Časopis za trgovino, industrijo m obrt. CJPTO IV. nii Kintiii ii iininiii i J« * UM «»*» - DspM M ae načele. - tUrtlh* prt i Mh K M, m n> <•<« I S. u Utri MttK A KMt n hm* (*tm >* - llMiu telefon* m v ti to« te * «4ftfeUM*l- acssr LJUBLJANA, dne 12 novembra 1921. STEV. 122. Zunanja politika. Kot poročajo časopisi, zahteva Anglija, da žveza narodov sodi v konfliktu rtted Jugoslavijo in Albanijo. Baš zadnje dni smo čitali, da je veleposlaniška konferenca V Parizu kon-čnoveljaVno določila našo mejo na-pram Albaniji in da ta sklep hi izpadel povsem povoljno za nas, ker pogoduje tudi albanskim interesom. Anglija se postavlja na stališče, da Jugoslavija ni upravičena s silo orožja nastopiti proti albanskim vpadom, terfiveč ima kot član zveze narodov v prvi vrsti predložiti sporno zadevo razsodišču v Ženevi. Ako so pariške vesti resnične, je Lloyd George zapretil z gospodarskim bojkotom, ako se ne uklonimo volji mogočnih zaveznikov. V zadnjem času je naše prebivalstvo na albanski meji moralo pretrpeti mnogo razburjenja, ker so se ponovno dogodili vpadi albanskih tolp na jugoslovansko ozemlje. Mi smo sami vso evropsko javnost opozarjali na pretečo nevarnost in smo stvarno obrazložili položaj, ki je od dne do dne postajal opasnejši. Ali nismo našli mhogo razumevanja, ker je za kulisami Italija vršila nalogo, ki ji ne šteje preveč v čast, ako hočemo italijansko velesilo smatrati za čuvarico evropskega miru. Vsa zapadna Evropa se je začela orientirati proti nam in skrajnik tega razvoja je depeša angleškega ministrskega predsednika na zvezo narodov, naj se nas pokliče na odgovor. Naš položaj potemtakem ni razveseljiv. Vendar moramo zaupati v svojo notranjo silo in odklanjati pre-dalekosežno ingerenco sedanjih zaveznikov v naše vitalne interese. Mnenja smo, da z osiguranjem naših mej napram Albaniji služimo samo namenom evropskega miru, ki je bilo zanj albansko vprašanje vedno predmet resnega obravnavanja. Vsi dosedanji poskusi velesil, ustvariti v Albaniji vlado, ki naj bi domače razmere konsolidirala in privedla narod na višjo stopnjo civilizacije in državnosti, so se izjalovili. Zato mislimo, da je treba ta problem gledati i dru- gim merilom, kot vsak drug konflikt med evropskimi državami. Vendar naša dobra pravica v tem primeru ni našla podpore. Odobravamo dosedanje vladne mere za osigu-ranje mej, ker nimamo drugega sredstva za konsolidacijo ondotnih razmer. Da smo ravnali v nasprotju z zahtevami zaveznikov, nas ne moli, ker se zavedamo svoje pravice in svoje moči. .1 !■! ............... Portoroška konferenca. Glavhi praktični porUbn portoroške konference je imela biti gospodarska restavracija avštHjske republike. Antanta, ki je protektorka avstrijskega gospodarstva, skuša doseči koncesije nasledstvenih držav, da omogoči in olajša ObtibVb gospodarskih stikov Avstrije ih Madžarske i ostalimi nasledstvenimi državami. Medtem sd položaj v Avstriji vidno slhbša. Proračunski deficit presega 150 hjjlijard kron krožečega denarja jd nad 90 milijard v prometu in Se ž občudovanja vredho naglico tiska dalje. Posledica tega je, da njegova vrednost od dne do dne pada. Pri nhs je padla cena avstrijske krone, kljub tdmu, dh izredno mnogo uvažamo iz AvBtrijb, že na 5 Viharjev ih ihta še vedhO padajočo t6fadfenc6. Prt tem pa ne opažamo v Avstriji hiti vbljfe niti ihteresft ukreniti kaj radikalnega za zboljšanje teh ršimer. Nasprotno izrablja Avstrija nizko stanje svoje valute v to, da šištematično koh-khreheira hašo industrijo, ki ima he-pHmferhb težji položaj. Vse naše akcije, dh bi odprli rtierodajfiim ljudem v Beogradu oči, dh bi spoznali ta nezdrav položaj irt zaščitili hašo industrijo, so bUi bob ob steno. Zadnja nared ba o povišanju agia je nov dokaz, da sedanja vlada nima žthisla za domače delo. Jugoslavija se udeležuje portoroške konference kot desinteresirana državh. Po instrukeljah naših delegatov mi nimanio ne vzroka ne povoda prispevati ž realnimi dajatvami in koncesijami k umetnemu podaljševa- nju avstrijskega gospoddrBtva. Naši interesi stoje tu med avstrijskimi in italijanskimi. Italiji se gre za gospodarsko zasigUranje tržaškega zaledja. Avstriji pa za to, da ostane še naprej izvozna država za industrijske produkte in to posebno k nam na Balkan. Zato je glavna t6ma razprav likvidacija uvoznih prepovedi, z drugo besedo, gospodarska politika odprtih vrat avstrijski industriji. Pri nas se je uvozna prepoved z dne 23. marca 1920, že pred letom dni likvidirala in nimamo sedaj nobenih uvoznih prepovedi, kakor so na primer na Češkem in v Avstriji. Vendar je v naših začasnih trgovskih pogodbah z Avstrijo in čehoslo-vaško odprta možnost uveljaviti vsak čas neodvisno prepovedi uvoza ali izvoza* ako to zahtevajo narodnogospodarski ali državni interesi. Ti dve pogodbi Sta zaenkrat podaljšani do konca letošnjega leta in bi bila koncesija* ki jo želita Avstrija in Italija o-itiejitev v pogodbi nam zasigUrane svobode. Menimo, da čas za tako da-lekosfežrto vezanje ni ugoden. Že mesec dui se trudimo doseči omejitev uvoza luksuznega blaga, ki ga vlada v svojih ukrepih tudi objsta in katerega nam ravno Avstrija m Italija najbolj vsiljujeta. Prometna vprašanja, ki so predmet ra&prav konference v Portorose, bedo po dosedanjem poteku soditi, obtičala v pesku. Interaliirani komite za razdelitev voznega parke zboruje že dve leti na Dunaju, ne da bi bil prišel h kakemu praktičnemu rezultatu. Konferenca na Dunaju si je postala samonamen in naivno bi bilo pričakovati od nje rešitve železniških vprašanj. Južna železnica se s svojim avstrijskim omrežjem pogreza v deficite avstrijskih državnih prog, medtem ko Italija sploh noče resno razpravljati o vprašanju anuitete, niti o obračunu za proge južne železnice na zasedenem ozemlju. Da se prikrije nesposobnost konference, rešavati oSnbvna ih prihcipijelna vprašanja, se Jb omejila na vzpostavljanje povprečnih tarifov za brzojavni in poštni promet v nasledstvenih državah. Zhto S polnim Zadovoljstvom odo- bravamo desinteresirano stališče naŠp vlade na teh regeneracijskih poskusih Italije in Avstrije na naš račun. Spovtierilca pridobitnih krogov glede Občinskih sodišč. tkbn&.) Dovoljujemo si nadalje opozarjati na to* da je neglede na gornje konstatacije resno delo teh občinskih sodišč, katera sb morajo ustanoviti za vsako občino, nemogoče. V Sloveniji sami je kakih 900 občin. Za vsako sodišče treba 5 do 7 sodnikov. V celoti bi torej sodelovalo v tej napravi kakih 4500 oseb. Nemožno je prvič najti ljudi zadostne stvarne izkušenosti v posameznih krajih, nemožno pa je posiovahje tudi zaradi stroškov. Občilih teh stroškom nositi tte morejo. Culb se je, da Še hoče te stroške pokritiz diktiraninii globami. Tike postopanje bi bilfl nečuveno in nevred-tib države na eni strani, na dragi Strahi pa največje opasnosti za trgovce tndustrijalce ib Obrtnike* kateri bi prišli pred sedišče. Stroški he morejo biti majhni, kOr jd po poročilii nekaterih nbvin podana zahteva, da se plačuje te člane občinskih sodišč »a vsako uro S 80 K. Tildi če se he kal-kulira s to številko, so velik! in iib-fehtagljiVi stroški neizbežni. 5žh našfe gospodarske korporacije glavhi atgutheht, koji govori prbti tOj uredbi kot taki ih proti občinskim sodiščem posebej, je pa gospodarske ttattirfe. Takri sodišča ogrožajo tOŽko riiateHjelriO ih moralno naše ihdu-strijalce, trgovce ih Obrtnike. Vzfett jim morejo dober glas in ugled, izpostavljeni so šikanata in pregdhjanjem. DejstVb je, da pri tej sbstavi sodišč th pri odkažanem jim delokrogu hi mogbče račuhhti na racijonelno p6-Slovahje, ba tadi ni zagotovljena ph-irebna objektivhost Največja nert^ ndst obstoja, da posredno trpi tadi ugled naših rednih sodišč. Najtežji o-darec bi bil, ako še v naši državi it-giibi še vera ih zaupanje V sodišča. Z ozirom ha povedhho smatramo, Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: 1. Mohorič. (Nadaljevanje.) Državni zavod poštne hranilnice je imel dopolniti obstoječo mrežo občinskih, društvenih in okrajnih hranilnic in kreditnih zadrug, ne da bi bil imel morda namen, tekmovati glede vlog ž njimi ali pa čelo proti njim. Predvsem je bil dan nov močan impulz do najoddaljenejših občin in krajev, da lahko varno nalože denar in državnim financam nov vir dispozitive, brez posebne režije. Fischerje- vi argumenti, da je državna uprava kot podjetnica okupirala s tem novo polje socijalnega dela, da današnja akvizicija hranilnic ne odgovarja več Potrebam revnih slojev, katere ima vzgajati, da si tvorijo sami kapital ter da sč one omejujejo lis na obrestova-rije pnhrahjenih švot, se ihi ždijo pri praksi poštno-denarnih uradov popolnoma pretiravam. Vehdar je vršil poštno-hr&nilni promet veliko vlogo potoih v ustanovnem letu pridruženega in z zakonom z dne 19. novem- bra 1887 napravljenega čekovnega in odračupSktjga urada. Ker je bil centralističen, je imel v gospodarskih odnošajih nedosegljiv pomen deh4r-no-prometnega regulatorja. Razvoj poštno-hranilnič. vprašanja po prevratu v naši kraljevini sem opisal v številkah 72 in 73. Hra-nilništvo še ni aktivirano in zaenkrat poslujejo samo naši poštno-čekovni uradi. Tudi za našo kraljevino je predvidena centralizacija poštno-hra-nilnega prometa pri Upravi fondov v Beogradu že v letošnjem finančnem zakonu, ki se ga praktično še ne da ižvesti, ker je bila institucija poštne hranilnica v Srbiji do lanskega leta nepoznana in ker primanjkuje za izvršitev te organizacije personala in prostorov. Nerešeno je tudi še vprašanje obračuna terjatev in depojev naših interesentov pri bivši c. kr. poštni hranilnici na Dunaju, ker so tozadevna opetovana pogajanja ostala dosedaj vedno brez pozitivnega rezultata. Mreža poštne hranilnice po posameznih provincah: Štajersko: 474 nabiralnikov; na 1 nabiralnik je pripadlo 1. 191047.31 km’ ih 3.022 prebivalcev; koncem 1. 1910 jc bilo 104.534 vlagateljev; na 1000 prebivalcev pripade 73 vlagateljev; od ustanovitve 1. 1883—1910 je bilo 2,334.933 vlog v znesku 88 tailijonov 7.605 K 57 vin. Koroško: 209 nabiralnikov; na 1 nabiralnik je pripadlo 1. 1910 49.41 km* in 1.810 prebivalcev; koncem 1. 1910 je bilo 37.412 vlagateljev; na 1000 prebivalcev pripade 99 vlagateljev; od ustanovitve 1.1883—1910 je bilo 796.606 vlog v znesku 37,189.877 krmi 69 vin. Kranjsko: 183 nabiralnikov; ha 1 nabiralnik je pripadlo 1. 1910 54.40 kms in 2.851 prebivalcev; koncem 1. 1910 je bilo 16.490 vlagateljev; na lOOO prebivalcev pripade 32 vlagateljev; od ustanovitve 1. ilŠ83—i910 jof bilo 494.584 vlog v znesku 18,073.244 kron 08 vin. Primorsko: 218 nabiralnikov; na 1 nabiralnik je pripadlo 1. 1910 36.55 kpi! in 3.820 prebivalcev; koncem 1. 1910 je bilo 89.742 vlagateljev; na 1000 prebivalcev pripade 108 vlagateljev; od ustanovitve 1. 1883—1910 je bilo 1,901.178 vlog V znesku 188 milijonov 759.372 K 58 vin. Dalmacija: 193 nahiratnikov; na 1 nabiralnik je pripadlo 1. 1910 66.48 km2 in 3.325 prebivalcev; koncem 1. 1910 je bilo 32.263 vlagateljev; na 1000 prebivalcev pripade 5Q vlagati*-ljev; od ustanovitve 1. 1883—1910 je bilo 572.474 vlog v zriesku 51*457.926 kron 1 vin. Lastniki čekovnih računov po posameznih deželah. Dežela 1908 1909 1910 Nil Avstrija Oor. Avstrija ŠalcburŠko Tirejsko s Pred. Štajersko Koroško Kranjsko Primorsko Dalmacija Češko Moravsko šleztja Galicija Bukovina 30.801 2,903 1.117 3.729 33.441 3.147 1.208 40f9 36.448 32>1 1.309 4.357 4.158 1.252 864 1 698 35? 4.554 U352 951 2.105 392 4.855 1.449 1.017 2.333 22.364 7.658 2.152 3.891 341 24.265 8.443 2.370 4.384 408 26.098 9.079 2.581 4.931 461 OMh ftfeš da je odveč dokazovati podrobno, da bi ta uredba s svojimi določili, izvajana po občinskih sodiščih z najrazličnejšo prakso, mogla kakorkoli pomagati do tega, da se ublaži položaj, olajša aprovizicije in znižajo cene. iZdrava trgovska konkurenca in prava trgovinska politika, koja ščiti tudi interese številnih konzumentov, ter red in stanovitnost v državni upravi, more edino voditi poleg razumne komunalne politike v večjih konzumnih centrih do izboljšanja in olajšanja težkega položaja glede aprovizacije prebivalstva letošnje leto, katero je izredno težavno in abnormalno na eni strani vsled nesrečne letine, na drugi strani vsled hitrega propadanja naše valute. Vsakemu razumnemu gospodarju pa mora biti jasno, da industrija, trgovina in obrtnost ne more biti odgovorna in kriva za težavne razmere, katere so izzvale ielošnje posebne neugodne prilike. Iz vseh teh razlogov stavljamo kot poklicani zastopniki industrije, trgovine in obr-ta nujno prošnjo, da se takoj ukine uredba o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Spomenico so podpisalo: Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo, Zveza industrijalcev na Slovenskem ozemlju, Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug v Sloveniji, Pokrajinska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Gremij trgovcev v Ljubljani. Prodaja žganja in špirita. (Konec.) Pri prodaji je razlikovati med prodajo od 5 litrov in več (prodaja na debelo) in prodajo izpod 5 litrov (prodajo na drobno). Če se proda komu naenkrat 5 ali več litrov žganih opojnih tekočin (od ene ali več vrst), se mora vpisati ta prodaja takoj, količine pa, ki posamezno ne znašajo 5 litrov, se vpišejo snmarično koncem dneva. Pri prodaji količin od 5 litrov ali več se mora vpisati v register tudi ura, ko se je dotična količina prodala ali oddala. Kdor kupi 5 litrov ali več žganih opojnih pijač, mora prodajalcu pismeno potrditi, da je to količino tekočin res kupil. Ta potrdila (ki niso zavezana taksi), priloži prodajalec registru. Enako je s potrdili, ki jih dobi od. prodajalca za domačo potrebo skuhanega a naknadno zatrošarinjenega žganja. ‘ Koncem vsacega četrtletja zaključi prodajalec register in ga odda najkasneje v 10 dneh po sklepu četrtletja (do 10. januarja, 10. aprila, 10. julija in 10. oktobra) pristojnemu oddelku finančne kontrole v cenzuro. Še pred oddajo registra za pretečeno četrtletje pa mora prodajalec zalogo, kakor jo kaže sklepni račun koncem četrtletja, prenesti v novi register. Čim oddelek finančne kontrole register preizkusi, ga vrne prodajalcu, ki sme z njim prosto razpolagati. IV. Vsi prodajalci in tožilci alkoholnih pijač, t. j. žganja, špirita, likerjev, rama, konjaka, vina in piva itd., ki kuhajo žganje za domačo potrebo trošarine prosto, morajo vso dotično proizvodno dobo voditi poleg prej omenjenega registra še poseben račun o žganju, ki so ga skuhali brea plačila trošarine za domačo potrebo. V ta račun morajo vpisavati sproti vsako porabo ali prodajo za domačo potrebo skuhanega žganja in vedno navesti dan, kdaj se je žganje uporabilo, koliko in katere vrste (slivovka, hruševec itd.) je bilo to žganje in končno kolika je bila njegova jakost. Opozarjamo pa, da se sme za domačo potebo trošarine prosto nakuhano žganje prodati le, če prodajalec svojo namero prej prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole in plača pripadajočo trošarino, ker bi se sicer smatrala on in kupec žganja za tihotapca in kaznovala, a vsak zase, najmanj s petkratnim zneskom redne trošarine; povrh tega bi pa moral prodajalec plačati še redno trošarino in žganje bi se zaplenilo kot tihotapljeno blago. V. Kdor proti predpisu ne vodi registra o prejetih in prodanih količinah žganih opojnih pijač ali računa o potrošnji trošarine prosto skuhanega žganja za domačo potrebo, se kaznuje prvič s 50 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa s 100 dinarji. Z enako globo se kaznuje, kdor sicer vodi omenjene račune, a ne vpisuje vsega provočasno ali pa ne tako, kakor je predpisano in sploh vsakdo, kdor natančno ne izpolnjuje obveznosti, ki smo jih omenili pod III. in IV. Kdo je danes kompetenten za odmero dohodnine? Pod tem naslovom smo pred kratkim objavili članek, kjer se izraža mnenje, da so za odpravo odmemih dohodninskih zastankov kompetentne edino le dohodninske cenilne komisije. Zavzelo se je stališče, da je z dnem objave finančnega zakona za leto 1921 (Uradni list št. 90/240, iz 1. 1921), to je z dnem 14.julija t. 1. prešla v vsakem oziru odmema pravica za dohodnino od davčnih oblasti na nanovo vzpostavljene davčne komisije. Kakor smo poizvedeli od kompetentne strani, se s tem tolmačenjem strinja tudi finančna delegacija, ki je že z odlokom z dne 20. julija 1921, št. A. L 786/3, odredila, da imajo odmero za davčno leto 1921, in vse odmer-ne zastanke iz prejšnjih let brezpogojno izvršiti komisije. Možno je le, da so se plačilni nalogi o že prej izvršenih odmerah v nekaterih primerih dostavili šele po objavi finančnega zakona, to pa le radi znanih manipulativnotehničnih težkoč, ki obstoje v glavnem v tem, da je poštna uprava odrekla nadaljno pavša-lizacijo dostavitev v lokalnem prometu. Nikakor pa ni imela finančna u-prava namena, umetno podaljšati kompetence davčnih oblasti. Sicer se nam pa poroča, da so imenovanja članov davčnih komisij do malega že izvršena in da se dekreti začasno dostavljajo te dni. Da se to ni zgodilo že prej, je povsem razumljivo, ker so potrebne poizvedbe o politični pripadnosti nominiranih kandidatov in druge ugotovitve o njihovih osebnih lastnostih, kar se je moglo s potrebno natančnostjo izvršiti šele pred kratkim. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Nadaljevanje.) Sporazum je zopet oviral § 27 koncesijske listine z dne 23. septembra 1858, ki proglaša južnoželeznične linije za nedeljive. Zato je bilo treba zopet nove pogodbe z avstrijsko vlado. Vprašanje se je kompliciralo in končno je bila sklioana anketa, ki Je imela najti primemo izhodišče. Da bi skončala poguben konkurenčni boj z ogrskimi državnimi železnicami, je sklenila južna leta 1879. z njimi tarifni kartel. Po njem se je razdeljevalo ozemlje na prometne cone, po katerih se je promet oziroma čisti dobiček po stopnjah porazdelil. Donavsko-dravski promet je pripadel po obeh zagrebških zvezah ogrskim državnim železnicam, promet Sisek-Zagreb - Karlovec in reški promet pa so si delile ogrske državne in južna na polovico, tovor na progah Budimpešta - Kanizsa po zagrebških progah je pripadel 40% jožni in 60% ogrskim državnim železnicam. Komaj se je situacija malo ujas-nila, ko se je isti prometni spor ponovil glede Pontebske zveze med Rudolfovo in južno. Nedovršena Rudolfova konkurenčna proga je zahtevala za svoje privlačno ozemlje polovioo tržaškega prometa in spor, kakor pozneje povedano, se je poravnal šele 21. avgusta z intervencijo trgovskega ministrstva. Interesenti južne železnice so dosegli veliko zadoščenje, da so v boju za važen promet v in iz Trsta zmagali. Dober teden poprej, 12. avgusta 1879 je sklenila južnoželezniška družba z vlado pogodbo o železniškem prometu v novem tržaškem pristanišču. Na podlagi omenjene pogodbe je prevzela južna na lastne stroška stavbo in obrat vseh železniških prog in dovoznih cest, ki so bile potrebne za zvezo kolodvora s pristavnimi skladišči, za medsebojno zvezo pristavnih skladišč in hangarjev ter pristana, dalje zgradbo 4 mobilnih dvigal in vzdrževanje omenjenih stavb, ki so prešle takoj po dovršitvi v državno last. Kot odškodnino za te stavbne investicije je smela južna železnica pobirati tarifne pristojbine za prevoz blaga z ranžijskega kolodvora v pristanišče in sicer po tedanji določbi 3 krajcarje od 100 kilogramov. V slučaju pa, da bi se vlada odločila plačati stavbene anuitete v znesku 25.000 fl., pa po 2 krajcarja za stotak. Dalje naj bi tudi skladiščno podjetje plačevalo za souporabo železniških prog pripadajoči pavšal. Pogodba je bila sklenjena za celo koncesijsko dobo južne železnice, državna uprava pa si je pridržala pravo, da po preteku petih let, počenši s 1. januarjem 1880. leta proti vsaj enoletni odpovedi prevzame stavbe proti prekupni ceni v višini se ne izplačane odkupnine oziroma po njeni popolni amortizaciji, brezplačno. Južni je bila v vsakem slučaju omogočena odločilna vloga in ingerenca ob novem pristanišču, s celo lego ranžijskega kolodvora in tem močneje s prometnim obratom na skladiščnih zvezah. Z razpravo delitvenih pogodb je začel najprvo avstrijski parlament. Vlada je predložila že 1. decembra 1876 omenjeni osnutek. Najprvo Je bil odkazan podrobni razpravi v železniškem odseku. V parlamentu, kjer je obstojala velika opozicija, je naletel na ostro kritiko, s katero je sprejemala opozicija (dr. Menger) sploh vse pogodbe. Vrhu tega je situacijo poostril še tisk, ki je porabil za geslo svoje kampanje državi dolžni znesek 27 in pol milijonov fl. za zvezo Trst-Dunaj in 30 milijonov lir za beneške železnice. Vendar je dr. Herbat obvladal situacijo s svojimi predlogi, da Je bila osnova dne 2. sušca 1877 od-glasovana. Medtem pa »e je bila v Italiji razvila neprijetna napetost. Vsled faktičnih in iskanih dvoumnosti v pogodbenih določbah in napačnega razlaganja, katerih se je poslužila vlada glede obračuna prevoznih sredstev in izdaj tekom pogajanj od 1. januarja 1875 do 1. julija 1876 je nastala sporna diferenca 37 milijonov lir. Pravzaprav je razlika znašala le 7 milijonov, medtem ko je bilo drugih 30 milijonov zaostali dolg italijanske vlade. Vsaka nada na sporazum je izginila. Vrhu tega je pa že potekal rok najema prometa s 1. julijem 1878 in vladala je splošna negotovost, ali bo južna še obnovila najemno pogodbo ali ne. Občni zbor ni mogel 30. junija 1877 zadeve odločiti, kakor se je pač splošno pričakovalo, ker je italijanska vlada plačala samo 65 milijonov, ki so bili že zapadli, ko se je Italija polastila odstopljenih železnic, medtem ko so bila pogajanja glede voznega parka in ostalih obrokov še brez rezultatov in s tem tudi pregled finančnih posledic delitve in izvršitve pogodb nemogoč. (Dalje prihodnjič.) izvoz in uvoz. Uvoz luksuznega blaga bo prepovedan. Uvoz luksuznega blaga in onih proizvodov, ki se izdelujejo doma, »e namerava prepovedati. Izdane bodo odredbe za pospešitev izvoza, zlasti lesa in lesnih produktov. Za tihotapstvo bodo uvedene stroge kazni. Svoboden uvoz v Romunijo. Romunska vlada je dovolila svoboden u-voz v Rumunijo. Obenem je stopila v veljavo določba o novih carinskih tarifah, ki so zvišane na 200 do 500 odstotkov. Izvoz krompirja na Madžarskem. Deželni senat za ljudsko prehrano je popolnoma prepovedal izvoz krompirja in postavil promet s sladkorjem pod stalno kontrolo. Z ozirom na ceno jajc v inocemstvu, je bilo izvozničarjem naročeno, naj prepuste notranji uporabi toliko količino jajc, ki presega razmer- sko Številko 1 : 1. Dovoljen jo uvo* masla. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Jugoslavija naroča tekstilno blago na Češkoslovaškem. Naša vlada je odposlala v Bratislavo dr. Stričeviča, da naroči v slovaških tekstilnih tvomicah blago za našo vojsko. Naš trgovski promet s Trstom. V prvem polletju t. 1. smo izvozili v Trst po železnici 603.000 q blaga, iz Trsta v Jugoslavijo pa smo uvozili v istem času 401.800 meterskih stotov. Čehoslovaška in rumunsko žito. — Cehoslovaška vlada se pogaja z Rumunijo glede 5000 vagonov žita, posebno pšenice, katerega namerava nabaviti v Rumuniji. Vlada hoče povečati zaloge žita, da prestriže nit višanju cen. Industrija. Tvornka železnih konstrukcij in poljedelskega orodja v Smederevu. V Smederevu se gradi velika tvomica železnih konstrukcij in poljedelskega orodja, ki je podružnica tvomice, topilnice in livarne v Rečici (Rumunija), katero upravlja angleški kapital. »Koranitc, tvornica azbestnega fikri-Ijevca v Karlovcu je začela obratovati. Tvornica zaposluje za sedaj 120 delavcev in ima 150 HP. Obrt. Vloge obrtniških zadrug kolka proste. Vse vloge in priloge v obrtno-zadružni h zadevah so kolka proste. Denarstvo. Naše zunanje posojilo. Vlada je dobila povoljne vesti o sklenjenem posojilu, o izplačanju vojne odškodnine In francoski izplačitvi za ruske begunce. Nova valutna uredba. Uredba o regulaciji prometa z devizami in valutami je v glavnem že gotova. Konferencam o reguliranju prometa so prisostvovali bančni strokovnjaki iz Beograda, Ljubljane In Zagreba. Nova uredba bazira na Bledečih načelih: arbitraža bo ukinjena; kupčija z devizami in valutami bo prenešena na Narodno banko, ki bo vršila ta posel s pomočjo strokovnjakov (iz Ljubljane bo baje poklican ravnatelj Praprotnik); v vseh važnejših denarnih trgih bodo osnovani posebni odbori iz zastopnikov trgovine, industrije, obrti ln denarnih zavodov, ki bodo dovoljevali devize uvoznikom, v prvi vrsti le za neobhodno potrebno blago; izvozniki bodo morali oddajati vso valuto poslovnicam, ki bodo izplačevale protivrednost v domačem novcu po dnevnem kurzu takoj po reprezentaciji; carinarnice bodo zahtevale dokaz, da so uvozniki kupili za uvoz potrebno valuto pri eni od upravičenih poslovnic. Banke bodo morale odstopiti svoje dobroimetje na tujih valutah in devizah deviznemu oddelku finanč. ministrstva po dnevnem kurzu, ko stopi naredba v veljavo. Radi padca avstrijske valute se je dvignil tečaj madžarske kronske rente na Dunaju. Madžarska kronska renta je notirala v prvi polovici junija še 250 kron, vzdignila pa »e je do 24. oktobra na 1000 kron. Nov pravilnik za zabito dinarja. Na seji ministrskega sveta 8. t. m. je bilo sklenjeno, da se izdela nov pravilnik, ki bi imel zakonsko moč. Podrobnosti, ki bodo sprejete v pravilnik, ostanejo zaenkrat tajne, da ne bi neodgovorni faktorji podvzeli že vnaprej korake, da bi se medtem rešili projektiranih zakonov. Pravilnik bo, kakor se poroča iz Beograda, razširjen na celo državo. Izguba meščanskih časti in zapor. V novi uredbi o prometu z devizami in valutami bo predvidena za tihotapstvo valut in deviz izguba meščanske časti in zapor. Promet novčanie naše Narodne banke se je povečal za 88,175.705 din., ter je znašal 31. oktobra 4,495.432.420 din. Med 22 in 31. oktobrom se je zmanjšala kovana podlaga za 5,488.920.91 din. ter je znašala 424,919.358.72 din. Svinčeni rudnik v mežiški dolini. — Kakor znano, je prevzel neki angleški Izjava (Kouec.) Ako bi torej naša oblast pred enim letom jugoslovanskim trgovcem z urami rekla: Ti si glasom fakture kupil ure za 1 milijon naših kron in ti smeš imeti 10% čistega zaslužka, imel bi ta trgovec, ako bi vse svoje blago tukaj prodal, 1,100.000 jugoslovanskih kron, on bi torej za nabavo blaga moral še pridati iz svojega žepa 900.000 naših kron, če jih namreč ima, da nakupi isto količino blaga, katero je imel eno leto preje, Ce pu je tvoril tisti milijon, katerega je pred enim letom investiral v to kupčijo, celo njegovo premoženje, tedaj ne bi bil v stanju še kaj pridati, efekt bi bil ta, da kljub živahnemu obratu ni ničesar pridobil, nasprotno pa izgubil, ker ima danes vsled novega kupa samo polovico svoje lanske zaloge. Cim slabša je naša valuta, tem manj blaga moremo kupiti v inozemstvu, ker treba je ob manjši vrednosti denarja tem večjo množino denarnih sredstev. V istem nesigurnem položaju se nahajajo tudi obrtniki. Vzemimo samo sledeči dogodek, kateri se je pripetil zadnji čas. Cena raznemu lesu je poskočila od septembra za 300 K in več pri m3. Mo je mizar, ki ne razpolaga z velikim kapitalom, sklenil začetkom septembra sklep, glasom katerega so zaveže tekom 2—3 mesecev dobaviti strankam pohištvo za 5 navadnih spalnih sob in ako za čas sklepa še ni imel potrebni materijal v svojem skladišču, ampak si ga nabavi mesec pozneje, bode zgubil pri vsakem m3 lesa, ki ga mora kupiti, 300 K, ker ni vzel nepredvideno višanje cen v svojo kalkulacijo in ker je po obstoječi praksi, tudi za slučaj, da je bilo po njegovem znanju pričakovati stopanje cen, nedopustno, vpoštevati še v normalnih razmerah okče priznane nevarnostne premije (hisikopramie). Ali je kmet, kateri je gozdni posestnik, kriv, če zahteva danes za svoj les 300 K več, kakor pred 1 mesecem? Kmet s svojim treznim vpogledom na gospodarski svet občuti na lastni koži nizko stanje valute, kajti če si tudi naroči brez posredovanja trgovca neposredno iz češke tovarne kak stroj, je razlika tako velika na-pram prejšnji ceni, da mora tudi on cene svojim pridelkom sorazmerno povišati, ako noče postati še revnejši kakor je bil pred vojno. Ako se trdi, da je trgovec in obrtnik kriv draginje, je istotako neupravičeno, kot če se trdi, da je država tega kriva. Naša država, zadolžena in izčrpana vsled mnogoletne vojne, ne more svoje valute tako dvignili, kakor to želijo njegovi najboljši in najkompetentnejši činitelji. Mi slovenski in posebno mi mariborski trgovci smo tako neznatna peščica ljudi, da v tem ogromnem in skrajno kompliciranem aparatu, kateri regulira cene inozemskih in tuzemskih izdelkov in povzroča draginjo, sploh ne pridemo v poštev. Vsaki opazovalec razmer ve, da je Maribor še jedno najcenejših mest v Jugoslaviji in da je legitimno trgovstvo vedno stalo na stališču primernega zaslužka po strogo solidnih trgovskih principih. Mi se borimo danes z nesigumo valuto, s čisto trgovsko konjunkturo, s konzumnimi društvi, mi se borimo z ogromnim naraščanjem cen vseh trgovskih pripomočkov, z vedno naraščajočimi davki in carinami in z ne-sigurnostjo pri dobavi, ker včasih po cele mesece čakamo na dostavitev blaga, katero smo po cele mesece prej naročili in takoj plačali. V vsaki državi z zdravo trgovsko politiko napram lastnemu trgovcu se je treba opirati na obče priznano načelo »Das Kostengesetz«; Der Preis bestimmt sich nach den Kosten, um die betreffende Ware wieder auf den Markt zu bringen«. Iz tega principa izhaja sledeče: Ako bi se v Mariboru potom odredb zadržal današnjim razmeram svetovnega trga odgovarjajoči razvoj cen, naša valuta pa bi še nadalje padala, pomenilo bi to ogromno oškodovanje našega trgovstva, katero bi pri konsekventnem izvajanju te prakse in pri eventuelnem še nadaljnem padanju naše valute moralo zgubiti svoj razpoložljivi kapital ali pa ustaviti svoj obrat. Trgovec spada med produktivne sloje države 1 Ako se bode naredbe-nim potom onemogočila ali otežkočila našim trgovcem nabava in vnovčeva-nje blaga, bode neposredna posledica ta, da slovenski trgovec ne bode zmožen konkurence z onim trgovcem, kateri živi v onih pokrajinah naše države, v katerih trgovec uživa večjo možnost samostojnega delovanja. Ti trgovci si bodo s svojim temeljnim kapitalom mogli vedno nabaviti isto količino blaga, dočim bo pri nas vedno manj blaga in vedno več investicij. Iz vsega tega izhaja, da vprašanje, kateri dobiček se ima smatrati za primeren, ne more trgovec poedi-nec rešiti. On lahko kalkulira od slučaja do slučaja, vendar pa, dokler valuta pada, ne more vedeti, če je njegova kalkulacija pravilna ali ne. Za časa konstantne valute, če tudi slabe, trgovec lahko sigurno dela s primernim nizkim zaslužkom, ker si za isti vloženi denar lahko kupi isto količino blaga in še nekaj prihrani, v današnjih razmerah pa bi morala biti tudi pri nas merilo za presojo celega trgovskega položaja relacija naše krone napram švicarskemu franku. To velja posebno glede onih proizvodov, kateri se pri nas ne proizvajajo in ki se držijo glede cen švicarskega franka. Glede domačih proizvodov pa bi morali oni strokovnjaki, kateri imajo največ vpogleda v ekonomsko življenje države in pojedinih pokrajin, ustanoviti sporazumno s trgovci višino domačega primernega dobička. Stojimo torej na stališču, d« vlada sestavi poseben odsek, v katerega naj se pritegnejo trgovci in obrtniki kot strokovnjaki ter zastopniki trgovske in obrtniške zbornice, kakor tudi zastopniki konzumentov, ki naj bi predelali obširno tvarino dopustnosti trgovskega dobička. Le na podlagi sklepov tega odseka lahko deželna vlada izda naredbo o dopustnih trgovskih dobičkih. Dokler tega nimamo, nima nihče pravice trgovcu predpisati, s kakšnim dobičkom da sme delati. Te pravice si ravno tako tudi ne morejo prisvojiti cenilni uradi, ker za Slovenijo nimajo nikake delovne pravice. V tem oziru bi prišla v poštev seveda le naša okrajna sodišča kot prva inštanca. Praga 1921. Viorčni velesejmi. — Sejmska direkcija nas obvešča, da je izšel ca. 650 strani debel katalog vzorčnih velesejmov v Pragi. Katalog vsebuje na 3. mednarodnem vzorčnem velesejmu zastopane tvrdke in ima sledečo vsebino; Častni organi sejma, upravni sejm-ski organi, aeznamek oficielnih zastopnikov tujih držav v Pragi, pregled posameznih strok, uvod, informacije za obiskovalce sejma, razlaga okrajšav, situacijski načrt izložbe z legendo, alfabetič-ni seznam firm, seznam strojnic, seznam grup in seznam blaga. Inserati se nahajajo po vsakem imenovanem delu. H katalogu se dobi v 10 jezikih sestavljen ključ, s katerim moremo hitro najti za-željeno tvrdko, stojnico, grupo in predmet v katalogu. Katalogova lična zunanjost in ogromen adresni materijal, zbran sistematično in prav pregledno, jamči vsakomur od razstaviteljev za uspeh. Na drugi strani je neobhoden pripomoček za vse one naše trgovce, ki delajo s Ce-hoslovaško. Nihče ga naj ne pogreša. Naroča se pri »Aloma Company< na Kongresnem trgu štev. 3 v Ljubljani in podružnici v Zagrebu, Duga ulica 33, ter stane 20 dinarjev, 650 strani obsegajoč adresni materijal je vreden naših 80 K. Zato želimo, da naši gospodarski krogi pridno posegajo po njem. 20 Pomanjkljivo frankirane pisemske pošiljke iz sledečih držav so Še sedaj podvržene portovni najemnini: Danska, Švica, Finska, Norveška, Italija, Francija, Avstrija, Švedska, Bolgarija, Kongo, Holandija, Tunis, Belgija. Od novega leta 1922 naprej pa velja najmanjina pri portu iz vseh držav svetovno postne zveze. Najmanjša portovna pristojbina za premalo frankirane pošiljke je dogovorno določena na 30 zl. c., oziroma 60 par — 2.40 K. Dopolnitev pristojbenika za mednarodni paketni promet. V Avstrijo: za pakete od 10 do 15 kg: težno pristojbino 22.05 dinarjev = 88.20 K. Za pakete od 15 do 20 kg: težna pristojbina: 27.65 D = 110.60 kron. V Grčijo je popraviti težno pristojbino: od 12.25 D na 17.50 D = 70 K. V Švedsko je popraviti težno pristojbino: od 22.75 D na 28 D = 112 kron. V Veliko Britanijo je popraviti težno pristojbino: od 23.80 D na 27.30 dinarjev = 109.20 K. Končna opazka. Da ostane pristojbenik v celoti vedno v veljavi, treba je posamezno postojanke po tozadevnih obvestilih, ki izidejo v »Trgovskem Listu« točno popravljati oziroma izpopolniti. » ir Brzojavni pristojbenik za Inozemski promet evropskega obsega. (Navadne pristojbine za eno besedo po najcenejši poti •vi s- V državo (deželo) Pristojbin« v Opazk* cu N Din. K 1 Albanija 190 760 / via Italia samo za Valono 2 Avstrija 0-90 360 \za_druge kraje: 2 75 «»10-30 K i 3 AlZir 1-75 7- 4 C Belgija 145 580 V inozemskem prometu se računa vedno P Britanija 190 760 ena beseda več kakor se jih šteje. 6 Bolgarija 075 3- ■ 7 ČehoslovaSka* 1*25 5- 50*/, znižanje pristojbin so novinarskim 8 Danska 1'45 580 (časopisnim) brzojavkam priznale dr- 9 Estonija 2 65 10-60 žave pod it: 2,5, 4, 6, 7, 8, 10,12, 13, 10 Finska 195 780 15, 17, 21, 22,23, 25,24,26,27,28, 29, 30. 11 Fiume (Reka) 090 3-60 *) časopisne: 40 par —1-60 K 12 Franclja 125 5-~ 13 OrSka kopno in otokajParoa in Euboea j 090 360 14 f 1'40 560 / Imbros, Leronos, Tenedos, Mio«, Samos, Ostali grški otoki t \ Mitelene. l 1 075 4-30 ostali otoki vla Orčce. j 15 Holandija 1-45 580 16 Islandija 350 14 - 17 Italija 0.90 3-eO 18 Letonija in Litvanija 2-65 1060 19 Liechtenstein 110 440 20 Luksenburika 1-45 5 80 Pristojbine v države ostalega svetovnega omrežja vsebuje it. 18 služb, lista 21 22 MadZarska . 090 360 Nemčija 1 25 5 — p. b r. Ljubljanskega Iz 1.1921. — tam 23 Norveška 195 780 so navedene tudi razne prometne ome- 24 Poljska 1 25 5- jitve, katere naj občinstvo pri predaji 25 Portugalska 180 7-20 u valuj«. 2f> Rumunlja 090 3-60 27 Rusija 28 Španija 160 640 29 Švedska 160 640 30 Švica 1-10 440 31 Turčija 24575 983 Za Palestino in Sirijo: 7 75 D - 31 — K *, 32 SvobodnomestoDanzlg 1 45 5-80 za Mezopotamijo: 19 275 D «= 7710 K. Kolki m neposredne pristojbine. (Konec.) Ker so kazenski zneski tako mnogovrstni, bomo pripomnili višino kazni, pri vsakem posameznem predmetu, kadar pridemo do podobnih določb. Omeniti moramo pa na vsak način že zdaj, da se kazni, izrečene po zakonih o pristojbinah ne morejo niti zniževati niti milostno odpuščati (člen 20 'Začasnega zakona z dne 27. junija 1921, št. 259, Ur. 1. št. 100). Dokler se ne plačata redna in kazenska taksa, oblastva vloženega spisa ne smejo vzeti v poslovanje in ga tudi ne vračati lastniku. Razen redne in kazenske takse ima stranka plačati pa še posebej po tar. post. 229 taksne tarife takso za razsodbo, ki se plačuje v razmerju višine odmerjene kazni: do vštetih 100 dinarjev 5 dinar., preko 100 D do vštetih 300 D 10 D preko 300.. do 500 15 din., preko 500 do 1000 din 30 din., preko 1000 do 2000 din. 60 din., preko 2000 do 3000 din. 70 din. in na vsakih nadaljnih 1000 dinarjev še po 5 dinarjev. Ako bi kdo kolke ali taksne papirje ponarejal, jih razširjal ali pa sprejemal, dasi bi jih poznal, se kaznuje po splošnem kazenskem zakonu (z zaporom). Tudi poizkus se kaznuje. Poleg tega se obsodi obdolženec na petdesetkratni znesek vrednosti, na katero se glasi tak kolek ali papir. Državni in samoupravni organi so pod lastnimi kaznimi dolžni paziti, da se predpisi glede kolkov in pristojbin natančno izpolnujejo. Vsak poizkus prikrajšbe ima za posledico torej zažugano kazen, ako pride dotična listina pred kak javni urad. Ker se pa listine izdajajo samo v ta namen, da se izkaže prejemnik z njo če treba pred gosposko, ne kaže drugega, ka- kor da se predpisi glede kolkov in pristojbin natančno upoštevajo. 3. Pravna sredstva. Kakor smo v I. poglavju razložili, se plačujejo takse ali v kolkih, ali pa neposredno. V prvem slučaju moramo določiti višino takse navadno mi sami, v drugem slučaju jo določa pa davčna oblast. Pri vlogah, pri raznih svedočbah in potrdilih, kakor tudi v mnogih drugih primerih, zlasti v sodnih in obrtnih zadevah, je treba kolkovati dotične listine, vloge in dr. pa tako, kakor zahteva dotični urad. Vsako proti vljenje je tu brez-vspešno. Ako se ne plača zahtevani kolek, se vloga zavrne in zahtevano poslovanje ne izvrši. Določbe o taksah so pa danes tako zamotane, da jih mnogokrat dva urada enako ne razlagata in da so pri enem in istem uradu glede mnogih določb posamezni uradniki raznega naziranja. Treba bo nebroj pojasnil in natančnejših določb ter čaka finančno upravo v tem oziru še velika naloga. Če je pristojbina malenkostna, se pravno sredstvo (pritožba) sploh ne izplača. V onih slučajih pa, kjer se gre za kak večji znesek, ali kjer bi se neopravičen zahtevek prevečkrat ponavljal, naj se posluži stranka pravnega sredstva. Na razpolago sta dve sredstvi: a) prošnja za povračilo takse ali pristojbine; b) pritožba zoper razsodbo, odločbo ali rešitev prvostopnih obla-stev. Gled6 prošenj za povračilo je pripomniti, da ima vsakdo, od katerega oblastvo neutemeljeno pobere takso ali pristojbino ali večjo nego je treba, ali ki pomotoma izračuni in sam položi takso ali pristojbino, katere po zakonu ni bil dolžan plačati, pravico, da zahteva v 90 dneh od dne, ko je bila njegova taksa pobra- na ali pomotoma položena, povračilo lakse ali pristojbino od generalne direkcije posrednih davkov. Prošnje za povračilo se vlagajo pri onem oblastva, ki je pobralo neutemeljeno ali večjo takso ali kjer je bila taksa pomotoma položena. Po preteku tega roka izgubi stranka pravico do zahteve. Pri prekmorskih potnih listih se sme zahtevati povračilo takse, ako se \4 oseba v 10 mesecih domov vrnila ali pa če ji je tuje oblastvo nadaljnje popotovanje zabranilo, v 90 dneh od dne vrnitve v domovino. Tudi glede povračila taks za vstopnice so v tem oziru izjemne, ki jih bomo pozneje v svojem času navedli, kadar bomo obravnavali pristojbine na vstopnice. Prošnje za povračilo taks (kolkov in pristojbin) niso zavezane ni-kaki taksi, torej so kolka proste. Ako se pa ugotovi, da je bila proš-naj popolnoma neutemeljena, se pobere naknadno taksa za prošnjo (2 din.) in za rešitev (5 din.). Kje aO naj vlagajo prošnje za povračilo taks v onih primerih, kjer je kolkovala stranka kako listino sama z višjim kolkom nego je bilo treba, v pravilniku ni povedano. Pu našem mnenju naredi stranka najbolje, ako jo vloži pri pristojnem davčnem uradu, ker je tendenca taksnega in pristojbinskega pravilnika sploh ta, da se bo poslovanje glede taks osredotočilo deloma pri davčnih uradih, deloma pa pri direkciji posrednih davkov v Beogradu ter v tem oziru finančna okrajna ravnateljstva ne pridejo v poštev. Prošnji je treba priložiti na vsak način tudi do-tično listino. Prošnja se naslovi lahko na davčni urad, a v nje | se naj navede izrečno zahtevek, da se naj predloži generalni direkciji posrednih davkov v rešitev. Navedejo se naj tudi natančno razlogi, ki govor6 za manjšo pristojbino. V prihodnjih člankih bomo začeli seznanjati naše naročnike s posameznimi določbami pristojbinske tarife, tako, da se bodo mogli orientirati samostojno tudi v tem oziru. Omeniti imamo samo še pritožbe. Te je vlagati zoper morebitne razsodbe, odločbe ali rešitve prvostopnih oblaste V generalni direkciji po-srednjih davkov. Dokler državni svet ne razširi svojih funkcij na vso kraljevino, je odločba generalne direkcije o posrednih davkih izvršna. Pozneje bo mogoča pritožba tudi na državni svet. Pritožbe je izročati onemu obla-stvu, odnosno uradu, ki jo izdal prvo odločbo, in sicer v 15 dneh od dne, ko se je prejela ali priobčila razsodba, odločba ali rešitev. Pritožbo je kolkovati s kolkom za 5 din. Not priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbin na. UpoStevane so pa tudi 5e prejšnje, vsled posebnih zakonov In odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din. 10.— kot priporočena tiskovina Din. 11.50, ter |e jak« praktična in neobhodns potrebna ut vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla « oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10%ni, nad 500 izvodov 20% ni popust, denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368. Sava Sekulii nsenlurno ■ komis- zavod v Sarajevu sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo. m 19 Telefonske pristojbine. A. Naročniške pristojbine: Pri omrežju z Opazke NaročniSke pristojbine se odmerijo po sledečih skupinah na leto več | manj kakor 500 naroč. Din. K I Din K a) Hoteli, tovarne, banke, hranilnice 2500 10000 2000 8000 b) Restavracije, kavarne, slaščičarne d, il .5 bufeti, bari, pivnice, trgovine,agen- Š t ture, menjalnice, gledališča, orfej, P) .1l2 bloskopi 2000 8000 1500 6000 O Q» * g . c) Delavnice, Skladišča, podjetniške 8 fi in inženerske pisarne 1800 7200 1200 4800 ^r* 0 04 0 11 *T3 JI 'J d) Odvetniške in ekonomske pisarne, —, 5 v 2 * h) Državni uradniki in narodni po- C C % S slanci v zasebnih stanovanjih f " ' ' J'■ ‘ •' . 400 1600 300 1200 - 1 N i) Poštni in brzojavni uradniki C ot Dobrodelna druStva 4 ; š 200 800 150 600 M / B. Pristojbine za pogovore. a) v krajevnem prometu: iz celice javne govorilnice . 1— D =* 4— K b) v medkrajevnem prometu: 1. pas do 100 km 3.— L) x=r 12.- K II. pas do 200 km 5.— » = 20.- „ III. pas do 400 km 7.— 11 28.- „ IV. pas čez 400 km 8— 11 = 32.- „ c) telefonski poziv za vse pase . 3— M ~ 12.- „ d) v mednarodnem prometu: Ljubljana — Praga 17.50 D = 70.— K Maribor — Graz 10— 11 === 40— „ Ptuj — Graz .... 10— 91 == 40.- „ * Celje — Graz . . IS- 11 “ 60.- „ Zidan most — Graz IS— 11 ==r 60— „ Ljubljana — Graz . 25— 11 == 100— „ Maribor — Wien . 25— 11 — 100— „ Zidan most — Wien . 25— 11 '===Z 100— „ Celje — Wien .... 25— 11 ’==Z 100— „ Ptuj — Wien .... 25— 11 === 100— „ Ljubljana — Wien . 30— 11 120— „ vse za govorilno jednoto treh minut, za nujne pogovore trojna pristojbina. Za pogovore a—c, ki se vršijo v času od 20. ure v soboto, do 8. ure v ponedeljek, je plačati tudi še trikratno pristojbino. Frankovni primanjkljaj na pisemskih pošiljkah iz inozemstva. Na Madridskem kongresu 1. 1920 so se poštne uprave dogovorile ta sledeče mednarodne pisemske pristojbine, izražene v zlatih centimih: Za pisma do 20 g 50 zl. c., za vsakih nadaljnih 20 g 25 zl. c. Za dopisnice 30 zl. c. Za tiskovine od vsakih 50 g 10 zl. c. Za blagovne vzorce od vsakih 50 g 10 zl. c., (najmanj 20 zl. e.). Za poslovne papirje od vsakih 50 g 10 zl. c., (najmanj 50 zl. e.). j Za priporoko, prejemno potrdilo 50 zl. c. "1 Za poizvednice, preklice itd. 100 zl. c. Naša poštna uprava je določila razmerje teh pristojbin k tuzemski valuti takole: 100 zlatih centesimov = 2 din. = 8 kron. Za frankovalne primanjkljaje se dvigne od naslovnika načeloma dvojni manjkajoči znesek, ki se po navedenem ključu izračuna. Valutno razmerje med zlatimi centesimi in domačo novčano jednoto si pa poštne uprave od slučaja do slučaja med seboj objavijo. T K C cr V s K 1 UST 5 konzorcij svinčene rudnike v Mežiški dolini od avstrijske > Union« rudniške družbe. Angleška družba Je pripravljena nafii državi odstopiti 25% akcij. Ker država ne more tako velikega kapitala investirati v te rudnike, je priporočljivo, da se ia akcije zanima privatni kapital. Rumunsko posojilo v Švici. Rumu-nija je najela v Švici za 40 milijonov Švicarskih frankov posojila, in sicer 16 milijonov v denarju in 14 milijonov v poštnem, brzojavnem in železniškem materijalu. Posojilo bo vrnjeno leta 1922, in sicer tako, da bo Rumunija izvozila žita v Švico 15.000 vagonoy. C&rlna. Povifianje agia pri uročni carini. Pocenši od 10. novembra se računa pri uvozni carini 100 zlatih dinarjev za 500 dinarjev v novčanicah odnosno 2000 K, medtem ko se je dosedaj zaračunjavala za 100 zlatih dinarjev 400 dinarjev ali 1600 kron. Povišani agio (400% namesto dosedanjih 300%) se plača za vso blago, za katerega do vštevši 9. novembra ni bila plačana uvozna carina. Povišani agio, se plačuje pri uvozni carini, sporednih pristojbinah. Pri mono-polskih predmetih se računa monopolna taksa v razmerju 100 zlatih dinarjev za 200 dinarjev v novčanicah. Enako se računa pribitek pri luksuznem blagu, katerega seznam je bil objavljen v Uradnem listu št. 11/1921 po kurzu 100 zlatih dinarjev je jednako 200 dinarjev v novčanicah, torej s 100% agiom. — Pri izračunjavanju carine ad valorem se računa carina po v tarifi določenih odstotkih brez agio-pribitka. O podrobnostih bo izdala generalna direkcija carine še poseben pravilnik. Kemične analize pri carinskem blagu. V zmislu odloka generalne direkcije carin z dne 29. oktobra 1921, C br. 69.819, so za službene analize carinskega blaga in za izdavanje preiskusnih spričeval za tako blago pristojni samo kemični laboratoriji, ki so osnovani pri posameznih carinarnicah. Promet. V »posta vitev železniškega prometa a Madžarsko. Z ozirom na poročila o dogodkih na Madžarskem je ministrski svet sklenil, da se vzpostavi železniški promet z Madžarsko. Pogajanja zaradi prometa s Reko odložena. Pogajanja, ki bi se imela pričeti med našo državo, Italijo in Reko glede prometa z Reko in Istro, so odložena, dokler ne izpolni Italija rapallske pogodbe ter ne evakuira tretjega pasa. Beograd—BukareSt. Po poročilih iz Bukarešta so vsi načrti za direktno zvezo Beograd—Bukarešt že gotovi. Z delom Be začne prihodnje leto. Kmetijstvo. Nedeljsko kmetijsko šolo Je osnoval na Dobrni pri Celju tamošnji nadučitelj Šmid. V tej šoli se poučujejo predmeti iz kmetijstva, posebno kmetijsko računstvo, šivanje itd. Sporedno s to šolo deluje javna ljudska knjižnica. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Zn tekstilno industrijo. Neka dunajska tvrdka za barvanje in tiskanje blaga iz bombaža, volne in Žide v pristnih barvah ponuja svoje vzorce barv. Tvrdka preskrbi in dobavi vse potrebne kemikalije in je pripravljena preskrbeti tudi strokovnjaka - specialista. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Paro plovni rosni red ogrsko-hrrat-ske parobrodarske družbe. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da vzdržuje ogrsko-hrvaška pomorska parobrodarska družba na Reki dve pospešeni potniškotovomi progi med Bakarjem in Kotorom ter sedem potniško tovornih prog in sicer: Bakar-Krk-Rab, Bakar-Senj-Obrovac, Bakar-Pag, Bakar - Metkovič, Rab-Senj- Bakar in Split, Metkovič-Korčula-Gruž. Natančen vozni red je interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Dobava stenja. Ravnateljstvo drl železnie v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici r Ljubljani, da se vrši 18. decembra 1921 pismena ofertalna licitacija glede dobave raznovrstnega stenja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbcflmice v Ljubljani na vpogled. Dobava, prodaja. Razpis dobave železniških pragov. Razpisuje se dobava lesnega materiala za leto 1922. Množine in dimenzije so razvidne iz Uradnega lista št. 135. Dobava se mora izvršiti do dne 1. septembra 1922. Ponudbe naj se pošljejo obratnemu ravnateljstvu južne železnice, oddelku V/5 — obrat lokalnih železnic, v Ljubljani do dne 20. novembra t. 1. Dobava 5000 telefonov. Ministrstvo za pošto v Beogradu rabi 5000 telefonov, katere bo nabavilo. Interesenti do-be pogoje pri navedenem ministrstvu. Trgovski register. Vpisi r trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: Ferdo Žagar, Bled, trgovina z lesom. Anton Milavec, Dolenja vas, trgovina z lesom. Osvald Dobeic, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom. Josip Gagel, Ljubljana, trgovina s čevlji in usnjarskimi izdelki na drobno in na debelo. Franc Kodela ml., Ljubljana, trgovina s konji. Ing. V. Nikolič, Ljubljana, trgovina s toaletnimi potrebščinami in izdelovanje toaletnih potrebščin. Anica Majcen, Rečica, trgovina z mešanim blagom in delikatesami. Joško Jelačin, Rudnik, trgovina z mešanim blagom in živino. Ivan Bud-kovič, Št. Janž, trgovina z mešanim blagom. Anton Rojec, Št. Vid pri Stični št. 3, trgovina z mešanim blagom in trgovina z živo in zaklano živino. Nande Do-ganoc, Velike Lašče, trgovina z lesom. Matko Kranjc, Vrhnika, trgovina z mešanim blagom, z deželnimi pridelki in žganjetoč. — II. Izbrisale so se nastopne firme: Jos. Stadler, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom, vsled opustitve. Alois Zorman, Ljubljana, bra-njarstvo, vsled opusta obrta. Anton Gačnik, Novo mesto, krčmar ln mesar, vsled smrti Imetnikove. Razno. Dr. Kumanudi se je vrnil. 9. L m. se je vrnil v Beograd finančni minister dr. Kumanudi, ki se je mudil nekaj časa v Londonu in Parizu radi najetja zunanjega posojila. Odlikovanja. >Službene Novine« objavljajo odlikovanja, podeljena onim, ki so si kot funkcijonarji ljubljanskega velikega semnja za prireditev pridobili zasluge: z redom Sv. Save III. vrste so odlikovani: Fran Bonač, Dragotin Hribar, Vinko Majdič, Peter Kozina in dr. Valent. Krisper, z redom Sv. Save IV. vrste Ivo Jelačin, Avgust Žabkar in Jos. Costaperaria, z redom Sv. Save V. vrste pa Ivan Rebek in Engelbert Franehetti. Delegacija ministrstva financ r Ljubljani objavlja sledeče: »Finančno ministrstvo je dovolilo, da se smejo od 1. januarja 1922 uporabljati še stari živinski potni listi s pogojem, da se jih dokolkuje do vrednosti po tarifni postavki 110 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (Uradni list št. 100) in da oblastvo kolke uniči in pristavi predpisano klavzulo«. Prodaja drž. rudnika. Ministrstvo za šume in rude je odločilo, da se proda državni rudnik v Zabukovcu, ker se Je izkazalo, da Je eksploatacija rudnika v državni režiji neplodna. Razdelitev naše držare na administrativne oblasti. Zakon o razdelitvi države v oblasti je predložila vlada narodni skupščini. Država se bo po tem zakonu delila na 26 oblasti in sicer: 1. Bačka oblast; 2. Beograjska oblast s sedežem v Beogradu; 3. Bitoljska v Bitolju; 4. Bra-niševska v Požarevcu; 5. Varaždinska v Varaždinu, kateri pripadajo iz političnega okraja Murska Sobota mesto in ob- čina Dolnja Lendava, lendavska okolica in Dolnji Lakot; 6. Vrbaska v Banjaluki; 7. Dubrovačka v Dubrovniku; 8. Zagrebška r Zagrebu; 9. Zetska na Cetinju; 10. Kosovska v Prištini; 11. Krajiška v Karlovcu (v katero spada tudi občina Osilnica) ; 12. Ljubljanska v Ljubljani. To oblast tvorijo politični okraji Črnomelj, Kamnik (razen občine Motnik), Trojane in Špitalič, Kočevje (razen občine Osilnica), Kranj z Jezerskim, Krško (razen občine Velika Dolina), Litija, ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica, Brežice, Sevnica, občine Veliki Kamen in Mrčna sela okraja Kozje. Dalje Loška, razen občine Št. Rupert. Iz županije reško-modruške pa občina Prezid. 13. Mariborska s sedežem v Mariboru. Njo tvorijo mesta Celje, Maribor in Ptuj, dalje politični okraji Ljutomer, Maribor, Murska Sobota (razen Dolnje Lendave, mesta in občine, lendavske okolice in Dolnjega Lakota), Trbovlje, Ptuj okolica, Slovenji Gradec. Okraj Kozje (razen Velikega Kamna in Mrena sela), sodni okraj okolica Celje, Vransko, Gomjl-grad, Šmarje, Laško (razen občine Št. Rupert), politični okraj Kamnik, občine Motnik, Trojane in Špitalič. 14. Mostarska v Mostaru; 15. Niška v Nišu; 16. Osiješka v Osijeku; 17. Podrinska v šabcu; 18. Potiška v Bečkereku; 19. Raška v Novem Pazarju; 20. Sarajevska v Sarajevu; 21. Splitska v Splitu; 22. Skopska v Skoplju; 23. Tuzlanska v Tuzli; 24. Šu-madijska v Kragujevcu; 25. Občina mesta Beograda in 26. Občina mesta Zagreba. Pod varaždinsko oblast pridejo občine: Dolnja Lendava mesto, Dolnja Lendava okolica in Dolnji Lakot Pod zagrebško oblast občina Velika dolina, pod Krajiško oblast (s sedežem v Karlovcu) občina Osilnica. Vsega skupaj se odcepi od Slovenije pet občin. Najnovejša in najzaneslivejša naslovna knjiga za čehoslovaško industrijo in trgovino je katalog III. praškega vzorčnega velesejma. Ker bo ta knjiga mnogim našim čitateljem v veliko korist, opozarjamo naše interesente, da jo morejo naročiti pri Uradu praškega vzorčnega velesejma v Pragi I, StaromestsM radnice. Ostale kataloge, katerih cena Je bila 20 din., ima omenjeni Urad Se v zalogi in se pošiljajo interesentom iz obrtnih, trgovskih in poljedelskih krogov na zahtevo brezplačno. Glavno uredništvo »Almanaha« kralj. S. H. S. obvešča vse naročnike in interesente, da Almanah pri Hrvatskem stamparskem zavodu d. d. v Zagrebu ne bo iztiskan do srede oktobra, ampak šele decembra t. 1. ker velikanski obseg (nad 1000 strani) in natančnost dela tega ne dopušča. O tej za trgovino in industrijo važni izdaji priobčimo v kratkem natančnejše podatke. Alma-pah 1921—1922 bo vsem našim čitateljem važen pripomoček. Združenje reklamnih zarodov. — Znani reklamni tvrdki »Blocknerjev zavod za oglašivanje v Zagrebu«, Jurjevska ulica 31 in oglasni oddelek »Medju-narodnog prometnog, novinskog i oglas-nog zavoda d. d. v Zagrebu«, Iliča 31, ste se združili ter osnovali novo reklamno podjetje pod imenom »Interreklam d. d.< v Zagrebu. Družba bo delovala z vsemi sredstvi za zboljšanje poslovnega prometa potom uspešne reklame. Vodstvo novega podjetja je v spretnih rokah gg. M. Dukesa, upravnika Block-nerjevega zavoda in I. Schartza, ravnatelja Medj. prom. nov. i oglasnog zavoda d. d. Združenje navedenih dveh tvrdk je vzbudilo iivahno zanimanje, ker bo gotovo ugodno upltvalo na naše gospodarske razmere. Tržna pomflln. obisti 16 K, gobci 8 K, možgani 16 K, parklji 5 K, vime 8K,k>j20in30Kza kg, telečje meso 18 in 20 K za kg. — Nove cene so stopile v veljavo v sredo, dne 9. novembra. Živina. Na zadnjem živinskem semnja r ijubljani je bila kupčija srednja. Italijanska prepoved uvoca naše živine je nekoliko vplivala na cene. Za 1 kg žive teže so bile sledeče cene: Voli I. vrste 20 do 24 K, II. vrste 17 do 20 K, krave 12 do 14 kron. Kože. Praga, ČK po kg: kože mladih krav do 24H kg 21.30, od 25-39^ 23—25, od 40 kg dalje 24.80, volovje kože do 24 >4 kg 21.30, od 30-39ya volovje kože iz Slovaške 18.40—28, iz Madžarske 18.20, kravje kože do 24 % 21.30, od 25 do 29 Vi 20, od 30—39 in pol 21, od 40 dalje 22.50—22.70, telečje kože I. vrkte 30-31.70, IL vrste 36.50, III. vrste 35.40 do 35.70. Poljski pridelki. Poročilo o poljskih pridelkih: Subotica: pšenica 1240—1250, stara koruza 970 —975, oves 808—880. - Som-bor: nova koruza 860—875, stara koruza 960—976, nularica 1760—1780. — Darda: pšenica 1190—1230, rž 1030 do 1050, ječmen 1140—1155, nova koruza 880-890, oves 1740-1760. — Ruma: pšenica 1220—1230, ječmen 1180— 1185, stara koruza 970—980, nularica 1720—1740. — Kula: pšenica 1230— 1235, nularica 1740—1750, nova koruza 850—860, stara koruza 950—970, oves 820—830. — Sarajevo: nularica 1770 do 1780, stara koruza 90—1000. Borza. Zagreb, devize: Berlin 127—186, Bukarešta 200, Milan 1100—1250, London 1200-1250, Pariz 2000-2175, Praga 820-355, Švica 5300-5600, Dunaj 5.70, Budimpešta 29—30. Valute: rublji 15—25, napoleondor 1100, nemške marke 135—142, ital. lire 1100— 1200. Jadranska banka 1550—1600. Ljub. kreditna banka 880—895. Slovenska banka 520—528. Trbov. premogok. družba 835—870. Cuiih, Berlin 1.90, Newyork 5.82, London 21.00, Pariz 38.65, Milan 22.05, Praga 5.50, Budimpešta 0.45, Zagreb 1.50, Bukarešta 8.50, Varšava 0.17, Dunaj 0.17, avstrijske žig. krone 0.12. Vsakovrstne slamnike in klobuke Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovej£ih modelov. Franjo Cern, ...sr Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto Trg. Mkasimalne cene r Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanje draginje je v seji dne 5. t. m. določilo maksimalne cene za naslednje živilske potrebščine: Mleko 1 8 K, maslo surovo 76 K, maslo 90 K, sir kg 14 K, slanina (Špeh) 52 do 60 K za kg po debelosti, slanina prekajena 66 K, papricirana 72 K, drobovina: jezik sveži 20 K, vampi 6 K, pljuča 6 K, f oddala tvrdka lil H: D im Maribor. SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA, SCrekov trg 10, nasproti »Mestnega Domf Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. - - Izvršuje se bančne posle najkulantneje. —— Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. ——— —— Telefon it. S67. - - Čekovni račun It. 12.200. ——— uiboljil snerikanUI pbaiti stroj Moitl Erjavec & Turk PRI „ZLAT1 LOPATI« trgovina ž železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhlelaen) nasproti Križanske cerkve. •4 razmnoževalni aparat, ra?mnoiujs strojno In ročno pisavo potom ne-I »rablji ve steki, plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: The Rex Co. Liubliana, Graditte 10. Moderno vreteno poprovHnlco oseb pisalnih strojeo. ..... Dii ti Uubliana, Sv. Petra c. 3. Tr&ovirta z drobnim, pletenim in modnim btagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Ve^ka izbira potrebščin za krojače in šivilje. ŽELEZNIŠKE PRAGOVE BUKOVE IN HRASTOVE, (OBOJESTRANSKA BANČNA GARANCIJA) KAKOR TUDI DRUGE IZVOZNE PREDMETE, PONUDITE FRANKO SPILJE, UVOZNI TVRDKI JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, RUE CHARLES APPELL1, BRŽOJAVNI NASLOV >SLO-VENIA SIRASBOURG« mim v Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. ■V Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik. Trst, Wren, ---------------------- Zadar, Zagreb. ------------------- VELETRGOVINA Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in inozemstvu. KHUtii- rt mi* Liubliana priporoča špecerijsko* koloni-jalno blago in vsako vrstno žganje. KonkursoGu mi ~ Brzojaviš GRELIČ. Telefon interurb. štev. 246. ar Zahtevajte cenike I -m snsnsasasasnsu ni I veletrgovina manufakture g IM. Mili Balkan. | Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. rzsrzsrzsrzs ■ ■uh m wmmmm Medič, Rokove k Zanki, Tovarna liemičnili in nidEilnsklh baru ter liliov* prej: ft. Zanki sinovi. Centralo: UobUim D. z o. z. Skladišče: Noulsod. Brzojavi: Merakt, Ljubljana. 1 '.UtAlr: Telefon: 64. Engllsb varnlslies: Angleikl laki: COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. PINE COPAL VAKNISH. Pini kopalov tak za znotraj. SUPfcfcPINE COPAL BODY VARN1SH. Lak za kočije, najfln. PINE COPAL CAR-RIAGE BODY VARNISH. Lak za kočije, flni. PALE PLATTINO VARNISH SPRP. * Brusilni fftii prep. ak. PALE PLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH PINE. Pirit zračni tak. EXTER!OR COPAL VARNISH SPRP. Nalflnejit tračni rap. lak PALE SICCATIVE PLUID Slkatlf, svetel. DARK SICCATIVE PLUID. Slkatlf, temen. SPRP. WELLRIOHT VARNISH. Lak za kočijske sta najfinejši. m. ±Lx\lL Priznano naJboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, sohfe in oljnate, mavec (Clps), mastenec (Federweiss), strojno Olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. «MERAKL». Llnoleum lak Ža pode. »MERAKU. Em a j ln I lak. «MERAKL». Brunoline. X#X##XXX ******** IH Idi Ulil r Etinltib vortlshes: Angleikl lakli JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoldje, japan. PINE JAPAN BLACK VARNISH. Pini črni Japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. 1SOLATING BLACK VARNISH. izolirni lak. LlQUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH DamarOv lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, OREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. PINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, izredno fini. Eiili laki. Praii iiU Edina razprodaja vseh vrst za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stan*, Kindberg, Sem- ftfcMHg, Sčhbtt#le«, Ptittilrtifg, Auseewiesen etc., nudi po najriižji ceni iz svojih zalog: Ljubljifii, Osijek, NOvi Sad, Zemun Rosto Houohooič veletrgovina mavca UBbliono, Židovsko ulico it.1. /\s\/\*\s\s\s\ ) Veletrgovina \ ) Ak Šarabon \ y v Ljubljani ^ \ priporoča / { špeceriisko blago ^ \ / | / / > naaaaaa) raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo, Uittk praiarna za kavo In mlin aa dliav* s električnim obratom. CkKlkl na razpolago. Sz 2Coriti^I3ss: — l£i!3sTT7TA KTTTEIT -A- lolsLgroTraa.ica. xlsi d.e“belo Lastnik. Kamere*) za tzflifsnto .TrfovAtf« Uate*. - Otami ansdaOr Peter KaatalK. ~ Odfavorn« araieik: rvaaje Zakat, - Tiska tUKanj« M»m» Hravatte v LtaMM