Poštnina plaiana v gotovini. ZBORI REVIJA NOVE ZBOROVSKE GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1932 LETNIK VIII • ¿TEV 3 MESTNA Ima vlog nad 480,000.000 Din Telefon št. 2016 in 2616 Poštni čekovni račun št. 10.533 HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Uradne ure za stranke so od 8. do 12'/2- „ZBORI PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI revija nove zborovske glasbe. Izhaja osmo leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929, 1930 in 1931 se dobe vezani po Din 80-—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1932. Din 50-—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. „ZBORI" PJEVAČKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI revija nove horske glasbe. Izlazi osmo godinu. Godišnjaci 1926,1927,1928,1929,1930 i 1931 dobe se vezeni po Din 80'—, nevezeni po Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1932 Din 60'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" pri-opčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din 1 •— za 2 stranici. VIII. LETNIK Številka 3. LJUBLJANA 1. junija 1932 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev. poštnO'čekovnega urada 12.134 Dragutin M. Domjanič (Zagreb): Potočnice Metuli letiju, Se v suncu sveti ju, A rožice male i plave Glediju ih z trave. Tak rad bi ih bral I venček ti dal, Da one veli ju ti za me: «Naj zabiti na me!» Ja k tebi ne smem, Al mimo kad pem, Bum rožice del za škrlak, Popeval bum tak: «Kaj reči mučiju, To oči veliju, — A če niti gledet ni smet, Pove ti i cvet!» Naši skladatelji t Srečko Stegnar. Srečko Stegnar se je rodil dne 16. maja 1842. na Brdu pri Lukovici kot sin jetni-čarja Andreja. Šolal se je v L jubljani in je dovršil leta 1863. učiteljsko pripravnico. Učiteljeval je do leta 1872. na rudarski glavni šoli v Idriji, nato pa je bil okrajni šolski nadzornik in imenovan za prvega učitelja na moški kaznilnici na ljubljanskem Gradu. Ko so po potresu to kaznilnico opustili, je bil premeščen v službovanje v mariborsko kaznilnico. Po 44letni službi je stopil v zasluženi pokoj. Umrl je dne 24. oktobra 1915. Stegnar ni bil samo učitelj pedagog, ampak je razvijal vse svoje življenje živahno delavnost na leposlovnem in glasbenem področju. Zlasti Idrija se mu mora zahvaliti za ustanovitev Narodne čitalnice, cerkvenega zbora in orkestra. Z neverjetno pridnostjo je vedno vodil pevske zbore, orkestre, gledališke predstave, skladal sam vložke, kot dober risar in slikar slikal za odre kulise in prospekte, vodil in učil mladino plesa, prepeval po cerkvah, igral kontrabas, v veseli družbi pa je često zaigral na harmoniko ali kitaro in zraven zapel. V mlajših letih je napisal mnogo plesnih skladb za klavir in orkester. Pozneje pa tudi solospeve, zbore, zlasti pa cerkvene skladbe. V letih 1876. in 1877. je bil desna roka pokojnega pevovodje V. Valente v ljubljanski Čitalnici, bil je odbornik Glasbene Matice, kjer je več let upravljal društveno blagajno, oskrboval izdajo Matičnih muzikalij, pomagal pri ureditvi «Lavorike», bil pevovodja pevskega društva «Slavec», nekaj časa tudi pevovodja šišenske Čitalnice in med ustanovitelji Cecilijanskega društva v Ljubljani. Bil je član mestnega šolskega sveta ljubljanskega, več let deželni poslanec mesta Idrije. Sodeloval je pri «Učiteljskem Tovarišu» in «Vrtcu». Da se spomnimo moža, ki je v tistih težkih časih avstrijskega ponemčevalnega režima izredno mnogo storil za narodno prosveto povsod, kjer je služboval, smo priobčili v današnji številki njegov mešani zbor «Dneva nam pripelji žar». Blagemu kulturnemu delavcu blag spomin! t Alojzij Sachs se je rodil dne 28. maja 1869. v Medvodah. Po absolvirani ljudski šoli je napravil nekaj razredov gimnazije, nato prestopil na učiteljišče. Po dovršeni maturi je služboval na drugi mestni ljudski šoli v Ljubljani, nato na ljudski šoli v Smledniku, dalje na šoli v Vipavi, končno pa je bil učitelj v prisilni delavnici ljubljanski. Umrl je dne 13. novembra 1910. Kot pevovodja se je udejstvoval pri «Slavcu», v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov, največ pa pri pevskem društvu «Ljubljanski Zvon», ki mu je bil drugi, nad vse požrtvovalni pevovodja. Večino skladb, ki jih je «Ljubljanski Zvon» za časa Sachsovega pe-vovodstva prepeval, je on kot pevovodja sam kali-grafično spisal in nosil v litografijo. Kot skladatelj je bil izredno plodovit. Napisal je nešteto posvetnih in cerkvenih skladb, med katerimi jih je celo nekaj ob razpisih Glasbene Matice dobilo častne nagrade. Njegovih rokopisov je precej v raznih pevskih arhivih. Pokojni Sachs pa je imel tudi mnogo smisla za humor v glasbi. Komponiral je nešteto kupletov, ki so jih prednašali svojčas na vseh zabavnih prireditvah. Bil je mravljično priden glasbenik, ki je mnogo prezgodaj umrl. Z objavo njegove nagrobnice «O Gospod» v današnjem zvezku «Zborov» so hoteli «Zbori» in pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» osvežiti spomin na svojega bivšega pevovodjo in skladatelja. Blag mu spomin! Svetel Herbert. Rodil se je dne 19. februarja 1895. v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je dovršil v Ljubljani, začel leta 1913. pravniške študije v Pragi in jih končal v Ljubljani leta 1922. Med svetovno vojno je bil vojak in prišel leta 1916. v italijansko vojno ujetništvo, odkoder se je vrnil v Ljubljano šele pomladi leta 1920. Dve leti nato je bil sprejet v službo pri bivši pokrajinski vladi, od leta 1923. pa je mestni uradnik v Ljubljani. Glasbo je študiral pri ljubljanski Glasbeni Matici, pozneje pa zasebno. Učitelji so mu bili Gerbič, Pavčič, Anton Trost, Lajovic, Vedral in drugi. Poleg študija glasbe je v srednji šoli vodil dijaški zbor, organiziral orkester in oskrboval orglanje pri šolskih mašah. Po vo jni je bil dve leti zborovodja «Slavca», več let operni korepetitor in nekaj časa pomožni kapelnik. Več sezon je vodil scensko glasbo v ljubljanski drami. Leta 1926. je prevzel mesto zborovodje pri «Narodnem železničarskem društvu Sloga» v Ljubljani, pri katerem je sedaj glasbeni vodja. Kot organist deluje po potrebi na ljubljanskih korih. Zložil je doslej razne zbore s spremije-vanjem in brez njega, samospeve, melodram k povesti «Babička», simfonični stavek, uverturo k Župančičevi «Veroniki Deseniški», nekaj klavirskih skladb in otroških pesmi. Je član «Ljubljanskega komornega tria» kot pianist. «Pesem», ki je objavljena v današnji številki «Zborov», je iz cikla pesmi na besedilo pesnice Rnže Lucije Petelinove. Izredno delavnega glasbenika, ki se je že večkrat s tehtnimi članki oglasil v književni prilogi «Zborov», danes pa prvič v glasbenem delu. uvrščamo z veseljem med naše sodelavce! Koncerti V izredno bogati letošnji koncertni sezoni je imela Ljubljana priliko doživeti dosti umetniškega užitka polnili večerov. Med glavne spada koncert Praškega kvarteta (prej Zikovega), v katerem igrajo Richard Zika I. violino, Herbert Berger II. violino, Ladislav Černy violo> in Miloš Sadlo čelo. Koncert se je vršil dne 14. marca 1.1. Kvartet je izvajal Mozartov kvartet v g-duru, kvartet modernega češkega skladatelja Martinuja št. 2 in Borodinov kvartet v d-duru. Izvajanje vseh treh je bilo izvrstno in je zapustilo v poslušalcih nepozabljiv do jem. Dne 3. aprila 1.1. je priredila Hubadova župa JPS velik pevski koncert, ki je bil obenem predtekma za glavno pevsko tekmo ob priliki glasbenega festivala o Binkoštih. Sodelovalo je 16 včlanjenih pevskih zborov. Žirijo so tvorili mojster Matej H u b a d, skladatelji Kosta Manojlovic, Stanko Premrl in Oskar i) e v . Žirija je po končanem koncertu na osnovi rezultata odločila, da se na pevsko tekmo prdpuste sledeča pevska društva ITubadove župe JPS. V I. kategoriji — mešani zbori: t.) Pevsko društvo «Zvon», Trbovlje, s pesmijo E. Adamiča «Konja jaše Hasan aga». 2.) Pevski zbor «Sloga», Ljubljana, s pesmijo E. Hochreiter ja «Nočni psalm». 3.) Pevsko društvo «Slavec». Ljubljana, s pesmijo dr. G. Kreka «Blagor jim». 4.) Pevsko društvo «Ljubljana» s pesmijo J. Bmobiča «Na poljani». 5.) Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» s pesmijo E. Adamiča «Preizkušnja zvestobe». V I. kategoriji — moški zbor: Pevski zbor «Grafika», Ljubljana, s pesmijo A. Foersterja «Spak». V II. kategoriji — moški zbor: Pevsko društvo «Zvon», Trbovlje, s pesmijo E.Adamiča «Bog daj». V III. kategoriji — moški zbor: Pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» s pesmijo dr. G. Ipavca «Oblačku». Red, po katerem so bila društva od žirije navedena v tem zapisniku, je bil samo kronološki in ni bila klasifikacija izvršena po umetniškem kriteriju. To klasifikacijo je določila pomnožena žirija šele na glavni pevski tekmi dne 16. maja 1932. Dne 19. aprila so priredili mariborski dijaki pod vodstvom prof. Viktorja Schweigerja v «Unionu» koncert slovenskih narodnih pesmi s solospevi, mešanimi in ženskimi zbori, kot dokaz, da mariborske šole posvečajo petju izredno pažnjo. Baritonist prof. Mirko Pugelj je koncertiral na samostojnem koncertu dne 11. aprila v Filharmonični dvorani večinoma s francoskimi pesmimi. Lep uspeh. Znani mladinski pevski zbor iz Trbovelj je zmagovito nastopil v Ljubljani dne 17. aprila t. 1. Njegovemu pevovodji A. Š u 1 i g o j u se ne moremo dovolj načuditi, kako je mogel iz teh malčkov in malčic ustvariti tako homogeno pevsko družino, ki izvaja vse pesmice točno in natančno. Izvajanje sporeda je številno navzočo publiko ganilo, aplavza po vsaki pesmi ni ¡silo ne konca ne kraja. Čast trboveljskim pevčicam in pevčkom ter njihovemu idealnemu vodji. Pevsko društvo «Slavec» je iz letargije rešil mladi nadarjeni pevovodja Kristo P e r k o in pokazal uspehe svojega pevovodskega znanja in truda na koncertu dne 18. aprila v Filharmonični dvorani. Spored je obsegal štiri dokaj težke skladbe: dr. G. Krekov «Blagor jim» (polifonno skladbo iz «Novih Akordov»), dva ruska zbora skladatelja Grečaninova in R. Matzovo suito «Faun». Zbor je bil naštudiran resno, pel je precizno, z izjemo nekaterih neuglajenih glasov. Pel je ves spored na pamet z izvrstno dinamiko. «Slavcu» k napredku pod vodstvom novega pevovodje iskreno čestitamo! Naš priznani pianist I. Noč si je zopet utrdil sloves s koncertom dne 25. aprila 1.1. Igral je Brahmsa, Mozarta, Bacha, Chopina, Tajčevičeve balkanske plese in še druge skladbe. Deležen je bil zasluženega priznanja. Akademija podmladka Rdečega križa na državni humanistični gimnaziji je pod vodstvom skladatelja profesorja E. Adamiča lepo uspela. Dne 2. maja je posetil Ljubljano zagrebški učiteljski pevski zbor «Ivan Filipovič». Šteje 50 pevcev zagrebških učiteljev, njegov dirigent je mladi skladatelj Boris Popando-puio. Koncert, ki smo ga poslušali, je imel naslov «100 let jugoslmenske zborovske glasbe». Na sporedu so bili zbori srbskih, hrvatskih in slovenskih skladateljev. «Filipovič» je vkljub kratkem času svojega obstoja dobro izvežban in je njegov koncert Ljubljana sprejela zelo simpatično. (Nadaljevanje prihodnjič.) PEVSKI KONCERT IPAVČEVE ŽUPE V MARIBORU V nedeljo dne 17. aprila je doživel Maribor pevski praznik, ki je bil po obsegu in pestrosti eden prvih te vrste. Bil je delo komaj pred letom ustanovljene zveze štajerskih pev-skili društev Ipavčeve župe, ki ji predseduje skladatelj in dirigent pevskega zbora Glasbene Matice, prof. Vasilij Mirk. V prvih popoldanskih urah so se začele zbirati trume pevcev in pevk raznih pevskih društev, včlanjenih v Ipavčevi župi, in polnile veliko unionsko dvorano, kjer se je vršil župni občni zbor in nato generalna vaja za skupni nastop vseh sodelujočih pevskih društev. Že pred četrto uro popoldne so trume pevcev in pevk začele zopet oblegati «Union», kjer je bil napovedan koncert, medtem ko je občinstvo le polagoma napolnjevalo dvorano, in še med tem občinstvom smo opažali večinoma goste, ki so spremljali svoja društva. Domačega občinstva je bilo sorazmerno malo, čemur se zelo čudimo, da nima za tako emi-nentno kulturno prireditev smisla. Koncert so otvorili združeni moški zbori vseh sodelujočih pevskih društev (320 pevcev), ki so podali pod vodstvom župnega pevovodje Albina Horvata E. Adamičevo «Zdra-vico» in V. Mirkovo «Jutro». Obe skladbi sta bili podani nepričakovano dobro, male ritmične neskladnosti, ki so se opažale pri izvedbi druge skladbe, me prepričujejo, da so za takšen skupni nastop najbolj prikladne skladbe homofonega značaja in da se je treba izogibati polifonih skladb. — Sle- dili so razni pevski zbori in nastop se je pričel v najšibkejšimi. 1.) Moški zbor pevskega društva «Zarja» s Pobrežja je podal pod vodstvom Bogumila Žižke Fr. S. Vilbarjevo «Naša zvezda». Maloštevilni zbor se je prav dobro odrezal, čeprav je bilo malo treme, kar pa ne moremo šteti zboru v zlo, če pomislimo, da je nastopil zbor prvič pred takšnim forumom. 2.) Pod vodstvom Antona N e r a t a je podal moški zbor pevskega društva «Poštni rog» E. Adamičevo «Oženil se bom» in J. Bartlovo «Usmev» prav lepo in le občudovati moramo, s kakšno požrtvovalnostjo se goji v teli društvih naša pesem. 3.) Moški zbor pevskega društva «Jadran» iz Maribora, katerega vodi Josip L a h, nam je že dobro znan iz letnih mariborskih nacionalno-kulturnih prireditev. To pot nam je zbor podal V. Mirkovo «Šumi, potok, šumi» in Z. Prelovčevo «Nageljni rdeči» in zopet utrdil svoj sloves, ki ga uživa v nacio-nalno-kulturnih krogih našega obmejnega mesta. Vse priznanje zasluži tudi pevovodja, ki ume tako lepo podajati. 4.) Tudi moški zbor Narodnega železniearskega glasbenega društva «Drava» iz Maribora nam je dobro znan s prejšnjih koncertov. Tokrat je izvajal ta zbor vod vodlstvom Albina Horvata V. Mirkovo «Pesem o mlinskih kamnih» in J. Gotovčevo «Na Vardaru». Čeprav je zbor na znatni višini, vendar se nisem mogel ubraniti vtisa, da si je izbral zbor le pretežke skladbe, gotovo najtežje od vseh nastopajočih zborov. 5.) Mešani zbor slovenskega pevskega društva «Maribor» je podal pod vodstvom Janeza Ev. Gašpariča E. Adamič-Pavčičevega «Jezdeca» in Lajovčeve «Pastirčke». Obe skladbi sta bili podani z razumevanjem in temperamentom. Slišali smo pa ta zbor že večkrat v boljši formi. 6.) Prvi del sporedk je zaključil mešani zbor mariborske Glasbene Matice pod vodstvom prof. Vasilija Mirka z E. Adamičevo «Zazibalko» in «Cigansko posmehuljo». Odveč bi bilo govoriti o kvaliteti tega zbora na tem mestu. Začudila me je samo maloštevilna zasedba moškega zbora, ki je ob drugih prilikah skoraj še enkrat močnejša. Drugi del sporeda se je začel z bolj šibkimi okoliškimi zbori. 7.) Maloštevilni moški zbor pevskega društva «Lira» iz Radvanja je podal pod vodstvom A. Nerata A. Hajdri-hovo «V tihi noči» in J. Caničevo «Stara ljubezen» z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. 8.) Pevski odisek «Sokola» iz Poljčan je vodil Janko Živko. Zbor nas je s P. Jerebovo «Pelin roža» in O. Devovo «Tihi veter od morja» naravnost presenetil. Zvenel je zelo kompaktno in dirigent je odlično pojmoval svojo nalogo. 9.) Sledil je moški zbor društva «Oljka» iz Celja in nam podal pod vodstvom Mira Videčnika Z. Prelovčevi skladbi «Nageljni rdeči» in «O, da je roža moje srce». Zbor je dokaj močan in glasovno zelo dobro izenačen: tudi njegovo izvajanje je bilo prav dobro. 10.) Moški zbor pevskega društva «Luna» iz Krčevine je podal pod vodstvom A. Horvata prav dobro E. Adamičevo «Franico» in O. Devovo «Tihi veter od morja». Za svoje lepo izvajanje je zbor žel mnogo odobravanja. 11.) Sledil je mešani zbor Glasbene Matice iz Ptuja in je podal pod vodstvom Čeneka Šedlbauerja E. Adamičevo «Vragovo nevesto» in Lajovčevo «Medved z medom». Izvedba prve skladbe je pričala o visoki glasbeni izobrazbi dirigenta in je bila to gotovo najboljša točka vsega sporeda, medtem ko je izvedba druge skladbe drugače zamišljena. Izmed vseh nastopajočih zborov gre ptujskemu zboru največje priznanje. 12.) Kot zadnji je nastopil mešani zbor «Celjskega pevskega društva» in podal pod vodstvom Peca Š e g u 1 e S. Pre-mrlovo «Luna in zvezde» ter E. Adamičevo «Za njega vse po-trpim». Razmerje posameznih glasov je bilo v tem zboru gotovo najboljše. Preveč je bil pri tean zboru očiten «dril» in deklaniacija na več mestih napačno pojmovana zaradi napačnih akcentov. Pevovodja je s prevelikimi gestami kvaril vtis discipline, ki se je v zboru sicer tako jasno videla. Pevovodja mora v prvi vrsti disciplinirati sebe samega, potem šele lahko zahteva to od zbora. Koncert so zaključili združeni mešani pevski zbori (tri sto pevcev in pevk) pod vodstvom J. E. Gašpariča s S. Pre- mrlovo «Slovansko pesmijo» in E. Adamičevo «Kresovale tri devojke». Obe skladbi sta zveneli zelo impozantno in pevska disciplina je prišla tu do največje veljave. Prvi koncert Ipavčeve župe je uspel kar najbolje, prireditev je bila skrbno organizirana in posamezni zbori so prišli na koncert zelo dobro pripravljeni. — Na koncertu so bili tudi ravnatelj M. Hubad, urednik «Cerkvenega glasbenika» kons. svetnik S. Premrl, skladatelj in sodni svetnik O. De v, prof. H. Druzovič in urednik «Zborov» Z. P r e 1 o v e c, ki so tvorili obenem žirijo za izbero zborov, ki bi prišli v poštev za tekmo ob priliki glasbenega festivala v Ljubljani. K a rol Pahor. PEVSKA PREDTEKMA IPAVČEVE ŽUPE JPS Zapisnik žirije ob predhodni pevski tekmi Ipavčeve župe JPS dne 1?. aprila 1932. v unionski dvorani v Mariboru. Žirija je na osnovi rezultata po končanem koncertu določila, da se na tekmovanje ob priliki slasbenega festivala ob 60letnici Glasbene Matice o Binkoštih v Ljubljani pripuste sledeča pevska društva Ipavčeve župe JPS, ki so se na tekmo izrecno prijavila: I. Mešani zbori. 1. kategorija. 1.) Pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju z E. Adamičevo skladbo «Vragova nevesta». (Čenek Š e d 1 b a u e r, 52 članov.) 2.) Celjsko pevsko društvo iz Celja s skladbo St. Premrla «Luna sije». (Pec Šegula, 54 članov.) 2. kategorija. 1.) Pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju z A. Lajovčevo skladbo «Medved z medom». (Čenek Š e d 1 b a u e r, 52 članov.) 2.) Celjsko pevsko društvo iz Celja z E. Adamičevo skladbo «Za njega vse potrpi m». (Pec Šegula, 54 članov.) V 3. kategorijo ni spadal noben mešan zbor. II. Moški zbori. 1. kategorija. 1.) Narodno železničarsko glasbeno društvo «D r a v a» s skladbo Vasilija Mirka «Pesem o mlinskih kamni h». (Albin Horvat, 44 pevcev.) 2. kategorija. 1.) P e v s k o d r u š t v o «Jadran» iz Maribora s skladbo V. Mirka «Šumi, potok, šum i.» (Josip L a h, 32 članov.) 3. kategorija. 1.) Pevsko d ruš t v o «Oljka» iz Celja s skladbo Z. Prelovca «O, da je r o ž a m o j e s r c e». (Miro Videč-nik, 36 članov.) 2.) Pevsko društvo «L u n a» iz Krčevine s skladbo E. Adamiča «F r a n i c a» ali O. Deva «Tihi veter od morja». (Albin Horvat, 30 članov.) Tzmed društev, ki se za binkoštno tekmo niso priglasila, pa so na nedeljskem koncertu sodelovala, je žirija povabila še dva zbora, in sicer: 1.) Pevskoi društvo «Maribor» iz Maribora z Adamič-Pavčičevo skladbo «Jezdec» (v 1. kategoriji), mešani zboir. 2.) Pevsko društvo «Maribor» iz Maribora z A. Lajovčevo skladbo «Pastirčki» (mešani zbor, 2. kategorija). (Iv. Gašparič, 69 članov.) 3.) Pevski zbor Glasbene Matice iz Maribora s skladbo E. Adamiča «Ciganska posmehulja» (mešan zbor, i. kategorija) ali E. Adamiča «Zazibalka» (mešani zbor, 1. kategorija). (V. M i r k, 84 članov.) Red, po katerem so društva navedena v tem zapisniku, je bil kronološki (po sporedu), kot so društva nastopala in ni žirija izvrševala klasifikacije po umetniškem kriteriju. Določila jo je potem na glavni pevski tekmi dne 16. maja 1932. Žirija se je končno pohvalno izrazila o obeh skupnih nastopih združenih zborov Ipavčeve župe, moških pod vodstvom A. Horvata, mešanih pod vodstvom J. E. G a š p a -r i č a. Žirija: Matej Hubad, Stanko Premrl, Oskar D e v, H i n k o Druzovič, I. Bogovi č, Zapisnikar: Zorko Prelovec. Novosti «Stopil bom k oltarju.» Slovenska maša za mešan zbor, deloma z orglami, zložil Matija Tome. Na besedilo Janeza P u c 1 j a. Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena partituri 20 Din, glasovom po 4 Din. «Zvezda Marija.» Pet mešanih zborov kraški Materi Božji, za izvencerkveno uporabo. Na besedilo Essena uglasbila Breda Š č e k o v a. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Lepo izdajo je ilustriral akademični slikar Tone Kralj. Zlatko Špoljar: «Svatovske». Pet obradba narodnih motiva iz Podravine za mješoviti zbor. Zagreb, 1932. Cijena: prva partitura 10 Din, kao dionica 53 Din. Zborovi, koji nabave dionice, imadu pravo besplatnog izvodenja. Zlatko špoljar: «Krijes». Mješoviti zbor. Posvečeno Hrvat-skoim pjevačkom društvu G. D. I. Cijena: kao partitura 15 Din, kao dionica 4'50 Din. Zborovi, koji nabave dionice, imadu pravo besplatnog izvodenja. O vseh novostih, ki smo jih danes le registrirali, izpre-govorimo več v avgustovi številki. Razno t Risto Odavič. Velik prijatelj Slovencev Risto O d a v i č je na 50letnici dijaškega društva «Javor» kot bivši njegov član dne 17. aprila t. 1. v Beogradu govoril slavnostni govor. Po zadnjih besedah je omahnil in bil takoj mrtev. Pokojnik se je rodil dne 19. avgusta 1870. v Beogradu, kjer je obiskoval ljudsko in srednjo šolo ter zgodovinsko-filološki oddelek Velike šole. Eno leto je bil na univerzi v Lipskem, leta 1894. je bil imenovan za profesorja na beograjski gimnaziji. Od leta 1901. je bil dramaturg beograjskega Narodnega gledališča, leta 1918. šef presbiroja zunanjega ministrstva, leta 1920. vodja državne tiskarne, leta 1922. šef umetniškega oddelka ministrstva prosvete, od leta 1924. pa do sedaj direktor državnega arhiva. Mnogo se je udejstvoval kot pisatelj. Pisal je pesmi, povesti in prevajal večja dela iz svetovnih literatur. Obema izletoma pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v Beograd1, leta 1910. in 1924., je bil vnet organizator in podpornik. Društvo ga šteje med svoje častne člane. Bodi blagi jugoslovenski duši v naših srcih ohranjen trajen in hvaležen spomin! t Dr. Stanko Vurnik. Sredi znanstvenega dela mu je bela žena prekrižala vse njegove velike načrte. Bil je puMicist, znanstvenik in glasbeni kritik. Njegova borbenost marsikomu ni bila všeč. Bil je dolgoletni stalni glasbeni poročevalec «Slovenca» in «Dom in Sveta» ter zvest sotrudnik naših «Zborov», ki mu bodo ohranili trajen in hvaležen spomin. Idealnemu kulturnemu delavcu, dobremu prijatelju, večni mir in pokoj! Smrt zaslužnega glasbenika. Na praznik sv. Jožefa je po dolgem trpljenju preminil v svojem stanovanju komponist nabožnih pesmi, pevovodja in dolgoletni cerkveni organist Ignacij H 1 a d n i k, star 66 let. Pokojnik, po rodu od Svete Ane nad Tržičem, je že kot 14leten deček znal orglati in je v teh letih nastopil kot organist v Št. Jakobu ob Savi. Tu je ostal poldrugo leto, nato pa je nastopil službo orga-nista v Stari Loki, kjer je služboval polnih osem let. Iz Stare Loke se je preselil s svojim očetom v Novo mesto, kjer je prevzel njegov oče službo kapiteljskega cerkovnika, a sam službo organista, ki jo jie opravljal skoro 42 let. Službo v kapitlju je nastopil 1. oktobra 1889., ko je njegov predhodnik, organist Kraus, opustil to službovanje zaradi starosti in bolezni. V času svojega službovanja v Novem mestu je pokojnik poučeval petje v raznih društvih in vodil številne pevske zbore. Pevovodja Dolenjskega pevskega društva je bil nad 20 let, v Rokodelskem domu je poučeval petje nad 15 let, pevski zbor grmske kmetijske šole je vodil 25 let, na gimnaziji pa je poučeval petje polnih 37 let. Tudi v frančiškanskem samostanu je vodil pevski zbor 25 let. Leta 1930. je Hladnik stopil v pokoj zaradi bolezni in onemoglosti. Kako nerad se je pokojnik ločil od orgel, se je videlo ob lOOletnici kapitlja, ko je zbral vse svoje moči, da se je udeležil te proslave in sédel za orgle. Pokojnik je bil po svojih glasbenih zmožnostih znan daleč po naši ožji domovini in tudi izven nje. Zlasti mnogo svojih lepih del je pokojnik poslal v Ameriko. Naslov najboljšega organista Jugoslavije si je pridobil s svojimi lepo uspelimi cerkvenimi koncerti. Te je prirejal doma kakor tudi drugod po naši domovini. Rezultat njegovega vztrajnega dela je bil, da je izšlo okrog 80 njegovih kompozicijskih del. Časten mu spomin! t Robert Kollman. Nenadoma je, zadet od kapi, preminil veleugledni ljubljanski trgovec Robert Kollman. Bil je kot imovit meščan od nekdaj podpornik raznih kulturnih društev, predvsem Narodne galerije, «Tabora», pevskih in dobrodelnih ustanov. V svoji oporoki se je spomnil tudi pevskih društev «Slavca», «Ljubljane» in «Ljubljan-skega Zvona» ter jim naklonil precejšnja volila. Pevci vseh teh društev so mu pod vodstvom dr. A. D o 1 i n a r j a in Z. P r e 1 o v c a iz hvaležnosti za naklonjenost zapeli ža-lostinke pred hišo žalosti, med potjo k večnemu počitku pri kapelici, na pokopališču pri Sv. Križu in ob odprtem grobu. Slovenskemu kulturnemu mecenu najblažji spomin! Opera «Boris Godunov» v Mariboru. To pomlad je pevski zbor mariborske Glasbene Matice s sodelovanjem vojaškega orkestra in domačih godbenikov proslavil 50letnico smrti enega najgenialnejših ruskih glasbenih revolucionarcev, Modesta Musorgskega, z izvedbo njegovega največjega dela, opere «Boris Godunjtv», v dvorani Uniona. Prireditev jei vodil društveni pevovodja prof. Vasilij M i r k. Kot solisti so nastopile samo naše domače moči. Vlogo Borisa je izvedel naš priljubljeni baritontst N e r a 1 i č. Čeprav je bilo prav malo skupnih vaj z orkestrom, je izvedba opere na koncertnih deskah uspela kar najbolje in čestitati je pevovodji kakor tudi vsem izvajalcem, da so svojo ne baš lahko nalogo izvršili tako častno in se tako oddolžili spominu velikega ruskega genija. Ker bodo podrli hišo v Gajevi ulici štev. 2, bi bil «Ljubljanski Zvon» zopet brez prostorov, da niso ljubljanski mestni očetje uvideli težak položaj društva in mu dodelili prostore v Mestnem domu, v prostorih bivšega vojaškega urada. «Ljubljanski Zvon» bo te lokale preuredil in je hvaležen mestnim očetom, da so mu bili naklonjeni. Iz uredništva in upravništva S tietjim zvezkom letošnjih «Zborov» smo zopet v neljubi zamudi. Pevske tekme, prvi slovenski glasbeni festival in finančno vprašanje lista so jo povzročili. V glasbenem delu priobčujemo nagrobnico pokojnega skladatelja Alojzija S a c h s a «O Gospod», pokojnega skladatelja Srečka S t e g -n a r j a mešani zbor «Dneva nam pripelji žar», Ivana Ocvirka a capella ženski zbor «Tiho potok teče», dalje Adolfa Gróbminga moški četverospev «Hrepenenje», Matije T o m c a ženski zbor «Čakala bom Jezusa», končno pa Heriberta Svetla solospev «Ah, lepi čarovnik». Knjižno prilogo smo morali skrčiti na štiri strani, pa ji bomo dali drugič, ko bomo opisovali veličasten glasbeni festival ob 60letnici Glasbene Matice, večji obseg. Naročniki naj nam zamudo blagohotno oproste. Poročila o operi in drugih zadevah nadoknadimo prihodnjič. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tudi prekiniti z objavo člankov o življenjskem glasbenem delu mojstra Mateja H u b a d a. Mnogo naročnikov ni še poravnalo letošnje naročnine. Prosimo jih vljudno, naj to čimrej store! A. Sachsovi nagrobnici «O Gospod» manjka na strani 23., v zadnjem sistemu, II. takt, v prvem basu razveznik (e ne es), kar naj vsak pevovodja sam popravi. Pridobivajte «Zborom» novih naročnikov, podpirajte jih, podpirajte pa tudi «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek dne 1. julija 1932. L.m. Zbori- 10Ô2. v /Sl.3fz Jj&jzto. O Cjospod/ JVa¿/jr ohizic ct. 'f4-Alojzij jSccchs. O (jo- spod, o (jo - spod, (70 -spod, Moški zbor - SJJOCŽ, spod, (jo -spod, o (jo - spod, (70 - spod, (jo - spod, z* dase vie-hi naj z i - vé, doJderiv&izwgoant m?4 i1 r 7M' 1.1 ~1 nirfrrr du se v te -bi najvé, doJcler tvojjziogoonz glas o -bu -d¿Jc vstx cfcfrlez* tvornogroeni -h~I í m f vj s P p aoJclen tvoj mogočne 'tvojmogočne glas, fvo/' glas o-bu-dtkvsinjezi/urtas, tvoj ^ o -ba-d¿Jcvstaje - nja nas. I'll,o nr'h'Vu p4 »i^V-h Je - j t/a nas, do - Jelen ivo/' i§ m à Ij&llbo. O (70 -spod, j- ----~ k -piku žp m m glas o -bu-diJc vstaje -nja nas. p % p p r o o 1roT^i m (jo - spod (jo - spod, (jo -spod, 1 r spod, (70 - spod, o o (70 CL i m 0 (jo - spod, (70 - spod, vsemmftvùzi, o (70 - spod, o Č70 spodf ¿ hA_ f=T r^V'i. I v (jó . spoc^vsemjnntvjnv ^ ^ ^ m 0 (jospoa\ vsemTratvrnL 1 n.¿ i J i .i rjjr.r lr f P e If i o (jo spod, o (jo-spod, (jospod, vseatmjrirùoL r 1* / ./.?■'# I ti I1'.!' "./'W'. M po -Jco/da/. 2/¡n/po-ci - vaJovj>o -ko - ju, veaiafač jimsve-tí I J1 Ji J J J I J» J»|J ftpr ( i t ÉÉÉ wp'cjr* T~îr večna luč jim sve -1¿ nqj. ÍLÍLÁ - - znert. P p r r L.m. Zbori - J932. Dneva nam pripel/i žar / >oimojz (jregoncic . &/Sreek o ¿Sčec/ttcur . Mesait zbor p fcj fs—r-i P^i N n j. =j TO jV t i na ~ darzo-ra st P j ■ v»'r F > 1,'r ' ' cez c/o - ne nam pri -ja - zn \ b P t P Mja, X I1 'm1/ MM m m f= Že:tt.Jev. £ nr r rrr uti navda, £ f Pi zo -L ne z radost/o nam dali A ..J A A l J} J? A nam duhnavda., nam cbzhna m C £ m m t K f iHff ' j> p pK- J J) '^rt -! I J' jf' J1 i> J, -t1- vda, i ra/sJci svzč H— P M r ru-me-ne zo Ui i j f P D1 r- - 2~a.dost/o J ,hJ> j- --m—i—— .. , — .. p p P1 nam duJina- J> J! -h ■—^— 1 1 *1 r- -p-t-P"1 /U i žen. 2cv. jnes. xfo. < P " P vda, J "i t f"f.''i', „¿¿I . , ^ Pt ncazidzdinavda, najri dolina- vda ^TTTt cz: ySoprcttt-JSolo act, îibiîizut/^ (jccrvtctb i le, art o det+ccípo. - zie se raz&rz, vencadla- ve 2uzsiA gar,_ dVaspr^- ~ dom o-vi-jet, temni mu ja- sni o-braz_ &¿a-üt ■p fj p-fffi-J J i>| __ 7 K~ y 7- zlaríC xip nam v dus o vli - va, fg>lcct¿ up nam, v dus o v l¿ -jico, čudi slad - Ico pa sporni v dušo vli up luzzn, - i¡ja, naspreslad- Jco pa, sporni - itja,, ¿udi - ja, salati up nam, v dušo vli - J a, tudi sSla - vi} iurdi¿Sla — vi sije zon, HudiySla — vi> so -je ssor: * ~___. r—i . . k . , k /in m /5 la - vi, iucCc /Sla, - vi, si-je mor, tudi/Sla, - vi si-je van/ /Sla, - vi, tudi/Sla - vi s i-je z>or, tudi /Slu - vi sije &orf j_J m^à j, „ i , j)j> A r p p if p g if r ppi sc sy ) R~vo Jethcopoje meson ssbar scan, drug o pa - ceje dobnapevAa ita raz* polapo - S samospevom,,Ici ga, spremlja oes zbor jpp i brez samospeva naj se poje druga Jcilioa JeaJcor jprva. Zo - 2~i 1 W&isrc?. j. J LH* '••nt'' ^ ■ ¿ J 1 =¿= ^ ! r ''p r f i p I f f ¥ nam, prípe - ¿te, nocm prípe - liA 28 L.m. Zbori -1932. v ySÍ,3c Ivan Ocvirh (ySinj) Ženski zbor ... 71 - ko po - čok te - ce, mir-no siru-ji Jera, -jem, fc-------- iP i - 7 te iU I 'U1^ ce, S*2 rifling i iz, - spa, - VGuz-ku, 2Zfe ~ voc pocimje - se - ca s/a, - jem,... tir-kepaJcse ff i r*i --i i i i ~—ufe m '---" w Vz- - J, v Ç Ti : Ti?♦jfr T"\> t* hi"Tfí jffl 7 f P p g B T i 1 • r P P P P 1 . r y ¿re - su nadpoio/comsne-ne, ¿ uzcZišcc il, - ko kcazo za¿/uJ>je -ne, i, wzctîsu : /g/ i _ _ i i -f7 — hméi * i ]méi mgrr1 w& - la, J1 -f—Lg B B ^^ I <»mr r «emir r m;; r îîjî' paksetre&wnadpo - to/com, snene i uz - az,se tv-ho Jca -no zapuoí/enej z. v « Tempol? -f^ , R' P I «I j Fly ' ^ z&z - -p^r^-r.....> ffiPgN,. fe -¿<7 kanozaj/ubt/etie ... It- ko po-^oJc ie - ce, mit*-no siru-ji ÍW ak'ukifene...!rc - Jto te - ce, m p YisutiJio Jca-no zcd/ukiferue, #HÜ k 'w wgg §#si iriàezi. s kra, -jem, a- spa - vanka p/e - v oc pod nje -se - cet s/a - f 'U=Y L.Wf. Zbori-1932. V jSt.3č Čelvero spev dej mi pe - no- ti, dej mi j?e -2*0- ¿¿, vi - Jrfamipe-ro - ti, da,ji po - ZeiunnaspraU, da ji accell. pole lun na,- * i da/ mi pe - ro - čt, tlctf mi pe - jto ~ ¿i, jffihfje. naspro-tl} spro - - či,na>spro — jSolxtcCy6olncenavi-^i - - ni, naspro— jr r r r^r f r I «bi i i H1 j I CD M-"Tip 7 O» ilII Brzojavni naslov: L J U B L J A. M A Telefon št. 2040, KREDIT LJUBLJANA PrCŠemOVS Ulica Štev. 50 2457, 2548, 2706 in 2806 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd. USTANOVLJENO LETA 1895. RUODLF WARBIMEK TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGOR&iEVA ULICA 5. in RIMSKA CESTA 2. Poitnl ¿«kovni r.4un ti*«. 4.017«. Popravila te Izvršujejo točno In oeno, tudi na obroka. GROM o.z o.z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU LJU BLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov brzojavkam: GROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vseh mestih tu* in Inosemstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO J MATIČNO 1 LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 195 TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KNJIGARNO KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI ALOJZIJ LOriPdR HODNI 5/1LON za GOSPODE IN Mm LJUBLJANA VII CELOVŠKA CESTA ŠT. 53 * V ZdL0QI ČEŠKO IN 4N3LEŠKO 0L43O SUlIllIlHIlfllllllllllllll llfllfllIllinilllllllllIllltllHltlllllllliillttllltltllllll(frtlll«UllllUIIII4llllilll((HlliillgiltlllllUMftltllUttMllllltHI|K 1 SRAJCE 1 5 tintiiitiiiiiir«ii»ii