jo v dvorani kraljevega dvora položili na mrtvaški oder. Na poti z železniške postaje do dvorca je mrtvaški avto spremljalo do 25.C00 ljudi. V torek se je vršil pogreb kraljice Astride ob milijonski udeležbi belgijskega naroda. Truplo so prenesli v cerkev v Laekenu in so ga položili v kripto poleg sarkofaga, kjer po-čiva kralj Albert. Delavska pravica" se ie lotila hmsliariev Stran 2 ,DUMO VINA" Št. 20 Politimi pregled Preteklo soboto se je na Bledu končala konferenca Male antante, ki je na novo potrdila popolno enotnost Jugoslavije, Češkoslovaške in ■ Rumunske. Predvsem so zunanji ministri vseh treh držav naglasih zvestobo Društvu narodov kot poborniku miru. Potem so izrekli soglašanje s predlogi, ki so jih nedavno stavili francoska in angleška vlada glede sklenitve vzhodnega dogovora, ki mu je smoter mir v Vzhodni Evropi. Isto velja za podunavsko pogodbo, ki bi imela nalogo, zavarovati vzajemno spoštovanje notranjega političnega reda med pogodbenimi državami in politično neodvisnost vseh držav, ki bi to .pogodbo podpisale. Zastopniki vseh treh držav so se tudi odločno izrekli proti ponovni vpostavitvi Habs-buržanov v Avstriji. Po konferenpi Male antante so se sestali na Bledu tudi predstavniki vseh štirih držav Balkanske zveze, to je Jugoslavije, Rumunske, Grške in Turčije. Sporazumeli so se glede nadaljnega svojega dela, zlasti pri Društvu narodov v Ženevi. V ponedeljek I se je pripeljal predsednik naše vlade dr. Stojadinovič v Pariz na službeni obisk francoske vlade. Kakor poročajo iz Pariza, se je dr. Stojadinovič tri ure razgovarjal s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Lava-lom. Razgovori so se vršili po izjavi Lavala v največji prisrčnosti o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, zlasti o potrebi podunavske pogodbe in o potrebi nadaljevanja tesnega sodelovanja obeh držav. V nedeljo sta bila imenovana za ministra pošte, brzojava in telefona narodni poslanec dr. Branko Kalu-djerčič in za ministra brez portfelja ljubljanski odvetnik dr. Miha Krek. Že istega dne dopoldne je nova mnistra zaprisegel namestnik predsednika ministrskega sveta in notranji minister dr. Anton Korošec. — Novi minister za pošto, brzojav in telefon dr. Branko Kaludjerčič se je rodil 1. 1891 v Sarajevu. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je bil 1. 1913. promoviran za doktorja prava. Med vojno so ga avstrijska oblastva preganjala in ga obtožila veleizdaje, ki mu je pa niso mogli dokazati. Nekaj časa je služboval na sodišču v Sarajevu, nato pa je otvoril odvetniško pisarno. — Minister brez portfelja dr. Miha Krek se je rodil 1. 1897 v Leskovci v kranjskem srezu. Pravo je študiral najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani, kjer je bil tudi promoviran za doktorja. Najprej je služboval pri Zadružni zvezi v Ljubljani, nato je bil urednik »Slovenca«, a leta 1930. je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Do 1. 1929 je dr. Miha Krek zavzemal razna vodilna mesta v bivši SLS; bil je nekaj časa tudi njen tajnik in član njenega vodstva. »Delavska Pravica«, glasilo krščansko-so-cialnega delavstva, je priobčila z dne 22. avgusta uvodnik, v katerem pravi med drugim, da še ni prišel čas, da bi krščanski socialisti posegli v strankarsko politiko. Končuje se pa uvodnik takole: »Delavska borba« je danes tako važna, da se mora nujno izločiti iz strankarskega življenja, da se v njem ne poplitvi in ne navzame meščanskih navad in meščanskega duha, žrtvujoč na ta način svojstvenost in delavsko samobitnost.« Klerikalno delavstvo torej ne mara pristopiti k radikalom, pa tudi med klerikalno mladino baje ni posebnega navdušenja.« V stanovanju Ljube Davidoviča v Beogradu je bilo pred dnevi zaupno posvetovanje med voditelji srbljan ske izvenparlamentarne opozicije in predstavniki opozicijskih skupin iz Vojvodine. Ti so predložili svoje zahteve, tičeče se Vojvodine, kakor so jih že pred dvema letoma očrtali. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da b6 vodstvo Združene opozicije te zahteve preučilo in do vseh zavžele stališče. Ako bo to stališče ugodno, se bodo tudi vojvodinski opoziciji pridružili združeni opoziciji Te dni je imel daljše .. posvetovanje s svojimi najbližjimi zaupniki tudi bivši ministrski predsednik Jevtič v svojstvu predsednika Jugoslovenskega poslanskega kluba. Ta klub je sklican na sejo za 5. septembra, ko se bo moralo pokazati, koliko članov še šteje. Prav tako se bo ob tej priliki odločilo, ali bodo zemljoradniki, ki jih vodita Voja Lazič in Uroš Stajic, še ostali v Jevtičevem klubu ali pa s.i bodo osnovali lasten klub. Italijansko-abesinski spor je dobil posebno obeležje z dejstvom, da je abesinska vlada sklenila z veliko an-gleško-ameriško družbo pogodbo o Izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Abesiniji, Faraonov dedič 49 j Taroj je pokimal in šel. — Nevarno pot je opravil brez nesreče. Uro nato je bil spet med navlako v kleti. Sodnik je bil zelo presenečen, ko je dobil v naslednji noči Koptovo sporočilo. »Jej, jej,« je dejal sam pri sebi. »Osvojeva-lec sveta je začel že piskati na skromnejšo piščal! Njegovi dragj arabski prijatelji so ga morali pošteno izučiti, da je tako hitro prišel do pravega spoznanja. No. jutri bomo videli, kako daleč že sega njegov razum. Zdaj ni vredno, da bi budil Hudalesa radi tega listka iz spanja. Saj ne bomo ničesar zamudili!« Legel je in znova zaspal. Drugi dan je pokazal Hudalesu in svojim rometskim prijateljem, kaj je Uasif el Hajat pisal. »Čudna so pota usode!« je dejal Hudales, ko je pismo prebral. »Kako hudo mu je bilo, da se je moral s svojimi prošnjami obrniti na nas! Toda ta blazna zveza z brezvestnimi puščavskimi roparji se ni mogla drugače končati. Koliko ponižanja in trpljenja bi si bil prihranil, če bi bil poslušal naše nasvete! No, upajmo, da se je res spreobrnil in da bo zdaj pametnejši.« »Kaj posebnega si še ne obetam,« mu je segel Sodnik v besedo. »Res kliče na pomoč, toda dvomim, da je že dovolj mehak, da bi pristal na naše pogoje in se odrekel svojim častihlepnim načrtom! Veš kaj, pojdiva zdaj k faraonu!« Mladi kralj Hau-nefer, ki je bil prav tako skromen kakor njegov rajni oče, ni hotel sam odločiti, ali naj se pogajanja začno. Njegovi svetovalci, zlasti veliki duhoven, pa so se vsi uprli, da bi stopili z Uasifom el Hajatom v zvezo. »Bodimo veseli, da smo se tega človeka sploh odkrižali, je vzkliknil starček. »In če bi prišli z njim v stik, bi ga morali najprej poklicati na odgovor, ker je s svojo zavratnost-jo zakrivil smrt najboljšega kralja, kar jih je pod solncem živelo. Prav tako so menili tudi vsi drugi in kralj bi bil moral odločati po njihovi želji- Toda vidno se je, da mu ta trdosrčni odgovor ni bil prav po volji. Tudi oba Slovenca sta bila drugačnega mnenja. Saj je bil tudi Kopt človek in nekoč je bil njim zvest prijatelj. Večina teh. ki so ga zdaj hoteli prepustiti Beduinom na milost in nemilost, bi bila nedvomno prav tako izgubila polno razsodnost in se poslužila nepoštenih sredstev, če bi jim šlo za kraljevsko krono, kakor je šlo Koptu. Tega Slovenca seveda nista smela na glas povedati, da ne bi Rometov užalila. Zato je dejal Sodnik: »Strinjamo se z vami, da Uasif el Hajat ne zasluži obzirnosti, toda...« Obstal je sredi besed in pogledal po zboro-valcih. »... toda vzlic temu, bi vam svetoval, da se opirate na njegovo prošnjo. V veliko korist nam utegne biti, če se sporazumemo z njegovimi ljudmi. Prvič bi nam ti lahko dali dragocena pojasnila o vsem, kar pripravljajo Beduini in kako se naj mislijo ubraniti, še važnejše pa bo to, da bomo imeli potem tudi odločne, na vse pripravljene zaveznike v oazi. Skupnemu napadu vsega naroda bodo morali Beduini prav hitro podleči, in čim več bo napadalcev, tem manj izgub bomo imeli. Zato bi vam svetoval, da se začnete pogajati. Tako boste vsaj zvedeli, kaj vam Kopt more dati.« Mlademu kralju je bila ta nepričakovana pomoč obeh spoštovanih gostov zelo dobro došla. To je tudi odkrito povedal. Res so se svetovalci še dolgo upirali in dajali drugačne nasvete, toda oba Slovenca sta znala vse nezadovoljneže zavrniti, in tako sta dobila naposled nalogo, naj stopita v zvezo z Uasifom el Hajatom. Privezala sta bel prt na dolgo palico in stopila k oknu v gori, ki smo ga že večkrat omenili. Dobro sta pregledala vso okolico, da bi videla, ali ju morda Beduini ne opazujejo, toda ti so imeli toliko opravka s svojimi tlača-ni. da niso posvečali Okrogli gori nič pazljivosti. Zato sta dvignila belo zastavo. Takoj je tudi Kopt, ki je očitno že zelo nestrpno pričakoval to znamenje, pomahal z belo ruto iz svojega okna. Tako je bilo torej vse pripravljeno za pogovor z znamenji. Ni potrebno, da bi do najmanjših podrobnosti sledili temu pogajanju. Povema naj samo, da je bilo Koptu že davno žal, da je napravil prvi korak za spravo. Bal se je namreč, da bodo nasprotniki izrabili njegovo stisko, da bi ga prisilili k čim večji popustljivosti. Zato se je delal, kakor bi ime' še sam toliko moči, da bi lahko pregnal Beduine na lastno pest. Toda kraljevi prijatelj1 se niso dali ugnati v kozji rog. Vztrajali so pri zahtevi, da se mora zase, za svojega sina in za ves svoj rod odreči pravicam do krone in poslati svojega sina za talca v Okroglo goro. Tega Uasif el Hajat ne bi bil mogel storiti, čeprav bi bil hotel, saj so Beduini pazili na njegovega sina prav tako kakor nanj samega. Pa tudi sicer ni maral tako poceni prodati svojih namišljenih pravic in prednosti. Sporočil pa je, da bi sprejel predlog, ki ga je že nekoč izrekel rajni kralj Meri: da bi menjaje se vladal njegov rod in rod Nebsenija. Tega pa seveda ljudje v gori niso marali sprejeti in zato je Uasif el Hajat za ta dan prekinil pogajanja. Naslednji dan je bil on tisti, ki je dal prva znamenja. Vse je dobro premislil in uvidel, da mu ne ostane nič drugega, kakor da se vsemu odreče, samo da si spet pribori prostost. Prosil je samo, naj ljudje v gori ne zahtevajo njegovega sina za talca. Ker pa je zamolčal, in sicer za dobo 75 let. To petrolejsko področje se razprostira vzdolž severne meje italijanskih kolonij. Italijanska vlada je že protestirala v Londonu proti tej pogodbi, ki je tudi sicer zelo skalila mednarodne odno-šaje. »Miinchenski »Volkischer Beobachter« objavlja uvodnik o nemških kolonialnih zahtevah, ki je zbudil veliko pozornost, ker kaže, da Izkuša sedaj tudi Nemčija izkoristiti oklevanje velesil v italijansko-abesinskem sporu in Izsiliti povrnitev nekdanjih nemških kolonij. List piše med drugim: Najnovejši dogodki kažejo, da se utrjuje v angleški javnosti prepričanje, da je ključ angleške politike prijateljstvo z Nemčijo. Zdaj bi bilo treba razčistiti tudi vprašanje kolonij, ki jih je Nemčija izgubila z versajsko -mirovno pogodbo. Kolonije, ki jih je imela Nemčija pred vojno, so obsegale več milijonov kvadratnih kilometrov in so bile dragoceno ozemlje za naseljevanje presežka nemškega naroda. Razen tega je dobivala Nemčija iz svojih kolonij nad 50 odstotkov potrebnih sirovin. Nemčija je dosegla enakopravnost v pogledu oborožitve. Zdaj ima kot enakopravni narod pravico, da se uresničijo tudi njene kolonialne želje. Po zadnjih poročilih londonskega »Daily Telegrapha« iz Addis Abebe se je šele zdaj izvedelo, da je abeslnskl cesar Haile Selasle nedavno zadušil gibanje nacionalistov, ki so zahtevali takojšnjo vojno z Italijo. Tudi je bil cesar Haile Selasie primoran nastopiti proti nekaterim mlajšim oficirjem. Vsem oblastvom pa je izdal najstrožji ukaz, da ga zato ne da, ker pazijo Beduini nanj, so mislili kraljevi svetovalci, da je temu vzrok njegova trdovratnost. Zato tudi ta dan ni prišlo do odločitve. Ko so tretji dan ljudje na gori zahtevali znova njegovega sina, je odvrnil samo: »Ne!« Potem se ni več menil za pogajanja in je uporno molčal na vsa vprašanja. Ta nenadni preobrat je bil seveda vzrok, da je začelo ljudi v Okrogli gori skrbeti, kaj se je zgodilo. Ker je postal Kopt iznenada tako odločen, so morali sklepati, da se je njegov položaj nepričakovano zboljšal in njihov zato poslabšal. V resnici pa je bil vzrok tej izpremembi naravnost smešen. Uasif el Hajat se namreč ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi se odpovedal vladi nad Rometi in ostal med njimi kot preprost državljan. Neprestano je premišljal, kako bi se temu ognil in kako bi si pridobil zaveznike, ki bi mu pomagali pri uresničenju njegovih sla-vohlepnih načrtov. Tedaj se je iznenada spomnil, da bi bilo za egiptskega kralja — kediva — zelo važno, če bi si pridobil to oazo, ki bi bila pomembno oporišče v prostrani puščavi. S tem bi si utrdil svojo oblast. Ali ne bi dal kedive mogo-£e. ko bi mu pripomogel k povečanju oblasti, upraviteljstvo nad pridobljenim ozemljem? Saj je bilo to v navadi pri vseh vzhodnih vladarjih. Ce bi se mu torej posrečilo sporočiti v Kairo to važno novico in jo odkriti samo kedivu, da ne bi kdo drug požel sadov odkritja, bi se Kopt z enim udarcem otresel vseh svojih nasprotnikov, Beduinov in pristašev mladega kralja. Da bo storil tako, se je odločil šele po dolgem preudarjanju in po hudem boju s samim seboj. Toda kakor vsi ljudje, ki gledajo samo na lastne koristi, si je dejal, da je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi, in je sklenil iskati priložnost. Najvažnejše je bilo zdaj, da pride Taroj da morajo brezpogojno preprečiti vsako reč, ki bi mogla biti Italiji pretveza za napad na Abesinijo. Londonsko časopisje poroča, da se je napadalno gibanje italijanskih č^t že začelo, in sicer na severu. Italijanske čete so zasedle vse pokrajine od Ogadna in Bsale mimo Ua-luala, tako da so mesta Lahada, Buti, Afdub in Uardai obkoljena. Gospodarstvc Hmelja ne bo preveč Letošnji pridelek hmelja v Savinjski dolini bo znašal kakih 20.mfl do 22.000 stotov po 50 kg, medtem ko se jj lani pridelalo 16.000 stotov po 50 kg. Pridelek je po večini prvovrstne kakovosti in pretežno gladkozelene barve. Po žateških cenitvah je pričakovati letos manjši pridelek hmelja v Češkoslovaški, medtem ko bo pridelek večji v Nemčiji, v Jugoslaviji in na Poljskem. Po teh cenitvah bo znašal letošnji pridelek v Češkoslovaški (vse v tisočih stotov po 50 kg) 122 do 132 (lani 140), v Nemčiji 171 do 188 (134), v Al-zaciji 30 (42), v Jugoslaviji 66 do 73 (42) in na Poljskem 42 do 43 (36). Skupno cenijo letino v teh deželah na 431 do 466.000 stotov po 50 kg, medtem ko je znašal lanski pridelek 395-000 stotov po 50 kg. Kljub večjemu pridelku pa se ni bati za niegovo vnovčenje, ker je v glavnih porabniških državah (v Nemčiji, Angliji in Zedinje-nih državah) prodaja piva zelo narasla. Na- spet k njemu. Vznemirjen je torej Uasif el Hajat čakal naslednje noči, ko sta bila domenjena, da se snideta. Še enkrat je imel srečo. Ko so v vladni palači vse straže trdno spale, je zagledal svojega prijatelja, ki ga je tako nestrpno čakal, v oknu. Prišel je do njega prav tako kakor prvič. »Nebo bodi zahvaljeno, ker te je varovalo,« mu je šepnil Uasif el Hajat. »Toliko, da nisem od nestrpnosti skoprnel.« »Ali se niste sporazumeli?« »Ne. Spoznali so, v kakšnem položaju sem. Zdaj hočejo izrabiti mojo stisko, da bi me pogubili. Toda prezgodaj se vesele. Poslušaj me!« Razložil je Taroju svoj načrt do podrobnosti, toda Taroj se je uprl. Odkimal je in rekel, da bi to pomenilo iti z dežja pod kap. Novi tujci ne smejo priti v oazo. Tudi bi se ostali Rometi uprli in ga ne bi pustili v Nilo-vo dolino. Uasif el Hajat je na ta odpor računal in se nanj pripravil. Posrečilo se mu je, da je preprostega moža prepričal, da je to v sedanjem položaju najboljše. Taroj mu je naposled obljubil, da bo sporočil njegov sklep svojim prijateljem in jim prigovarjal, naj ga pomagajo uresničiti. Sam se je ponudil da pojde k kedivu. Zdaj mu je Uasif el Hajat natanko povedal, katero pot naj izbere, zlasti pa, kaj naj stori, da pride sporočilo kedivu samemu v roke. Potem je napisal več pisem za svoje znance v Kairu, Taroj pa je med tem v spominu ponavljal, kaj bo moral storiti. Uro nato se je odpravil iz palače in spet se mu je posrečilo, da se je srečno ognil beduinskim stražnikom. Tako je kazalo, da pojde vse po sreči, toda iznenada se je usoda obrnila. Ko je Taroj sporočil vodjam Skobčevega rodu Koptove sklepe, so se izprva vsi upirali. Stiki z zunanjim svetom so jim doslej prinesli že toliko slabih sadov, da so jih bili že do dalje je pričakovati, da Nemčija ne bo imela velikih količin za svetovni trg, kar je tud ugodno znamenje. Tedenski tržiti pregled GOVED Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 3 do 3.50 Din, poldebelim volom 2 do 2.50, plemenskim 2 do 2.25, bikom za klanje 2 do 2.50. klavnim kravam debelim 225 do 2.75, plemenskim kravam 1.25 do 1.75. kravam za klobasarje 1 do 1.25. molznim in brejim kravam 2.25 do 2.50, mladi živini 2.50 do 3, teletom 3 do 4 Din. Mesne cene: volovskemu mesu I 8 do 10 Din, II. 6 do 8, mesu od bikov, krav in telic 4 do 6. telečjemu mesu I. 8 do 10. II. 4 do 6, svinjskemu mesu svežemu 8 do 14 Din za kg. SVINJE. Na ptujskem sejmu to bile za kg žive teže nastopne cene: pršutarjem 4 do 4.50 Din, debelim svinjam 4.50 do 5-75 Din, plemenskim pa 4 do 4.50 Din. Cene prascem starim 6 do 12 tednov, so bile od 45 do 110 Din eden. SADJE. Na ljubljanskem trgu so bile bosanske češplje po 4 do 5 Din, belokrajinske češplje po 2 do 2.50 Din, jabolka po 2 do 5 Din, hruške po 5 do 6 Din kg. Na trgu so se prav pozno pojavile borovnice po 3 Din liter. Brusnice so po 5 Din liter. VINO. Črna portugalka, črni burgundec in muškatna žlahtnina bodo čez kakšnih 10 dni že dozoreli. Stare, že majhne zaloge so se ta mesec še bolj skrčile. Največ je še dragih vin. Večje zaloge so v Sremu, Banatu in tudi v Dalmaciji. Banatska vina so po 2 do 2.90 Din, boljša tudi po višji ceni. Sremska vina so dražja. V Dalmaciji se gibljejo cene med 2.50 in 3 Din za liter. Hrvatska bela in črna grla siti. Da bi poklicali še kediva v oazo, to se jim je zdelo prav tako, kakor če bi si sami skovali debelo verigo suženjstva. Taroj bi jim bil — če bi šlo samo zanj — rad pritrdil, toda zavedal se je, da je Koptova usoda v njegovih rokah in ker ni hotel snesti dane besede, se je potegnil zanj. Še dve noči so se posvetovali, ker so morali čez dan delati, in še niso sprejeli Koptovega sklepa. Naposled so začeli celo Beduini slutiti, da se nekaj pripravlja. Kar se je namreč vrnil Sodnik, so postali dvakrat opreznejši. Pazili so na vse, kar se je dogajalo, hkratu pa so bili dovolj pametni, da so z nenadnim udarcem počakali. Ta udarec je padel šele takrat, ko je Taroj naposled zmagal in se naslednjo noč odpravil na pot. 2e ko je prišel čez prvo sipino za oazo, je padel v spretno nastavljeno zasedo. Preden je mogel uničiti važna psima, ki jih je imel s seboj, so ga Beduini prijeli. Zdaj pa je bilo Koptove podjetnosti konec. Šejk se je kar penil od jeze, ko je pisma bral. Le malo je manjkalo, da ni dal takoj ustreliti Kopta in njegovega poslanca. Aid Omar, ki mu taka nagla sodba ni bila prav po volji, ga je naposled pregovoril, da je svoje maščevanje odložil na poznejši čas in se zaenkrat zadovoljil s tem, da je dal Uasifa el Hajata zapreti in še bolj zastražiti. Ko se je to zgodilo, je prišel šejk Kopta pogledat. Ko je Uasif el Hajat videl njegov jezni obraz, je prebledel in ga jecljaje vprašal, po kaj prihaja. Namesto odgovora mu je šejk samo pomolil pod nos izdajalska pisma. Kopt je videl, da so se sesuli vsi gradovi, ki jih je zidal, v prah. Klonil je. Poslednji udarec ga je zadel z vso silo. Ležal je v temni kleti, ki so mu jo namenili za novo prebivališče, in potem so privedli še njegovega sina k njemu. Sprejel ga je z glasnim vzdihom. Vse je kazalo, da je rod Ejmho-tepov odigral svojo vlogo v zgodovini mala oa«e. vina se trgujejo po 3 do 4 Din, boljša pa po 4 do 5 Din za liter. HMELJ. Kupčija v Savinjski dolini se mirno razvija. Cene se gibljejo do 25 Din za kilogram in izjemno tudi več. Blago je pretežno gladko zeleno in ima mnogo lupulina. Ponujanje hmelja na vzorce se je ustavilo, -r-Hmeljski tržni nadzornik g. Wernig opravlja svojo nalogo v redu, da so zlorabe nesolidnih kupcev že skoro čisto izključene. Načelo hmeljarja bodi: Ne vsiljuj blaga! KRMA. Na mariborskem trgu so prodajali seno po 45 do 50, otavo po 45 do 50, slamo pa po 28 dinarjev za 100 kg. Vrednost denarfa m / Na borzah smo dobili v devizah z ,b.etj premijo 28.50 %: 1 holandski goldinar za 29.58—29.73 Din; 1 nemško marko za 17.53—17.67 Din; 1 angl. funt šterling za 21634—218.39 Din; 1 dolar za 43.37—43.73 Din; 100 franc. frankov za 288.35—289.79 Din; 100 češkoslov. kron za 180.91—182.02 Din; 100 italijanskih lir za 356.39—359.47 Din; Avstrijski šiling se je trdoval v zasebnem kliringu po 8.40—8.50 Din. Vojna škoda je bila po okrog 370 Din, investicijsko posojilo pa po 81 Din. Sejmi 9. septembra: Gradac v Beli krajini, Vinica, Turnišče, Lukovica, Loški potok, Velike Lašče, Bušeča vas, Št. Vid pri Stični, . Apače. , i — '10. septembra: Šmartno- pri Litiji, Puconci. 11. septembra: Dobje. 12. septembra: V eliko Mraševo, Črmošnji-> ce, Žusem (Loka pri Žusmu). - Štiriintrideseto poglavje. »Sreča stori človeka prevzetnega,« pravi star pregovor, mi bi pa še dodali: »... zlasti če se ji pridruži še škodoželjnost.« Beduini so bili nepopisno srečni, ko so s tako lahkoto prestregli Koptovega poslanca, ne da bi bili Rometi o tem kaj zvedeli. Toda to jih je tudi napeljalo k nespametnemu koraku, ki so se ga kmalu kesali. Znali so izrabiti dragoceno prednost, ki jim jo je dal nepričakovan uspeh. Zdaj so vedeli za Koptov namen in prepričani so bili, da bodo Rometi v oazi mirovali, dokler ne dobe odgovora od kediva, čeprav bi morda prišlo do boja med Beduini in ljudem v Okrogli gori. Zato se tega boja niso niti preveč bali. Celo Čakali so ga, ker so bili prepričani, da si bodo po njem z lahkoto docela podvrgli Koptove prijatelje. Toda namesto da bi bili ta srečen preokret na tihem izrabili in zaprli skrivnost v svoja srca, se jim je škodoželjnost svetila na obrazih. Kakor bi bili imeli zmago že v žepu, so še siroveje poganjali in priganjali Romete k delu. To pa jim je bilo v pogubo. Kdor kuje skrite načrte, se zmeraj boji, da jih njegov sovražnik ne bi razkril, in zato ga še oprezneje opazuje. Zato so tudi Rometi hitro uganili, kaj mora biti vzrok vsem spremembam. Eden izmed njih je šel po Tarojevih sledovih in kma-Ju našel sledove zasede, v katero je bil njihov poslanec padel. Zdaj se je polastila teh ljudi, ki jih je toli-krat udarila neusmiljena usoda, vročična vznemirjenost. Toda to pot so bili previdnejši kakor prej Niti z najmanjšo kretnjo se niso izdali, kaj se godi v vseh. čeprav so se le s težavo premagovali, da so potlačili svojo jezo Podvojili so svojo skrito delavnost. Njihovi voditelji so -se zbrali. Obilo predlogov se je slišalo na tem zborovanju, toda na- 13. septembra: Dobova pri Brežicah. 14. septembra: Petrovče, Ščavnica (Sv. Ana na Krambergu), Brusnice pri Novem mestu, Žužemberk, Manga pri Sevnici, Rogatec. Drobne vesti — Za polovico slabša sadna letina v Sloveniji. Sadjarji in sadjarski strokovnjaki so zadnje dni izvršili splošno cenitev, koliko bo nesla letošnja sadna letina v dravski banovini. Letina je gotovo vsaj za polovico slabša kod lanska, ki je bila ena najobilnejših v zadnjih 10 letih. Pozeba v maju je napravila tudi na sadju ogromno škodo, ki je še ni mogoče točno preceniti. Samo metliški srez, ki je utrpel po poznejši suši do tri in pol milijona škode na raznih pridelkih, je trpel zaradi pozebe v maju do tri milijone škode. Najbolje so letos obrodila jabolka. V vseh 25 srezih banovine cenijo pridelek jabolk na približno 440.000 metrskih stotov. Če računamo cene jabolk po 3 Din kg, bodo letos vrgla do 132.000.000 Din. Zgodnje jesenske in zimske hruške so slabo obrodile. Vsega cenijo na 33.950 metrskih stotov v vrednosti okoli 10,185.000 Din. Češpelj in sliv bo v dravski banovini 28.490 metrskih stotov v vrednosti okoli 8 in pol milijona dinarjev. Breskve in marelice so cenjene na 950, orehi na 2950 in domači kostanj na 3660 metrskih stotov. Celotno bo letos sadna letina vrgla 510.000 metrskih stotov v splošni vrednosti blizu 150,000.000 Din. = Razstava ovc in koz. Da se zbudi večje zanimanje za rejo ovc iu koz. priredi društvo »Živalca« na Ljubljanskem velesejmu razstavo teh živali. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v dravski ba- posled je zmagaj razum. Spoznali so, da morejo upati v lepšo bodočnost Rometov le tedaj, če bodo složni. Vprašanje, kdo je pravi kralj in kdo ne, je treba odložiti za prihodnost, ko bo narod spet lahko sam odločal. Zdaj so se naposled odločili za korak, ki bi ga bili morali že davno napraviti. Poslali so svojega odposlanca pred svetišče. Ta se je vrnil z veselo novico, ka je kralj pripravljen pozabiti vse, kar se je zgodilo, in da bo pomagal pognati vsiljive puščavske roparje. Prihod tega poslanca je tudi ljudem v Okrogli gori pregnal vse skrbi, ki so jih zadnje dni mučile. Saj so zdaj vedeli, zakaj je Kopt pretrgal začeta pogajanja. »Ubogi, nespametni mož,« je dejal kralj svojim prijateljem.., Sovražil sem ga, ker je zakrivil smrt mojega dobrega očeta, zdaj pa ga samo še pomilujem. Koliko se je moral sam s seboj boriti, kako globoko je moral samega sebe ponižati, da se je mogel odločiti' za korak, da si bo za ceno suženjstva svojega roda kupil vlado! Tudi če ga rešimo iz ječe, ne bo mogel nikoli več mirno pogledati poštenemu človeku v oči: ubogi nespametnik!« Ker je imel poslanec le malo časa, so se hitro dogovorili, naj pridejo naslednjo noč vsi voditelji Skobčevega rodu. Res so prišli. S povešenimi očrti so stopili pred kralja in pričakovali so, da bodo njegove besede trde, očitajoče. Toda zmotili so se. Faraon jih je sprejel prijazno. Pokazal je na svoje svetovalce in oba Slovenca ter dejal: »Ne izgubite poguma, če vidite, da so moji ljudje še pod vplivom viharja, ki je zadel našo domovino. Če bo dobremu Bogu všeč, bo te nevihte kmalif konec, upajmo, da za zmerom. Potem bo solnce, ki bo spet zasijalo nad nami, prepodilo poslednje sledove teh hudih dni.« novinL Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne, kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Razstava bo od 5. do 16. septembra. DOPISI MURETINCI. V ptujskem srezu skoro ni občine, ki ne h? im<,'a ga« iske če:* Zgrajenih je pa že tudi mnogo gasilskih domov. Tudi naša gasilska četa pod vodstvom načelnika g. Ranfla Franca iz Gajevca je več let zbirala prispevke za postavitev lastnega doma. S ponosom so predzadnjo nedeljo zrli požrtvovalni gasilci na novo lepo gasilsko trdnjavo, ki so jo na slovesen način blagoslovili. Blagoslovili so obenem tudi novo motorno brizgalko. Slovesnosti je opravil župnik g. Sketa od Sv. Marjete niže Ptuja. SV. FLORIJAN PRI ROGATCU. Te dni smo pokopali pokojnega g. Jakoba Praha, župana občine Rogatca. Dolga leta je bil pokojnik tudi občinski odbornik bivše občine Sv. Florijana, cerkveni ključar rogaške cerkve in odbornik rogaške posojilnice. Ni mu dosti manjkalo do 80 let. Trikrat se je poročil In je bil srečen do zadnjih ur življenja. Naj počiva v miru! Njegovemu nasledniku, dosedanjemu podžupanu g. Gajserju želimo, da bi dobro vodil občino rogaško občanom v prid. — Culi smo, da je banska uprava dala občinam nalog, naj sestavijo predloge za najboljšo razdolžitev kmetov. Morda je upravni odbor .ustregel tozadevnemu nalogu in bO ob priliki seznanil širši odbor s stavljenimi predlogu — Sreski cestni odbor prispeva vsako leto gramoz na občinsko cesto od Krnjic do cerkve pri Sv. »Hvaležni smo ti, o gospodar, da si tako dober,« je odvrnil vodja poslancev. »Toda preden nadaljujemo, nam povej še to, kakšne pogoje misliš staviti našemu ujetemu kralju. Oprosti, da ga v tvoji navzočnosti tako imenujemo«, je potem vzkliknil, ko je opazil nejevoljo na obrazih kraljevih svetovalcev. Ker smo mislili, da delamo« prav, smo se odvrnili od tvojega očeta in s tem priklicali nase božje prekletstvo. Zdaj se ne maramo še drugič izneveriti in pustiti Uasifa el Hajata na cedilu.« »Spoštujem vaše občutke,« mu je segel v besedo mladi Hau-nefer, »ker mi dajejo jamstvo, da mislite tudi z nami pošteno. Kar se tiče mojega nasprotnika, se mi zdi, da ne bo več iztezal roke za mojo krono. Vladar, ki hoče s suženjstvom svojega naroda kupiti vlado, se sam oropa pravice, dl bi bil kralj. Tudi Uasif el Hajat bo moral to uvideti, če se res pretaka v njegovih žilah kri našega velikega prednika Huenata. Sodim, da v njegovem srcu še ni ugasnila poslednja iskra poštenosti. Če pa je, se zanašam na vas, da boste znali storiti to, kar je v takem primeru edino potrebno in pravilno. Meni lahko zaupate, da se ga ne bom dotaknil...« »In kaj misliš storiti z nami, ki bi nas moral prav za prav imenovati izdajalce? ...« »Ne izgovarjaj te trde besede! Narod se pogosto motL Kralj pa Je zato postavljen nad svoje podložnike, da Jih z očetovsko potrpežljivostjo In uvidevnostjo varuje pred preglobokimi padci. Naj da tudi meni Bog, da bi se zmerom zavedal te edine kraljevske dolžnosti!« »Gospod, tvoja velkodušnost nam otežuje srce. Vendar imaš prav: najprej moramo premagati zunanjega sovražnika, šele potem bomo lahko premagali tudi sovražnika v svojem srcu. Verjemi nam, trdno smo se odločili, da bomo to storili.« Florijanu. Navoziti pa ga morajo občani zastonj (kuluk). Vsi, ki želimo dobro cesto, prosimo upravo, da kmalu oskrbi razdelitev kuluka, da ne izgubimo od cestnega odbora obljubljenega gramoza, kakor se je že zgodilo. — Dne 31. avgusta pa smo nekateri po-kusili golaž od divjega prašiča, ki je tehtal 155 kg. Padel je v Ženčaju pri Donački gori, zadet od dveh strelov. — V tukajšnjem župniku je konkurenčni odbor priskrbel nova okna in zidar je okrasil razdrapane in zamazane stene tam, kjer je bilo zelo potrebno in kolikor denarne razmere dopuščajo. — Zemeljska dela za novo cesto Sv. Florijan— Rogaška Slatina napredujejo. Zdaj delajo v Sečovem, kjer so našli pri kopanju v globini približno treh četrtin metra prstan, nož in človeške kosti. Delo bi še bolj napredovalo, če bi bil denarni prispevek od banovine večji. — Ze se zglašajo kupci za jabolka in I Jemlje. Da bi le veliko ceno napravili. ŠKOFJA LOKA (Smrtna kosa). Te dni je umrla ugledna gospodinja, odločna narodnja-kihja, posestnica ga. Ana Burdychova. Z njo je legla v grob plemenita slovenska žena in I mati. 40 let mineva, odkar se je preselila iz Metlike, kjer si je bila izbrala v pokojnem g. Ervinu Burdychu svojega zakonskega druga, v Škofjo Loko, ki ji je postala drugi dom-Vsa leta se je mnogo kretala v društvenem življenju, zlasti je bila vneta za napredek bivše Narodne čitalnice. Vsekakor pa je njena prva skrb bila posvečena družini, saj je bilo treba skrbeti za vzgojo in kruh petim sinovom in štirim hčerkam. Danes so že vsi na lepih položajih, le Zdenko je ugrabila smrt v cvetu mladosti, a BoguŠ se je smrtno ponesrečil pod Ljubnikom. Blag ji spomin, njenim svojcem pa naše sožalje. Sven Elvestad: Ikri vnos t sivih rokavic 5 Kriminalni roman. »Ni res,« je rekel. »Nisem morilec. Ne razumem, kako me morejo osumiti takšnega zločina.« Konzul je gledal zdaj enega zdaj drugega. Njegov pogled je naposled obstal na Asbjor-nu Kragu »Ta je uradnik, ki vodi preiskavo,« je pojasnil šef. »Tako, vi ste torej tisti, ki je spletel vso reč proti mojemu nečaku« Detektiv je stopil za korak bliže. »Ne,« je odgovoril, »po nesrečnem naključju se je vaš nečak sam zapletel v mrežo, iz katere se bo, kakor kaže, s težavo izmotal.« Konzul je nenadno postal prijaznejši. »Ali verjamete, da je kriv?« Krag se je smehljal. »Kakor vidite, je aretiran. Naš šef je pravkar rekel, da kaže zelo slabo zanj. Tudi jaz ne najdem drugega izhoda. Morali smo ga zaenkrat aretirati, to se pravi — do nadaljnjega.« »Ne,« je rekel šef, »ne moremo napraviti ničesar drugega.« Poklicali so stražnika in mladi komisionar mu je mirno sledil. Bil je zelo resen. Konzul je sedel na klop in si z rokami zakrit obraz. Bil je mučen prizor. Celo ljudje od policije, ki so navajeni na še hujše prizore, so bili videti globoko ginjeni. Tedaj je rekel Krag: »Nisem hotel govoriti vpričo mladega moža, da ne bi slišal. Nedolžen je.« Šef se je zganil. Resni bančni ravnatelj se ie osupel obrnil proti detektivu in ga je ostro pogledal. . »Ali ie res tako?« je vprašal. »Res. O tem sem trdno prepričan.« 50 letnica ugledne tvrdk* Kranj, septembra. V Kranju je dopolnila pol veka obstoja vzorna tvrdka Franc C r o b a t h, manufak-tura, industrija periia in splošne konfekcije. Ustanovitelj tvrdke g. Franc Crobath se je rodil 1. 1857. v Stražišču pri Kranju kot sin ugledne rodbine, katere predniki so imeli važno vlogo že leta 1500. Oče je bil veleposestnik, sina pa je posvetil trgovskemu poklicu. Izučil se je v Kranju, kot pomočnik pa je služboval tudi v Mariboru in Ljubljani. Leta 1885. je kupil na Glavnem trgu v Kranju hišo in v njej 1. avgusta istega leta otvo-ril lastno trgovino. Podjetnik g. Crobath si je s svojimi sposobnostmi in osebnimi vrlinami kmalu pridobil velik sloves in dolge vrste stalnih odjemalcev in prijateljev. Leta 1888. se je poročit s hčerko ugledne Pollakove rodbine in zakon je bil blagoslovljen s štirimi sinovi in osmimi hčerami. Otroci so bili deležni najboljše vzgo<» in vsa družina je bila Vzor marljivosti. Vojna je tvrdki in Crobathovi družini nakopala mnogo gorja. Trije sinovi so bili od začetka na fronti kot reervni oficirji. Eden je padel, drugi pa je umrl ob koncu vojne še v vojaški službi. Udarci usode pa niso mogli tvrdki zastaviti poti k napredovanju. Prav vojna vihra s škodljivimi pojavi je vodstvu tvrdke pokazala, da je treba za vsako ceno obdržati stara načela solidnosti, pri tem pa tudi izvesti temeljite priprave za zahteve nove dobe. V najpopolnejši meri je doumel zahteve nove dobe sin Fred, ki se je napotil v tujino študirat narodno-gospodarske in trgovske vede. Z doktorsko diplomo se je »Resnično ne razumem, kaj mislite,« je dejal šef. »Saj nam ne more pojasniti, kje je bil dvanajstega, to se pravi tisti dan, ko je Jaerven izginil.« »Ta dan nima za nas več pomena.« »N6, zdaj vam pa ne morem več slediti,« je rekel šef nekoliko ozlovoljen. Krag pa je nadaljeval: »Pravkar ste rekli, da vodim jaz preiskavo. Torej morate priznati, da zaradi tega nekatere podrobnosti bolje poznam kakor vi.« »Ali pa je vse to res, kar govorite?« »Imam zbrana dejstva, ki določno kažejo na to, da gospod Bruun ni morilec. Ali ste že kdaj slišali, da bi se morilec fako slabo zagovarjal, kakor se je ta mladi mož? Če bi ne imel prav nobenih drugih dokazov za to, bi že iz njegovega obnašanja spoznal, da je nedolžen.« Šef je začel očitno postajati nekoliko negotov »A kdo je potem morilec?« »Tega še ne vem. Na sledi sem mu že. Prosim, da mi dovolite še uro časa, potem vam bom pa lahko povedal, kdaj se je zločin izvršil.« S temi besedami je Krag zapustil pisarno. »Kaj menite o vsem tem?« je vprašal bančni ravnatelj. Šef je odgovoril. »Asbjorn Krag nas zmerom na ta način preseneti.« Konzul je vprašal: »Ali torej še lahko upam?« »Po mojem mišljenju kaže zelo slabo, toda če moj najboljši detektiv nekaj trdi, potem zanesljivo še lahko upate.« Konzul je nadaljeval: »Vsekakor moram biti hvaležen naključju, da vodi preiskavo takšen mož. Saj imam tudi jaz občutek, da se je zgodila usodna pomota.« Nekaj časa pozneje sta se oba gospoda ločila. Dogovorila sta se, da mora ves dogodek ostati do nadaljnjega prikrit javnosti. I. 1924. vrnil domov ter posvetil svoje povečane sposobnosti domači tvrdki. V povojni dobi se je Crobathova tvrdka (pri Franceljnu) zmerom bolj razvijala v trgovino na debelo in je leta 1933. ustanovila industrijo perila in splošne konfekcije. Velemestno je uredila svoje lokale, pri vsej ve-likopoteznosti pa se čvrsto drži načela zlate solidne sredine, odklanjajoč vsako tveganost špekulacij, ki niso v soglasju s slovesom starega trdnega podjetja. Ob proslavi 50-Ietnice se je tvrdka spomnila s prispevki raznih dobrodelnih, narodnih in prosvetnih društev Kranja, širše oko-Ice in tudi Ljubljane. Na ta način je najlepše proslavila svoj jubilej in potrdila svoj sloves. Domače novosti * Novi poštni ravnatelj v Ljubljani. Z ukazom kraljevskega namestništva je na predlog prometnega ministra imenovan za poštnega ravnatelja v Ljubljani višji svetnik dr. Anton Vagaja. * Izseljeniški komisar v Diisseldorfu Maks Goričar je razrešen državne službe. * Narodni tabor na Poljani pri Prevaljah v nedeljo je obiskala ogromna množica narodnega občinstva. Tabor je posetil tudi ban g. dr. Puc. Po končanih govorih je bil odkrit knežji kamen v spomin na velikega kralja Aleksandra Uedinitelja. Kamen je natančen posnetek knežjega kamna pri Gospe sveti * Nove znamke s sliko NJ. Vel. kraiia Petra II. Ministrstvo za promet je pripravilo izdajo novih poštnih znamk s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. v vrednostih po 0.25, 0,50, 0.75, 1, 1.50, 1.75, 3, 3.50, 4, 10, 15, 20 in 30 Konzul naj v svoji pisarni počaka na poročilo o izidu preiskave Asbjorna Kraga. * Ob določenem času se je detektiv vrnil. »Zelo sem radoveden,« je rekel šef. »Če smo ga res po krivici zaprli, bo tale reč hudo neprijetna. Pravkar sem bil pri aretirancu. Čisto je obupan in zlomljen.« Krag je sedel. Po kratkem premoru je zdajci dejal: »Prav čudna zgodba je to. Še zmerom sem šele pri začetku. Sumim sicer nekoga, toda v skrivnost zločina samega še nisem mogel predreti. Ali se spominjate moža, ki smo ga iskali z oglasom?« »Da.« »Kakor veste, je pripovedoval, da je bil dvanajstega pri Jaervenu, ki ga je hotel prositi za posojilo, a ga Jaerven ni hotel sprejeti.« »Da, spominjam se. In tisti mož je naposled pogledal skozi luknjico v ključavnici in videl Jaervena obrnjenega s hrbtom proti vratom...« »Tako je. In potem?« »Ko je Jaerven zaslutil, da je nekdo pogledal v sobo, je šel k vratom in pritisnil roko na luknjico v ključavnici.« »Da, ali se vam ni vse to zdelo prav čudno?« »Vsekakor čudno je bilo, da je šel proti vratom zadensko-« Detektiv je prikimal in se nasmehnil. »Zelo čudno je,« je rekel, »da ni tistega dne hotel pustiti nikogar k sebi. Prav nikogar, niti svoje gospodinje. Prav posebno sumljivo pa je, da je luknjico v ključavnici zakril.« »Da. Zakaj ni šel naravnost proti vratom?« »Iz preprostega vzroka seveda, ker ni maral, da bi moški pred vrati videl njegov obraz.« Šef je vstal in začel hoditi po sobi gor in dol. Din. Znamke po 0.50, 0.75, 1.50, 1.75 in 3.50 bodo dane v promet 6- septembra, znamke ostalih vrednosti pa postopno. Znamke dosedanjih izdaj s sliko blagopokojnega kralja s črnim okvirom in brez okvira ostanejo še za-naprej v veljavi. * Otvoritev banovinske ceste Sv. Benedikt—Gornja Radgona. V nedeljo 1. septembra je bila pri Sv. Benediktu slovesna otvoritev z blagoslovitvijo nove banovinske ceste Sv. Benedikt—Lomanoše—Gouija Radgona, ki skrajšuje progo Maribor—Gornja Radgona za celih 10 km. Novo cesto je otvo-ril podban g. dr. Pirkmajer, blagoslovil pa jo je Škof g. dr. Tomažič. * Polovični vozni popust na železnicah je dovoljen vsem posetnikom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 5. do 16. septembra. Za polovično voznino zahtevajte na postajni blagajni tudi železniško izkaznico, ki stane 5 Din. * Polstoletnico bo praznovala Družba sv. Cirila In Metoda dne 15. septembra v Ljubljani. Proslavimo ta zgodovinski dogodek v slogi in ljubezni do obrambe naroda pred grabežljivimi tujci! * Počitniški dom delavske mladine na Kumu. V nedeljo 1. t. m. so otvorili na Kumu Počitniški dom za delavsko-rudarsko mladino in delavce. V domu bodo 50 postelj, 100 ležišč, obednica, kopalnica in velika veranda za solnčenje. Za graditev tega gostišča so največ prispevali blagopokojni kralj Aleksander I., osrednji higienski zavod v Beogradu, Društvo za čuvanje narodnega zdravja, glavni ravnatelj Trboveljske premogoknpne družbe g. Rihard Skubec, g. dr. Štefan Ivanič in g dr. Bogdan Pire iz Beograda, tkaninske tvornice v Varaždinu, v Dugiresi, v Kranju »Še zmerom ne razumem prav, kaj hočete reči.« Krag se je izognil odgovoru na to vprašanje. »Enajstega,« je nadaljeval, »je bil Jaerven naprošen, naj pride v .Peklo' s tisto ,malo modro rečjo' In šel je.« Nastal je premor. Potem je Krag nadaljeval in je v svojem govoru naglasil vsako besedo. »Zvečer enajstega i" laer-ven umorjen.« Šef se je zganil. »Toda Jaerven se je vendar ob štiriindvajseti uri vrnil s svojega sestanka v ,Peklu' domov.« je pripomnil. »Ponoči je bil doma in prav tako ves naslednji dan, ko je zvečer spet zapustil stanovanje. Saj ga je gospodinja videla in slišala.« »Kljub temu vztrajam na trditvi, da je bil Jaerven enajstega umorjen « »Kdo pa je bil potem ponoči in naslednjega dne. dvanajstega, v Jaervenovem stanovanju?« Detektiv se je nasmehnil. »Mislim, da mi je to čisto jasno,« je rekel. »V njegovem stanovanju ni bil nihče drugi kakor morilec.« Corpus delieti. Čim bolj je šef razmišljal o zadevi in o vseh ■ njenih podrobnostih, tem bolj se mu je dozdevalo verjetno, da aretirani komisionar ne more biti morilec Šel je k Bruunu v celico in mu izjavil, da so nastopile nove okolnosti. ki bcln najbrže dokazale njegovo nedolžnost. V prisotnosti Asbiorna Kraga je podal mla-d1 mož natančno poročilo o tem, kje in kako je preživel enajstega. B'le so to reči, ki jih vpričo svojega strica ni hotel in ne mogel povedati. Ko ie bil končal, je rekel Krag: - »To je natančno tako.« in Krapini in steklarna v Hrastniku. Mnogo so žrtvovali tudi župljani iz župnije Dobov-ca, Svibna in Sv. Jurija pod Kumom in drugi. Hvala jim! * Opozorilo državnim upokojencem. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani nam je poslalo: Prijave za prejemanje draginjskih doklad se morajo predložiti finančni direkciji v prvi polovici meseca oktobra. Opozarjamo vse državne upokojence, naj ne predlagajo prijav pred 1. oktobrom. Pred tem rokom predložene prijave namreč niso veljavne. Člani podpisanega društva bodo dobili prijave s potrebnimi navodili pravočasno brezplačno dostavljene. * Šolska mladina bo imela za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 5. do 16. septembra znižano vstopnino po 3 Din za osebo, ako bo obisk skupen pod vodstvom učitelj-stva. Dan obiska poljuben, vendar nedeljskih in prazničnih popoldnevov ne priporočamo zaradi velikega navala obiskovalcev. Posebno opozarjamo šolska vodstva na veliko pomorsko razstavo »Naš Jadran«, kakršne v Jugoslaviji še nismo imeli in ki bo pokazala vse. kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življem. Poleg tega bodo zanimive in poučne razstave arhitekture, espe-rantskega gibanja in malih domačih živali (perutnina, kunci, koze, ovce). * Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2./I1. (trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. Istotam se vrše razni večerni jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. Priporočamo! »Kako pa to veste?« ga je vprašal šef. »O vsem tem sem se že informiral. Spočetka sem se tudi jaz zelo nagibal k mišljen-nju, da je gospod Bruun krivec. Prav kmalu pa sem spoznal, da moj sum ni bil osnovan.« Pohiteli so. da so komisionarje izpustili iz ječe. Konzula so o tem takoj obvestili. Ko je bilo to opravljeno, je dejal šef: »No, zdaj smo pa spet tam, kjer smo bili v začetku preiskave.« »Nič hudega.« »Kako boste razkrinkali zločinca?« »Imam že načrt.« »In ta bi bil?« »Najprej se mora dokazati, da se je izvršil umor enajstega in ne dvanajstega. Saj razumete, da bi se nobeno sodišče pri nas ne upalo izreči sodbe na podlagi indicij, ki jih imamo.« »Prav imate.« »Predvsem ne sme noben človek izvedeti, da smo na pravi sledi. Morilec je svoje dejanje izvršil tako premeteno in spretno, da spričo te zavesti niti ne misli na to, da bi se mogel zločin odkriti. Pustimo ga v tej zavesti.« »Ali sploh veste, kdo je morilec?« »Ne. toda sumim.« »Kakor se mi zdi, ne marate povedati vsega, kar veste « »To je moj način postopanja.« »In kaj nameravate zdaj storiti?« Šef je opazil, da se je detektiv pripravljal na odhod. »Iskat poidem!« je odgovoril Krag. »Iskat? Koga in kaj?« »Rdečkasto lasuljo « »Rdečkasto lasuljo?«. »Da. Morilec je imel vendar rdečkasto pla-ve lase. To se pravi, takšno lasuljo.« »A tako, razumem.« Krag se je napotil v smeri proti železniški postaji. Tam je najel voz in se odpeljal v mesto. . Pred prvo brivnico je obstal in vstopil. * Stavka v tvornici na Količevem. V Bo- načevi tvornici na Količevem je stavka že od 17. avgusta. Navzlic veliki popustljivosti g. Frana Bonača se ni posrečilo izravnati spora in vse kaže, da ga bo težavno poravnati, ker delavstvo ne popusti od svoje zahteve, da se mora umakniti iz tvornice dosedanji ravnatelj Wultsch, ki je pa baje že sam izjavil, da bo tvornico zapustil. Na drugi strani pa delavstvo noče pristati na zahtevo, da nosi primerne posledice tisti, ki je največ kriv, da je prišlo do stavke. Podjetje je vsem delavcem odpovedalo, toda delavci nočejo sprejeti svojih knjižic. * Nabavite si velesejmske legitimacije. Legitimacija za obisk letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani in jadranske razstave bo upravičevala imetnika, da bo dvanajstkrat posetil prireditev preko dneva in dvanajstkrat vinski in jestvinski oddelek po 18. zvečer. Imetnik take legitimacije, ki je seveda neprenosna in velja samo za eno osebo, more poljubno izkoristiti svojo legitimacijo. Lahko pride na velesejem čez dan ali zvečer po enkrat dnevno v teku 12 dni ali pa večkrat dnevno, skupaj tolikokrat, da je 12 dnevnih in 12 večernih obiskov izčrpa-nih. Če bi nekdo obiskal velesejem 12krat čez dan in 12krat zvečer, skupaj torej 24 obiskov, in bi vstopnino sproti plačeval, bi ga to veljalo 159 Din. Legitimacija za vse te obiske pa velja samo 25 Din. * Novo šolsko leto na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se začne v začetku novembra in bo trajalo dve zimi po pet mesecev. Vsi učenci bodo stanovali v zavodu, kjer bodo imeli vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šo- Lastnik brivnice ga ni poznal. Detektiv si je dal prinesti nekaj lasulj, da bi si izbral eno izmed njih za maškerado, kakor je rekel. A vse. ki so mu jih pokazali, niso bile po njegovem okusu. Razlagal je na dolgo in široko, kaj bi rad. »Imam dobrega prijatelja.« je rekel Krag, »ki mi je pred kratkim pripovedoval, da je pri vas kupil posebno rdečkasto plavo lasuljo Prav takšno bi tudi jaz rad. Ali se ne spominjate več tistega moža?« Lastnik brivnice je napenjal spomin, vendar se ni mogel spomniti. 2e dolgo je od časa, ko je nekdo kupoval pri njem takšno lasuljo. Krag je še brskal med lasuljami, a ker ni našel primerne, se je oprostil zaradi nadlež-nosti in šel Odpeljal se je naravnost v trgovino izdelovalca lasulj. Tudi tu ni našel iskanega. V tej trgovini se že celo leto ni prodala podobna lasulja. Asbjorn Krag pa ni obupal. Vozil se je od brivca do brivca po vsem mestu. Na ta način je minilo več ur in začelo se je mračiti. Krag se je že bal. da bo moral svoje iskanje zaradi noči prekiniti. Zdajci pa mu je šinila v glavo nova misel. Naročil je vozniku, naj ga v najhitrejšem diru popelje v vzhodni del mesta. Z izredno hitrostjo je tekel konj v smeri proti škofovskemu sedežu. Tam je voz obstal. Krag je stopil iz kočije in plačal voznika. Potem je šel ob hišah in pred majhno dvo-družinsko hišo obstal. V pritličju je bila trgovina s cigarami in poleg nje brivnica. V to je Krag stopil. Zatohel zrak, dišeč po slabih cigarah. mu je puhnil v nos. Na stropu je visela smrdeča petrolejka. Poleg prodajne mize je stal star črviv stol. Detektiv je bil moral nekaj časa čakati, da so se odprla vrata in je prišel iz stranske sobe starejši mož z umazano čepico na glavi, ki je morala biti nekdaj bele barve. Dolgi, cunjasti lasje so mu viseli čez ušesa in njegova obleka ni imela niti sledu o snažnosti. Bil je očitno lanju na kmetijah. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. oktobra. Prošnji je priložiti: krstni list, domov-nico, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in ladnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu preišče njih zdravstveno stanje zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčna ali občinska potrdila o velikosti posestev in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. V prošnji za sprejem je navesti, ali je sreski kmetijski odbor že naprošen za podporo, odnosno je priložiti odborovo izkazilo o višini podpore. * Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2./IL, bo od 1. do 10. zelo kratkoviden, zakaj imel je naočnike z velikima okroglima stekloma. Krag je sedel na stol. »No,« je začel miroljubno, »kako je z vašo trgovino?« Mož, ki detektiva očitno ni poznal, je odgovoril: »Hvala, slabo se zasluži. Moja brivnica je dobila hudega konkurenta v elegantnem salonu na oglu tamkaj. In cigare so ljudem predrage. Da, da, slabi časi so!« »A vaša priznana spretnost maskiranja? Saj to še zmerom znate, stari Johansen?« Starec se je zganil. »0 ne,« je rekel, »to sem pa čisto opustil. Se ne izplača več.« »Vaše lasulje še zmerom slovijo za izvrstne. Kaj ne?« »Tega ne bi mogel trditi,« je odgovoril brivec. izmikaje se. Zdajci je vprašal Krag: »Ali ni hil te dni pri vas neki mož, ki je kupil rdečkasto plavo lasuljo?« »Ne.« je odgovoril starec po kratkem razmišljanju. Tedaj se je sklonil detektiv k njemu in mu rekel: »Vi pa imate kaj slab spomin, Johansen.« Brivec je pogledal Kraga čez naočnike z velikimi očmi. »Moj Bog, vi ste,« je rekel. »Skoro sern se vas ustrašil.« »Torej ste me naposled le spoznali... Saj se še spominjate časa, ko sem vam tako imenitno pomagal z ameriškimi bankovci? Kako bi se vam godilo, Johansen, če bi takrat ne bilo Asbjorna Kraga?« »Pst...« »No torej: kdaj ste prodali tisto lasuljo?« »Nimam navade Izdajati svojih strank.« »A jaz hočem to vedeti!« Detektiv se je dvignil in starec za prodajno mizo je prebledel in se vznemiril. , »Pred kakšnimi tremi tedni.« septembra 1935. V DTŠ se lahko vpiše vsakdo. Pri dopisni trgovski šoli se naučite doma z dopisovanjem modernih jezikov, kakor nemščine, francoščine, italijanščine in drugih, dalje vseh trgovskih predmetov, kakor knjigovodstva, dopisovanja, stenografije, računstva itd., vseh zadružnih predmetov, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji dvoletni trgovski šoli pripravlja hkratu svoje učence za privatni izpit na državni trgovski šoli. * Medved na Krvavcu. Posestnik Franc Cevka iz Praprotnega-Zakala v občini Kamniški Bistrici je naznanil oblastvu v Kamniku, da mu je ponoči medved raztrgal tri ovce. Posestnik Cevka ima na planini Košutni pod Krvavcem več glav goveje živine in 25 ovc. Nedavno zjutraj je našel na Košutni raztrgano veliko ovco, poleg nje pa sveže medvedove sledove. V mehko zemljo vtisnjene šape jasno kažejo, da je to bil medved. Njegovim stopinjam so sledili še daleč naprej po planini, prav tako pa tudi sledovom dveh ovc, ki jih je medved podil pred seboj in v skritem kraju raztrgal. Goveja živina je bila zaradi obiska kosmatinca tako vznemirjena, da jo je posestnik moral odgnati s planine. Prav tako pa tudi drobnico. Planina Košutna spada v lovski revir kamniške korporacije in prizadeti posestnik zahteva od zakupnika odškodnino. * Na Menmi so divji prešiči, ki pustošijo polja tuhinjskim posestnikom. Zasledili so trojico merjascev, ki so rili po planinskih pašnikih pod Vivodnikom. Lovci so bili nevarnim škodljivcem že večkrat na sledi, vendar pa jih niso mogli dobiti pred puško. Tudi lani niso ustrelili na Menini nobenega divjega prešiča, čeprav je bilo več velikih lovov. Krag je le z muko obvladoval svojo radovednost in je izpraševal dalje: »Kako se piše mladi moški, ki je kupil lasuljo?« »Ni bil mlad.« »Bil je torej starejši mož?« »Ne, bila je dama.« »Dama?« Krag se je dozdevno začudil in je za trenutek pomislil: »Ali jo poznate?« č »Ne, še nikdar prej je nisem videl-« »Poslušajte dobro! Ena sama moja besedica zadostuje, da pridete še danes v ječo, Johansen.« »Prisežem, da je nisem poznal. Bila je videti ugledna dama.« »Mlada?« »Ne, ne več tako mlada.« »Kakšna je bila na zunaj?« »Kakršne so dame s tridesetimi leti. Bila je vitka, visoka in temna z lepimi velikimi očmi. Okrog vratu je imela belo kožuhovino in sive rokavice na rokah. Kupila je lasuljo in plačala dvajset kron.« »Ali vam ni dala svojega naslova?« »Ne.« »Dobro, jutri pridem spet k vam, da se natančneje porazgovorim z vami. Ne smete pa nikomur niti omeniti, da sem bil pri vas.« »Molčal bom ko grob.« »Na svidenje.« Detektiv je šel. Pri naslednji vozniški postaji je najel voz in se odpeljal v smeri proti policiji, kamor je četrt ure pozneje dospel. Medtem se je že čisto zmračilo. Ko je stopil z voza. ga je na stopnicah že pričakoval j šef. Stal je na vrhni stopnici, oblečen v deževni plašč, zakaj izpod neba je lilo kakor iz škafa in ceste so plavale v blatu. Šef je bil zelo resen. »Dobro, da ste prišli.« je rekel. »Ali je kaj novega?« »Da. Jaervenovo truplo so našli!« * Sedem kilogramov težek zob predpotop-nega mamuta je v vukovarski okolici potegnil iz vode ribič Franjo Nikl iz Dalja. V tistih krajih so našli že mnogo ostankov predpotop-nih živali. * Smrten padec. Državno tožilstvo je prejelo poročilo o nesreči v Bresternici, ki je zahtevala življenje posestnice Frančiške Stupanove. K Stupanovi je prišla pred tremi tedni njena hčerka, ki je poročena v Zagrebu. s svojim otrokom na oddih. Pred dnevi je hčerkin otrok zbolel in so poslali nekega moškega s kolesom v Maribor po zdravnika. Vsi domači so bili zbrani okrog otrokove postelje, okoli polnoči pa je Stupanova šla iz sobe na podstrešje, kjer je bil škaf, poln vode. Najbrže je hotela Stupanova vodo zliti skozi okno, v temi pa ni videla odprtine in je padla skozi njo globoko v pritličje, kjer so jo našli mrtvo. * Smrtno se je ponesrečil v velenjskem premogovniku rudar Martin Pestotnik. Štel je šele 45 let. Zapustil je ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil marljiv delavec. * Naplavljeno truplo neznane ženske. V Slovenji vasi je Drava naplavila truplo neznane ženske, stare okoli 60 let, pristriženih, delno že sivih las, oblečene v srajco in sivo obleko in sive nogavice. Menda je doma iz okolice Maribora. Pokopali so jo na pokopališču pri Sv. Janžu na Dravskem polju. * Požari v mariborski okolici. V neposredni mariborski okolici so zadnje čase požari na dnevnem redu. V eni izmed zadnjih noči je začelo goreti gospodarsko poslopje g. župnika v Hočah. Že večkrat je g. župnik prejel grozilna pisma in v usodni noči mu je zlobni požigalec res zažgal. Na pomoč so prihiteli »Kje?« je vprašal detektiv. »V neki opekarni. Peljiva se tjakaj.« Krag in šef sta sedla v čakajoči voz. Na poti proti opekarni nista mnogo govorila. Krag je vprašal: »Trupla se pač ni še nihče dotaknil?« »Ne.« je odgovoril šef. »Vsa opekarna je zaprta.« Opekarna je stala daleč zunaj mesta in potrebovala sta precej časa, da sta se prire-ljala do nje. Službujoči stražnik ju je povedel v prostor za sušenje opeke. V enem izmed kotov poleg kupa opeke je ležal sveženj brez oblike. Bilo je truplo oderuha Jaervena. Detektiv je nekaj trenutkov gledal okrog sebe. »Tukaj ni bil umorjen.« je rekel z odločnim glasom. Stopil je k mrliču. Tudi šef je prišel bliže. »Na pravi sledi smo,« je menil Krag. »Kakor vidite, manjkajo umorjencu značilni kosi njegove obleke, njegova debela rjava suknja in njegov veliki klobuk.« Detektiv je odstranil prt, ki je bil razprostrt čez mrličev obraz. Nehote je odskočil. Glava umorjenca je bila čisto zmečkana. Udarit« je moral nekdo po njej s trdim, tež- * kim predmetom. »Kaj pa drži z levico?« je vprašal šef. »Takoj bova videla.« je odvrnil Krag, in iz mrličevih krčevito stisnjenih prstov s silo iztrgal neki predmet Bila je siva ženska rokavica. Krag je poprosil za nekaj svetilk. Dva stražnika sta mu prinesla tri, s katerimi je mogel osvetliti vso sušilnico. (Dalje sledi domači gasilci in gasilci iz Bokove, Razva-nja, Radvanja. Maribora, Studencev in Pod-brežja. Rešili so vso živino, orodje in pridelke. * Huda nesreča. V Dolopovi opekarni, pol ure od Prečnega, se je pripetila huda nesreča, katere žrtev so postali trije mladi delavci. Med kopanjem gline se je namreč zaradi dežja razmočena glina usula in pod-sula delavce. Na krike ponesrečencev so prihiteli tovariši in odkopali tri hudo poškodovane delavce. Bili so to 19-letni Rudolf Ja-kelj iz Suhorja pri Prečni, 19-letni Anton Cesar iz Prečne in 37-letni Jože Jarc iz Prečne. Vse tri so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Nesrečo so baje zakrivili delavci sami. ker se niso ravnali po navodilih vodstva. * Dva požara na Dravskem polju. Nedavno zutraj je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Radoška v Zla-toličju. Goreti je začelo v svinjaku in se je ogenj prenesel na lepo urejene kokšnjake. Poleg poslopja so zgoreli 90 kokoši, velika zaloga sena in slame, več vozov in razno poljsko orodje. Zaradi vetra je ogenj prešel še na sosedovo poslopje, last posestnika Antona Goloba, ki je istotako zgorelo do tal z vso zalogo sena in slame in z gospodarskim orodjem. — Še istega dne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Štefana Premzla v Mihovcih pri Cirkovcah. Ogenj je zajel tudi sosedno poslopje posestnika Jožefa Pernata- * Zastrupila se Je. V Krasovčevi gostilni na Vrhniki je bila okrog 2 meseca usiužbena 19-letna Mara Matičičeva. doma iz Slivca pri Rakeku. Te dni pa je mladenka v samomorilnem namenu popila večjo količino lizola. Poklicali so zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico, a je nesreč-nica že med prevozom izdihnila. Kaj je pognalo dekleta v smrt, ne ve nihče, domnevajo pa, da je bila vzrok nesrečna ljubezen. Pokojnica je bilo marljivo dekle. * Požar na meji. Nedavno ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Olge Perkove v Štrihovcu pri Št. Ilju. Živino so še pravočasno rešili. Prvi so prišli na pomoč gasilci iz Pesnice, a priti so morali še mariborski gasilci in gasilci iz Št. Ilja. Ogenj je najbrž podtaknila zlobna roka. — Požar je uničil gospodarsko poslopje tudi posestnikom Janku. Alojziju in Štefanu Putarju. Prvi so prispeli na mesto požara pesniški gasilci, ki so rešili živino. Pozneje so prispeli na pomoč Še mariborski in šentiliski gasilci. * Velik požar v Tržiču. Predzadnjo sredo ponoči se je pojavil za dimnikom hiše Mally-& Demberger na Glavnem trgu v Tržiču, kjer je nekoč bila veletrgovina s čevlji, gost dim, ki je prebivalcem hiše povzročil precej strahu. Gasilci so k sreči hitro udušili ogenj in so nato ostali vso noč na straži. Dopoldne so potem z dimnikarskim mojstrom Bedino preiskali dimnik in dognali, da je vse v najlepšem redu. Naslednjo noč pa je zaklenkal plat zvona. Spet je gorelo v isti hiši. Motorna brizgalna je bila hitro na dvorišču sosedne hiše in je začela omejevati ogenj, ki se je dvigal iz podstrešja. Ko so plameni objeli vse podstrešje, so se že selili tudi iz hiše župana g Globočnika in gospe Pernetove. Pri vseh naporih pa divjanja plamenov ni bilo mogoče hitro omejiti in že je kazalo, da bo ves Tržič postal takšno pogorišče, kakor leta 1811. Veliko žarenje je opozorilo sosedne gasilske čete na nevarnost in prihiteli so gasilci tvrd-ke Glanzmann & Gassner in tvrdke Schalgru-ber, ki so bili najizdatnejša pomoč mestnim gasilcem, nadalje so prihiteli gasilci od Sv. Ane, iz Loma, Bistrice, Kovorja, Križev, Na-klega, Dupelj in Kranja. 20 cevi je bljuvalo vodo v plamene. Množica na trgu si je kar oddahnila, ko je požar na sosednih hišah po- pustil in pojemal tudi tam, kjer je začelo goreti. Po enournem gašenju je Ie še tlelo, a nevarnosti ni bilo več. Požar je bil nastal na južnem delu podstrešja, torej ne pri dimniku, marveč precej daleč vstran. Vsi gledalci so si bili takoj na jasnem, da gre za požig, zlasti še, ker je ogenj namah objel vse podstrešje, Sedanji lastnik hiše je Erik Giesman, ki sicer stalno biva na Dunaju, je pa zadnji čas v Tržiču. Ko so domači gasilci prihiteli k požaru, je hotel on prevzeti vodstvo gašenja, česar mu pa niso pustili. A ko so pogasili ogenj, je lastnik šel lepo mirno domov, se preoblekel in hotel na planine. Orožniki so ga aretirali. * Požar v Nasovčah. Nedavno ponoči je nastal v Nasovčah blizu Komende ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Liparja, po domače Kralja. Domači gasilci in za njimi iz Komende, Most in Lahovč so bili kmalu na kraju požara in ogenj omejili. Ogenj je bil podtaknjen. Orožniki iz Vodic so požigalcu baje na sledu. * S svinčnikom se je ustrelil. V Zagrebu se je ustrelil 25-letni kočijaž Ivan Pudina, doma iz Jelše blizu Karlovca^ Zadnje čase je bil zaljubljen v Faniko Trupejevo iz Slovenije. Trupejeva je zadnji ponedeljek prišla v Zagreb in je takoj posetila Pudino, ki ji je pa očital, da mu dolgo ni pisala in da mu je ne-zvesta.Sprla sta se in se sprta razšla. Pred odhodom ji je izročil pismo, v katerem pravi, da pojde v smrt, ker ga vara. Pozneje so Pudino res našli v zadnjih zdihljajih. Poleg njega sta ležala revolver in svinčnik. V revolverju prj ni bilo nobenega naboja in orožje sploh ni bilo porabno. Vsi so mislili, da gre za umor. Ko so pa pogledali svinčnik, so opazili, da ima na enem koncu napravo za streljanje. Pudina se je ustrelil s tem svinčnikom, ki ga je nosil že dolgo pri sebi. * Velika škoda zaradi strele v Kamniku. Nedavno je prihrumela nad Kamnik silna nevihta. Med prvim dežjem je strela udarila nekajkrat sredi Kamnika in povzročila veliko škodo. Najprej je v mestu treščilo v električno napeljavo. Strela je pokvarila mnogo varovalk in žarnic. Največjo škodo pa je napravila strela kamniški pošti. Treščilo je v telefonski vod nekje v bližini pošte na Grabnu. Poštna uradnica je pravkar odložila slušalo, ko je strahovito počilo v aparatu. Žarnica, ki zaznamuje pod aparaturo kratek stik, se je razletela, s stene pa je odneslo pokrov telefonske aparature in naenkrat je bilo vse okrog v ognju. Poštni uslužbenci, ki so bili v uradu, so ogenj takoj pogasili. Istočasno, ko je strela švignila po telefonskem vodu v aparaturo na pošti, je telefonske abonente po mestu in okolici prestrašil silen pok. Vsi so mislili, da je treščilo tudi pri njih. Strela je namreč preskočila v napeljave vseh 22 kamniških telefonskih abonentov in pri večini povzročila znatno škodo. Na železniški postaji je vrglo aparat s stene. K sreči takrat ni bilo nikogar v bližini. Podobno je bilo v tvornici »Titanu« in še v nekem drugem obratu. V neki pisarni so videli, kako je ob močnem poku skočila strela iz telefona, šinila skozi okno in oplazila mimoidočega potnika. Ker je bila strela že oslabljena, ga je samo streslo. Zanimivo je, da je pri tem neurju strela udarjala zelo nizko sredi mesta, medtem ko v okolici ni nikjer treščilo. * V Abesinijo je hotel. Orožniki iz Hotedr-šice poročajo, da je junija pobegnil iz Ravnika 22-letni posestnikov sin Stanko Petrič in jo ubral čez mejo v Italijo. Doma je rekel, da pojde v Abesinijo. Italijani pa niso bili zanj preveč navdušeni in so ga pognali preko meje v Avstrijo, a avstrijska oblastva so ga napotila v našo državo. Kljub temu se Stanko še ni vrnil domov in zato domnevajo, da si je končal življenje. Petrič je srednje postave, suh, črnega obraza, črnih las in gleda izpod čela. * Huda požarna nesreča. V noči na predzadnji torek je zažareto nebo nad vasjo Jau-hovo v Apački kotlini. Gorela sta hiša in gospodarsko poslopje Antona Ferka. — Razen bližnjih sosedov, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče in začeli reševati, so v razmerno hitrem času prispeli gasilci iz Apač, Zibercev, Zepovcev, Gornje Radgone in Podgorja. Gašenje je bilo zelo težavno in naporno, ker je primanjkovalo vode, vendar je požrtvovalnim gasilcem uspelo omejiti požar. * Krvavi Izgredi v Ljutomeru. »Jutro« poroča: Horvat Pavle, trgovec in trgovski potnik od Male Nedelje, je prijavil, da priredi 1. septembra na Glavnem trgu v Ljutomeru političen shod. Načelnik ljutomerskega sreza je shod prepovedal in pravočasno to razglasil s pomočjo občinskih uprav po vsem srezu s pripombo, da je zbiranje ljudstva ta dan v Ljutomeru prepovedano. Ta sklep nI bilo mogoče sporočiti Horvatu, ker se ob napovedanem času nI zglasil. Kljub pravočasni prepovedi se je zbralo v nedeljo 1. t. m. ob 10. dopoldne na Glavnem trgu v Ljutomer« kakih tisoč ljudi, ki so demonstrirali z zakonsko prepovedanimi vzkliki. Sklicatelj shoda Horvat je bil obveščen, da je shod prepovedan. Obenem je bil pozvan, naj svetuje svojim prijateljem, da se razidejo. Temu se ni hotel pokoriti, marveč je izkušal imeti političen govor. Orožniški starešina, ki je bil ondi z orožniško patruljo zaradi ohranitve reda, je nato pozval demonstrante, na} se razidejo. Ker tega niso hoteli storiti, so pripeljali gasilsko brizgalno, da demonstrant« razženejo z vodo. Tedaj pa sta bila iz množice oddana na orožnike dva revolverska strela. Nato pa so orožniki oddali dva strela v zrak, ker pa to ni zaleglo in ko je začelo iz množice padati nanje kamenje, so orožniki oddali tri strele iz pušk, zaradi česar je ostal na mestu mrtev Mavrič Alojzij iz Vitana v ptujskem srezu. Ranjena pa sta bila Medic Ivan, vinogradnik od Sv. Bolfenka, v ptujskem srezu, in neka druga oseba, ki pa je pobegnila in je še niso mogli dognati. Nato so demonstranti pobegnili. Red in mir sta bila vzpostavljena. Ranjeni Medic Ivan je dobil zdravniško pomoč. Kakor kaže, sta ljudi pozvala na shod in organizirala izgrede na njem sklicatelj shoda Horvat, ki je bil že večkrat kaznovan od policije, in Ferenčič Josip, slušatelj modroslovja od Sv. Bolfenka, ki ja komunistične smeri. Horvat in Ferenčič sta izkoristila splošno zmedo in pobegnila. Za njima je izdana tiralica. V Ljutomer sta bila takoj odposlana višji uradnik banske uprave in višji orožniški oficir zaradi preiskave ia nadaljnjega zakonskega postopka. * Vlomi v samoti. Zupnišče v Čemšeniku nad Zagorjem je imelo ponoči nezaželen obisk. Neznan tat je župniku odnesel denar, obutev in razno drobnjavo. V kraje, ki stoj;, malo stran od velikih dolin in glavnih prc-metnih žil, se zadnji čas prav pogosto zatj-kajo sumljivi ljudje in iščejo na samem p/i-ložnosti za tatvine. * Vlom v skladišče vevške papirnice. Neznani vlomilci so ponoči poizkušali srečo v skladišču vevške papirnice. Skozi okno so se spravili v skladišče, kjer so velike in male bale papirja. Dva vlomilca sta brskala po skladiščnih oddelkih, eden pa je najbrž stal zunaj na straži z vozičkom. Neznanca sta vse bale prerezala in pregledovala, kateri papir bi bil najprimernejši za plen. Ta posel sta vršila gotovo dalje časa, ker je mnogo bal prerezanih. Naposled sta prišla do pravih bal. Iz skladišča sta spravila skozi okno najprej balo brezlesnega, belega papirja, nato pa še štiri bale ovojnega papirja. Drugi dan je prvi zapazil vlom delavec Gale France, ki je o njem obvestil svoje predstojnike in vevške orožnike. Vsi znaki kažejo, da so vlom izvršili kaki domačini. * Drzna tatvina dragocenosti sredi mesta. Neznani lopov je sredi belega dne vdrl v neko stanovanje sredi Ljubljane, medtem ko jt bila vsa družina doma in je bil v hiši prav tlvahen promet Nepovabljeni gost se je pritihotapil v spalnico in odnesel tri zlate prstane, zlato zapestno uro, zlato damsko verižico z obeskom in veliko zapestnico. Kakor sumijo, je tatvino zagrešil neki okrog 40 let stari moški, ki se je že tudi nekaj dni prej potikal po hiši. * Fant ie zabodel dekleta. Ključavničar France Šnuderl se je pripeljal iz Beograda v Maribor. Odšel je na svoj dom na Pobrežju, kjer je stanovala tudi njegova ljubica Nada Jeleiijevičeva, s katero sta živela v skupnem fospodinjstvu. Nade ni bilo doma in v stanovanje ni mogel, ker ni imel ključa. Zato je stopil na dvorišče in čakal skoro do polnoči. Takrat je prišla Nada in odšla sta na vrt, kjer sta sedla na klopico. Nekaj časa sta kramljala, nenadno je pa Nada izjavila, da ga ne mara več. V divji jezi je potegnil fant dolg nož in jo zabodel enkrat v vrat, trikrat pa v prsi. Nada se je zgrudila nezavestna in obležala v mlaki krvi. šnuderl je po zločinu zbežal proti Mariboru in se javil policiji. * Iz zapora le pobegnil. V Sevnici je pred (Inevi orožniška patrulja naletela na neznanca, ki je zatrjeval, da se piše Ivan Golob, rojen v Grmovljah', občina škocijan. Pri njem so našli nahrbtnik, par ženskih 'nogavic, srebrno žepno uro in verižico, žepno svetiljko, trioglato pik) in več drugih predmetov, ki so bili nedvomno ukradeni. Orožniki so ga oddali sreskemu sodišču v Sevnici. Neznanec je le istega dne pobegnil. Begunec je 35 let star, i velike, močne postave, kostanjevih las in sivih oči. Na Sebi je imel sivo obleko, na glavi sivo čepico. * Tolovajski1 napad v karlovškl okolici V hišo občinskega tajnika Kosanovifta v Drež-niku so ponoči vdrli zakrinkani razbojniki in t6-letnega gospodarja ustrelili ter nevarno ranili njegovega sina Josipa, učitelja. Ranjenega učitelja so pripeljali v bolnišnico v Kar-lovcu. * Z nožem v trebuh. V Lčberhofovi gostilni v Jelovcu pri Brestrnici so slavili poroko mladega kmečkega para. Proti večeru so za-ieli plesati, med plesom je pa mlad fant od Sv. Jurija ob Pesnici v ljubosumnosti zgrabil za nož ter razparal mlademu 24-letnemu starešini Ivanu Čepu trebuh. Cepa so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Rokovnjači so izropall trgovino. V noči la predzadnji četrtek so neznani zlikovci vlomili v trgovino trgovca Ivana Šefa v Štri-hovcu pri Št. Ilju in odnesli raznega blaga ta 22.000 dinarjev. Na kraj vloma so prišli šentiljski orožniki, ki so začeli preiskavo. * Kri ie tekla zaradi ljubosumnosti. V To-tovcu blizu Čakovca je prišlo predzadnjo sredo do strašnega krvoprelitja iz ljubosumnosti. 26-letni Mijo Bednjač je imel že dalje iasa ljubavno razmerje z ženo Antona Top-liianca. To je bilo znano vsej vasi in seveda tudi možu, ki je večkrat zag.-ozil ženi in njenemu ljubčku, da ju bo zaklal, če ne prekineta ljubezenskega razmerja. Oba sta imela seveda svoje prijatelje in sovražna tabora sta se predzadnjo sredo spoprijela. Topliča-nec je potegnil iz žepa star revolver, da bi svojega nasprotnika ustrelil, drugi so pa planili nanj, da bi mii orožje iztrgali. Med ruvanjem se je revolver sprožil in ranil gostilni-farjevo hčerko, čemur je sledil splošen pretep. Topličanec je s kolom tako udaril ljub-ika svoje žene, da se je zgrudil. Pošteno jo je skupil tudi njegov brat Dragutin. Mijo Bednjač je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Na bojišču je obležalo poleg tega še deset hudo in mnogo laže ranjenih kmetov. * Razkritje velikih tatvin v Mautnerjevl tvornlcl. Te dni je dobila mariborska tkanin- ska tvornica Mautner nepodpisano pismo, v katerem navaja pisec tri imena v tvornici uslužbenih delavcev, ki da so v teku zadnjih tednov pokradli večjo količino raznega blaga. Vodstvo tvornice je postalo pozorno in je o pismu obvestilo mariborsko policijo. Policija je res izvršila pri navedenih treh delavcih hišno preiskavo in našla mnogo blaga, ki izvira iz tatvin. Vse tri delavce so aretirali. * Cigan Je plačal zapitek s ponarejenim kovancem. Tezenski orožniki so aretirali v Zoharjevi gostilni v Mariboru cigana Josipa Bajsa, ker je plačal zapitek s ponarejenim 50dinarskim kovancem in ni vedel povedati, kje ga je dobiL * Šestnajst kazni, ena smrtna. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je vršila razprava proti 65-letnemu delavcu Francu Šoreju iz Gabrja, ki je izvršil junija letos tatvino v Bratislavcih. Odnesel je posestnici Matildi Kokaljevi precej masti in druge predmete. Pri razpravi je sicer zanikal krivdo, pb pričah pa je bilo dokazano, da je on tatvino izvršil. Zanimivo je, da je bil šorej leta 1910. zaradi umoira obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na 20 let robije. To kazen je presedel v mariborski kaznilnici. Njegov kazenski list izkazuje 16 kazni zaradi raznih tatvin. Šorej je torej večji del svojega življenja presedel v zaporih. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. * Dve mladi pokvarjenkL Že dolgo so v Pekrah šušljali o dveh mladih lahkožiykah. Sprva orožniki, iz Studencev govoricam nišo verjeli, kasneje pa so le postali pozorni in kmalu so odkrili dejstva, ki kažejo silno pokvarjenost dveh še zelo mladih deklet, še ne dvajset let starih, ki sta zlasti ponoči lazili -po tamkajšnjem gozdu. Ljudje so kmalu nato ugotovili, da hodita na skedenj nekega posestnika v okolici. Tam sta ženski kar stalno prebivali in noč za nočjo so ljudje opažali, kako odhajajo in prihajajo moški vseh vrst, od postopačev pa do imenitnih gospodov. Lahkoživki sta si naposled najeli pri nekem posestniku sobo. Naenkrat pa so se pred hišo v Pekrah pojavili orožniki in dekleti zasačili pri nepoštenem poslu: Orožniki so ju aretirali. Dekleti sta se nasproti orožnikom obnašali zelo nesramno in nista kazali prav nikakega kesanja ali sramu. * Roparski napad v mestnem ptujskem parku. Čebelar Radoslav Rangjelovac iz Srbije je prodajal po dravski banovini čebelni vosek. Te dni je prišel tudi v Ptuj. Pozno ponoči se je napotil v družbi z neznanim moškim, s katerim je bil že prej v neki gostilni, v mestni park, kjer sta sedla na klop. Rangjelovac je kmalu zadremal. Ko je to spremljevalec opazil, mu je segel v hlačni žep in pograbil s pestjo drobiž. V trenutku pa se je Rangjelovac zbudil. Hotel je tata prijeti, a ta se mu je zmuznil in zbežal. Rangjelovac je skočil za njim, ga dohitel in zahteval vrnitev ukradenega denarja. Zlikovec pa se je postavil v bran, ugriznil Rangjelovca v palec desnice, nato pa še z nožem sunil v podlehtje leve roke in zbežal. Po naključju je slišal klice napadenca orožniški narednik Furlan, ki je patroliral po parku in napadalca aretiral. Po listinah, ki so jih našli pri njem, je ro-kovnjač brezposelni tvorniški delavec Franc Dremelj iz Zagorja. Dremelja, ki je dejanje priznal, so oddali v zapore okrajnega sodišča * Celjan Je Izvršil v Novem velik vlom. Pred dnevi je neznanec ukradel neki češkoslovaški rodbini v gostišču v vili »Nevenki« v Novem razne dragocenosti v vrednosti 10.000 Din. Na podlagi preiskave je policija aretirala slugo v gostišču Maksa Hrena, ki je po rodu iz Celja. Aretiranec je tatvino takoj priznal, vendar pa ni hotel povedati, kam je plen skril. * »Naš Jadran« v Ljubljani. Kdor želi imeti jasno sliko o lepotah in bogastvu našega Jadrana, naj prihiti od 5. do 16. t. m. v Ljubljano, da vidi veliko pomorsko razstavo. Oblastni odbor Jadranske straže in Ljubljanski velesejem že skoro leto dni delata na urejanju te zelo zanimive razstave. Obsikovalci imajo na železnicah polovično vozno ceno. * Oblastvo Je razpustilo Orjunao z utemeljevanjem, da je organizacija prekoračila svoje delovno območje, ker se je udejstvo-vala izključno po vzorcu razpuščene Orjune. * Pod vlak je šel zaradi bolezni 20-letni krojaški pomočnik Viljem Glaser iz Studencev pri Mariboru. Bil je takoj mrtev. * Svojo mater Je umorila. V Zapotoku pod Kureščkom se je v soboto ponoči zgodil strašen zločin. 19-letna Amalija Vodetova, edina hči 60-letne kočarice, je umorila svojo mater. Amalija, ki je lepo dekle, bi se morala poročiti 8. t. m. s poljskim delavcem 21-Ietnim Francom Debeljakom. Fant pa se ji je menda zaradi siromaščine začel umikati. Dekle je naenkrat začelo misliti, da se ji fant izmika, ker je njena mati še živa. Zato se je odločilo za strašen zločin. Pozno ponoči je s sedmimi udarci po glavi umorilo svojo mater Marijo. Pri neverjetno sirovem pobijanju je starj ženici brizgala kri iz ran poldrug meter visoko po steni. Orožniki z Iga so zločinko aretirali in jo privedli v Ljubljano v sodne zapore. Pri zaslišavanju se je mladenka zapletala v protislovja, ki dado sumiti, da morda z njenim razumom ni vse v redu. ' ' * Velik vlom v Plšecah. Nedavno ponoči so bile Pišece deležne tatinskega obiskia. Neznani tatovi, ki so imeli očitno Cel voz s seboj, so vlomili v hišo uglednega trgovca Josipa Kostevca in mu dobesedno izpraznili vso zalogo tkanin, tako da trpi trgovec blizu 26.000 Din škode. Domači orožniki so uvedli preiskavo, vendar še niso našli sledu. * Sirov napad na zakonski par. U Brušnič pri Novem mestu nam pišejo:1 V naši lepi podgorski kotlini je vladal že dolgo časa mir med domačini in tudi fanti sosednih vasi. V nedeljo 1. t. m. okrog 20. sta se vračala i z Sel pri Ratežu zakonca Anton in Terezija Tramtetova iz Rateža mirno proti domu. Ničesar hudega sluteč sta se pogovarjala o domačih rečeh. Na mostu v Ratežu pa so ju zdajci s koli napadli ponočnjaki iz vasi Po-tovrha, občina Šmihel—Stopiče, in ju obdelali tako, da je mož Anton Tramte nezavesten obležal na cesti in so ga morali bližnl sosedje odnesti na dom. Žena je dobila udarce po glavi in životu, da je vsa črna. Zbili so ji tudi en zob. Anton Tramte, po poklicu poljski delavec, oče treh otročičev, je bil v ponedeljek prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji še v napol nezavestnem stanju. Njegova žena se zdravi doma. * Oplenjena poštna blagajna. V poštni urad na Igu so v nedeljo vlomili neznanci in odnesli iz blagajne 1600 Din. Sledu za njimi ni. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Dušen rž. Riž operi, ocedi in ga posuši. Za vsako osebo navadno računamo tri pesti. V kozi razbeli mast. Na mast stresi suh riž in ga praži, da postane malo rumenkast, nato ga zalij z vodo, osoli in pokritega duši do mehkega. Posebej v kožici pa prepraži na masti, a še bolje na sirovem maslu, eno drobno sesekljano čebulo, 15 do 20 dek sesekljanega suhega kuhanega svinjskega mesa in dva zrezana poparjena in ocejena jurčka. Ko je riž gotov, zmešaj med riž pre-praženo čebulo, meso in jurčke ter naloži v skledo. Po vrhu posuj naribanega sira in daj s solato na mizo. Jajčna jed s teletlno Ostanke telečje pečenke (četrt kile) zreži na tanke rezance in jih prepraži na soku telečje pečenke. Dodaj tudi tri žlice kisle smetane in žlico nariba-nega sira. V loncu pa žvrkljaj šest jajc. žlico moke. dve žlici kisle smetane ali mleka in malo soli. V kozi razbeli mast, zlij na vročo mast žvrkljana jajca in ko se jajca strdijo m spodaj zapečejo kakor palačinka, posuj najprej žlico naribanega sira. po siru pa pre-praženo telečje meso, zvij kakor palačinko, zvrni na topel krožnik in daj s solato za večerjo. ... ... Faširana telečja pečenka. Tri četrtinke kile telečjega mesa zmelji na strojčku. Primešaj dve v mleku namočeni in otisnjeni žemlji, eno jajce, tri deke stopljenega sirovega masla, tri deke zrezane slanine in soli. Vse skupaj dobro zmešaj. Oblikuj iz te zmesi na deski, ki si jo posula z drobtinami, dolg svalk. V kozi razbeli mast, položi meso na vročo mast in peci v pečici kakor navadno pečenko Med pečenjem pridno polivaj in po potrebi večkrat prilij žlico ali dve vode, da se pečenka lepo rjavo zapeče. Ko je pečeno, potisni pečenko na stran koze, v soku pa za-rumeni žlico moke, zalij z malo vode in oki-saj sok z limonovim sokom. Pečenko zreži na kose, zloži na podolgovat krožnik in ob-lij s sokom. Daš s pečenim krompirjem, dušenim rižem ali makaroni in solato na mizo. Praktični nasveti Kadar si umivaš lase, jih dobro obriši z brisalkami, da se hitro posuše. Mokre lase česati ni dobro; posebno ne takih las, ki se sami kodrajo. Če imaš pa trajne kodre, jih mokrih sploh ne smeš česati, ker gredo kodri potem narazen. Kako čistimo madeže. Kadar čistimo madeže na obleki, položimo zmerom večkrat zloženo krpo pod madež, da nam madež, ko ga čistimo, vsrka in ne pride tekočina, s katero čistimo, na čisto blago. Ce je na obleki masten madež in ga ne moremo odpraviti ne z bencinom, terpentinom ali salmijakom, tedaj položimo tisti del obleke na prazen lonec in vlivamo previdno vrelo vodo na madež in ga na ta način izperemo. Po potrebi še malo madež namilimo in dobro izperemo. Potem položimo na mokri del obleke suhe, čiste krpe. da vsesajo mokroto, in nato še vlažno obleko zlikamo Ce je pa obleka le preveč iimazana, jo je najbolje oprati v topli milnici, nato v čisti vodi dobro izprati in neovito obesiti, da voda odteče. Nato zavijemo obleko v suhe krpe in še vlažno zlikamo. Oprano obleko likamo zmerom na krivi strani, ker se sicer blago sveti. Če pa hočemo pri moških hlačah zalikati gube, jih, ko so že na krivi strani lepo zlikane, zlikamo še na pravi strani, in sicer z mokro krpo. Kako peremo svilene nogavice. Pripravimo si mlačno vodo. v kateri razstopimo milo (svilene nogavice se ne smejo namiliti) in malo soli ter jih v tej tekočini mencamo, nato v mlačni vodi izperemo Zadnji vodi dodamo malo kisa in jih samo malo otisnemo in v senci posušimo. Ce nove nogavice, preden jih oblečemo, preperemo v mlačni vodi in posušimo, so mnogo trpežnejše, kakor pa. če kar nove oblečemo. PREKMURSKI GLASNIK Razstavo rodovniške živine v Murski Soboti priredi Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za svetlolisasto (simentalsko) goved v Murski Soboti 8. septembra. Razstavljenih bo nad 200 glav najboljše rodovniške živine. Ob priliki te razstave bo tudi tekma vprežnih krav in bikov, da se bo lahko ocenila naša živina tudi glede na delovno sposobnost. NAŠI NA TUJEM Smrtna nesreča slovenskega rudarja v Franciji. V rudniku Rochebelle Fontanesu se je smrtno ponesrečil 361etni rudar Ciril Ja-nežič, doma iz okolice Tržišča na Dolenjskem. Zasul ga je velik plaz, ker se je v rovu porušilo tramovje. Tovariši so z največjo požrtvovalnostjo kopali dve uri, preden so prišli do njega. Nesrečni rudar je bil seveda že mrtev. Pokojni Ciril Janežič ie bil marljiv delavec, dober tovariš in skrben oče. Zapustil je ženo in dva otročička. Nesrečno žrtev dela bodo tovariši ohranili v častnem spominu. "bankaba¥učh" 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlj* denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št. 1117-94. Parts; Holandij®. štev. 1458-66, Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Ustnica uredništva Dortmund—Eving. Če se bo dala slika napraviti, jo že bomo. Dopisnikom. V zadnjem času so morale nekatere reči izostati, a še pridejo na vrsto. ZANIMIVOSTI X Sloviti filmski igralec Beery na Madžarskem. Ameriški filmski igralec VVallace Beery je prisppl te dni na Madžarsko. Dva dni se je mudil v Budimpešti in hotel je biti povsod, kjer se dobro je in pije ob ciganski godbi. Predzadnjo nedeljo se je peljal na kmete, kjer je prisostvoval kmečki svatbi. Kmetje so ga navdušeno pozdravljali. Na Madžarskem je jedel Beery samo kokošje meso na papriki. Zanimal se ni za nič, kar mu je znano že iz Amerike, pač se je zelo čudil množici beračev. Vsako jed je solil, preden jo je pokusil, celo melone. Neki novinar ga je vprašal, ali pozna Greto Garbo, in se je zelo čudil, ko mu je Beery odgovoril, da še ni imel priložnosti osebno seznaniti se z njo, čeprav sta že nastopala v istem filmu. Na novinarjevo začudenje je Beery odgovoril. da ima Hollywood nad 200.000 prebivalcev in da ne more vseh osebno poznati. Na vprašanje, ali rad zahaja v kino, je odgovoril, da v kino sploh ne hodi, a če hoče videti filme, jih lahko vidi doma, kjer ima lasten kino. Če nima dela. se po cele dneve ne gane z doma. Predzadnji ponedeljek je odletel Beery z letalom v Švico. Carinski stražniki njegove prtljage niso pregledali, kakor je njihova navada, pač pa so ga prosili, da se jim je za spomin podpisal na svoje posetnice. X Zavezniki Abesinije so močvirja, bolezni in slaba voda/ Po nekih angleških vesteh računa Italija s tem, da ji bo treba za popolno zasedbo Abesinije štirih let. Angleški strokovnjaki tudi tako mislijo, pri čemer so seveda še zmerom možna kakšna presenečenja. Tako dolgo vojno bo morala Italija navzlic slabi opremi abesinske vojske voditi zato, ker imajo Abesinci presilnega zaveznika v zemljepisnih in podnebnih razmerah. Na Angleškem'so prepričani, da se bo začela vojna, če je v zadnjem trenutku ne prepreči višja sila, sredi oktobra, to je dva do tri tedne po koncu običajne deževne dobe. Skoro gotovo je, da bodo Italijani navalili istočasno iz Somalije in Eritreje, pri čemer jim pojde v prvem času za to, da zasedejo Aduo. Toda na poti proti Adui jih čaka zelo huda ovira, namreč skoro tisoč metrov globoka soteska, ki jo bo treba najprej premostiti z mostovi in cestami. To pa se bo godilo pred očmi abe-sinskih sprednjih straž. S pohodom iz Somalije bodo še večje težave. Podnebje je tam neprimerno slabše kakor na severu. Reke ustvarjajo tam ogromna, z mrzlico okužena močvirja; pitne vode skoro ni in velika ozemlja so sama džungla in s trnjem porasla goščava, skozi katero niti z vsem opremljene čete ne bodo z lahkoto prodirale. Redki vodnjaki, ki so v tej pokrajini, so nevarni, ker imajo okuženo in slabo vodo, ki povzroča hudo drisko, po drugi strani pa so še kaj radi onesnaženi od velblodov in ovc. Angleži menijo, da bodo Italijani zato poizkusili zgraditi železniško progo do Šale. To bi zahtevalo dvoletnega dela, zato pa bi bila potem zmaga zanesljivejša. Največ nevarnosti preti v nezdravih nižinah, kjer razsajata legar in malarija in kjer je mnogo sifilisa in gobavosti. Te bolezni so najmočnejše zaveznice Abesincev in jih bo prav tako treba premagati. X Sestrična abesinskega cesarja. Harlem, zamorski okraj New Yorka, z velikim zanimanjem zasleduje italijansko-abesinski spor in prebivalci tega okraja hočejo baje celo zbrati posebno črno četo v pomoč Abesin-cem. Čeprav je vsako nabiranje dobrovolj-cev za tujo državo v Ameriki z ustavo prepovedano, so zamorci nabrali med seboj več tisoč dolarjev za Abesinijo. Najbolj se pa ameriška javnost zanima za cesarjevo se-strično, ki se je naselila oni dan v enem najimenitnejših hotelov New Yorka. Abesinsko princeso sta spremljali dve dvorni dami in njen dvorni maršal, ki se je izdajal za maroškega konzula. Cesarjeva sestrična, princesa Hasari Hesla Tamajana, je počastila s svojo navzočnostjo tudi guvernerja Pensilvanije in za radio je zapela nekaj abesinskih pesmi. »Sem hči kneza Jakoba Hilira, ki je padel v bitki pri Adui,« je pripovedovala novinarjem, »in letos sem izpolnila 21. leto.« To priznanje je pa bilo za njo usodno, kajti če bi bilo res, kar je pripovedovala, bi se rodila deset let po smrti svojega očeta. Novinarji so brž dognali, da imajo opraviti s podjetno pustolovko z Antilskih otokov. Njeni dvorni dami sta bili brezposelni zamorski plesalki, a maršal bivši zamorski pastor. X Žuželke in prazna vera. Cvrčkovo petje se oglaša po vsem svetu in mnogo lepega si ljudje predstavljajo v zvezi z njim. V splošnem smatrajo cvrčka za prinašalca sreče in ga v marsikateri deželi, kakor na Japonskem, v to svrho drže tudi v posebnih kletkah. Italijanska dekleta pa mu pripisujejo čudežne moči in ga imajo v kletkah zato, da jim pomaga ohraniti fantovo zvestobo. Pajek nima nič manjše vloge v ljudskem praznoverju. Ponekod prinaša srečo, drugod zjutraj nesrečo in na večer srečo, a pik strupenega pajka je združen z bolečinami pač za vsakogar, naj si misli o njegovi vlogi karkoli. Leta 1840. je pik strupenega pajka, ki je znan pod imenom tarantela in ki povzroča nekakšno padavico, ustvaril baje znameniti laški narodni ples istega imena. V vseh časih so se ljudje bali lesnega črva, ki jim je s svojim trkanjem napovedoval smrt. Nesrečo prinaša po nekih deželah tudi nedolžni kačji pastir, medtem ko kaže kresnica izgubljenim popotnikom ponoči pravo pot. Mnogo praznoverja je v zvezi z majskim hroščem. Po barvi njegovih ličink pozimi napovedujejo švedski podeželani, kako dolgo bo trajala zima in koliko bo imela snega. Ponižni martinčki veljajo ponekod istotako za napovedovalce bodoče usode. X Hude posledice neurja na Madžarskem. V okolici Gyongyosa je divjalo te dni strahovito neurje. Med silnim nalivom, ki je trajal nad eno uro, se je vsula debela toča, L vmes pa je strašno treskalo in grmelo. V nekega kmeta, ki ga je neurje zalotilo na polju, je udarila strela in je bil pri priči mrtev. Neki pastir se je tako prestrašil, da je dobil srčni krč in je kmalu nato umrl. Neki 20-let-ni mladenič se je pravkar kopal, ko je v bližini udarila strela. Prestrašil se je tako hudo, da je nag zbežal na ulico in je znorel. Toča je napravila ogromno škodo. Nad 400 velikih vinogradov, ki so obetali obilno trgatev, je čisto uničenih. X Kihanje in praznoverje. Ponekod ljudje ' verujejo, da se s kihanjem odganjajo bolezni, I da odhaja pri kihanju iz telesa nekaj zlega. Zato menda pravimo »Bog pomagaj«, če kdo kihne. Že v starih časih so si ljudje medsebojno želeli srečo pri* kihanju. Tudi stari Grki so imeli navado zaklicati pri kihanju: »Pomagaj ti Ceus!« Rimljani so pa dejali: »Bodi zdrav!« Krščanski svet je povzel to navado v obliki želje »Bog pomagaj«. Aristotel pra-! vi, da je po stari ljudski veri kihanje vražje-; ga izvora. Zdravi ljudje čutijo po kihanju olajšanje. Po starem praznoverju so odhajali • zli duhovi iz človeškega telesa skozi usta in nos, in sicer najrajši pri kihanju. — Na Ir-fjskem ljudje še zdaj verujejo, da bo bolan ' otrok ozdravel, če kihne, ker prežene s tem 1 iz svojega telesa hudobnega duha, ki povzro-; fa bolezen. Pa tudi dobri duhovi so bili po ljudskem praznoverju zvezani s kihanjem. Ko . je Penelopa izrazila željo, da bi se njen mož Odisej vrnil, je moral njen sin Telemah po-' šteno kihniti. Tedaj se je blaženo nasmehnila, ker je bila prepričana, da se bo Odisej vrnil. Zdaj seveda ljudje ne verjamejo več, da bi bili v človeškem telesu zli ali dobri duhovi, vendar je pa kihanje še vedno združeno s praznoverjem. fi X Vrag se boji zvona. Če je v peklu vse tako, kakor pravi kitajska budistična vera, tedaj mora biti podzemskemu poglavarju kaj hudo. Neprestano se oglaša 17-tonski zvon na svetem hribu Čijuhuašanu, največji kitajski zvon. Ta zvon nima drugega namena, kakor da spravlja v trume zlih duhov strah in jim odnaša izgubljene duše. Ko se oglasi či-juhuašanski zvon, pravi namreč ljudska vera, je to znamenje, da je pekel izgubil spet eno dušo, ki se nato v novem utelešenju vrne na zemljo. Reševanje duš iz vragovih krempljev pa na Kitajskem ni nič kaj poceni. Zvon sam je namreč veljal lepo vsoto, a mežnarji, ki z njim zvonijo, morajo tudi živeti, a to ni mogoče zastonj. Zato mora vsakdo, ki hoče rešiti kakšno dušo iz kitajskega pekla, na gori Čijuhuašanu nekaj olačati. X Letalo brez ropota. Časopisi poročajo, da se je neki tvornici letal v Bristolu posrečilo zgraditi letalo, pri katerem je ropotanje motorja in propelerja tako omejeno, da ga iz všine 1600 m ne bo več slišati. Graditelji letal 'so že pred kakšnimi desetimi leti odkrili način, ki zelo omejuje motorni trušč, a šele zdaj so imeli možnost, da ga uresničijo. Novo letalo bo imelo hitrost kakšnih 500 km na uro. Podjetje bo baje že prihodnje leto spravilo veliko število teh letal na trg. X Obleke iz aluminija. Londonski zavod za tropske bolezni je odkril možnost nove rabe tenke aluminijaste pločevine. V zvezi z lahkim blagom se da baje izkoristiti za dele tropske obleke, za ogrinjala ram in tilnika in za vojaške šotore. Oblačilni deli iz aluminija ščitijo človeka bolj pred vročino kakor obleka iz kakršnegakoli blaga, po drugi strani pa v mrazu tudi bolj čuvajo telesno toploto Angleško ministrstvo za letalski promet je odredilo zdaj poizkuse in če bodo uspeli, bo za vse pilote uvedlo obleko iz aluminija. PROGRAM RADIA LJUBLJANA od 8. do 15. septembra. Nedelja, 8. septembra: 7.30: Uvedba glavnih gospodarskih zapisnikov na kmetijah (inž. Petkovšek Valentin); 8.00: čas, poročila; 8.15; Ko podleski cveto (izvajal bo radijski orkester; vmes plošče); 9.45: versko predavanje (p. dr. Roman Tominec); 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: promenadni koncert vojaške godbe; 12.00; čas. plošče, obvestila; 15-00: Odmevi iz Koroške (radijski orkester in plošče; vmes reportaža in prenos koroških narodnih običajev); 16.15: ženska ura: Žena in novinarstvo (Minka Govekarjeva); 16.30: Za zabavo in za ples (radijski orkester in plošče.; 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas. poročila, obvestila; 20.15: Ivan Pregelj: Berači (zvočna.groteska); 21.30: reproduciran koncert religiozne glasbe; 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: prenos z velesejma: balalajke in jazz. Ponedeljek, 9. septembra: 12.00: orgle na ploščah; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila, spored; 13.15: baletna godba na ploščah; 14.00; vreme, borza; 18.00: glasbeni kontrasti (radijski orkester); 18.40: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.00: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Zvoki iz dobe solnčne-ga kralja (prenos z magistratnega dvorišča); sodelovali bodo: Zvonimira Zupevčeva (sopran) in komorni oktet: Pfeifer (violina), Šu-šteršič (1. viola), Dermelj (2. viola), Leskovic (čelo, Korošec (flavta), Kotzian (oboja, rog); 21.00: Kako ure pojo (radijski orkester); 22-00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: nekaj priljubljenih napevov (radijski orkester). Torek, 10. septembra: 12.00: operetni zvoki na ploščah; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Iz slovenskih krajev (radij, orkester); 14.00: vreme, borza; 18.00: Požgančkov oča bo deci kramljal; 18.30: reportaža iz razstave naših ptic; 19.00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: nekaj plesne glasbe; 20 20: uvod v prenos; 20.30: prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte; 21.30: koncert operne glasbe (radijski orkester); 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 21-15: koncert operne glasbe (radijski orkester); 22.30: angleške plošče. Sreda, 11. septembra: 12.00: operne arije na ploščah; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: harmonike in citre, pa mandolina vmes (plošče); 14.00: vreme, borza; 18-00: Domače po domače (Magistrov trio); 18.40: Iz Aleksandrije v domovino (Do-stal); 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: koncert pravoslavnega cerkvenega zbora; 20.45: koncert radijskega orkestra (pomnožen); 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: prenos z velesejma: orkester balalajk »Jaz«. Četrtek. 12. septembra: 12.00: valčkova ura (plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: mojstri iz davnih dni '(plošče); 14.00: vreme, borza; 18.00: Po opernem svetu (radijski orkester); 18-40: slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič); 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas. vreme, poročila, spored; 22.15: za ples in kratek čas (radijski jazz, vmes bo pel Drago Žagar). Petek, 13. septembra: 12-00: glasbene slike na ploščah; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Trinajsti dan. nesreče dan (izvajali bodo člani rad>jske dramske družine); 14.00; vreme, borza; 18.00: narod- ne pesmi na ploščah; 18.40: Franu Šukljetu v spomin (dr. Lončar); 1900: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, vreme, spored; 22.15: prenos z velesejma: orkester »Jaz«, Sobota, 14. septembra: 12.00: plošče; 12.45: vreme, poročila; 13-00; čas, obvestila; 13.15: plošče; 14.00: vreme, spored: 18.00: Na delopust veselih lic (radijski orkester); 18.40: zunanji politični pregled (dr. Kuhar); 19.00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Tam pod Tivoli... (pester večer s sodelovanjem radijskega orkestra, radijskega jazza. članov radijske dramske družine, pevskega kvarteta, harmonike in vseh možnih velesejmskih zvokov); 22.00: čas. vreme, poročila, spored; 22.15: Lahkih nog naokrog (radii jazz). Za smeh in kratek čas Oba enako. A: »Prijatelj, ne moreš si misliti, kako nemiren sem bil, ko sem zasnubil tvojo sestro.« B:»Ti si pa ne moreš misliti, kako nemirna je bila moja sestra, preden si se odločil za ta korak.« Trajno slabe volje. Mati: »Kaj si pa storila z možem, da je zmerom tako slabe volje?« Poročena hčerka: »Nič. mamica, samo obljubil mi je, da mi bo kupil nov klobuk, kadar bo dobre volje.« Dober sin. Trgovec: »Veš, sinko, trgovino izročim tebi, sam bom pa počival.« Sin: »No, saj si še trden, nikamor se ti ne mudi. Nekaj let lahko še delaš, potem bova pa oba počivala.« Učinkovito zdravilo. Gospa: »Gospod doktor, kam bi bilo bolje poslati mojega bolnega moža, k morju ali v gore?« Zdravnik: »Odločno bi vam svetoval, poslati ga v gore, toda samo s pogojem, da od-potujete vi k morju.« Lovska. Lovec: »Bil sem komaj četrt ure na lovu, pa je že ležal mrtev srnjak pred menoj!« Prijatelj: »Tako? Koliko dni pa je že ležal tam?« Ne more mu pomagati. Žena: »Poglej, na naše dvorišče je prišel ubog deček in poje. Ali bi mu ne hotel pomagati?« Mož: »Toda Urška, ti vendar dobro veš, da ne znam peti...« Razlika. A: »Naš sosed šofira svoj novi avto tako previdno, da bi človek mislil, da je šele včeraj dobil vozno dovoljenje.« B: »Ne. ni tako! Sosed novega avtomobila ni kupil na obroke, marveč ga je takoj plačal!« Nagla cestna železnica. Sprevodnik cestne železnice je večkrat iz usmiljenja povabil v voz neko prijetnejšo mlekarico. Ko pa jo je nekega jutra spet povabil, mu je pa odgovorila: »Ne, danes se mi pa mudi!« Zdravstveni razlogi. Gašper: »Zakaj ste pa kupili tako velik vrč?« Miha: »Ker mi je zdravnik dovolil piti vsak dan samo en vrček piva.« Veletrgovina manufakture Ob 50 letnem jubileju tvrdke se zahvalLu emo vsem cenjenim od emaicem za zaupanje ter se najtopieje priporo