epidemije nalezljive bolezni covid-19 T R A D I C I O N A L N A I Z D E L A VA www.krze.si V S E H V R S T A Ž P A N J E V N A J B O L J Š I S L O V E N S K I S M R E K O V L E S R O G L J I Č E N I ( C I N K A N I ) S P O J I Wachsverarbeitung - Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 - 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at - www.wachs-hoedl.at Idrijsk a 10 , 1360 V rhnik a 041 420 200 01 / 755 - 13 - 17 Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 293 UVODNIK David Ožura.................................................................................................................... 293 OBVESTILA ČZS ............................................................................................................. 295 ZDRAVJE ČEBEL doc. dr. Janez Prešern, Uroš Kur, Jernej Bubnič, dr. Martin Šala: Litij, za blagor čebel in naroda? ............................................................................................. 297 Alenka Jurić, dr. vet. med.: Ne pozabimo na zimsko zatiranje varoj............................299 Vlado Auguštin: Dobra čebelarska praksa zatiranja varoj.......................................... 300 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Zamenjava in taljenje starega satja ..................................................302 doc. dr. sc. Lidija Svečnjak: Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (I. del) ................................................304 Janez Gregori: Ponarejanje čebeljega voska ima že dolgo brado ................................306 Vlado Auguštin: Čebele v zimskem obdobju................................................................307 dr. Peter Kozmus: ČZS je tudi v letu 2020 izvedla menjavo čebeljih matic .................308 Nataša Klemenčič Štrukelj: Čebelji pridelki in izdelki so odlično darilo za različne priložnosti ....................................................................................................309 dr. Nataša Lilek: Označevanje imena izdelka, sestavljenega iz čebeljih pridelkov in drugih živilskih sestavin .......................................................... 310 dr. Nataša Lilek: Koristi uživanja cvetnega prahu.......................................................... 311 doc. dr. Danilo Bevk: Zlatopasi čmrlj (Bombus haematurus)...........................................312 DELO ČEBELARJA Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v novembru .............................................................313 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV ...........................................................................................315 OBVESTILA ČZS ............................................................................................................. 316 OGLASI ........................................................................................................................... 322 V SPOMIN ......................................................................................................................324 EDITORIAL David Ožura.................................................................................................................... 293 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ........................ 295 BEES’ HEALTH Doc. Janez Prešern, DSc, Uroš Kur, Jernej Bubnič, Martin Šala, DSc: Lithium, for the good of the bees and the nation? ...................................................................... 297 Alenka Jurić, DVM: Let’s not forget about the winter suppression of varroa ..............299 Vlado Auguštin: Good beekeeping practice of varroa control .................................... 300 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vlado Auguštin: Replacement and melting of old honeycomb ..................................302 Doc. Lidija Svečnjak, DSc: Counterfeiting of beeswax and measures to solve this problem of modern beekeeping (part I)...................................................304 Janez Gregori: Counterfeiting beeswax has a long beard ............................................306 Vlado Auguštin: Bees in winter ..................................................................................... 307 Peter Kozmus, DSc: SBA has also performed the replacement of bee queens in 2020 ............................................................................................................................308 Nataša Klemenčič Štrukelj: Bee products are a great gift for different occasions......309 Nataša Lilek, DSc: Labelling of the name of a product consisting of bee products and other food ingredients ................................................................ 310 Nataša Lilek, DSc: The benefits of consuming pollen ................................................... 311 Doc. Danilo Bevk, DSc: Golden belted bumblebee (Bombus haematurus) ....................312 BEEKEEPER’S WORK Ivan Esenko: Beekeeper’s tasks in November................................................................313 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS............................................................................315 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ........................ 316 ADS ................................................................................................................................. 322 IN MEMORIAM..............................................................................................................324 Priporočila čebelarjem v času razglašene epidemije nalezljive bolezni covid-19 Javnost se tedensko srečuje z novimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljive bolezni covid-19, ki jih predpisuje Vla­da Republike Slovenije. 18. oktobra 2020 je z odlokom razglasila naobmočjuRepublikeSlovenijeepidemijo nalezljivebolezni covid-19, ki velja 30 dni. Trenutno (ob pisanju prispevka) veljajo ukrepi, ki jih določa Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečeva­nja okužb s SARS-CoV-2 (Ur. L. RS, št. 156/2020, 26. 10. 2020), v nadaljevanju Odlok o omejitvi gibanja in zbiranja ljudi, verjetno pa bodo ob izidu glasila Slovenski čebelar sprejeti še dodatni oz. novi predpisi. Vlada namreč vsakih sedem dni odloči, ali se bodo ukrepi še naprej uporabljali ali pa jih spremeni oz. odpravi. V okviru Odloka o omejitvi gibanja in zbiranja ljudi se zača­sno prepoveduje prehajanje ljudi med občinami. Veljajo pa tudi izjeme, med katerimi je dovoljeno opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Za čebelarje to pomeni, da če imajo čebelje družine registrirane v drugi občini glede na nji­hovo stalno ali začasno bivališče, lahko te oskrbujejo v tej občini. Seveda pa morajo ob morebitni kontroli nadzornega organa ob prehodu občin to tudi dokazati: npr. z izpisom iz Centralnega registra čebelnjakov. Pod opravljanje kmetijske dejavnosti šteje-mo vse dejavnosti, ki pripomorejo k pridelavi in predelavi hra­ne, vključno z dostavo kmetijskih pridelkov in kmetijskih proi­zvodov kupcem (to lahko dokazujemo z dobavnicami) ter obisk kupcev na kmetiji z namenom prevzema kmetijskih pridelkov in kmetijskih proizvodov. Odlok o omejitvi gibanja in zbiranja ljudi prav tako začasno prepoveduje zbiranje več kot šest ljudi. To pomeni, da morebi­tni sestanki čebelarskih društev, na katerih bi se zbralo več kot šest ljudi, odpadejo. Če imate namen sklicati kakšen sestanek, na katerem bo prisotnih največ šest ljudi, velja opomniti, da morate upoštevati vsa higienska navodila oziroma priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletni strani NIJZ ja (zadostni medsebojni odmiki, le zdrave osebe, umivanje in razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask itd.). Velja pa vedeti, da je treba upoštevati omejitev gibanja ljudi med 21. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Vseeno pa vam priporočam, če to ni nujno potrebno, da sestanke prestavite na kasnejši čas, ko bodo razmere ugodnejše oz. sestanke skušate izvesti preko spleta. ČZS bo v novembru izvajala usposabljanja za čebelarje po spletu, s t. i. webinarji, kasneje pa odvisno od nadaljnjih ukre­pov države. Te smo uvedli v proces dela konec marca letošnjega leta. Zavedamo se, da z njimi ne moremo zajeti celotne popula­cije čebelarjev, vendar pa se bomo v prihodnje morali prilagoditi tudi tovrstni tehnologiji. Priporočam vam, da če niste spretni z računalniki ali pametnimi telefoni, poprosite družinske člane, Članarina Čebelarske zveze Slovenije za leto 2021 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 3. redni seji, 12. oktobra 2020, sprejel sklep o članarini ČZS za leto 2021, ki ostane enaka kot v preteklih letih, in sicer: enotna članarina ČZS za leto 2021 je 36 EUR. Znižana članarina za člane, starejše od 80 let, ter za čebelarje invalide 1. stopnje je 20 EUR, znižana članari­na za učence, dijake in študente je 15 EUR, za družinske člane (če­belarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) pa 10 EUR. Blagajnike oziroma vodstva čebelarskih društev prosimo, da članarino zbe­rejo najpozneje do konca januarja 2021 ter jo nakažejo na tran­sakcijski račun ČZS, št. SI56 0318 6100 2214 727. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro svojega društva. Naročnina za Slovenskega čebelarja za naročnike nečebelarje za leto 2021 je 45 EUR, za tujino pa 50 EUR. Posamezna številka SČ-ja stane 4 EUR za člane, za nečlane pa 7 EUR. Blagajnikom in vodstvom če­belarskih društev se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo. Da bi v svojo organizacijo – Čebelarsko zvezo Slovenije – vključili čim več čebelarjev, je upravni odbor ČZS sklenil, da čebelarskemu društvu za vsakega novega člana ob plačilu članarine ČZS pri­pada nagrada v vrednosti 21 EUR. Za nove člane torej društva v letu 2021 nakažejo ČZS 15 EUR, razliko do enotne članarine v vrednosti 21 EUR pa obdržijo kot nagrado. Tajništvo ČZS ApiSlovenija 2021 »V prihodnost odgovorno in naravno, čebelam prijazno!« 13.–14. marec 2021 Regijski posveti v letošnjem letu prek video povezave Zoom Obveščamo vas, da letošnji regijski posveti ne bodo pote­kali na dogovorjenih krajih. Zaradi trenutne situacije z no-vim koronavirusom smo primorani regijske posvete izpeljati prek video povezave Zoom. Vsi bodo potekali ob 16. uri, do-govorjeni datumi pa ostajajo enaki. 1. podravska ČD – ZČD Ptuj – ponedeljek, 2. november 2020; 2. primorska ČD – sreda, 4. november 2020; 3. podravska ČD (ČZD Maribor) – četrtek, 5. november 2020; 4. dolenjska in belokranjska ČD – ponedeljek, 9. november 2020; 5. gorenjska ČD – sreda, 11. november 2020; 6. celjska ČD – četrtek, 12. november 2020; 7. pomurska ČD – ponedeljek,16. november 2020; 8. ČD notranjskega in obalno-kraškega območja – sreda, 18. november 2020; 9. ljubljanska in zasavska ČD– četrtek, 19. november 2020; 10. koroška ČD – ponedeljek,23. november 2020; 11. posavska ČD – četrtek, 26. november 2020. Vse podrobnosti glede povezave bomo poslali pravočas-no vsem predsednikom društev in območnih regijskih zvez. Hvala za razumevanje in ostanite zdravi. Prosimo vas, da vsa odprta vprašanja/pobude, ki bi jih želeli obravnavati na regijskem posvetu, pošljete tri dni pred predvidenim re-gijskim posvetom na e-naslov: barbara.dimc@czs.si, da se bomo lahko do njih opredelili in se na njih pripravili. Barbara Dimc, tajnica ČZS Čebelarska zveza Slovenije upravičenka do dela dohodnine Sporočamo vam, da je tudi ČZS upravičenka, ki ji davčni zavezanci rezidenti v skladu s 142. členom Za­kona o dohodnini (Zdoh-2-NPB24) lahko namenimo do 0,5 % dohodni­ne, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za občane ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki smo jo dolžni plačati, vendar pa lahko del te namenimo organizacijam po lastni izbiri. Obrazec zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije ter dru­ge predpise in navodila najdete na spletni strani Finančne uprave RS: https://edavki.durs.si/edavkiportal/ openportal/CommonPages/Opdynp/ PageD.aspx?category=namenitev_ dela_dohodnine_fo. Vložena zahteva velja do preklica ali do spremembe zahteve. To pomeni, da zavezancu za dohodnino ni treba vsako leto vlagati nove zahteve. Vloži jo le takrat, ko jo vlaga prvič ali ko želi del dohodnine za donacije nameniti komu druge-mu. Čebelarjem predlagamo, da do-voljeni del dohodnine namenijo za delovanje naše organizacije. Naša davčna številka je 81079435. Tajništvo ČZS ZDRAVJE ČEBEL Litij, za blagor čebel in naroda? doc. dr. Janez Prešern,1 Uroš Kur,1 Jernej Bubnič,1 dr. Martin Šala2 1 Kmetijski inštitut Slovenije in 2 Kemijski inštitut janez.presern@kis.si Ko je leta 2018 v znanstveni reviji Scientific Reports založbe Nature izšel članek z naslovom »Lithium chloride effectively kills the honey bee parasite Varroa destructor by a systemic mode of action« (v slovenskem prevodu: Litijev klorid s sistemskim načinom delovanja učinkovito ubija osebke čebe­ljega parazita Varroa destructor) avtorice Bettine Ziegelmann s sodelavci, so tisti čebelarji, ki berejo tovrstno literaturo, vzkliknili od veselja in takoj pre­računali prihranek pri nakupu uradnih zdravil za zatiranje varoje. Zlobni jeziki so se glasno strinjali in hiteli pojasnjevati, da so nova orožja za boj pro-ti varoji dobrodošla, vendar je njihovo navdušenje predvsem namenjeno gotovim blagodejnim učin­kom ostankov litija v čebeljih pridelkih, ki bodo omogočili, da se slovenski narod končno usmeri v prihodnost. Tisti tretji, ki pa po službeni dolžnosti izbiramo tovrstno literaturo tudi malo širše, smo glasno in soglasno rekli: »Oh ne, pa smo (spet) tam!« Naj pojasnimo zgornje tri stavke. Bralci, ki jim kemija ni kruh, se litija morda spomnijo iz periodnega sistema kemijskih elementov, tam, na levi strani, takoj pod vo­dikom in z atomskim številom 3: litij je najlažja alkalna kovina. Pomemben je pri proizvodnji baterij, uporablja se v različnih zlitinah v letalski in avtomobilski industri­ji. Različne litijeve spojine se uporabljajo pri proizvodnji sintetičnih gum, pri proizvodnji maziv, gorivnih celic, termoplastike, katalizatorjev in topil za jedrsko gorivo. Glavno litijevo rudo, spodumen LiAl(SiO3)2, pridobivajo na različnih lokacijah po svetu, način pridobivanja oz. uporaba delovne sile, ki ga pridobiva, pa je pogosto etično sporna. Kako je litij zašel v čebeloslovstvo in čebelarstvo? V članku izpod peresa Yael Garbian in njenih sodelavcev (2012; patentna prijava v 2015) je bila predstavljena me-toda, kako z molekularnim stikalom »ugasniti« nekate-re ključne gene v varoji. Prek čebele, ki jo zajeda varoja, naj bi v to prenesli kratko molekulo RNA, ki se v ciljnem organizmu prepiše v »molekularno stikalo« in prepreči izdelovanje ključnih gradnikov v varoji. Litij je bil pri tem uporabljen kot kation – sama molekula RNA je v vodni raztopini negativno nabita, torej anion. V laboratoriju Petra Rosenkrantza pa so poskus ponavljali in nepričako­vano ugotovili, da dobijo zelo podobne rezultate tudi brez RNA, skratka tudi če čebelam servirajo le litij, brez RNA, z nekim drugim, »neškodljivim« ionom, npr. kloridom ali citratom. Je ta ugotovitev oz. so njene posledice problematične? Kar se čebel tiče, naj bi bilo vse jasno: 1) litij je učinkovit proti varoji; 2) litij lahko skrajšuje življenjsko dobo čebel, zlasti v odmerkih, učinkovitih na varojo; in 3) litij ni urad-no zdravilo za zatiranje varoje. O 3) ne bomo govorili na tem mestu, o rabi nedovoljenih/neregistriranih sredstev je bilo v SČ-ju in drugje precej povedanega, ravno tako o sankcijah. Tu pa je seveda še 4), ki v članku iz leta 2018 ni bila predstavljena: kaj pa se zgodi s čebeljimi proizvodi? Lahko litij zaide v prehranski krog človeka? Mejne vred­nosti ostankov litija v prehranskih proizvodih namreč niso določene. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo s svojim posku­som naslovili ravno točko 4), ob tem pa smo beležili tudi podatke za točki 1) in 2). Po 18 dneh, namenjenih določitvi naravne smrtnosti delavk, smo čebelje družine tri dni krmili s sladkorno raztopino z litijem, kot je navedeno v članku iz 2018. Ugotovili smo povišanje koncentracij litija tako v zalogah medu kot v cvetnem prahu. V izkopanem cvetnem prahu kontrolnih skupin je bilo manj kot 0,5 mg Li/kg, medtem ko so bile koncentracije v testnih skupinah tudi stokrat višje (17–47 mg Li/kg izkopanca). Podobno je bilo pri medu: v kontrolnih skupinah je bila koncentracija litija pod mejo kvantitativne detekcije, medtem ko so bile tretji dan po končanem krmljenju zaznane najvišje kon­centracije, med 0,4 in 1,2 mg Li/L medu. Ob tem smo meri­li tudi koncentracijo litija v zalegi, ki je ravno tako dosegla vrh tretji dan po zaključku krmljenja, bila pa je v podobnih okvirih kot tista v pelodu: 35–46 mg Li/kg tkiva (Prešern s sod., 2020; Prešern, 2020). Koncentracije so vseeno nižje od pričakovanih, sedaj pa poskusimo odgovoriti na vpra­šanje, ali so izmerjene koncentracije litija varne, in s tem razložiti izjavo, navedeno v drugem stavku tega prispev­ka. Litij velja za edino snov, ki stabilizira razpoloženje, saj vpliva na osrednje živčevje (Freeman in Freeman, 2006). V okviru psihiatričnega zdravljenja sta dandanes litijev kar­bonat in litijev citrat ena izmed najpogosteje predpisanih zdravil in se kljub številnim stranskim učinkom pogosto uporabljata pri zdravljenju bipolarne motnje in drugih duševnih bolezni. Tu velja omeniti tudi, da litij ni proble­matičen le za odrasle osebke: pokazalo se je, da ima vpliv na razvoj posameznih osebkov različnih živalskih vrst. Skratka, ne želimo, da bi bili odmerki, ki bi jih potencial­ni potrošnik prejel v svoje telo s čebeljimi pridelki, takšni, da imajo kakršen koli učinek na človekovo razpoloženje ZDRAVJE ČEBEL ali njegov razvoj. Dnevni pri­poročeni odmerek litija je 14,3 µg/kg telesne teže (Schrauzer, 2002), Društvo ameriških psihiatrov pa priporoča za zdravljenje bipolarne motnje 0,5–1,2 mmol/L krvnega se­ruma, kar se doseže z dnev­nim vnosom 900–1200 mg Li (APA, 2002). Koncentracije litija v medu hranjenih čebel je bila 2,5-krat višja od naj­višje izmerjene koncentracije v pitni vodi na svetu (Vita s sod., 2015). Praktično si težko predstavljamo vnos take koli-čine kontaminiranega medu, ki bi imela vpliv na človekovo razdvojeno naravo. Kaj pa te­lesni razvoj in litij? Tudi tu je nekaj podatkov, npr. pri podganjih zarodkih je bila zarod­kova rast zmanjšana pri 50 mg Li/kg teže zarodka (Klug s sod., 1992), dober pregled pa so opravili Léonard s sode­lavci (1995), ki zaključujejo s priporočilom, da naj nosečni­ce ne uživajo litijevih pripravkov, ko je zarodek v stopnji razvoja notranjih organov in srca. Aha, še to: tudi mi smo opazili povečan odpad varoje v primerjavi s kontrolo po obroku litija; skratka, deluje, potrjujemo. Opazili pa smo tudi povečan »odpad« čebel: poleg že objavljenega skrajševanja življenjske dobe čebel delavk pri poskusih v kletkah smo v svoji raziskavi ugo­tovili tudi statistično značilno več odmrlih čebel, ujetih v past za mrtvice, kot pred dodatkom litija; takega pove-čanja v kontrolni skupini, ki je dobila le sladkorno razto­pino, nismo zabeležili. To seveda ni šala, noben čebelar si ne želi zmanjševanja jakosti čebeljih družin. Na koncu poskusa smo, z žalostjo v srcu, družine, krmljene z liti­jem, skupaj z njihovimi zalogami in satjem uničili. Torej, še zadnji stavek iz uvoda, ki se v bistvu nana­ša na vprašanje: litij da ali ne? Ne. Preveč je še odprtih vprašanj in premalo raziskav, tako kot pri trenutno ak­tualnem zdravstvenem problemu s covidom-19. Skrbi nas za čebele, vendar so te odgovornost posameznega čebelarja, preverjene alternative pa so na voljo. Bolj nas skrbi za tiste, ki uživajo v čebeljih pridelkih, zato vam na srce polagamo, da je garažna alkimija (eden od ključnih razlogov za nastanek farmacevtskih koncernov) passé. V farmaciji je nadzor v proizvodnji ključen, saj ščiti pred nihanjem kakovosti in žalujočimi svojci, ki so v zlatih časih družinskih lekarn in »garažne« farmacije hitro poiskali krivca ter z različnimi – recimo temu orodji – dosegli željo po večji natančnosti in znanju ter manjši predrznosti naslednje generacije družinskih lekarnar­jev.Torej ne. Foto: Uroš Kur Viri: American Psychiatric Association (2002): Practice guideline for the treatment of patients with bipolar disorder (revision). American Journal of Psychiatry, 159 (Suppl. 4), 1–50. Freeman, M. P., Freeman, S. A. (2006): Lithium: Clinical Considera­tions in Internal Medicine. The American Journal of Medicine, 119(6), 478–481. doi:10.1016/j.amjmed.2005.11.003. Klug, S., Collins, M., Nagao, T., Merker, H-J., Neubert, D. (1992): Effect of lithium on rat embryos in culture: Growth, development, com­partmental distribution and lack of a protective effect of inosi­tol. Archives of Toxicology, 66(10), 719–728. https://doi.org/10.1007/ BF01972623. Garbian, Y., Maori, E., Kalev, H., Shafir, S., Sela, I. (2012): Bidirectional transfer of RNAi between honey bee and Varroa destructor: Varroa gene silencing reduces Varroa population. Léonard, A., Hantson, P., Gerber, G. B. (1995): Mutagenicity, carcino­genicity and teratogenicity of lithium compounds. Mutation Rese­arch/Reviews in Genetic Toxicology, 339(3), 131–137. doi: 10.1016/0165­1110(95)90007-1. Prešern, J. (2020): Neurostatistical approach to toxicological testing in honeybees. MethodsX, doi: 10.1016/j.mex.2020.101077. Prešern, J., Kur, U., Bubnič, J., Šala, M. (2020): Lithium contaminati­on of honeybee products and its accumulation in brood as a con­sequence of anti-varroa treatment. Food Chemistry, doi: 10.1016/j. foodchem.2020.127334. Schrauzer, G. N. (2002): Lithium: Occurrence, Dietary Intakes, Nu­tritional Essentiality. Journal of the American College of Nutrition, 21(1), 14–21. doi:10.1080/07315724.2002.10719188. Vita, A., De Peri, L., Sacchetti, E. (2015): Lithium in drinking wa­ter and suicide prevention: A review of evidence. International Clinical Psychopharmacology, 30(1), 1–5. https://doi.org/10.1097/ YIC.0000000000000048. Ziegelmann, B., Abele, E., Hannus, S., Beitzinger, M., Berg, S., Rosen-kranz, P. (2018): Lithium chloride effectively kills the honey bee parasite Varroa destructor by a systemic mode of action. Scientific Reports, doi: 10.1038/s41598-017-19137-5. ZDRAVJE ČEBEL Ne pozabimo na zimsko zatiranje varoj Alenka Jurić, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut alenka.juric@vf.uni-lj.si Uspešnost obvladovanja varoj pri čebelah je tesno po­vezana z učinkovitostjo zimskega zdravljenja. Odvisno je od vitalnosti zdravljenih čebel, časa zdravljenja in uporabe zdravil. Zimsko zdravljenje čebel je obvezno opraviti pri vseh čebeljih družinah, ko so brez zalege (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in pre­prečevanje varoze čebel, Uradni list RS, št. 21/20, in Stro­kovno navodilo za ugotavljanje, zatiranje in prepreče­vanje varoze pri čebeljih družinah za leto 2020 (www. vf.uni-lj.si/podrocje/zdravstveno-varstvo-cebel). S pravilno uporabo zdravil ob rednem spremljanju napade­nosti čebel z varojami in dobri oskrbi čebel s hrano in pitno vodo lahko čebele dočakajo zimski čas v dobri kondiciji. Zimskega zdravljenja se je treba lotiti v času, ko v družinah ni zalege, ko so čebele stisnjene v gručo in več ne izletavajo. Najbolje je zdraviti v poznopopoldanskih urah, ko so vse čebele v panjih. Čebelarjeva naloga je, da pred zdravljenjem skrbno pregleda prisotnost zale­ge v vseh čebeljih družinah in da morebitno zalego odstrani, po potrebi odstrani matične rešetke in očisti voščene prizidke. Za zdravljenje se lahko uporabi zdravilo, ki je uradno registrirano v Republiki Sloveniji, in sicer ApiBioxal ali Oxuvar, ki vsebujeta oksalno kislino, ali zdravilo VarroMed, ki vsebuje oksalno kisli-no in mravljinčno kislino. Zdravljenje z VaroMedom je preprosto, zdravilo v plastenki se segreje in se pokaplja po čebelah z vrha ulic, nekoliko težje pa je določiti potrebni odmerek zdravila. V praksi ugotavljamo, da je zimsko zdravljenje z ApiBioxalom in Oxuvarom, ki ju po­kapljamo po čebelah, učinkovito. Pri veliki napadenosti z varo­jami je pričakovati, da bo zdravljenje s kapljanjem uspešnejše, če se uporabi ApiBioxal (4,2-% raztopina oksalne kisline) kot pa Oxuvar (3,5-% raztopina oksalne kisline). Pri pripravi ustrezne koncentracije zdravilne raztopine se mora upoštevati navodilo proizvajalca zdravila. Prašek ApiBioxal se doda v mlačno slad­korno raztopino (voda in kristalni sladkor – saharoza v razmerju 1 : 1), medtem ko se Oxuvar zmeša s sladkorjem (brez vode) za kapljanje po čebelah ali z mlačno vodo brez sladkorja za pršenje po čebelah. Uporablja se čista mehka pitna voda iz pipe ali des­tilirana voda. Pripravljeno zdravilno raztopino je treba uporabiti še isti dan. Med vnašanjem v družino mora biti zdravilo segre-to na 30 °C do 35 °C. Odmerek zdravila je treba prilagoditi moči družine. Zunanja temperatura v času zdravljenja naj bo okrog Registrirana zdravila v Sloveniji za zimsko zatiranje varoj pri čebelah v letu 2020 (navodilo pripravljeno na podlagi trenutno veljavnih navodil proizvajalca zdravila): Odmerek zdravilne raztopine Kapljanje po čebelah z 275 g Oxuvarja + 275 g kri­ 3 do 4 ml (majhni OXUVAR 5,7 % na čebeljo družino: 30 do 50 ml vrha ulice. Zdraviti enkrat stalnega sladkorja. sati) ali 5 do 6 ml (oksalna kislina v (območja s hladnejšim podne- v obdobju brez zalege pri Rok uporabe pripravljene (veliki sati) na obliki raztopine) bjem) ali 60 do 80 ml (območja s zunanji T 7–8 °C. raztopine: zdraviti takoj. zasedeno ulico toplejšim podnebjem) API-BIOXAL (oksalna kislina, dihidrat, prašek) Kapljanje po čebelah z vrha ulice. Zdraviti enkrat v obdobju brez zalege pri zunanji T 7 do 8 °C. 35 g API-Bioxala + 500 ml mlačnega sladkornega sirupa (razmerje kristalni sladkor : mehka pitna ali destilirana voda = 1 : 1). Priprava 500 ml sladkornega sirupa: 308 g sladkorja + 308 g vode. Odmerek zdravilne 2 do 3 ml (majhni raztopine na čebeljo družino: sati) ali največ 5 25 do 30 ml (šibka č. d.) ali 35 ml (veliki sati) na do 40 ml (srednje velika č. d.) zasedeno ulico ali 50 ml (velika č. d.) Izhlapevanje Sublimator Varrox. Aplikaci- (sublimacija) Zdraviti ja skozi žrelo panja. Upo­ 1 g do največ 2,3 g praška na čebeljo družino, enkrat v obdobju brez števati navodilo za uporabo odvisno od velikosti čebelje družine. zalege pri zunanji T < 5 °C. sublimatorja! VARROMED Kapljanje po čebelah z Nerazredčeno zdravilo se se- Čebelja družina s 5000 do 7000 čebel: 15 ml mlačnega (mravljinčna vrha ulice. Zdraviti enkrat greje in se pokaplja po čebelah zdravila. Čebelja družina s 7000 do 12.000 čebel: 15 do kislina in v obdobju brez zalege pri z vrha plodišča neposredno iz 30 ml mlačnega zdravila. Čebelja družina z 12.000 do oksalna kislina) zunanji T 7–8 °C. plastenke ali s pomočjo brizge. 30.000 čebel: 30 do 45 ml mlačnega zdravila. ZDRAVJE ČEBEL 8–10 °C, vse čebele morajo biti v panjih. Sublimacija ApiBioxala se uporablja s pomočjo sublimatorja (Varrox), lahko tudi pri nižji zunanji temperaturi (okrog 5 °C) v odmerku 1 do 2,3 g zdravila na čebeljo družino. Zdravljenje se opravi enkrat. Upoštevati je treba tudi druga navodila proizvajalca zdravila, med drugim o uporabi osebne zaščitne opreme (zaščitna obleka in obutev ter rokavice, zaščitna maska z ustreznim filtrom za obraz, za zašči-to nosu in ust ter oči), ter upoštevati navodila za varstvo okolja. Pred zdravljenjem se na dno panjev namestijo očiščeni testni vložki, na katerih se preverja število odpadlih varoj v treh ted­nih po zdravljenju. Na podlagi števila odmrlih varoj se lahko oceni, koliko varoj je preživelo zdravljenje pri pričakovani 95-% učinkovitosti zdravljenja. Ta podatek je zelo pomemben za oce-no učinkovitosti predhodnih zdravljenj in načrtovanje ukrepov proti varozi v letu, ki sledi, saj je v praksi dejanska učinkovitost zdravljenja tudi pri čebeljih družinah brez zalege večinoma manjša, kot bi jo lahko pričakovali. V primeru večjega odpada varoj (več kot 100 varoj) se je priporočljivo obrniti po strokovno pomoč k območnemu veterinarju NVI. O zdravljenju in o od­padu varoj je treba voditi evidenco v dnevniku veterinarskih posegov in jo predložiti uradnemu veterinarju, ko to zahteva. PODATKI ZA STIK VETERINARSKE FAKULTETE – NACIONALNEGA VETERINARSKEGA INŠTITUTA: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska So-bota: 02 534 82 18, 031 622 730. Enota Maribor - Ptuj, Šentiljska cesta 109, 2000 Maribor: mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., 02/228 37 38, 041/645 792, vida. lesnik@vf.uni-lj.si. Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, dr. vet. med., 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si. Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, dr. vet. med., 07/332 51 17, 041/649 495, ani­ta.vranicarnovak@vf.uni-lj.si. Ljubljana, Inštitut za patologijo, divjad,ribe in čebele, Gerbi-čeva 60, 1000 Ljubljana: Lucija Žvokelj, dr. vet. med., 01/477 93 71, 041/650 158, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, in Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/706 449, jerica.vreceksulgaj@vf.uni--lj.si. Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkoro­gelj@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica (pisarna Sežana), Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Suzana Skerbiš, dr. vet. med., 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@ vf.uni-lj.si. Dobra čebelarska praksa zimskega zatiranja varoj Varoje škodujejo čebelam že v zalegi, posledica tega pa je, da mlade čebele živijo manj časa in da jih večina ni več sposobna opravljati svojih nalog v čebelji družini. Zato je cilj dobre čebelarske prakse, da v vsem letu ohranjamo število varoj v čebelji dru­žini na čim nižji ravni. Ta cilj je najlažje dosegljiv z učinkovitim zimskim zatiranjem, tj. novembra ali decembra, ko v čebelji družini ni pokrite zalege. Moja praksa zimskega zatiranja varoj v AŽ-panjih Izvajanje zimskega zatiranja varoj je opravilo, ki se ga še zdaleč ne veselim, a je nujno potrebno in zato žal neiz­bežno. Moja največja skrb je sam čas izvedbe, da bo zdra­vljenje učinkovito. Pogoj za uspeh je, da je v vseh čebeljih družinah v čebelnjaku stanje brez čebelje zalege. Takšno stanje mi pomaga ugotoviti tudi čebelarska tehtnica, saj ko se zmanjšuje obseg zalege se zmanjšuje aktivnost če­beljih družin s tem pa tudi teža na tehtnici. Ugotavljan­je s tehtnico ni 100 %, saj imajo družine kljub izravnani tehtnici lahko pokrito zalego in v njej varoje, je pa okvirni pokazatelj stanja, brez vznemirjanja družin. Najbolj za­nesljiv pokazatelj pa je pogled v čebelje družine z najmlaj­šimi (letošnjimi) maticami, saj te zaradi svoje vitalnosti najdlje vztrajajo pri zaleganju. Ko sem prepričan, da je čas in stanje družine primerno, se pripravim in prvi ugoden dan, ko je temperatura med 5 in 10 °C, uporabim API-Bio­xal po metodi kapljanja. Zdravilo pripravim po navodilih proizvajalca in ga segrejem in ohranjam na vsaj 30 °C, saj ne želim družin še dodatno obremenjevati z kapanjem hladne raztopine. Pred samo aplikacijo panj odprem, od­stranim zadnja vratca in s svetilko pregledam koliko ulic zaseda čebelja družina. Za zdravljenje uporabljam avto­matsko brizgo s katero doziram količino 5 ml na polno zasedeno ulico. Skrajne stranske ulice, kjer je navadno čebele manj, zdravila doziram nekoliko manj. Pazim, da ZDRAVJE ČEBEL zdravilo čim bolj enakomerno nanesem na čebele v ulici in da ga ne polivam po tleh panja, kjer nima nikakršnega učinka. Aleš Bozovičar, vodja ONS Moja praksa sublimacije pri zimskem zatiranju varoj Sublimacijo za zimsko zatiranje varoj uporabljam že kar dobro desetletje in imam pri tem dobre uspehe. Zim­sko zatiranje opravim običajno okoli božiča, saj je takrat najboljši čas, ko v panju ni nobene zalege pa tudi zunanja temperatura je nad ničlo. Sublimator segrejem na delov-no temperaturo. Na panj uporabim cca. 2 grama zdravila z učinkovino oksalna kislina, ki ga dam v pokrovček su­blimatorja, ga podstavim pod lonček sublimatorja, obr­nem in vstavim v žrelo panja. Sublimacija je končana, ko iz cevke ne izhaja več bela megla. Pri delu pa obvezno uporabljam zaščitno masko s filtri za naravne kisline. V skoraj vseh panjih imam testne vložke za kontrolo odpada varoj, ki so iz 3 mm debelih forex plošč in so namazane z vazelinom. Po mojih opažanjih odpadajo varoje do 10 dni. V kolikor je v posameznih panjih odpad varoj večji od 100, sublimacijo ponovim okoli 10. januarja. S tako prakso zni­žam stopnjo okuženosti na minimum in lahko naslednje zdravljenje opravim po končani medeni paši. Brane Borštnik Moja praksa zimskega zatiranja varoj v LR-panjih Zimsko zatiranje običajno opravljam novembra, ko v družinah ni prisotne zalege. To ugotovim tako, da po­gledam v panje, ki imajo mlado matico. V kolikor tu ni zalege, je po vsej verjetnosti ne bo tudi v ostalih čebeljih družinah. Zdravilo na osnovi oksalne kisline pripravim po navodilih proizvajalca oziroma veterinarske stroke. Sam uporabljam postopek kapljanja. Za doziranje razto-pine oksalne kisline po postopku kapljanja uporabim 50-Zaščita čebelarja ml plastično brizgo s kovinsko iglo, s katero povečam na-pri zimskem zatiranju varoj tančnost kapljanja neposredno po čebelah v ulicah čebelje gruče. Raztopino, ki jo segrejem na približno 35 °C, dozi-Pri vsakem delu z zdravili z učinkovino oksalno kislino ram enakomerno, tako da neposredno na čebele pokapam moramo vedno zaščititi oči (zatesnjena očala) in izposta­največ 5 ml raztopine na polno zasedeno ulico. Glede na vljene dele telesa (zaščitne rokavice). Da pri sublimiranju moč čebelje družine v večini primerov potrebujem od 20 preprečimo vsakršno možnost prehoda hlapov ali drob-do 40 ml raztopine. Zatiranje varoj izvedem dopoldne, ko nega sublimacijskega kristalnega prahu oksalne kisli­je temperatura v okolici čebelnjaka približno 4–8 °C in so ne v organizem, se moramo zaščititi z obrazno masko s čebele v panju še v rahli gruči. Ker zdravilo deluje posto-filtrom za hlape in drobne delce najmanj razreda AE1P2 pno, tako da odpad varoj traja 2–4 tedne, manj intenzivno (primer polmaska 3M 4277 ABE1P3), oči pa moramo zašči-pa tudi dlje, za oceno učinkovitosti ni odločilen samo prvi titi z zatesnjenimi očali (npr. 3M 2890S ali SA). Zdravila in pregled testnega vložka takoj po zatiranju. Odpad varoj druge nevarne snovi moramo hraniti izven dosega otrok. obvezno pregledam tudi po 7 in 14 dneh po uporabi zdra-Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ vila. za tehnologijo čebelarjenja IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zamenjava in taljenje starega satja Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Vosek je eden najdragocenejših čebeljih pridelkov. Po ekonomskem pomenu je za večino čebelarjev na drugem mestu, takoj za medom, vendar bi ga morali glede na pomembnost v čebelarstvu posta­viti ob bok medu, če ne še predenj. Brez voska na­mreč preprosto ni sodobnega čebelarstva v panjih s premičnim satjem. Dejstvo je, da za začetek čebe­larjenja in za nadaljnji razvoj čebelarstva ni nujno imeti zalog medu v kakršni koli obliki. Brez voska oziroma satnic pa je nemogoče začeti to kmetijsko dejavnost. Prav zaradi tega moramo celo čebelar­sko sezono skrbeti, da ne zavržemo niti najmanjše količine voska ali satja. Satje je sestavni del čebelje družine V satju čebele gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi poso­ da za skladiščenje medu in cvetnega prahu. Ne nazadnje je to tudi prostor za bivanje in prezimovanje čebel. Satje varuje čebele pred zunanjimi vplivi, zato je tudi pomem­ben dejavnik preživetja čebelje družine. Satje v panju vpliva na toplotni režim, saj je vosek zaradi svoje velike toplotne kapacitete nekakšen akumulator toplote. Ker v satju obstaja določena mikroklima (toplota in vlažnost), sta od njegove kakovosti v veliki meri odvisna normalen razvoj čebelje družine in kakovost medu. Zaradi stalne uporabe se satje, še posebno plodiščno, hitro spreminja. Ker se v njem izlegajo čebele, se sčasoma zmanjšuje njegova kakovost, tako da začne počasi ovira-ti vzrejo zalege, skladiščenje medu in vzdrževanje mik­roklime. Vsaka žerka zapusti v svoji celici dva sloja srajčk – rjavkasto obarvanih zaprednih (kokonskih) snovi , med njima pa tudi drobce iztrebkov – teh je zlasti veliko na dnu. Pokrovci, s katerimi odrasle čebele zapirajo celice z zabubljenimi žerkami, vsebujejo precejšnjo količino snovi iz celičnih robov in sten. Ko se izležejo mladice, se sno-vi, uporabljene za pokrovce, znova vrnejo v celične stene in robove. Po več rodovih je v celičnih stenah in robovih precej kokonskih snovi, zato je satje čedalje bolj temno rjavo, prostornina celic pa čedalje manjša, kar rezultira z degeneracijo čebel. Zmanjšanje velikosti celic satja vpliva tudi na velikost izleženih čebel, kar ima vpliv na njihovo produktivnost. Odstranjevanje starega satja Staro satje, ki je dolgo v uporabi, postane skladišče povzročiteljev nekaterih čebeljih bolezni, kot so pohlev­na gniloba čebelje zalege, poapnela zalega, nosema in celo najresnejše bolezni – hude gnilobe čebelje zalege. Povzročitelji teh bolezni se lahko v celicah satja med ko­konskimi snovmi zadržujejo dolgo, dokler se v čebelji družini ne ustvarijo ugodni pogoji za razvoj teh okužb. Da bi se izognili zgoraj omenjenim slabostim upora-be starega satja, ga je treba odstraniti iz panja in ga za­menjati s satnicami, izdelanimi iz prečiščenega čebeljega voska. Dobra čebelarska praksa pravi, da je treba vsako leto zamenjati od tretjine do četrtine vsega satja v panju. Najugodnejši čas za menjavo satja oziroma za dodajanje satnic je, ko se pojavi prva spomladanska paša. Druži­na izdela sat iz satnice ob dobrih pašnih pogojih v nekaj dneh. Tako lahko ob dobri paši naslednjo satnico dodamo po sedmih dnevih. Med letom (april, maj) lahko družina dogradi okoli šest satnic. Ko dodajamo satnice, iz čebelje družine odstranjujemo najstarejše sate in jih stalimo. Če je v njih še kaj medu, z vilicami nastrgamo pokrovce in sat prestavimo na rob plodišča. Do naslednjega pregleda bodo čebele ta med prenesle v okolico zalege, mi pa bomo te sate odstranili iz panja in jih dali staliti. Mediščno sat- Foto: Silvo Božičko IZ ZNANOSTI IN PRAKSE je, ki ni bilo nikoli zaleženo in izpostavljeno akaricidom, lahko uporabljamo vrsto let, talimo ga le, kadar se znatno skazi. Stare sate, ki smo jih odstranili iz panjev, je treba takoj staliti ali ustrezno skladiščiti. Če je satje izven panja, ga bo začela po nekaj dneh uničevati voščena vešča. Če smo tako neprevidni in neodgovorni, bodo kmalu od satja os-tale le pajčevinaste sledi vešče. Takšne velike škode si ne smemo dovoliti. Sortiranje in taljenje starega satja Taljenje satov je eno izmed »umazanih« in ne ravno najljubših čebelarskih opravil. Vendar moramo to delo iz zgoraj navedenih razlogov opraviti brez zamude in po­skušati iz satja pridobiti čim več voska. Srečna okoliščina za čebelarje je, da ima vosek nizko tališče in manjšo spe­cifično težo od vode. Prav tako vosek ne absorbira vode in se ne meša z njo. Vsa oprema in vse metode za taljenje satja temeljijo prav na teh lastnostih voska. Tališče voska je med 56 °C in 64 °C, vrelišče pa med 80 °C in 84 °C, ko je v vosku voda. Ko iz voska izpari vsa voda in do-bimo čisti vosek, ima ta vrelišče pri 180 °C. Točka samovžiga voska je na približno 290 °C. Specifična teža voska pri tem­peraturi +15 °C se giblje od 0,956 do 0,969. Čim višji sta tem­peratura taljenja in specifična teža, kakovostnejši je vosek. Vosek pridobivamo poleg s taljenjem starega in iznaka­ženega satja tudi s taljenjem voščenih prizidkov, satja iz gradilnih satnikov in medenih pokrovcev. Ves material, ki ga uporabljamo za taljenje in pridobivanje voska, imenu­jemo voščine. Odvisno od kakovosti te vsebujejo 40–97 % čistega voska. Najkakovostnejši in najbolj čist vosek vse­bujejo voščine bele, rumene do jantarne barve mladega deformiranega satja in satja iz gradilnikov. Najmanj čis­tega voska vsebuje staro satje, ki je temno rjave do črne barve in iz katerega se je izleglo več generacij čebel. Staro satje z nožem izrežemo iz satnikov in ga razlo­mimo na več delov. S satnikov dobro očistimo ostanke voska in morebitno nakopičen propolis. Pred ponovno morebitno uporabo je satnike treba razkužiti, kar doseže-mo s kuhanjem v 3-% vrelem natrijevem lugu. Pred taljenjem satja moramo voščine sortirati. Prve talimo kakovostnejše voščine, nato pa slabše. Čebelarji uporabljajo različne metode in opremo za taljenje satja. Uporabljamo od preprostih talilnikov in preš do sonč­nih, električnih in parnih talilnikov. Pogosto se upo­rabljajo tudi talilniki, ki jih bolj vešči čebelarji napravijo sami iz priročnih delov ali zavrženega materiala. Opre-ma za taljenje voska mora biti učinkovita v smislu, da se z njeno uporabo dobi čim večjo količino voska. Veliko pomembnejše je, da oprema ustreza tej zahtevi kot pa lepemu videzu. Deli opreme, ki so v neposrednem stiku z voskom, ne smejo biti iz čistega železa, bakra ali cinka, saj bi v tem primeru dobil staljeni vosek nenaravno temno rjavkasto ali zelenkasto barvo. Najbolje je, da so ti deli iz nerjaveče­ga jekla oziroma da so površine emajlirane. Ne glede na to, kateri postopek smo uporabili za prido­bivanje voska, pa moramo pridobljeni vosek, če želimo, da bo uporaben za izdelavo satnic ali za prodajo, še enkrat pretaliti in prečistiti. Svetujem vam, da za postopek upo­rabite parni talilnik, v katerega damo zdrobljeni vosek. Staljeni vosek, ki ga prestrežemo v cilindrično posodo, začnemo zelo počasi ohlajati. To naredimo tako, da poso-do ovijemo s toplo krpo ali jo kako drugače toplotno izo­liramo. Pri ohlajanju se cvetni prah in drugi drobni delci zaradi večje specifične teže usedajo na dno. V topli sobi traja ohlajanje večje količine voska tudi teden dni. V takš­nih razmerah se vosek enakomerno krči in lepo odstopi od posode, v nasprotnem primeru pa na sredini nasta­ne razpoka, zato se v posodi zagozdi, tako da ga je iz nje težko dobiti. Če se pokaže na dnu še kakšna tenka plast usedline, jo na rahlo ostrgamo z nožem. Ob taljenju voščin za predelavo v satnice je treba vo­sek tudi sterilizirati. To dosežemo tako, da ga 30 minut segrevamo pri temperaturi 120 °C, tako da uničimo vse povzročitelje nalezljivih bolezni čebelje zalege. Pri tem je treba poudariti, da je samo na ta način mogoče uničiti povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium). Za sterilizacijo voska se uporabljajo kotli z dvojnimi stenami, tako imenovani »duplikatorji«, med katerimi je transfor­matorsko olje, katerega vrelišče je 180 °C. Z njegovim se­grevanjem dosežemo in vzdržujemo temperaturo voska 120 °C. To opremo uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo voska v satnice. Čebelarjem svetujem, da naj uporabljajo satnice iz pristnega voska brez ostankov akaricidov, po možnosti iz lastnega voska, zato ne smemo zavreči nobene mrvice tega čebeljega proizvoda. Foto: Goran Jurjević IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (I. del) doc. dr. sc. Lidija Svečnjak Vseučilišče v Zagrebu, Fakulteta za agronomijo, Zavod za ribištvo, čebelar­ stvo, lovstvo in specialno zoologijo lsvecnjak@agr.hr Zaradi velikega povpraševanja, nezadostnih količin na tržišču, visoke cene ter premalo rutinske kontro­le kakovosti je čebelji vosek pogosto tarča ponare­janja. Zapletena situacija in skrb vzbujajoče stanje na trgu satnic sta posledica tudi drugih dejavnikov, med katerimi je še posebej treba izpostaviti neu­strezno deklariranje satnic, pomanjkanje medna­rodno predpisanih analitskih metod za preverjanje avtentičnosti čebeljega voska, pomanjkanje jasno definiranih kriterijev kakovosti čebeljega voska (vo­sek v kolutih, satnice) kakor tudi nejasno kategori­zacijo čebeljega voska v čebelarstvu samem. Čebelji vosek v zakonodaji EU V zakonodaji EU je čebelji vosek kategoriziran kot živalski stranski proizvod (ŽSP), ki ni namenjen prehrani ljudi, a kot tak prihaja na trg. Z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta (EZ 1069/2009) o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so ti proizvodi razvrščeni v tri kategorije, in sicer glede na stopnjo tveganja, ki ga predstavljajo za javno zdravje in zdravje živali. Tako je znotraj te uredbe čebelji vosek kategoriziran kot »varna« kategorija oziroma material kategorije 3, ki vsebuje ŽSP, ki pa ne predstavlja tveganja za prehransko verigo ter kot takšen ni podrejen preverjanju kakovosti pred pojavom na tržišču. Posledično ponarejeni čebelji vosek nenadzorovano vstopa v tehnologijo čebelarjenja, kar privede do kopičenja in obtoka ponaredkov v procesu proizvodnje in predelave čebeljega voska. Delež parafina (%), ugotovljen v kitajskih satnicah, zbranih na 46. Mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondia (Montreal, 2019) IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Deformirano satje, zgrajeno na satnicah, ponarejenih s parafinom Aktualne raziskave čebeljega voska na trgu EU Da je situacija na trgu satnic skrb vzbujajoča, pokaže­jo številni rezultati aktualnih raziskav znanstvenikov iz Belgije, Hrvaške, Poljske, Portugalske, Španije in Nem-čije. Najpogostejši ponaredek čebeljega voska je parafin, predvsem zaradi nizke cene in dostopnosti. V zadnjem času pa se v zahodnoevropskih državah kot ponaredek pogosto pojavlja tudi stearin (komercialno najpogosteje dostopen kot zmes stearinske in palmitinske kisline) ozi­roma stearinska kislina (kemijsko skoraj povsem enake sestave). Drugi ponaredki se pojavljajo le občasno (goveji loj in mikrokristalni vosek). Rezultati novejše raziskave (Svečnjak in sod., 2018), opravljene na 137 vzorcih satnic iz 15 evropskih držav, so pokazali, da je bilo 67,2 % anali­ziranih vzorcev ponarejenih s parafinom ali stearinom/ stearinsko kislino. V 82 vzorcih je bil parafin prisoten v neenakem deležu od 5 do 93,5 %, stearin pa je bil ugotovl­jen v desetih vzorcih iz Belgije in Nizozemske, in sicer od 18,8 do 31,3 %. Parafin je bil prisoten v skoraj vseh vzorcih iz držav, ki so bile vključene v raziskavo (Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Nemčija, Romunija, Slovenija, Srbija). Rezultati so pokazali, da je bila večina analizira­nih vzorcev (48,2 %) ponarejena s 5–25-% deležem pona­redkov, medtem ko je bil v 8,1 % vzorcev ugotovljen višji delež ponaredka (> 50 % parafina). Posebej skrb vzbujajo-če je dejstvo, da se na tržišču neredko pojavljajo satnice z visokim deležem parafina, včasih celo samo iz parafina. Primer takšnega ponaredka so kitajske satnice, zbrane na 46. Mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondia (Montreal, 2019), pri katerih je bilo ugotovljeno, da vse­bujejo 90–100 % parafina (Slika 1). Iz deklaracije proizvo­da ni bilo razvidno, da satnice vsebujejo parafin. Negativni vidiki ponarejanja čebeljega voska O številčnih negativnih vidikih ponarejanja čebel­jega voska je več slišati zadnjih nekaj let. Negativni vi-diki se odražajo v škodljivem vplivu na čebeljo družino – destrukcija (sesedanje) satja (Slika 2 in Slika 3), motena kemijska in mehanična komunikacija (čebelji ples) v če­belji družini. Rezultati raziskav belgijskih znanstvenikov (Reybroeck in Van Nevel, 2018) so pokazali, da satnice s 15 % stearina povzročajo visoko smrtnost zalege čebel delavk (49 %); večji delež stearina (35 %) pa je imel za po­sledico opazen porast smrtnosti čebel (71 %). Raziskav o negativnih učinkih parafina na razvoj in vitalnost čebelje družine je malo, tako še vedno niso raziskani mehanizmi škodljivega delovanja parafina na čebele. Ko govorimo o ponarejanju čebeljega voska, je vseka­kor treba omeniti vprašanje javnega zdravja v kontekstu varnosti hrane (primarno medu), saj čebelji vosek (sat­je) predstavlja prvo naravno embalažo medu, v kateri se med skladišči in dozoreva. Z novejšo raziskavo (Svečnjak in sod., 2016) podrobne kemijske karakterizacije medu so z uporabo fizikalno-kemijskih in spektroskopskih (NMR, FTIR-ATR, GC-MS) analitskih metod ugotovili negativen vpliv s parafinom ponarejenega čebeljega voska na sesta­vo in kakovost medu. Rezultati raziskave so pokazali, da med, uskladiščen v satju, ki so ga čebele zgradile na po­narejenih satnicah – z 90 % parafina –, vsebuje bistveno večji delež vode ter ocetne in citronske kisline; dokazane so tudi spremembe v kemijskem profilu hlapnih spojin v primerjavi z medom, ki je bil uskladiščen v pristnem (naravnem) čebeljem vosku. Ti rezultati kažejo na do-vzetnost medu za fermentacijo ter intenzivni oksidacij-ski proces, ko je uskladiščen v s parafinom ponarejenem čebeljem vosku. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ponarejanje čebeljega voska ima že dolgo brado Janez Gregori janez.gregori@gmail.com Občasno dvigne veliko prahu odkritje, da so v če­beljem vosku, ki je v prodaji, navadno so to satnice, odkrili snovi, ki tam ne bi smele biti, skratka vosek je ponarejen in onesnažen. Dodane snovi, navadno je to parafin, imajo drugačne lastnosti kot čebelji vosek. Že tališče je nižje kot pri vosku, zato se take satnice v čebeljem gnezdu zaradi toplote povesijo, raztegnejo, in celice se deformirajo. Pa tudi matica jih navadno ne zaleže, ker pač »odkrije prevaro«, ki njenemu potomstvu ne bi godila. Ponarejanje čebeljega voska je že stara goljufija. Če pogledamo v »biblijo« našega čebelarstva, v Sodobno čebelarstvo II (1958, str. 517), v poglavju o ponarejanju čebeljega voska beremo: »Vosek je imel že od nekdaj visoko ceno. Zaradi tega, in ker ga je vedno primanj­kovalo, so ga že v starih časih ponarejali s primešava­njem loja ali smole. Kasneje so ga začeli mešati s steari­nom in raznimi rastlinskimi voski, ki so jih dovažali v Evropo iz prekomorskih dežel.« Nadalje lahko beremo: »Tudi vosek za izdelovanje satnic je bil neredko pome­šan s parafinom. Ko je pred leti Dunajsko čebelarsko društvo dalo v preiskavo satnice vseh takratnih izdelo­valcev tega blaga, je bilo ugotovljeno, da jih je edino naš rajnki trgovec s čebelami, Mihael Ambrožič v Mojstra­ni, izdeloval iz pravega voska.« O slednjem dogodku lahko več preberemo v rubriki »Raznoterosti« (Slovenski čebelar, 1905, str. 34). Prei­skava Dunajskega čebelarskega društva je pokazala, »da sta ga izmed 9 trgovcev dajala iz čistega voska le Mihael Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem in Fran­ce Simmich v Javorniku v avstrijski Šleziji. Ostali so pa sleparili čebelarje na ta način, da so primešali več ali manj cerezina in parafina. Nekateri trgovci so upora­bljali komaj petino pravega voska, 4/5 je bilo pa drugih primesi. Žalostno za nas Kranjce je, da izdeluje tvrdka Baron Rothschütz v Višnji gori umetno satovje iz 38 % voska in 62 % cerezina in parafina!« To je bilo obja­vljeno v februarski številki Slovenskega čebelarja, zato lahko zaključimo, da je bila preiskava opravljena leta 1904 – v letu, ko je svoje čebele za vedno zapustil naš gorenjski rojak Mihael Ambrožič. Predstavljamo si lahko, kakšen udarec je bilo odkrije sleparije za Emila Rothschütza oziroma za njegovo mo­gočno podjetje Kranjski trgovski čebelnjak, ki je tedaj že zaradi drugih razlogov vse bolj hiralo. In šlo januar­ja 1909 končno v stečaj. V Sodobnem čebelarstvunadalje lahko še preberemo, da »smo tudi pred drugo svetovno vojno v Jugoslaviji ugoto­vili satnice iz voska, ki mu je bilo dodanih 10 % parafina. Neredko pa so se v Sloveniji pojavile večje količine pona­rejenega voska, ki je vseboval od 15 do 25 % zemeljskega voska, v enem primeru pa je bil 100% parafin.« Ko že govorimo o ponarejanju čebeljega voska, po­glejmo, kaj v »bibliji« piše o ugotavljanju njegove pri­stnosti. »Kadar sumimo, da vosek ni pristen, odkru­šimo od hlebca košček in ga najprej poduhajmo. Če količkaj diši po petroleju, mu je bil primešan parafin. Če tako blago nekaj časa žvečimo, se naglo spremeni v voljno plastično snov, ki se prijema zob in ima okus po petroleju. Pristen vosek razpade v ustih v kašo.« Na-vedenih je še nekaj drugih navodil, kako ugotavljamo manjše količine prisotnega parafina. Preprosto vosek gnetemo med palcem in kazalcem, pristen vosek je po občutku pust, se prijema prstov in se ne da v kratkem času razsvaljkati. S parafinom pomešan vosek je pod prsti voljan, po občutku masten in se kmalu ogreje, tako da ga je mogoče zlahka svaljkati. Če svaljek raz­vlečemo, se pristen vosek na kratko pretrga, ponarejen pa se na tistem mestu povleče. Danes so seveda za ta namen na voljo zanesljive kemijske analize. In kako priti do več, in to čistega voska? Lahko kupi-mo satnice, ki imajo potrdilo, da ne vsebujejo niti para­fina niti akaricidov. Če pa že vrsto let čebelarimo tako, da varoje preganjamo z naravnimi sredstvi, je najbolj zanesljivo, če se zanesemo na svoj vosek. Na splošno premalo izrabljamo čebelji nagon za graditev satja. Roj, ki se naseli v primernem praznem prostoru, kot je na primer drevesno duplo, v kratkem času v celoti zgradi novo satje. Hitro gradi tudi roj, ki ga vsadimo na satni­ce. Močan nagon ima družina, kjer se je oprašila mlada matica in začela zalegati. Gradnjo ji je treba omogočiti z dodajanjem satnic, mogoče z dodajanjem satnikov, ki imajo samo na zgornji strani pritrjen ozek pas satnice. Na vprašanje, zakaj ponarejajo čebelji vosek, je odgo­vor na dlani. Zaradi zaslužka, saj je cena raznih prime-si nižja od voska. Beremo, da je imel čebelji vosek »že od nekdaj visoko ceno«. Vedno smo rekli, da je vosek čebelarjevo zlato, in shranjevali vsako mrvico satja (ne­kateri to še vedno počnemo). Pa danes? Cena voska se lahko kosa samo še s ceno medu na trgu. Danes zaradi zaslužka primešati vosku razne snovi, ki sem ne sodijo, je ena sama pogoltnost. In s tem zaradi nekaj fičnikov spravljati v zagato tako čebelarje kot čebele! IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebele v zimskem obdobju Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Zimsko obdobje je za večino živali neugoden letni čas, povezan s pomanjkanjem hrane in mrazom. V naših podnebnih razmerah za čebelje družine nastopi to obdobje konec novembra ali v začetku decembra. Takrat se lahko pojavi še kakšen lep son­čen dan za izlet čebel, kar je izjemno pomembno za uspešno prezimovanje. Dobro je, če matice oktobra prenehajo zalegati in da čebelje družine vstopijo v zimo brez zalege. Vsaka pozna zalega v tem času prispeva k povečanju populacije varoj v panju in po­leganju mladih čebel, ki ne bodo sposobne dočakati spomladi. Preteklo razumevanje, da je treba čebelje družine jese­ni čim bolj zapažiti in ogreti ter s tem spodbujati zalega­nje zimskih čebel, se je izkazalo za napačno. Danes vemo, da je pozno jeseni in do januarja najboljše čebele bolje pu­stiti »na hladnem«. Zapaženje panjev v tem času je neko­ristno, saj je prenehanje zaleganja od oktobra do januarja povsem naraven proces. Prav tako je tudi dodajanje kakr­šne koli hrane v tem času, če imamo zagotovljene zimske rezerve na pravem mestu v čebeljem gnezdu, popolnoma odveč in lahko škoduje čebelji družini. Večina drugih žuželk, razen medonosnih čebel, pozimi spi in ne ustvarja nobenih zimskih rezerv hrane. Vsi brez čebelarskega znanja mislijo, da se tako dogaja tudi s čebela-mi. Rezerve medu v zimskem obdobju, ko ni zalege, čebele porabljajo zelo racionalno. Jeseni je poraba hrane zmanj­šana na minimum, saj povprečno močna čebelja družina potrebuje približno kilogram hrane na mesec. Pozneje, ko se začne vzreja zalege, to je po navadi v prvi polovici janu­arja, se začne poraba povečevati, vendar skupna količina porabljene hrane od začetka novembra (ko ni več zalege) do prve paše konec marca ni večja od osem kilogramov. Zatiranje varoj Kot je že na splošno znano, najučinkovitejše zatiranje varoj poteka, kadar v čebeljih družinah ni pokrite zale­ge, vse zajedavske pršice – varoje – pa so na telesih čebel. Glede na do sedaj povedano je to obdobje do pojava nove zalege v januarju. To je idealen čas za uspešno ukrepanje proti varojam. Ker večina uradno registriranih zdravil ne deluje na varoje v pokriti zalegi, je treba, če so v pa-nju majhne količine pokrite zalege, takšne celice odpreti z nožem ali vilicami za odpiranje satja. Čebelje družine in matice, ki zalego vzdržujejo dlje časa, pa lahko v na­kladnih panjih prisilimo, da prenehajo z zalego, tako da odstranimo testni vložek izpod žične mreže na dnu panja in tako omogočimo dotok hladnega zraka. Za zatiranje varoj v tem času vam svetujem uporabo uradno registriranega zdravila na osnovi oksalne kisline, seveda v skladu z navodili veterinarja VF NVI. Uporaba oksalne kisline je v sodobnem čebelarstvu v rokah izobra­ženega in veščega čebelarja eden od najbolj učinkovitih in varnih načinov zatiranja varoj, saj je verjetnost nastanka odpornosti varoj proti tej preprosti organski kislini mini-malna, možnost ostankov škodljivih snovi v čebeljih pri­delkih pa nična. Praktični primer uporabe oksalne kisline v tem času si lahko ogledate na povezavi https://vimeo. com/145983652. Mrtve čebele na podnici Ko čebelarji, še posebej če smo začetniki, pozno jeseni na dnu panja ali na bradi opazimo veliko število umrlih čebel, nas zagrabi panika. Pomislimo na najhujše, torej na izgubo čebelje družine. To se lahko zgodi, če sta oktober in november deževna, hladna in meglena, zato čebele nimajo dovolj izletnih dni, da bi lahko stare poletne čebele zapu-stile panj in umrle na polju. Ta neopazna smrt čebel je izje-men primer higiene v naravi. Tudi tiste čebele, ki umrejo v panju, delavke odstranjujejo iz panja, dokler se ne oblikuje zimska gruča. Šele ko nastane gruča, zaradi mraza osta­jajo mrtve čebele na podnici. Odstranile jih bodo pozneje ob toplejšem vremenu. Čebelarji moramo biti pozorni, da nakopičene odmrle čebele ne blokirajo žrela, še posebej če je to premajhno ali če na žrelih obstajajo zapore za miši. Pomanjkanje hrane Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele pozimi v plodišču 12–15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra 10–12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa 15– 20 kg. Majhna količina zimskih zalog hrane, še posebej če ni pravilno razporejena v panju, lahko povzroči odmrtje večje količine čebel ali cele družine. Če je zima dolgotrajna z nizkimi temperaturami, se lahko zgodi, da čebele potrošijo vso hrano iz medenih vencev nad gnezdom in se zaradi nizke temperature ne morejo premakniti v drug del panja z dovolj hrane. Čeprav je v panju dovolj hrane, v takšnem primeru čebele stradajo, ker ne morejo do te hrane. Če nizke temperature trajajo dlje časa, se pogosto zgodi, da čebelja družina umre. V zadnjem času, ko to­ IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Evgeny Andreevich Starchevsky primerne hrane. Čebelja družina lahko jeseni ostane brez hrane, če se v čebelnjaku razvije »tihi rop«, med katerim ostanejo posamezni panji brez zimske zaloge. Večinoma se to dogaja pri družinah, ki se zelo težko branijo – nimajo obrambnega nagona (trotave in brezmatične). Mir v čebelnjaku oziroma na stojišču Najpomembnejše je, da čebeljim družinam v zimskem obdobju zagotovimo popoln mir. Skrbimo za to, da v čebelnjaku ali zunaj njega ni mo-tečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin. Panje odpiramo samo, če je to res nujno. Izkušeni čebelarji lahko veliko podatkov o stanju čebe­lje družine dobimo z opazovanjem žrela na panju in te­stnem vložku podnice, ne da bi odpirali panje. ČZS je tudi v letu 2020 izvedla menjavo čebeljih matic V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica) zašči­tena in avtohtona čebelja podvrsta. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti in odlični orientaciji. V številnih deželah so avtoh-tone čebele zaradi vnašanja novih pasem oz. podvrst z leti izginile, v Sloveniji pa se je čista avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. V populaciji kranjske čebele v Sloveniji se občasno poja­vljajo križanci, ki so bodisi posledica križanj z italijansko če­belo bodisi z buckfaško linijo čebel, ki vdira zlasti iz Avstrije. Ti križanci lahko dolgoročno predstavljajo grožnjo za obstoj kranjske čebele v Sloveniji. K širjenju križancev po državi pripomore vsakoletni promet s čebelami, zato problem ni omejen le na obmejni del države, ampak se lahko križanci pojavijo tudi drugod. ČZS je v letu 2020 ponovno izvedla menjavo čebeljih matic po ukrepu »Spodbujanje osnovne odbire in menjava čebeljih matic«. Menjavo čebeljih matic smo izvedli v sodelovanju s terenskimi svetovalci JSSČ, ki so med čebelarji pregledovali stanje čistosti kranjske čebele. Ti so ob menjavi matic čebe­larje obveščali o nujnosti izvajanja osnovne odbire, kadar v svojih družinah ugotovijo čezmeren odstotek čebel križan­cev. Če so v določenih panjih pri čebelarjih ugotovili več kot dva odstotka čebel križancev, čebel z rumenimi obročki na zadku, so čebelarjem svetovali zamenjavo matic. Na drugi strani smo sodelovali z vzrejevalci čebeljih matic, ki so v pre­teklem letu opravili neposredno testiranje matic in so nam za namen izvedbe menjave matic ponudili v odkup 200 go-spodarskih matic. V mesecu juniju in juliju smo izvedli zamenjavo matic pri 360 čebelarjih, pri katerih so terenski svetovalci ugotovili več kot 2 % čebel križancev in so izpolnjevali kriterije, ki jih je zahtevalnaročnikmenjavematic(urejeneevidence).Skupno smo zamenjali načrtovanih 1200 matic po vsej Sloveniji, kar je bil tudi cilj ukrepa. Pri tem smo bili pozorni, da so čebe­ larji dobili matice od najbližjega vzrejevalca, ki je sodeloval z dobavo matic, da smo zmanjšali mešanje različnih ekotipov čebel. Ob menjavi so terenski svetovalci čebelarje obvestili o pomenu ohranjanja kranjske čebele in o morfoloških znakih, po katerih se kranjska čebela razlikuje od italijanske in buck-faške čebele. Pri anketiranju čebelarjev smo ugotovili, da so čebelarji s prejetimi maticami večinoma zadovoljni in da za­menjane matice v družinah večinoma primerno zalegajo. Predvidevamo, da bodo rezultati menjave ponovno vidni tudi na območju Koroške, saj je bilo na tem območju zame­njanih 190 matic. Morfološko analizo čistosti bomo opravili v zimskem obdobju. Ukrep bomo izvajali tudi v letu 2021. Dr. Peter Kozmus, vodja PRO Foto: Peter Kozmus IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelji pridelki in izdelki so odlično darilo za različne priložnosti Nataša Klemenčič Štrukelj natasa.strukelj@czs.si svetovalka JSSČ za ekonomiko Radi obdarujete ali ste rajši obdarovani? Pred vrati je sezona trženja darilnega programa in priložnost za čebelarje, da ponudite najboljše iz zakladnice čebeljega panja. Imate pripravljen darilni program čebeljih pridelkov in izdelkov? Med, ki je najpomembnejši čebelji proizvod in ga imenujemo tudi tekoče zlato, lahko ponudimo v raz­ličnih polnjenjih. Manjši kozarčki so idealni za daril­na pakiranja in razne mešanice. Darilna embalažaje sredstvo komuniciranja s kupci in pomemben sestav­ni del darila, zato ne bi smela manjkati pri nobenem čebelarju. Zgodbo medu bo lepo dopolnila embalaža, ki je prijazna do narave, kot so les, kartonasta, papir­nata embalaža, pletene košarice, rafija, slama, saj kup­cem sporočajo, da gre za domač izdelek. Dajte kupcem možnost izbire, ponudite jim več različic darilnih em-balaž, naj se sami odločijo, katera je najprimernejša. Tako boste zadovoljili različne potrebe kupcev. Pripra­vite tako imenovani poslovni program darilne emba­laže, primeren za podjetja. Vsi, ki že imate izkušnje s prodajo večjih količin čebeljih pridelkov kot daril pod-jetjem, poznate svoje kupce in boste darila prilagodili njihovim potrebam. Poskrbite, da boste vsako leto po­nudili kaj novega, svežega. Darilo lahko opremite z obešanko, na katero lahko poleg simboličnega napisa »Srečno novo leto« dodate koristne vsebine v zvezi z uporabo darila. Pa naj bodo to podrobnosti, povezane z lokacijo pridelave medu in sliko čebelnjaka, recept z medom, drugi čebelji pridelki in izdelki vašega čebelarstva, vabilo k obisku vašega čebelarstva, drug darilni program … Vsebino uvodoma predstavite in nadaljujete s spletno povezavo do svo­jega čebelarstva, kjer bodo kupci dobili več podatkov. Uporabite lahko tudi QR-kode. Zdravstvenih trditev ne smete uporabljati! Spletna predstavitev čebelarstva in darilnega programa čebeljih pridelkov in izdelkov je danes priporočljiva, če ne že nujna. Saj veste, kako pravijo: če vas ni na spletu, potem ne obstajate. Spletna prodaja je ena najhitreje rastočih panog v zadnjih letih in hkrati priložnost za ohranjanje in širjenje poslovan­ja v negotovih koronskih razmerah. Čebelarji, ki pridelate različne sorte medov, razvese-lite kupce s paleto različnih okusov, pa naj bosta to dve različni sorti ali več. Ponudite jih v darilnem pakiranju in poudarite raznolikost okusov in sortno pestrost sloven-skih medov. V Sloveniji na področju medu poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja, priznane na evrop-ski ravni, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Nekateri čebelarji pa se vklju-čujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Pri trženju medu kot darilnega programapoudarite višjo kakovost medu. Kupcem ponudite v darilni embalaži tudi druge čebelje pridelke in izdelke: cvetni prah, matični mle-ček, propolis, medico, medeni liker, penečo medico, mešanice z medom, sveče in okraske iz čebeljega voska. Čebelji pridelki so tesno povezani s tradicijo čebelarstva na Slovenskem in so zato primerni tudi kot protokolarno darilo, tako znotraj kot zunaj naših meja. Z njimi bomo poudarili slovensko zgodovin­sko in kulturno dediščino. Za posebne priložnosti so primerni različni čebelji pridelki in izdelki, tako med kot peneča medica, panjske končnice, makete tipične­ga slovenskega čebelnjaka, izdelki iz lecta, dražgoški kruhki … Takšna darila zahtevajo še prav posebno pro-tokolarno embalažo. Bodite pozorni in dovzetni za novosti, ki jih boste lahko uporabili pri trženju, in poskrbite za izvirna darila. Čebelarji se kot ponudniki čebeljih pridelkov in izdelkov vsako leto znova znajdete pred novimi izzivi, kako zadovoljiti svoje kupce in kako pridobiti nove. Bo-dite prepoznavni tudi po čebeljih pridelkih in izdelkih, ki jih ponujate kot darila. Kupcem ponudite v tudi druge čebelje pridelke in izdelke. Darilna embalaža je sredstvo komuniciranja. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Označevanje imena izdelka, sestavljenega iz čebeljih pridelkov in drugih živilskih sestavin Pri označevanju čebeljih pridelkov in izdelkov moramo spoštovati zahteve iz Uredbe 1169/2011, ki govori o zagotavljan­ju informacij potroš­nikom. Na vsakem živilskem izdelku mora biti označeno prodajno ime. Za med je prodajno ime pred­pisano s Pravilnikom o medu (Ur. l. RS 4/11, 9/15). Osnovno pro- dajno ime je MED, ki ga lahko dopolnimo s predponami, ki se nanašajo na izvor, način pridobivanja, botanično poreklo, geo­grafsko poreklo itd., kot je to opredeljeno v Pravilniku o medu. Poimenovanje STRD ni ustrezno. Če uporabljamo poimeno­vanje STRD, moramo obvezno na nalepko napisati tudi prodaj-no ime MED. Več vprašanj se poraja pri poimenovanju izdel­kov, kadar med seboj mešamo osnovne čebelje pridelke oz. v čebelje pridelke dodajamo ali mešamo kakšne druge živilske sestavine, kot so npr. kakav, ingver, liofilizirano sadje, oreščki itd., saj v zakonodaji ni prodajnega imena za te izdelke. Takšen izdelek je treba ustrezno poimenovati, in ker gre za sestavljeno živilo, na deklaraciji navesti tudi sestavine, ki so v izdelku pri­sotne. Uredba 1169/2011 navaja, da mora ime živila oz. prodajno ime omogočati razpoznavanje dejanske narave živila in razli­kovanje od živil, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Zapišemo ga lahko s predpisanim imenom, običajnim imenom ali opisnim imenom živila. Ime, zaščiteno kot intelektualna lastnina, bla­govna znamka ali izmišljeno, ne nadomesti prodajnega imena živila. Poimenovanje izdelka in ustrezno navedbo sestavin naj­preprostejše ponazorimo z naslednjimi primeri: Izdelek poimenujemo po sestavinah, ki so uporabljene, npr. Suhe marelice v medu. V tem primeru moramo pri navedbi sestavin te navesti po odstotku zastopanosti v končnem izdel­ku, npr. Sestavine: med 90 %, marelice 10 %. Izdelek poimenujemo z izmišljenim imenom, ki pa naka­zuje na eno ali več sestavin, prisotnih v končnem izdelku, npr. Marelimed. Izmišljenemu imenu moramo dodati pod naved­bo njegovega imena opisno ime, npr. mešanica medu, suhih marelic, ingverja in limonovega soka. Pri sestavinah izdelka pa navedemo npr. Sestavine: med 80 %, suhe marelice 15 %, ingver, limonov sok. Odstotek zapišemo za tiste sestavine, ki so ali se nakazujejo v prodajnem imenu, so poudarjene s slika-mi ali grafiko oz. potrošnika spomnijo na določeno sestavino izdelka. Izdelek poimenujemo s popolnoma izmišljenim imenom, npr. Čebelja malica, kar v opisnem imenu, ki ga tudi navede-mo na deklaraciji, pomeni mešanico medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka, in navedemo sestavine po vrstnem redu zastopanosti v končnem izdelku, npr. Sestavine: med, cvetni prah, propolis, matični mleček. Več informacij glede označevanja izdelkov iz čebeljih pridel­kov dobite pri svetovalcih za varno hrano. Dr. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Foto: Arhiv ČZS 1 Ime živila OBVEZEN PODATEK 2 Neto količina OBVEZEN PODATEK 3 Rok uporabnosti lahko zapišemo tudi na spodnji način: Uporabno najmanj do konca decembra 2021 Uporabno najmanj do konca 2021 OBVEZEN PODATEK 4 Navodilo za uporabo NEOBVEZNO 6 Država izvora OBVEZEN PODATEK 7 Serija (lot) živila (NE) OBVEZEN PODATEK Obvezen podatek, kadar rok uporabnosti ni zapisan z besedami »uporabno najmanj do«, čemur sledi točen datum 8 Prelepka OBVEZNO nosilca živilske dejavnosti OBVEZEN PODATEK Obvezne informacije morajo biti označene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi gradiva manj opazne. Velikost črk, označena pod številko 6 (na zgornji sliki), mora biti vsaj 1,2 mm. Ime živila in neto količina morata biti zapisana v istem vidnem polju. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Posebne nalepke za Slovenski med lahko naročite pri gospe Renati Žnidaršič, renata.znidarsic@ tcr-inpro.si (pisno naročilo). Rok dobave nalepk je pribl. sedem dni. Obvezne podatke na nalepki vam natisnejo kar v tiskarni. Nalepke so preproste za odstranjevanje s kozarcev (ne puščajo lepila). Dobavljive so za vseh sedem zaščitenih vrst oz. tipov medu. Kolut nalepk (100 kosov) Cena Nalepka za velike kozarce (720 ml) 7,5 EUR + DDV Nalepka za srednje kozarce (370 ml, 212 ml) 5,2 EUR + DDV Nalepka za majhne kozarce (98 ml) 4,7 EUR + DDV Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2017), morate vnovično notranjo presojo opraviti letos. Prosimo, da stopite v stik s terenskim svetovalcem iz svojega okoliša. Število novih članov SMGO-ja septembra 2020 Število članov, ki so izstopili septembra 2020 Število vseh članov SMGO-ja septembra 2020 2 1 442 Za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo navežite stik z dr. Natašo Lilek po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. po e-pošti: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, in sicer v rubriki SMGO. Koristi uživanja cvetnega prahu Vprašanje: Kaj so glavne lastnosti cvetnega prahu oz. kakšne so koristi uživanja, ki jih lahko predstavimo pri prodaji kupcem in mar-ketingu? Odgovarja: dr. Nataša Lilek, Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu Cvetni prah osmukanec velja za živilo s širokim spektrom hranilnih lastnosti. V večini ga sestavljajo ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, aminokisline, maščobnekisline,fenolne spojine, encimi, vitaminiin druge bioaktivne spojine, ki jih za normalno delovanje organizma potrebujemo tudi ljudje. Predstavlja dober vir prehranske vlaknine, pestra pa je tudi njegova ele­mentna sestava, saj lahko z uživanjem cvetnega prahu osmukanca pokrijemo tudi določeno količino pripo­ročenih dnevnih vnosov nekaterih za človeka bistve­nih elementov (največ npr. kalija, magnezija, fosforja, železa, cinka in mangana). Cvetni prah osmukanec vse­buje tudi flavonoide, ki lahko delujejo kot potencialni antioksidanti. Pomembno je, da se uživa lokalno pride-lan in čim bolj svež cvetni prah osmukanec. Predstavlja koristno dopolnilo v vsakdanji prehrani, zaradi nizke energijske vrednosti pa ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Uživa se lahko samostojno ali v kombinaciji z različnimi živili. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V splošni kot tudi v strokovni literaturi najdemo veliko informacij o zdravilnih lastnostih cvetnega prahu in dru­gih čebeljih pridelkov, zato se nemalokrat na nas obračajo čebelarji z željo, da na deklaracijo ali spremni promocijski material te zapišejo. Opozarjamo vas, da oglaševanje zdravilnih lastnosti na kakršen koli način (letaki, brošure, katalogi, spletne strani itd.) nosilca živilske dejavnosti za svoje čebelje pridelke ni dovoljeno, če te niso dokazane in potrjene s strani Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Splošno obveščanje o zdravilnih lastnostih, učinkih in kori­stih nekega čebeljega pridelka pa lahko poteka na ravni stro­kovnih oseb, znanstvenih in drugih strokovnih publikacij, ki ne obravnavajo pridelka točno določenega proizvajalca. Pošljite vprašanja Bralce vabimo, da nam na naslov uredništva (mar-ko.borko@czs.si) pošljete svoja vprašanja s področja čebelarstva, mi pa bomo poiskali odgovore nanje. Uredništvo Predloga za serviranje. Sliki sta simbolični. Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! Za primerjavo smo preverili cene medu ne cene so izračunane po metodologiji medu ne prodajajo pod ceno medu na slovenskega porekla na naših trgovskih povprečja na vzorcu ponudbe 48 različnih trgovskihpolicahslovenskihtrgovcevin policah. Povprečna cena medu sloven-medov in preračunane na 1000 g in 900 g. s tem poskrbijo za ekonomičnost svojega skega porekla pri trgovcih znaša 15,67 Upoštevan je samo med slovenskega pore-čebelarstvatudiobslabihletinah. EUR/1000 g oz. 14,10 EUR/900 g. Povpreč-kla. Čebelarjempriporočamo,dasvojega ČZS Zlatopasi čmrlj (Bombus haematurus) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Zlatopasi čmrlj je majhen črn čmrlj z rumenim pasom na oprsju in širokim rumenim pasom na zadku. Po sle­dnjem je čmrlj tudi dobil slovensko ime. Vrsta je nova med našimi čmrlji, saj smo jo v Sloveniji prvič opazili pred dobrim desetletjem. Prišla je po naravni poti, verjetno pa temu botrujejo podnebne spremembe, saj je bila vrsta prej značilna v jugovzhodni Evropi, Turčiji in Iranu, danes pa se hitro širi proti srednji Evropi. Pričakovati je, da bo naselil tudi zahodno Evropo in celo Skandinavijo. Nasprotno pa je za večino drugih vrst čmrljev vpliv podnebnih sprememb neugoden. Glede na podnebne modele višanja povprečnih temperatur priča­ kujemo, da bo lahko do leta 2100 skoraj polovica vrst čmr­ljev izgubila 50 do 80 % sedanjega območja razširjenosti. Najbolj ogrožene so gorske vrste, ki se bodo morale umi­kati vedno višje in višje. Zlatopasi čmrlj Foto: Danilo Bevk DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v novembru Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Čeprav se ta čas še ukvarjamo z darovi jeseni in nas ob prijaznejših dneh boža bleščeče jesensko sonce, smo že na pragu zime. Pozno jesensko sonce bolj sveti in ščemi v oči, kot pa greje, vendar očitno še vedno dovolj, da iz panjev privabi čebele. In glej ga šmenta, nekatere se celo vračajo z obnožino! V tem delu leta čebelje družine že oblikujejo zimsko gručo, matice pa prenehajo z zaleganjem. Živahno dogajanje na panjskih bradah je v tem turobnem mesecu le še preteklost, nostalgičen spomin na po­letne dni. Čebele so se umaknile v skrito, čebelarje-vim očem nedostopno življenje, kot so se zimskim razmeram prilagodile že pred tisočletji, ko se človek še zdaleč ni ukvarjal z njimi. Matice kranjske rase v tem mesecu v glavnem že pre­nehajo zaleganje. Družine se pozimi kajpada ne morejo ukvarjati z zalego, temveč gospodarno izkoriščajo me-dene zaloge, zato da lahko preživijo. Kranjske čebele prezimijo v številčno znatno šibkejših družinah od čebel italijanske rase, katerih matice praktično ne poznajo zim­skega premora v zaleganju. Temu primerno so italijanske tudi močnejše in s tem potratnejše, zaradi prisotne zalege pa so tudi bolj izpostavljene boleznim. Predvsem pa imajo večje potrebe po izletavanju. Kranjska čebela bo spomladi italijansko v eksplozivnem razvoju dohitela, nemalokrat celo prehitela, kar je ena njenih temeljnih značilnosti, ki jo postavlja v sam vrh pomembnosti. Nenaden upad če­bel v panjih nemalokrat vlije začetnim čebelarjem strah, da se je družinam v njihovem čebelnjaku kaj pripetilo, pa tudi izkušenim čebelarjem je ta čas najbolj neprijeten. Kot da bi se poslavljali od čebel. Pogosto smo v dvomih, ali smo postorili vse, kot je bilo treba, takrat ko smo jih pripravljali na zimo. Pri tem imamo seveda v mislih zdra­vstvene ukrepe in količino zimskih zalog hrane. Če sem v prejšnji številki omenil ropanje čebel, ga mo-ram tokrat še enkrat, v kar so me žal pripeljale kar lastne izkušnje. Sredi oktobra sta bila žrtvi ropa iz protja ple­tena koša, v katerih sta bili močni družini na dveletnem satovju. Obe družini sta letos tudi dali roj. To se je zgodilo dopoldan, ko sem bil v službi, ob vrnitvi domov pa me je na rop opozorilo glasno bučanje čebel, ki so stikale vse­povsod okoli hiše. Žal sem prišel prepozno. Ko sem koša, oblegana od roparic, dvignil s podstavka, me je pod vsa­kim pričakal kupček mrtvic, kasneje pa sem ugotovil, da je bila družina v enem brezmatična, saj so bili na satov­ju zasilni matičniki. Drugo družino pa so roparice kljub moči zlahka obvladale zaradi prevelikega žrela in tudi več prehodov na stiku koša s podlago, ki se ji je ohlapno prile-gal, zato so bile braniteljice neuspešne, saj je bil koš oble­gan z vseh strani. Ko sem na zmešnjavo prerivajočih se čebel posul moko, sem takoj odkril roparice, saj je moka izdala, iz katerega panja so. Pobeljene čebele so prileta-vale v votlak, ki sem mu takoj zožil žrelo, da bi ga, koli­kor je mogoče, ustavil, na širino dveh čebel pa sem zožil tudi žrela vseh AŽ-panjev v čebelnjaku in vhodne luknje v votlakih. Običajno čebelarji molčimo o neuspehih in napakah, ki jih storimo, jaz pa se na tem mestu posipam s pepelom zato, da bodo iz tega bralci, predvsem pa za-četniki, ki jim je rubrika v glavnem tudi namenjena, kaj poučnega odnesli. Še enkrat pa poudarjam, da tiči razlog Utrip življenja v ležečem votlaku v jesenskem obdobju. Čebele v njem so sicer deležne zdravljenja varoze, drugače pa so povsem prepuščene same sebi. Kljub temu da družin v tradicionalnih panjih in votlakih, ki jih proučujem, jeseni ne hranim, vse uspešno prezimijo, kar potrjuje, da primestno okolje še vedno nudi dovolj hrane čebe-lam. Votlak lahko odpiram spredaj in zadaj, zato se zlahka prepričam o stanju zalog. Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Izropana koša z dveletno gradnjo satja DELO ČEBELARJA za rop vedno v ropanem panju, kajti ropanje je samo po­sledica nepravilnega stanja v njem. Ker se je odvijalo vse doma, sem lahko miren vsaj, kar se prenosa bolezni tiče, saj imam načeloma zdrave čebele. Drugače bi pa seveda razmišljal, če bi roparice prišle od drugod. Če v novembru ugotovimo, da imamo v čebelnjaku sla­biča, ki ima vsaj pet satov, mu lahko pomagamo le tako, da prostornino panja zmanjšamo z odvzemom odvečnih satov. Od nastale vrzeli v panju družino ločimo s slepim satom, to je deska v velikosti satnika, prazni prostor pa zapolnimo z izolacijskim sredstvom. O vzrokih nastale šibkosti se bomo najbrž težje prepričali, kajti temperature so zdaj nizke in neprimerne za dreganje v čebelje gnez-do. Takšno družino tudi opažimo, da izgublja čim manj toplote, in ji s tem izboljšamo možnost, da bo pričakala pomlad. Če slabiča obravnavamo v čebelarski sezoni, se seveda ravnamo po načelu, da je za to pač kriv sam. Bo-disi je bila kriva za to slaba ali stara matica bodisi kakšen drug dejavnik. Takšna družina se izloči v naravi sama, zato sem tudi proti temu, da slabiče združujemo, saj bi z združevanjem več šibkih družin samo sestavili enega ve­likega reveža. V predzimskem času pa šibke družine kaj­pada ne moremo več omesti pred čebelnjakom in njenega satja uporabiti drugje, temveč ji lahko brez škode damo malo potuhe in pri tem tiho upamo na uspeh. Čebelarji smo ob tem, da znamo delati s čebelami, lju­dje, ki imajo čebele zares radi. Tudi drugi jih imajo radi in jih spoštujejo kot opraševalke ali proizvajalke medu, vendar je samo pri nas čebelarjih preskočila tista posebna iskrica. Imenujemojoljubezen.Zatosetudiimenujemo čebelarji, majhni ali veliki, vseeno kakšni, kajti število pa-njev, s katerimi upravljamo, pravzaprav ne šteje. Ker ima-mo čebele radi, včasih pretiravamo in jim skušamo kar najbolje pomagati, ker razmišljamo čustveno. Ko napoči zima in se odevamo v udobne puhovke ter si nadevamo topla pokrivala, nehote pomislimo tudi na čebele: ali jih zebe? Čebele so se med evolucijo odlično prilagodile tudi zimskim pogojem, ki jim pomenijo trdo preizkušnjo že iz pradavnine. Hude zime so tisočletja neizprosno izvajale selekcijo čebel. Družine, ki jim temu ni uspelo kljubovati, so se same izločile, preživele so samo tiste najboljše, ki jim mraz ni prišel do živega. Tudi danes čebele niso tako do-vzetne za mraz, kot se nam včasih dozdeva. Pomembna sta zdravje in zadostna količina hrane in dočakale bodo pomlad. Čebele so v več kot 100 LR-panjih, v katerih sem nekdaj čebelaril, odlično prezimovale. Morda je bila v teh izrazito zunanjih panjih brez toplotne zaščite večja le po­raba zimskih zalog kot v primerljivih AŽ-panjih, kaj dru­gega posebnega se verjetno ni zgodilo. Čebel, od konca decembra dalje, ne pažim z drugim kot s časopisnim pa-pirjem, ki odlično sprejema vlago. Menim, da to zadošča, kajti čebele uspešno prezimujejo, in tudi plesnivosti satja ali sten panjev skorajda ne poznam. Če boste v novembru že brez pokrite zalege v panjih čebelarji izkoristimo za zatiranje varoj. Zdaj so vsi tovr­stni posegi najbolj učinkoviti in udarni. Pri vseh načinih zatiranja varoj se moramo seveda ozirati na vreme, pred­vsem na zunanje temperature, ki morajo biti čebelam kar najprijaznejše. V čebelnjaku ne ropotajmo. V zimskem obdobju potre­bujejo čebele mir. Varoja (Varroa destructor) Sredi oktobra 2017 sem na pobočju Toškega Čela odkril drevesno duplo s čebelami. Potem ko sem z motorno žago povečal vhodno odprtino in na narejeno odprtino pritrdil deščico z izrezanim žrelom, sem v duplo na paličici potisnil »vileda krpo«, prepojeno z mravljinčno kislino. Pred tem sem na dno namestil bel papir, list iz kole­darja, s hrbtno stranjo obrnjenega navzgor. Po skoraj enem tednu sem zopet obiskal drevo s čebelami. Drugo pove fotografija. Družina je dočakala pomlad, kljub temu da je bila pred mojim obiskom oblegana od varoj! Čebelje gnezdo na jablani sredi Ljubljane, le nekaj metrov od semaforja, potrjuje, da ži­vljenje najde pot vsepovsod. Pred leti je takole izpostavljena družina z izdelanim satjem v pletežu vinske trte v vinogradu v obalni regiji uspešno prezimila. Lastnik je čeznjo poveznil le prazno vrečo od mineralnega gnojila, ki jo je varovala pred padavinsko vodo. Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan EsenkoFoto: Ivan Esenko IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Odkrili pomnik Petru Pavlu Glavarju in Glavarjevi lipi na Lanšprežu Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja pod predsedstvom Antona Koželja je na kraju, kjer je pred desetletji na Lanšprežu pri Trebnjem rasla mogočna Gla­varjeva lipa (podrl jo je vihar), sedaj pa njena potomka, obema, predvsem pa Petru Pavlu Glavarju, postavila mar-morni pomnik – spominsko ploščo z napisom. Na god sv. Kozme in Damijana 26. septembra ga je po maši pri kapeli sv. Jožefa blagoslovil ljubljanski stolni prošt Jožef Lap. V pridigi je duhovno ovrednotil veliko Glavarjevo človeko­ljubno delo za preprostega slovenskega človeka. Velikega Komendčana in Lanšprežana, čigar 300. obletnico rojstva bomo praznovali 2. maja 2021, je celovito predstavil Jožef Pavlič iz Komende. Številne zbrane čebelarje s predsedni­kom ČZS Boštjanom Nočem na čelu, praporščake, pevce in druge goste je pozdravil predsednik Regijske čebelar­ske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj. Kot glavni zaslužni za pomnik in čebelarsko slovesnost na Lanšpre­žu je pomnik tudi odkril. Jožef Pavlič Praženi jurčki, lisičke in šampinjoni s fižolom in gozdnim medom To jed smo z dijaki izbrali in pripravili za dogodek »Dan medu v kulinariki«, ker je bila sobota pred jesenskim enako-nočjem in je tudi narodna jed, ki so jo pripravljali v okolici Žirovnice, Begunj in Lesc. Mi smo jo malo posodobili in iz­boljšali z gozdnim medom. SESTAVINE (za 4 osebe) 2 šalotki, 60 g maščobe (olja, masla, masti), 80 g čebule ali šalotke, 100 g jurčkov, 100 g lisičk, 100 g šampinjonov, 3 stro­ki česna, 2 dl zelenjavne osnove, 400 g kuhanega fižola, 1 dl sladke smetane, 1 dl kisle smetane, 3 g mletih suhih jurčkov, 30 g gozdnega/smrekovega medu Začimbe: sol, mleti poper, bazilika, timijan, mleta kumi­na, lovorjev list Dekoracija: sesekljan zelen peteršilj in zelišča PRIPRAVA Na segreti maščobi prepražimo olupljeno sesekljano čebulo ali šalotko. Dodamo očiščene in na lističe nareza­ne sveže gobe (manjše lahko pustimo cele) in pražimo toliko časa, da izpari vsa tekočina gob. Dodamo sesekljan česen, in ko zadiši, zalijemo z zelenjavnim fondom. Dodamo kuhan fižol in začimbe. Dušimo 20 minut. Umeša-mo sladko in kislo smetano, mlete suhe jurčke ter gozdni med. S to medeno-smetanovo mešanico obogatimo jed tik pred serviranjem. Veliko sreče pri gobarjenju in DOBER TEK vam želimo. Različica:Lahko uporabimo tudi druge vrste užitnih gob. Suhe jurčke lahko namočimo v mrzlo vodo, jih čez čas odcedimo, sesekljamo in dodamo drugim gobam med dušenjem. Avtorica recepta: Marija Arh Ivanšek Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu in medenih pijač z mednarodno udeležbo Zaradi epidemije covida-19 je Po-murski sejem letos odpovedal vse svoje letošnje sejme. Med njimi je tudi 58. Mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem AGRA. Organiziran je bil le kot spletni sejem. Živo dogajanje je v manjšem obsegu potekalo na sejmiš-ču v Gornji Radgoni med 25. in 27. septembrom 2020. V tem času so bila podeljena tudi priznanja kakovosti AGRA 2020. V petek, 25. septembra 2020, sta na sejmišču v Gornji Radgoni pote­kala svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu in medenih pijač z mednarodno ude­ležbo. Na svečani razglasitvi in pode­litvi priznanj sta navzoče nagovorila predsednik uprave Pomurskega sej-ma g. Janez Erjavec in podpredsed­nik ČZS Janez Vencelj. Na prireditvi sta bili navzoči tudi medena kraljica Slovenije Valentina Marinič in vinska kraljica Slovenije Ana Pavlin. Na ocenjevanju medu je sodelo­valo 64 čebelarjev oz. podjetij z 89 vzorci medu. Od tega je bilo 57 če­belarjev z 80 vzorci iz Slovenije, šest čebelarjev s šestimi vzorci iz Hrvaške in en čebelar s tremi vzorci iz Slo­vaške. ŠAMPION AGRE2020 je po­stalgozdni med, Čebelarstvo Srečko Verdnik, Kapla. Prvaki vrste so po­stali cvetlični med Vita-med čebe­larstvo, Dejan Tadej Posel s.p., Pod- plat; gozdni med čebelarstvo Srečko Verdnik, Kapla; lipov med Mitja Smrdel s.p., Kranj; in kostanjev med Zdravko Rižnar, Ljutomer. Na ocenjevanju medenih pijač je sodelovalo 12 čebelarjev oz. podjetij z 20 vzorci medenih pijač. Vsi iz Slove­nije. Od 20 vzorcev je bilo 11 vzorcev nagrajenih z zlato medaljo in devet vzorcev s srebrno medaljo. Janez Vencelj Foto: Pomurski Sejem Razglasitev čebelam najprijaznejše občine 2020 ČZS, JSSČ, je v partnerskem sode­lovanju s Semenarno Ljubljana pri­pravila razpis za čebelam najprijaznejšo občino v letu 2020. Namen natečaja je bil izboljšanje delovanja med lokalni-mi skupnostmi in čebelarskimi dru­štvi. Projekt, ki traja že vrsto let, je prinesel naziv čebelam najprijaznej­ša občina že številnim občinam, ki so sodelovale na razpisu. Rezultate natečaja bomo letos razglasili na dogodku, ki ga bo or-ganizirala lanskoletna dobitnica naziva čebelam najprijaznejša ob­čina 2019, tj. Mestna občina Ljubl­jana. Zmagovalna občina bo prejela prehodno leseno skulpturo v obliki čebele in lesen šestkotnik s spomin­sko gravirano ploščico, ki bo ostal občini v trajen spomin in ponos. Semenarna Ljubljana bo čebelar-skim društvom iz najboljših občin podarila vrečke semen medovitih rastlin. Vabimo vas, da se udeležite virtu­alnega srečanja z naslovom Izzivi in priložnosti urbanega čebelarjenja, ki bo 6. novembra 2020. V primeru viš­je sile bo dogodek prestavljen na 12. november 2020. Dokončna potrdi­tev datuma in povezava do dogodka bo objavljena na spletni strani www. czs.si, posredovali jo bomo tudi vsem povabljencem. Program: 9.00: Ljubljana in urbano čebelar­stvo (Maruška Markovčič, MOL); 9.20: Prizadevanja za ohranjanje zdravja čebel (Fani Hatjina, Hellenic Agricultural Organization DEME­TER – Institute of Animal Science, Division of Apiculture, Grčija); 9.40: Roji, izziv v mestih (preda­vatelj bo javljen naknadno); 10.00: Monitoring divjih opraše­valcev (predavatelj bo javljen nak­nadno); 10.20: BeePathNet Budimpešta – predstavitev dobre prakse iz tujine (Hegyvidek Green Office); 11.00: Pelodna pestrost urbanega medu (Botanični vrt Univerze v Ljubl­jani); 11.20: API vrtec v Ljubljani (Zavod Eneja, Nina Ilič); 11.40: Okrogla miza Urbano čebe­larstvo kot razvojni potencial z razgla­sitvijo čebelam najprijaznejše občine v letu 2020. Zaradi obstoječih razmer (covid-19) si organizator pridržuje pravico spre­membe programa. Skupaj bomo prispevali k povečanju prepoznavnosti občin, ki se zavedajo pomena ohran­janja čebel in okolja. Vljudno vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Čebelarska obleka – za ponos, za spoštovanje in za prepoznavnost slovenskega čebelarja! Obleka naredi človeka, je znano re-klo, čebelarska obleka pa ne naredi če­belarja, temveč da čebelarju poseben ponos in v družbi posebno prepoznav­nost in spoštovanje. Iz lastnih izkušenj in iz pogovorov s čebelarji lahko rečem, da čebelarska obleka čebelarju na ra­znih dogodkih da edinstven občutek ponosa na to, da smo slovenski čebelar­ji. Kjer koli se čebelarji pojavimo v naših edinstvenih čebelarskih oblekah, smo opazni in predvsem se do nas čuti nek poseben odnos. Čebelarska obleka nas s svojo edinstvenostjo pač postavlja že navzven kot nadpovprečno organizi­rano »družbo«, za ljudi, ki tudi s svojo čebelarsko obleko kažemo pripadnost čebelarskim društvom in Čebelarski zvezi Slovenije, predvsem pa seveda naši kranjski čebeli. Enotnih čebelar­skih oblek nima nobena država na sve­tu in tudi tukaj se vidi, da smo sloven-ski čebelarji tisti, ki čebelarimo z dušo in ki živimo za in s čebelami. Danes po moji oceni ponosno nosi čebelarsko obleko več kot 1000 čebelark in čebelarjev in želja nas vseh skupaj zagotovo je, da nas bi bilo še več, da bi vsak čebelar občutil ponos, ko nadene našo edinstveno čebelarsko obleko. Na tem mestu se še enkrat zahvaljujem vsem tistim, ki ste že pred skoraj dvaj­setimi leti začeli projekt slovenske če­belarske obleke in ki ste ga tudi izvedli in s tem pomembno prispevali k pre­poznavnosti slovenskega čebelarstva doma in v svetu. V preteklem letu smo dokončno za-ščitili čebelarsko obleko in podelili kon­cesijo za izdelovanje krojaštvu Šmigoc, da bi res vsi imeli enake čebelarske obleke in bi znižali ceno. Zato bomo v Foto: Dejan Šmigoc Predavanje s področja apiterapije Vsako leto v jesenskem času ČZS, JSSČ, v sodelovanju s ČZD Maribor organizira mednarodni simpozij api­terapije. Letos je potekal na spletu s po­močjo aplikacije Zoom. V okviru ome­jenega simpozija 5. novembra ob 17.00 organiziramo dodatno predavanje ge. Aline Varadi iz Romunije, ki bo prek -Zooma predstavila temo: Čebelji pridel­ki in imunski sistem. Predavanje bo v angleškem jeziku in bo v nadaljevanju prevedeno in objavljeno na naši spletni strani, kjer si ga boste lahko ogledali. Tisti, ki bi predavanje želeli spremlja-ti v živo in zanimivo apiterapevtko iz Romunije tudi kaj vprašati, se do 3. zimskem času od vas čebelarjev skušali dobiti prednaročila za čebelarsko oble­ko, da vidimo, koliko je v tem obdobju interesentov za nakup, saj smo prepri-čani, da bomo z enotnim večjim naku­pom prišli do nižje cene. Več informa­cij dobite v tajništvu ČZS pri Barbari Dimc. Boštjan Noč, predsednik ČZS novembra prijavite na e-naslov: ines.zu­nic@czs.si, davam bo poslala povezavo do predavanja. Alina Varadi je prehran-ska strokovnjakinja, ki ima ogromno izkušenj s področja apiterapije in ra­zvoja izdelkov iz čebeljih pridelkov. Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Strokovni posvet o določitvi vrste medu Določitev vrste medu ni vedno pre­ lastnosti medu. O lastnostih slovenske­ ga medu mag. Malči Božnar. Predstavitev prosta naloga. Kadar ima med izrazite ga medu ter določanju vrste medu bomo in razprava bosta potekala preko video- lastnosti za posamezno vrsto medu, po­ spregovorili na strokovnem posvetu, ki konference, preko spleta prijavljeni udele­ tem naloga ni težka, ampak naša narava bo v torek, 17. novembra 2020, ob 16.00. Na ženci pa boste dan pred predstavitvijo na je raznovrstna in za čebele so istočasno posvetu bodo poleg predstavnikov ČZS e-naslove dobili povezavo za sodelovanje lahko zanimive različne rastline. Zaradi sodelovali Eva Cukjati, vodja strokovne na predstavitvi. Vljudno vabljeni! podnebnih sprememb se spreminjajo viri komisije za senzorično ocenjevanje medu Dr. Andreja Kandolf Borovšak, medenja, kar vse vpliva na senzorične pri KIS-u, ter dobra poznavalka slovenske­ svetovalka JSSČ Posvet ob dnevu shem kakovost Trenutne razmere na trgu so prine­sle nove izzive, s katerimi se moramo spoprijeti. Na ČZS, JSSČ, se trudimo izpeljati zastavljene projekte in čebelar­jem ne glede na omejitve, ki jih prina­šajo trenutne razmere, svetovati, kako čim bolje pridelati čebelje pridelke in kako čim več iztržiti zanje. Posvet ob dnevu shem kakovosti bo tokrat potekal nekoliko drugače, kot smo vajeni. Zato se bomo potrudili, da bodo predstavitve in okrogle mize za­nimive in da vam bo novo pridobljeno znanje pomagalo tudi v kriznih razme-rah. Posvet bo v četrtek, 19. novembra 2020, z začetkom ob 16. uri. Udeležili se ga boste lahko prek aplikacije Zoom, ki omogoča tudi postavljanje vprašanj na­šim gostom. Na posvetu, ki je namenjen vsem čebelarjem, vključenim v sheme kakovosti, in tistim, ki se zavedate po­mena zagotavljanja višje kakovosti, boste spoznali dobre prakse in usvojili nova znanja, kar bo pripomoglo k boljši ekonomičnosti in razvoju vašega čebe­larstva. Letošnji osrednji gost posveta bo Miran Morano, izobraževalni trener, moderator, predavatelj, izvajalec izo­braževanj, ki nam bo predstavil različne pristope za prodajo čebeljih pridelkov in izdelkov na tržnicah in sejmih. Program posveta: • pozdravni nagovor predsednika ČZS Boštjana Noča; • Marko Majer, Bureau veritas: Sheme kakovosti skozi oči presoje­valca; • Tanja Magdič, ČZS, JSSČ: She-me kakovosti – poročilo o rezultatih promocije shem kakovosti medu; • Miran Morano, Tangens: Učinkovita prodaja čebeljih pridelkov in izdelkov na tržnicah in sejmih. Strokovna razprava – Digitalni marketing kot možna oblika promoci­je in trženja Razprava bo namenjena spozna­vanju dobrih praks trženja s pomočjo digitalnega marketinga. Gostje bodo z nami delili bogate izkušnje kako iz­koristiti digitalne medije za trženje čebeljih pridelkov in izdelkov. Spoznali boste različne zgodbe in prakse pod-jetij, ki so s pomočjo digitalnega mar-ketinga povečala svojo prepoznavnost. Na strokovni razpravi bodo sodelovali g. Tadej Glavan, direktor podjetja Ko­kos Agency, g. Haris Ćoralić, direktor podjetja VENUM PC, g. Anže Ulčar iz podjetja Flaška in g. Miran Morano iz podjetja Tangens. Strokovno razpravo bo vodila Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko čebelarstva pri JSSČ. Vse, ki imate kakršno koli vprašanje za naše goste s področja digitalnega marketin­ga in trženja, vabimo, da nam svoja vprašanja posredujejo do 18. novembra 2020 na e-naslov tanja.magdic@czs.si. PRIJAVA: Za spremljanje posveta se najkasneje do 18. novembra 2020 pri­javite po e pošti na tanja.magdic@czs. si. Podrobna navodila in gradivo veza-no na predavanje o učinkoviti prodaji, vam bomo poslali na e-naslove prijavl­jenih dan pred posvetom. VABLJENI! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Vključite se v sheme kakovosti Slovenski čebelarji ob upoštevanju dobre čebelarske prakse brez težav dosegajo strožje kriterije kakovosti, ki so pogoj za vključitev v sheme višje kakovosti. K spremljanju posveta vabimo tudi tiste čebelarje, ki v sheme kakovosti medu še niste vključeni. Pridružite se najboljšim! Medeni zajtrk 2020 Trenutne razmere prinašajo tudi nam čebelarjem nove izzive. Prav po­seben izziv je izvedba letošnjega me-denega zajtrka, ki je tik pred vrati. Tradicionalno naj bi potekal v petek, 20. novembra, v sklopu že 10. Tradicio­ nalnega slovenskega zajtrka. Ker se zavedamo, da zelo verjetno vse ne bo izvedljivo tako kot v preteklih letih, smo se odločili, da za otroke pri­pravimo kratko 15-minutno video produkcijo predstavitev čebel in če­belarstva, s pomočjo katere bo možno otrokom približati skrivnostni svet če­bel in njihovo poslanstvo tudi, če obisk čebelarja ne bo mogoč. Predstavitev bo na voljo predvidoma v drugi polovici novembra na spletni strani www.ohra­ nimo-cebele.si v rubriki Za otroke. Na naslove ČD-jev bodo v teh dneh prispele tudi nove zgibanke Čebelica, moja prijateljica 14, ki je tako kot pre­tekla leta namenjena otrokom v vrtcih in otrokom od 1. do 3. razreda osnov­ne šole. Predlog dejavnosti za letošnjo izvedbo zajtrka smo poslali na e-naslo­ve predstavnikov ČD-jev. Ker so trenutno razmere glede izvajanja dejavnosti v šolah in vrtcih zelo negotove, vas prosimo, da spre­mljate obvestila na spletni strani ČZS. Obveščali pa bomo tudi po e-naslovih čebelarskih društev. V primeru vpra­šanj, povezanih z dejavnostmi mede­nega zajtrka, se lahko obrnete na Tanjo Magdič (tanja.magdic@czs.si). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Foto: Nataša Lilek Sporočanje števila čebeljih družin V skladu s Pravilnikom o označe­ za sporočanje je najpozneje do 1. de­ sto pošiljanja po pošti lahko podatke vanju čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, cembra za oba popisna datuma. Po- vnesete sami v spletni aplikaciji, ki jo št. 117/08, 55/13, 92/15) je vsak čebelar datke o številu čebeljih družin lahko najdete na spletnem naslovu upra­ dolžan v Register čebelnjakov sporo­ sporočite na dva načina. 1. Izpolnite ve: https://storitve-mkgp.gov.si/dad/ čati podatke o številu čebeljih družin, tabelo v skladu z navodili za izpolnje­ sir_javno/w_apis_census.startup. Za ki jih ima v lasti v posameznem čebel­ vanje, ki jo boste v kratkem prejeli od dostop ne potrebujete avtorizacije/ njaku na dan 15. april in 31. oktober Uprave za varno hrano, veterinarstvo gesla. ter druge spremembe podatkov. Rok in varstvo rastlin – SIRIS. 2. Name- Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Natečaj tehnoloških rešitev v čebelarstvu 2021 – najava Komisija UO ČZS za tehnologijo čebe­larjenja in varno hrano razpisuje natečaj za najboljšo tehnološko rešitev v čebe­larstvu za leto 2021, tokrat v dveh delih: 1. Iskanje najboljše tehnološke rešitve: Išče se najboljša rešitev na področju panjev, orodij, pri­pomočkov in podobno. Pogoj za sodelovanje je, da fotografije in kratek opis (do pol A4strani) tehnološke rešitve pošljete naj­kasneje do 1. februarja 2021 na e-naslov: simon.golob@czs.si. Najboljše rešitve bodo predstavl­jene na sejmu ApiSlovenija 2021, v glasilu Slovenski čebelar ter v obliki besedila in promocijskega videa na spletni strani ČZS. 2. Iskanje najboljše tehnologije oskrbe čebel: Išče se najbolj op-timalna tehnologija oskrbe čebel od konca zime pa do priprave če­bel na prve spomladanske paše. Čebelarji, ki bi radi sodelovali, pošljite opis (do 1 A4-stran bese­dila) svojega načina oskrbe čebel v spomladanskem času na e-na­slov: simon.golob@czs.si najkas­neje do 15.januarja2021. Najbolj­še tehnologije oskrbe čebele bodo predstavljene v glasilu Slovenski čebelar, na spletni strani ČZS ter na sejmu ApiSlovenija 2021. O izboru bo odločala komisija za te­hnologijo čebelarjenja in varno hra-no. Več informacij lahko dobite na tel. št.: 030/604 015 ali na e-naslovu: simon.golob@czs.si. Simon Golob, svetovalec JSSČ Natečaj poslikave panjskih končnic Čebelarska zveza Slovenije tudi letos organizira natečaj poslikave panjskih končnic, v sklopu katere­ga bodo učenci poslikali edinstvene panjske končnice, te pa bodo lahko nato čebelarji in čebelarska društva namestili na svoje panje. Natečaj se bo začel v tednu tradicionalnega slovenskega zajtrka, sodelujoči pa so povabljeni, da poslikane panjske končnice na dan odprtih vrat slo­venskih čebelarjev (23. aprila 2021) čebelarjem tudi podarijo. Čebelarji in čebelarska društva se, ko se bodo razmere glede covida-19 normalizi­rale, povežite z okoliškimi šolami, saj je to odličen način za vzpostavi­tev medsebojnih stikov, za predsta­vitev čebel in čebeljih pridelkov ter odličen način za pridobitev novih kupcev. Več informacij lahko dobite pri Simonu Golobu (030/604 015, si­mon.golob@czs.si). Simon Golob, svetovalec JSSČ Tehnološki informator za leto 2021 letos prejmete po pošti Tema tehnološkega informatorja pošti skupaj z decembrsko številko za leto 2021 je Slovensko čebelarstvo revije Slovenski čebelar. Če bi želeli v čipkah, tako vas na straneh poleg tehnološki informator podariti svo­tehnoloških navodil za posamezne jimprijateljem, družinskim članom, mesece in fotografij čebel čakajo tudi znancem ali svojim strankam, lahko čipke z motiviko slovenskega čebelar-dodatne izvode naročite pri poslovni stva, ki so jih izdelale članice društva sekretarki ČZS Ines Zajc Žunič na e-Zasavskih klekljaric Srčevke. Tehno--naslovu: ines.zunic@czs.si ali na te­loški informator za leto 2021 boste lefonu 01/729 61 00. čebelarji, ki ste člani ČZS, dobili po Simon Golob, svetovalec JSSČ Zaščitne maske ČZS Na Čebelarski zvezi Slovenije ima-mo na zalogi štirislojne zaščitne ma-ske z motivom ČZS. Obrazne maske so v bež barvi s potiskom in pralne na 60 °C ter namenjene večkratni upora-bi. Cena maske: 5,00 EUR + 1,50 EUR poštnina. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na enaslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Izšla je knjiga Moje življenje s čebelami Izšla je avtobiografija avtorja Franca Šivica z naslovom Moje življenje s čebelami. Knjiga na 222 straneh opisuje številne epizode njegovega zanimivega življenja. Odziv ddr. Mire Delavec Touhami, pisateljice, profesorice slovenščine v Nemčiji in v prostem času humanitarne delavke med Tuaregi v puščavi južne Sahare: »Franca Šivica sem spoznala letošnjo pomlad, ko mi je pri pripravi moje knjige o življenju in delu čebelarja Frana Lakmayerja pomagal z nasveti ter slikovnim gradivom. Takrat sem dobila v roke njegovo avtobiografijo Moje življenje s čebelami. Med poletnimi počitnicami sem jo z navdušenjem prebrala in ugotovila, da gre sicer za knjigo s čebelarsko vsebino, vendar je hkrati tudi pravi biser leposlovne literature, kakršnega Slovenci na področju čebelarstva doslej nismo imeli.« Cena knjige je 20,00 EUR in jo lahko naročite v tajništvu ČZS (ines.zunic@czs.si ali 01/729 61 00). Tajništvo ČZS Pobarvajmo panjske končnice Na Čebelarski zvezi Slovenije imamo na voljo pobarvanko POBARVAJMO PANJ­SKE KONČNICE. Pobarvanka je primerna za odrasle in za otroke. Da pa bo barvan­je še bolj zabavno, je pod vsako sliko tudi opis posamezne panjske končnice. Cena pobarvanke znaša 9,99 EUR. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Izobraževanja in usposabljanja svetovalcev specialistov v letu 2021 ČZS, JSSČ, želi s tem obvestilom pri čebelarskih društvih in območnih čebelarskih zvezah preveriti potrebo po izvedbi usposabljanj in svetovanj v organizaciji njenih svetovalcev spe­ cialistov s področja varne hrane, teh­nologije in ekonomike čebelarjenja. V programu JSSČkottudivprogramih PRO in ONS za leto 2021 je predvide-no tudi določeno število posameznih usposabljanj in svetovanj (v pregle­dnici), ki bodo po načelu enakomer­ne zastopanosti območij potekala po vsej Sloveniji. Povratna informacija s terena nam bo pomagala pri načrto- Apitehnični ukrepi vanju usposabljanj, zato vas vabimo, da svoje morebitne potrebe najpo­zneje do 20. novembra 2020 sporočite g. Marku Borku na e-naslov: marko. borko@czs.si ali po pošti na naslov ČZS. Pridržujemo si pravico do na­knadnih sprememb načrta potrjenih usposabljanj glede na vsakokratno epidemiološko situacijo. ČZS Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tehnologija čebelarjenja z različnimi vrstami listovnih panjev Označevanje in tehnologija pridelave medu Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele Priprava načrta za čebelar-ska usposabljanja v pro-gramskem letu 2021 ČZS želi pri čebelarskih društvih in območnih čebelarskih zvezah pre­veriti potrebo po izvedbi čebelarskih usposabljanj. Povratna informacija s terena bo organizatorjem v pomoč pri oblikovanju načrta usposabljanj v okviru ukrepa »Usposabljanja v čebe­larstvu« v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji vletih2020–2022.Zatovas prosimo, da svoje potrebe najpozne­je do 20. novembra 2020 sporočite g. Marku Borku na e-naslov: marko. borko@czs.si ali po pošti na naslov ČZS. Glede na razpoložljivo število ur usposabljanj in zbrane povratne informacije bomo po načelu enako­merne zastopanosti območij usposa­bljanja razporedili po vsej Sloveniji. Pridržujemo si pravico do nakna­dnih sprememb načrta potrjenih usposabljanj glede na vsakokratno epidemiološko situacijo. Čebelar-skim društvom so na razpolago teme usposabljanj v naslednjih vse­binskih sklopih: Izbrana poglavja biologije čebel Oskrba čebeljih družin za uspešno prezi­movanje Vzreja čebeljih matic Gozdne paše Terenski ogledi medonosnih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Čebelarski turizem Apiterapija Tečaji za čebelarje začetnike ČZS razpisuje tečaje za čebelarje začetnike, ki bodo predvidoma pote­kali od januarja do junija 2021 (teorija in praksa). Območne čebelarske zveze oz. čebelarska društva naj vlogo za iz­vedbo tečaja pošljejo najpozneje do 20. novembra 2020 g. Marku Borku na e­-naslov: marko.borko@czs.si ali po po­šti na naslov ČZS. Vloga mora vsebovati podatke o predvidenem kraju izvedbe tečaja in podatke za stik čebelarskega društva. V njej lahko navedete morebi­tne izvajalce učnega načrta tečaja v svo­jem okolju. Zaradi omejenih zmožnosti bo potrjen največ en tečaj na volilni okoliš ČZS. Območne zveze in ČD-je prosimo,da seglededoločitvelokacije tečaja v posameznem volilnem okolišu dogovorijo med seboj. Po koncu razpi­sa, ko bo znan dokončen razpored teča­jev v programskem letu 2021, bo v Slo­venskem čebelarju in na spletni strani ČZS objavljen razpis za zbiranje prijav zainteresiranih kandidatov za tečaje. ČZS OGLASI Posušen ali sveže zamrznjen cvetni prah, letošnji, pomladni, očiščen, nabran na Gorenjskem, možno poši­ljanje po pošti, tel.: 040/957 885. Sveže zamrznjen cvetni prah, paki- ran po 400g, tel.: 041/988 211. Sveže zamrznjen ali posušen cvetni prah osmukanec, očiščen, nabran v Beli krajini, možna dostava, količin-ski popust, tel.: 040/845 113. Akacijev, cvetlični in mešan lipov--gozdni med ter gozdni med, tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev Cvetlični akacijev in lipov med, tel.: 041/575 640, 05/753 02 21. Cvetlični in lipov med, možna me-njava za vosek, dostava po Sloveniji, tel.: 041/385 620. Cvetlični, lipov in kostanjev med ter cvetni prah (okolica Novega mesta), tel.: 041/703 051. Cvetlični in gozdni med v 40-kg so-dih, med je pridelan na Kozjanskem, SMGO, tel.: 051/325 369. Lipov med v sodih, z analizo, mo- žnost dostave, tel.: 031/254 995. Lipov med in mešan lipov-cvetlični med, dostava po celi Sloveniji, tel.: 041/575 477. Večje število 2/3 in 1/1 LR-satnikov, lipo­ vih, zbitih in vrtanih, tel.: 041/772 399. Nove AŽ 7 in 10-satarje, tudi 3-eta­žni, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Tri prevozne enote z 10 nenaselje­nimi AŽ 10-satnimi panji, sistem omara, predvidoma konec marca 2021, tel.: 041/798 120. Šest novih, prebarvanih AŽ-panjev 10S, vakuumski dozirnik, hitrost 11 kozarcev/min ter več 45 l posod za med, tel.: 041/755 275. Nekaj novih 11 + 3 AŽ-panjev ter ra­ bljene AŽ 10-satarje, tel.: 040/426 736. Tovornjak Mercedes 12, 13 za prevoz čebel s 44 trietažnimi panji ter večjo količino voska, tel.: 041/620 542. Parcelo 714 m2 z objektom in čebel­njakom za 8 AŽ-panjev v Trnovici št. 5, občina Ivančna Gorica, tel.: 051/621 122. Par čebeljih družin, tel.: 040/972 016. in gozdni med ter matični mleček, Lipov med in nekaj čebeljih družin tel.: 041/587 573. (Goriška), tel.: 041/704 233. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev Kostanjev in hojev med, tel.: 070/862 544. OD 1906 in med oljne ogrščice, lastne pride-Čebelje družine na 7 AŽ-satih, oči-lave, cena po dogovoru, možnost ščene varoj in nahranjene, možnost dostave v Ljubljano, tel.: 041/252 695. dostave, tel.: 070/877 080. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in Nekaj čebeljih družin na LR- in SEMENSKE VREČKE CVETLIC - ajdov med, tel.: 041/784 775. VALENTIN IN SEMENARNA LJUBLJANA AŽ-satih, lahko s panji, sprejemam Več šifer Akacijev, cvetlični in kostanjev med, rezervacije (Dolenjska), tel.: 040/838 tel.: 031/882 295. 956. Cvetlični med v kozarcih, tel.: Suhe lipove deske, 32 mm, primerne 051/225 916. za satnike, tel.: 041/656 125. Cvetlični med v živilskih sodih, Lipove AŽ-satnike, lepljene, zbite, 80 kg, skupaj s sodi, z analizo na šestkrat vrtane, odlična kakovost, zdravila in antibiotike (KIS), tel.: možno pošiljanje po hitri pošti, 040/302 523. ugodno, tel.: 031/753 345. Pri testiranju na Selekcijsko poskusnem polju Semenarne Ljubljana na Ptuju so od cvetlic največ opraševalcev privabile sončnice in cinije. SEMENARNA Ljubljana, d.o.o., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana www.semenarna.si Novi izdelki iz umetnega kamna Na ČZS imamo novost v ponudbi: izdelke iz umetnega kamna. Izdelki so unikatni in so lahko lepo darilo ali pa si sami z izbranim izdelkom lahko polepšamo prostor. Na izdelku je možen napis po naročilu. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Čebela v okvirju (19 ×19 cm ): Čebela na satju (10 × 11 cm): Čebela v krogu Čebelar, kipec (pribl. 12 cm): Čebelarjeva črna kuhinja Čebelarski panj, relief Sveti Ambrož, relief 30,50 EUR 14,64 EUR (premer 12 cm): 19,52 EUR 19,52 EUR (16 × 20 cm): 24,40 EUR (11 × 14 cm): 24,40 EUR (20 × 37 cm): 61,00 EUR OGLASI Novembrska ponudba – AKCIJA Novembra imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Monografija o predpasnik Otroški organiziranem 10,00 EUR slovenskem čebelarstvu 35,00 – 10 % = 9,00 EUR Igra spomin 4,60 EUR Kapa z vezenjem 9,00 Lesena igra čebelica 30,50 Skodelica 7,00 EUR EUR – 10 % = – 15 % = 3,91 EUR EUR – 10 % = 8,10 EUR EUR – 10 % = 27,45 EUR – 15 % = 5,59 EUR 31,50 EUR Vse za čebelarstvo: panji, satnice, zaščitna oprema, embalaža, pogače, čebelarsko orodje, oprema za točenje ... Lepo vabljeni. Urnik: pon.–pet.: 8.00–12.00 in 13.00–16.00. tel. št.: 031/339 287 Api Kon-takt d.o.o. Reška cesta 18a, 6258 Prestranek (ob črpalki MOL) e-naslov: apikontakt2@gmail.com OSMRTNICE BRUNO KRIŠTOF 17. 1. 1936–20. 5. 2020 Na svetovni dan čebel se je poslovil naš dolgoletni član Bruno Krištof. Član društva je bil od leta 1963. Od leta 1968 je bil 20 let predsednik društva. Leta 1972 je na OŠ Janka Padežnika ob sodelovanju šolskega osebja ustanovil čebelarski krožek, ki ga je vodil naslednjih 18 let in s člani krožka dosegal na tek­movanjih mladih čebelarjev zavidljive uspehe. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel več odlikovanj društva, bil proglašen za častnega člana društva, prejel odličja A. J. III., II. in I. stopnje, red dela s srebrnim vencem ter številna druga. Zadnja leta je čebelaril s 15 družinami v AŽ-panjih na svojem domu v Mariboru. Pogrešali bomo njegovo bese-do o čebelah in čebelarstvu. ČD Peter Močnik Studenci - Pekre ISMET ČENANOVIĆ 16. 3. 1938–20. 3. 2020 Marca 2020, ob prihajajoči pomladi, nas je zapustil naš član Ismet Čenanović. Čebelaril je od leta 1992 z okoli 30 čebeljimi družinami v AŽ-panjih. Vse do svoje smrti je bil tudi mentor čebelarskega krožka na OŠ Janka Padežnika, kjer je skr­bel za več čebeljih družin. Za svoje delo v društvu je prejel priznanje društva ter odličje A.J. III. in II. stopnje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Peter Močnik Studenci - Pekre FRANC MERHAR 1936–2020 V začetku marca smo se na pokopališču v Stari Cerkvi pri Kočevju s prapori poslovili od svojega prijatelja in dobrega čebelarja Franca Merharja. Leta 1993, ko je začel čebelariti, je postal član ČD Kočevje in ČZS. Rad je pomagal pri nap-redku društva, zato je vse od leta 1998 deloval v organih društva. Bil je promotor pro-slave ob 90-letnici, deloval pa je tudi v Združenju za zaščito kočevskega gozdnega medu. Za njegovo predano delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Čebelaril je s 25 družinami na vikendu v vasi Mačkovec pri Kočevju. Tudi v vasi je bil dejaven, zato nas je veliko, ki smo mu hvaležni za njegova dela in nepozabna druženja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Kočevje PETER KOVŠCA 1941–2020 Konec avgusta nas je nepričakovano zapustil naš član Peter. Član ČD Rakek je bil od leta 1998. Dejavno se je vključeval v društvene akcije. V letu 2017 je bil soor­ganizator odmevnega dneva odprtih vrat z več kot 150 obiskovalci iz vrtca in šole ter drugih krajanov. V društvu je opravljal različne naloge. Bil je tajnik društva, član NO-ja in do danes predsed­nik NO-ja. V ZČD Cerknica je bil član NO-ja in do danes blagajnik. Čebelaril je v zida­nem čebelnjaku z AŽ-panji ter prevozno enoto. Čebele je red-no vozil na akacijevo in gozd-no pašo. Vključen je bil tudi v shemo SMGO. Za svoje delo je prejel odličji A. J. III. in II. sto­pnje. Hvaležni smo mu za vse opravljeno delo v čebelarstvu. Pogrešali ga bomo. ČD Rakek MARKO ŠKARO 1936–2020 Konec julija, ko so čebelice iskale še zadnje kapljice lipo­ve medičine, nas je nenadoma zapustil naš član Marko. Živel je mirno, skoraj neopazno. Tako je tudi vzel zadnje slovo. Rojen je bil v Dalmaciji, kjer je v tistih vojnih in povojnih časih brez mame bila lakota. Po OŠ je odšel iskat delo, našel ga je na Kočevskem in si tu ustvaril tudi družino. Že leta 1970 se je nekaj časa ukvarjal s čebelami, redno pa vse od leta 2001. Čebelaril je z največ 25 čebeljimi družinami, obisko-val predavanja in se družil s čebelarji. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Kočevje ŠTEFAN KLASIČ 1951–2020 Aprila nas je nenadoma in nepričakovano zapustil Štefan Klasić. Rodil se je v Maclju v Hrvaškem Zagorju. Kot mlad fant je prišel na delo v Cerkno in tu spoznal svojo ženo. Zaposlil se je v tovarni ETA, najprej v orodjarni, nato pa v livarni kot vodja izmene. Poleg nove hiše si je v letu 1980 uredil čebelnjak. Čebelaril je za svojo dušo in veselje, rad je imel naravo, v kateri je užival s svojimi čebelicami. V kraj in okolje se je popolnoma vživel, življenje tu mu je bilo lepo. Tudi domačini smo Štefana kot sodelavca, prijatelja in čebelarja lepo sprejeli in im­eli radi. Njegova družina, čebelarji in čebele ga bomo pogrešali in ohranili v lepem spominu. Člani ČD Cerkno Čebelarska tehtnica višine samo 15 mm Tehtanje do 5 panjev Več informacij na www.BeeScales.io 031 536 229 Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.00 14.00–16.00 DEBEVEC info@apis-med.si Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 www.apis-med.si tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 v novembru je trgovina ob sobotah zaprta PLASTI°NA KAKOVOSTNI POSODA 25KG AŽ-SATNIKI PREDELAVA CENA 0,90 EUR VOSKA V LASTNA SATNICE PROIZVODNJA DVOJNO CEDILO NAKLADNI AŽ-PANJ ZA MED 10-SATNI AŽ-PANJI TRIETAŽNI ZBITI, LEPLJENI, VRTANI AŽ-PANJ °EBELJE POGA°E LASTNA KAKOVOSTNA PITALNIK PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) PROIZVODNJA CENA 1,35 EUR/KG GRELEC ZA MED - OKROGLI RSF-TO°ILA 5 l ZA IN RAZSTOJIŠ°E (LR) NAD 100 KG CENA 1,30 EUR/KG 106 CM ALI 86 CM IN POSODA AŽ-PANJE AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila.