TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE, TEHNIŠKI MUZEJI V SLOVENIJI IN ETNOLOŠKI
ZORNI KOT PREDSTAVITVE TEHNIŠKE DEDIŠČINE V TEHNIŠKEM MUZEJU SLOVENIJE
Vladimir Vilman
IZMEČEK
Članek podaja avtorjevo videnje razlike med tehniško in etnološka dediščino, nam/a tiste slovenske muzeje, ki,sodijo v tehniško interesno sfero, razlila) pri metodološkempristopu iazisko vanja tehniške a) tli ttge dediščine, etnološki zorni kot pri. koncep-malnih izhodiščih posameznih stalnili postavitev, pomen in vlogo Tehniškega muzeja Slovenije, v našem muzejskem prostoru, Tehniški muzej Slovenije kot matični muzej te/miške dediščine v Slo veni/1 kot rudi'avtorjevo mnenje o možnostih vključevanja pomembnih in zanimivih etnoloških tematskih sklopov v stalne zbirke muzeja, konkretneje v gozdarskem in lesarskem oddelku.
ABSTIUCT
The article prevents the authors views on the differences bear-een the technical and ethnological heritage, lists all the Slo vene museums u 'liiclt belong to the sphere of interest oj technical sciences. differentiates between the methodological approaches in. the research oj technical heritage and in other heritage, deals with the ethnological perspective of conceptual premises of individual permanent exhibitions, the sign.ijic.an.ee and role of the Technical Museum of Slovenia (TMS) in Slovenia's world of museums, the Technical Museum of Slot emu as■theparentmuseum of Slo venia s technical heritage and also reflects his opinion about the options for incorporating significant and interesting ethnological thematic, units into the permanent collections of the T/VS, specifically in the Department offotrstry and Woodworking.
Ob vsakodnevni pestri in raznoliki strokovni problematiki, ki se nanaša na naše vedno strokovno delo v muzejih, se številni strokovni delavci v slovenskih muzejih kot tudi zasebni zbiralci premične kulturne dediščine na Slovenskem pogosto srečujemo z \ p rasa njem njenega ustreznega razvrščanja glede na področja, za katera smo zadolženi. Zakonsko in strokovno so področja delovanja oziroma strokovne pristojnosti med muzeji, zlasti med posebnimi, določena. Ce upoštevamo, da so etnološki, prirodoslovni in tehniški muzej najpomembnejši posebni muzeji, potem ne bo težko opredeliti razlike med področjem delovanja npr. tehniškega in prirodoslovnega ali etnološkega in prirodoslovnega. Nekoliko zahtevnejše pa je potegniti ločnico med področjema delovanja . Inološkega in tehniškega muzeja, kt imata bližji oziroma podobnejšt področji dejavnosti.
Vladimir Yilman
Kljub vsakdanji praksi si muzealci in zbiralci tehniške in etnološke premične dediščine pogosto zastavljamo preprosta vprašanja. Kaj nesporno sodi v tehniško in kaj v etnološko dediščino, oziroma kateri predmeti nesporno sodijo v tehniški oziroma etnološki muzej? Kateri predmeti sodijo istočasno v oba muzeja? Ah meja med tehniško in etnološko dediščino sploh ohstaja in če, kje jo z gotovostjo lahko označimo?
Tehniška in etnološka dediščina
Osnovni predpogoj diskusije o vprašanjih tehniške dediščine v slovenskih muzejih je definiranje izrazov "tehniška dediščina" in ''etnološka dediščina". Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur.l. RS, št.1-3/81) preprosto opredeljuje tehniško dediščino kot 88 sestavni del kulturne dediščine, ki jo predstavljajo stara orodja, naprave in stroji. Ta definicija se v bistvu ujema z obrazložitvijo besede ''tehnika'', torej dejavnosti, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav in materialnih dobrin, kot nam pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Navedeno delo definira tudi izraz "tehnologija" kot vedo o pridobivanju surovin, obdelavi in predelavi materiala v izdelke. Isti zakon opredeljuje ko! etnološko dediščino oziroma etnološke spomenike območja, stavbe, skupine stavb in premične predmete vskadanje rabe in oblikovane izdelke, ki izpričujejo način življenja in ustvarjalnosti našega naroda. Glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika in ustaljeno definicijo etnologije pa govorimo o vedi, ki raziskuje materialno, družbeno in duhovno kulturo nekega naroda ah ljudstva ali še krajše, način življenja nekega naroda ali manjše grupaeije ljudi.
Glede na Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS št.7/99) je dediščina opredeljena kot arheološka najdišča in predmeti; naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine; arhivsko gradivo; knjižnično gradivo; predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetno stnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem. Dediščina kontinuirane stopnje kulturnega fn civilizacijskega razvoja visoke ustvarjalne kakovosti lahko pridobi status kulturnega spomenika. Kot etnološke spomenike smatra zakon območja, stavbe, skupine stavb, predmete vsakdanje rabe in oblikovane izdelke, ki izpričujejo način življenja in dela Slovencev, pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ter drugih ljudstev na območju Slovenije. Isti zakon smatra kot tehniške spomenike območja, stavbe in skupine stavb, orodja, naprave in stroje ter druge predmete, ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.
V grobem lahko zaključimo, da se tehniška in etnološka dediščina vendarle razlikujeta, čeprav sta si istočasno tudi precej blizu, saj lahko tehniško dediščino smatramo za "podmnožico" etnološke dediščine, tehnologijo kot vedo pa za "specialistično vedo" etnologije kot vede. Tehniško dediščino lahko merimo z etnološkimi parametri, vse etnološke dediščine pa ne moremo vedno meriti s tehnišldmi, kar pomeni, da ima etnolog pri svojem delu neprimerno širši manevrski prostor in področje delovanja od npr. kustosa
Tehniški muzej Slovenije
tehniškega muzeja. Ce pojmujemo etnologijo kot vedo o načinu življenja, pa je povsem jasno, da interesno področje etnologije nekajkrat presega interesno področje tehnologije. Povedano nekoliko drugače, vsaka tehnika dela ali tehnološki postopek ima vsekakor tudi svojo humanistično nadgradnjo, Id pojasnjuje vzroke in posledice človekovega proizvodnega dela.
Dilem in dvomov, ali določen predmet sodi bolj med tehniške ali etnološke eksponate, je nešteto. Kot na primer kozolec, ki ga lahko uvrstimo med tehniške, etnološke aH celo umetnostno zgodovinske eksponate. Za tehnika je lahko kozolec izjemen tesarski izdelek, ki združuje večstoletne izkušnje tesarske obrti. Za etnologa je lahko imeniten eksponat, sestavni del kmečke domačije, ki nam priča o načinu življenja na njej. Za umetnostnega zgodovinarja pa je lahko tudi enkraten umetnostno-zgodovin ski izdelek, Id v mnogih arhitekturnih prvinah nosi pečat monumcntalnosti. Podobnih primerov je nešteto, njihova skupna lastnost je možnost uvrščanja v to ali ono kategorijo dediščine. Diskusija o smislu aJi nesmislu istočasnega zbiranja eksponatov v tehniškem, etnološkem in umetnostno/godovi nske m muzeju bi zanesljivo bila dolga in polemična, saj je povsem logično, da lahko marsikateri predmet opazujemo iz povsem različnih zornih kotov. To dejstvo lahko smatramo kot določeno problematiko vsakodnevne muzeološke determinacije, predvsem pa ga kaže sprejemati kot pomembno in izjemno dragoceno možnost obravnavanja marsikaterega predmeta iz različnih zornih kotov, ki podajajo kulturni, torej tudi tehniški dediščini izjemno pestrost.
Ko govorimo o opredeljevanju nekega predmeta kot eksponata tehniške dediščine, torej velja smiselna oz. pomenska istovetnost ali vsaj povezanost z izrazoma tehnika ali tehnologija. Tehniška dediščina torej zajema vsa proizvajalna sredstva, vse predmete v zvezi z načini pridobivanja surovin in energije, predelavo in obdelave surovin v izdelke, transformacijo energije ter distribucijo ali transport surovin, energije, informacij in ljudi v prostoru. Jasno je, da imamo opravka z izjemno velikim Številom predmetov, ki ob vstopu v muzej pridobijo status tehniškega eksponata. Ob upoštevanju predhodnih definicij tehniške dediščine naletimo pri kategorizaciji predmetov takoj na logično vprašanje, alt sploh moremo govoriti o katerihkoli fizičnih predmetih, kijih ne bi mogli uvrščati med tehniške. To ekstremno stališče bi lahko zaključili z vprašanjem, ali so glede na navedeno smiselni oz. upravičeni le tehniški in naravoslovni muzeji, izjemoma Uidi umetnostnozgodovinski. Iz predhodno navedenih dilem glede kategorizacije posamezenih eksponatov in muzejev izhaja tudi vprašanje, v katero skupino moremo prišteti splošne mestne, krajevne in pokrajinske muzeje, ki hranijo najpogosteje cefo paleto najbolj razno likih eksponatov. Tudi ob zagovarjanju ekstremnega stališča, tla je prav vsak izdelek človeške roke dejansko tehniški eksponat, pa je vsekakor smiselna kategorizacija določenih muzejev kot posebnih muzejev, saj nam tovrstna razvrstitev <unogoča natančnejšo in bolj poglobljeno predstavitev dediščine iz različnih zornih kotov, ki je v današnjem svetu specializacije neizogibna. Celo med tehniškimi muzeji je vedno bolj potrebna in tudi smiselna razvrstitev glede na raznovrstna tehnična področja, ki jih obravnavajo, saj je tehniškega znanja in vedenja vedno več, vedno bolj je poglobljeno in za razumevanje novih dosežkov je potrebno vedno več predznanja. Splošni muzeji lahko sočasnost pogledov iz zgodovinskega, gospodarskega, socialnega, umetnostnega,
Vladimir YHimtn
tehniškega, etnološkega, antropološkega in še kakšnega zornega kota podajo takoj in na istem mestu, zato imajo lahko v primerjavi s posebnimi muzeji tudi določeno prednost.
Tehniški muzeji v Sloveniji
Kljuli temu pa obstajajo številni razlogi, ki vsaj v primeru tehniških muzejev opravičujejo njihovo tesnejše sodelovanje. Kateri muzeji in zbirke torej nesporno sodijo v "tehniško interesno sfero" ? Uradne razvrstitve muzejev v imenovano grupacijo sicer ni, zato jo Tehniškni muzej Slovenije (TMS) lahko opredeli sam. Kot matična ustanova to pristojnost nesporno ima. V grobem lahko uvrstimo med tehniške muzeje tiste, katerih:
1.  konceptualna in vsebinska zasnova stalne postavitve v prvi vrsti prikazuje določena delovna orodja in delovne postopke pridobivanja surovin in energije, transporta surovin, ljudi, informacij m energije ter obdelavo in predelavo surovin v polizdelke in končne izdelke;
2.  metodološki pristopi pri raziskovanju dediščine prvenstveno temeljijo na tehniški dokumentaciji; ki jo je mogoče najti v arhivih, patentnih uradih, strokovni in znanstveni literaturi, poslovnih poročilih in drugih preverljivih in primerljivih virih:
a)  uporaba ustnih virov in pričevanj za razlago in spoznavanje določenih tehnoloških postopkov in tehnik dela starejšega datuma ima ravno zaradi vprašanja verodostojnosti vira nekoliko manjšo težo od tehniške dokumentacije;
b)  metoda terenskega dela pri raziskovanju tehniške dediščine je seveda izjemno pomembna, zlasti če tehnika dela ali določen tehnološki postopek še živi ali pa ga je na podlagi materialnih Ovstankov možno prepoznati in rekonstruirati.
Na osnovi predhodne definicije lahko nesporno uvrstimo med tehniške muzeje in zbirke sledeče muzeje:
Tehniški muzej Slovenije,
Mestni muzej Idrija,
Muzej Jesenice,
Koroški muzej Ravne,
Rudniški muzej Mežica,
Kovaški muzej Kropa,
Muzej Železniki,
Železniški muzej v Ljubljani.
Premogovniški muzej v Trbovljah,
Rudarski muzej v Črni na Koroškem,
Rudarsko zbirko v K i sove u,
Plinarniški muzej v Ljubljani,
Tramvajsko zbirko v Ljubljani,
Muzejsko zbirko v Muti in
Muzej motociklov na Vranskem.
Med tehniške ali vsaj delno tehniške muzeje in zbirke lahko uvrstimo tudi "tovarniške" in "obrtne" muzeje ter muzeje posameznih ožjih vendar zelo pomembnih
TH miški muy.^j Slovenije
tehniški h zvrsti. Pogosto je v njih prikazani določen tehnološki postopek podlaga za določen širši zgodovinski in gospodarski prikaz razvoja, stagnacije, zamiranja ali preusmeritve dejavnosti določenega kraja ali regije. V to skupino lahko uvrstimo vrsto muzejev po Sloveniji, kot npr.:
Pivovarski muzej v Ljubljani,
Tobačni muzej v Ljubljani,
Poštni in telekomunikacijski v Skolji Loki,
Muzej Tomaža Godca (usnjarska in vojaška zbirka) v Bohinjski Bistrici,
Geodetsko in grafično zbirko na Bogenšpcrku,
Gasilski muzej v Metliki,
Čevljarski muzej v Tržiču,
Kamniški muzej { upognjeno pohištvo),
Pomorski muzej Sergej IVlašera v Piranu,
Lavičkovo farmacevtsko zbirko v Ljubljani,
Muzejsko zbirko RTV v Ljubljani,
Filmski in gledališki muzej v Ljubljani,
Muzej ministrstva za notranje zadeve v Taenu,
Fotografsko zbirko Josipa Pelikana v Celju,
iSlovensko zobozdravstveno zbirko v Celju.
Medicinski muzej v Ljubljani (v nastajanju),
Arhitekturni muzej v Ljubljani,
Hmeljarski muzej v Žalcu in
Kobariški muzej.
Vsekakor pa lahko za marsikaterega od naštetih muzejev in zbirk z gotovostjo zatrdimo, da v njih ni uporabljen ali zadosti izrabljen "etnološki zorni kot" pri konceptualnih izhodiščih stalne postavitve. To je po svoje tudi razumljivo saj:
1.  so mnogi muzeji in zbirke zasnovane pred časom, ko se interdisciplinarnost v muzeologiji še ni toliko uveljavila, vsaj pri tehniških muzejih ne;
2.  številna tehniška področja še danes niso v zadovoljivi meri muzeolosko obdelana (npr. najpomembnejša: gradbeništvo, energetika, barvna metalurgija, kemična industrija, aviatika, prehrambena industrija, informatika), kaj Šele da bi bila vsa tehniška področja osvetljena tudi iz etnološkega zornega kota;
3. mnogi muzeji pogosto ljubosumno ščitijo strokovni teritorij, ki jim je dodeljen ali za katerega sodijo, da so zadolženi, in ne čutijo potrebe, da bi v svoje strokovne temelje vgrajevali etnološke prvine;
4.  nekateri muzeji pogosto ne izvajajo v zadovoljivem obsegu in na ustrezni kakovostni ra%TU niti tistih nalog, ki so vezane na obdelavo zaupane dediščine, kaj šele da bi uveljavljali tim. etnološki zorni kot.
Vladimir Vilman
I. Mlai'pv žita z mlalilnico, ki jo poganja uuiiovljtna parija lukiiinohilii (fold 1. Mariišk", l(W7). ♦ Threshing with;) llwsliing-mnchinc. powered bv a worknjgSteaB locomotive (photo I. M am sir, 1W7).
Ko govorimo o "'etnološkem zornem kotu", je potrebno ta izraz tudi definirati. V bistvu gre za količino etnoloških spoznanj, Id jih vključimo v razstavo. Ta količina je odvisna od:
a) želje po večji ali manjši poudarjenosti etnološkega ozadja tehniške teme,
b) narave oziroma zahtevnosti tehniškega področja, e) ciljne publike obiskovalcev.
Pri vsakem vključevanju etnoloških vsebin v razstave tehniških področij se bomo soočali z vprašanjem, kako podrobno je potrebno in smiselno določeno temo etnološko osvetliti. Natančnega navodila ni, lahko obvelja le priporočilo, da osnovna tehniška (ema ne sme biti etnološko "presvetljena", temveč toliko osvetljena, da bo pridobila na širini, razumljivosti in privlačnosti.
Določene tehniške teme oziroma področja so glede razumljivosti precej zahtevne, ker terjajo veliko pedhodnega tehniškega znanja. V teh primerih imajo kustosi pedagogi pomembno nalogo, da omogočijo obiskovalcem razumljivost gradiva. Etnologija lahko v takih primerih posredno pripomore k razumljivosti o pomenu določenih tehniških in tehnoloških rešitev, ki so bistveno vplivale na način našega vsakdanjega življenja.
Natančnejših evalvacijskih raziskav, katera grupacija obiskovalcev bi v tehniških muzejih želela več etnoloških vsebin, trenutno Še ni, vsaj v TMS ne. Iz izkušenj pa vemo, da so etnološkim vsebinam praviloma bolj naklonjeni nekoliko starejši obiskovalci, zlasti
Tehniški lmjKaj Slovenije
2. Mletju zrnja v mlinu na vodni pogon {foto Seljak, 1994). ♦ Milling grain in a ivater-puwereci mill
(photo Seljak, 1994),
če se določene demonstracije nanašajo na aktivnosti, ki so jih tudi sami izvajali v svoji mladosti. Po drugi starani pa niti mladi obiskovalci ne zavračajo etnološke vsebine, če je pedagoško dobro pripravljena.
Pomen in vloga TMS v našem muzejskem prostoru
Tehniški muzej Slovenije je definiran kot klasična muzejska hiša, ki opravlja vse standardne muzeološke zadolžitve, kot so zbiranje, ohranjenje, restavriranje, konserviranje, dokumentiranje, raziskovanje in predvsem razstavljanje premične tehniške dediščine. Kot vsak muzej opredeljuje naše delo in pojavnost vrsta posebnosti, od katerih velja omeniti tista strokovna izhodišča in pristope, ki pri vsakodnevnem delu v zadnjem času vedno izraziteje stopajo v ospredje:
A.  demonstracija kot temeljno konceptualno izhodišče;
B.  naravovarstvena misel kot sopotnica tehnike;
C. TMS - muzej slovenske znanstvene misli;
C. etnološka in sociološka misel kot sopotnica tehnike.
Kronična bolezen mnogih slovenskih muzejev so toge in statične muzejske postavitve, ki praviloma dolgočasijo naše obiskovalce, zlasti mlajše. Podobne simptome zasledimo tudi v našem muzeju, predvsem pri najstarejših postavitvah. Majverjctneje je to neposredna posledica neustreznega upoštevanja oziroma priznavanja muzejske pedagogike kot enakovredne strokovne discipline, ki ji kaže posvetiti vso pozornost.
Vlüdimir Vifliiian
3. Starejša kovača izdelujeta podkve v kovačiji kmetijskega oddelka TMS (Into V, Vilman, 1998). ♦ Tteo veteran smiths making horse-shtici- u\ the s-niithy nf tho museum's a^rieultural department (photo V. VüDttÄli, L998)-
Zaradi tega TMS vedno bolj prisega na demonstracijo kot eno izmed tcmeljnib konceptualnih izhodišč. Vsak tehniški muzej bi moral biti v svojem bistvu muzej dela, kjer bi obiskovalec mogel spoznati načine in metode različnih delovnih postopkov, ki so bili pomembni za preživetje. Razpon zahtevnosti prikazovanja tehnologij npr. izdelave suhorobarskih izdelkov ali proizvodnje surovega železa v visoki peči je izredno velik, pa čeprav obe sodita v tehniško sfero. Osnovna izhodišča pri izboru prikazanih tehnoloških postopkov v naših zbirkah so:
a) zagotavljanje avtentičnosti,
b) izkoriščanje danosti naravnega okolja in povezanost z obstoječimi zbirkami ter
c)  razpoložljivo znanje delavcev muzeja ali dosegljivih zunanjih sodelavcev. Trenutno lahko obiskovalci spoznajo ročno delo v stari mizarski in kolarski
delavnici, razrez hlodovine v žagi venecijanki, žaganje furnirja v furnirnici, mlačev žita s pomočjo parne lokomobile {si. 1), mletje zrnja v mlinu na vodni pogon (si. 2), izdelavo podkev in podkovanje konja (si. 3), tkanje tkanin v statvah, peko kruha v krušni peči (si. 4), delovanje telegrafa in telefona in delo v stari mehanični delavnici. Na ta način pridobiva naš muzej določene elemente tehniškega skansna, kar prispeva k atraktivnosti. Navedenim demonstracijam bomo dodali še vse tiste, ki smiselno sodijo v vsebinski okvir naših oddelkov in za katere imamo verodostojne in ustrezne eksponate.
Naravovarstvena misel kot sopotnica tehnike je vTMS prisotna že od samega začetka v letu 1953, ko je bil muzej prvič odprt za javnost Razlog za to ni v neki premišljeni vizonarski konceptualni usmeritvi muzeja, ki hi že tedaj poveličeval naravovarstveno
Tehniški muy.ej Slovenije
4 Peka kruha \ krušni peči v kmetijskem oddelku TMS {Foto I. Marušie. 1998). ♦ Baking bread in the bread oven of the museum's agricultural department (photo i. Marušie,1998).
misel. Njegova prva zbirka je nosila naziv gozda rsko-lesarsko-lovska, kar ga je nehote obarvalo z določenim naravovarstvenim odtenkom, ki ga je v manjši meri ohranil tudi do danes. Omenjene panoge so v tistem času preprosto edine imele denar za postavitev zbirke. S poglabljanjem in širjenjem znanj in spoznanj širše družbe glede problemov varovanja našega naravnega okolja se praktično vsem tehniškim muzejem odpirajo povsem novi horizonti njihovega dela pri snovanju novih vsebinsko-konceptualnih izhodišč. Težko bi zasledili določeno tehnologijo dela, pri kateri ne hi mogli v naravovarstvenem smislu členit i vse njene poti in stranpoti. Tovrstna problematika ved no izraziteje stopa v ospredje in predstavlja eno temeljnih civilizacijskih kategorij vsake družbe. Naravovarstveni zorni kot v vsakdanjem življenju, torej tudi v muzeju, ni današnja modna muha, temveč zanesljiva stalnica sedanjih in bodočih dni. Verjetno imajo ravno lehniški muzeji ta trenutek izjemno priložnost pri popularizaciji sonaraviiih tehnik dela, ki jih lahko s pomočjo fizičnega gradiva in starih znanj posredujejo današnjim generacijam. Če že ne v poduk, pa vsaj v premislek. Prikazovanje razcveta industrijske revolucije brez cele palete njenih stranskih učinkov je pomanjkljivo, prikazovanje iiiperindustrijskega razvoja zadnjih desetletij brez prikaza grozljive perspektive efekta tople grede in njemu sorodnih efektov pa je naravnost nehumano dejanje. Raziskovanje in spoznavanje naše tehniške dediščine in pripadajočega izročila ni zgolj zanimanje zanesenjakov, temveč delo z izrazito zgodovinsko perspektivo. Tehniški muzeji bi vsekakor morali prevzeti določeno nalogo pri oblikovanju objektivnega javnega mnenja glede tehniškega razvoja družbe kot celote in zavzeti kritično stališče do njegovega brezrezervnega poveličevanja.
Madini i r Vilmun
Vedno bolj se približujemo fizičnim mejam rasti v našem prostoru. Morda bo ravno znanost ob podpori izjemnega kulturnega izročila našla poti iz ožine, v kateri smo sedaj, in iz zastrašujočega prepada, v katerega že danes pehamo naše zanamce. Ne samo futuristični muzeji, temveč sodobni tehniški muzeji nasploh bi morali podati svojim obiskovalcem vsaj približno vizijo načina življenja v bodočnosti, kije in bo vedno bolj odvisno ravno od napredka tehnike in tehnologije. Če sodobni tehniški muzeji ne bi zmogli ustrezno odgovoriti na zahtevna vprašanja glede načina življenja v bodočnosti, pa bi morah vsaj vzbuditi pri obiskovalcih radovednost in interes za vprašanja naše tehniške in tehnološke bodočnosti, ki bo glavni oblikovalec načina življenja.
Razen predhodno omenjene statične postavitve večine zbirk v našem muzeju lahko precej samokritično omenimo, da bo TMS moral zapolniti dve izjemno pomembni vrzeli v svoji ponudbi.
Po ogledu naših zbirk obiskovalec ne dobi celovitega vpogleda v zgodovinski razvoj tistih tehniških panog na Slovenskem, ki so bile za gospodarski razvoj našega naroda najpomembnejše. To pomanjkljivost bomo odpravili s postopno postavitvijo novih oddelkov in zbirk s prikazom posameznih bazičnih oziroma predelovalnih gospodarskih panog, kot npr. kmetijstva in prehrambene industrije, črne in barvne metalurgije, gradbeništva, strojegradnje, avtomobilske industrije, energetike, elektrifikacije in elektroindustrije ter kemične industrije. Kljub temu še vedno ne bodo v TMS prikazane vse tehniške panoge, ki so kadarkoli obstajale na Slovenskem, saj je to zaradi prostorskih omejitev neizvedljivo. Celoten proces bo izjemno dolgotrajen in zahteven v strokovnem, organizacijskem in finančnem smislu. Kljub temu pa bo nujen zaradi Izjemno bogate tehniške dediščine pri nas, ki smo jo dolžni ohraniti in predstaviti sedanjim in bodočim generacijam.
TMS bo moral posvetiti ustrezno pozornost obči in zlasti slovenski tehniški znanosti ter tehniškim inovacijam in patentom. V mislih imamo npr.:
- matematika, astronoma in kartografa Florjančiča,
- jamomerca in graditelja Mraka,
- gradbenika in arhitekta Gruberja,
- matematika Vego,
- gozdarja in izumitelja Ressla,
- metalurga in konstruktorja Lamberta von Pantza,
- fotografa Puharja,
- geografa Kozlerja,
- inženirja Zlvica,
- fizika Štefana,
- gradbenika Štruklja,
- seizmologa Belarja,
- kirurga Slajmerja,
- zoofiziologa Regna,
_________________________________Tehniški muzej Slovenije_________________________________
- kemika in Nobelovega nagrajenca Pregla,
- letalske pionirje Welsa, Slokarja in Rusjana,
- matematika Plemlja,
- izumitelja Codellija,
- izumitelja in tovarnarja Puha,
- fizika Nardina,
- elektrotehnika Vidmarja,
- konstruktorja Bloudka,
- pionirja raketne tehnike Potočnika,
- strojnika Lobeta in druge.
Predstaviti in pojasniti zgolj tehnične inovacije navedenih oseb, brez prikaza vsakodnevne uporabe in vpliva njihovih inovacij na način dela in življenja ljudi, bi bilo vsekakor pomankljivo, za Širši krog obiskovalcev pa vsekakor tudi manj privlačno in zanimivo.
Sorodni tehniški muzeji v Evropi in v svetu so zelo pogosto tudi muzeji z močnim poudarkom na praktičnih prikazih zgodovinskega razvoja znanstvene misli in dosežkov in ne samo njihovih obrtnoindustrijskih aplikacij. Znanost kot najizrazitejša internacionalna intelektualna kategorija je tudi v našem prostoru zapustila številne sledi, ki pa so žal marsikomu povsem neznane in zaradi tega še posebej vredne naše pozornosti. Razen tega ponujajo prikazi in demonstracije raznih fizikalno-kemičnih zakonitosti izjemen strokovni izziv za kustosa, oblikovalca, pedagoga, fizika in tehnika glede načinov muzeoloske prezentacije. Za naše vsakdanje delo bo to izjemno trd oreh, saj večina naših muzejskih strokovnih delavcev nima veliko izkušenj s timskim delom ali pa ga doživlja kot določeno omejevanje lastne strokovne kompetenee in ne kot njeno dopolnjevanje. Praviloma pa le umsko delo omogoča atraktivne demonstracije in postavitve, za katere ni nujno, da so pretirano drage.
Tehniški muzej Slovenije bo nesporno večino svojih bodočih razstavnih projektov konceptualno zastavil tako, da bosta v njih razpoznavni in prisotni etnološka in sociološka misel. Kot je bilo že predhodno poudarjeno, ta usmeritev lahko tehniške in tehnološke teme bistveno bolj približa obiskovalcem, ker jili naredi bolj razumljive in privlačne. Predsvem pa lahko le etnološko in sociološko ozadje tehniških izboljšav, patentov in inovacij najnsrezeneje odgovori na dve bistveni vprašanji:
1.  Kakšno izboljšavo je neko odkritje prineslo v vsakdanje življenje in kateri so bili pozitivni vplivi na družbo ?
2.  Kakšni so bili stranski negativni vplivi nekega tehniškega izuma na naše vsakdanje življenje in na razvoj celotne družbe?
Tovrstni pristopi v TMS doslej niso bili prisotni, pa tudi v drugih slovenskih tehniških muzejih jih zaenkrat ni bilo zaslediti, vsaj v večji meri ne. Dejansko so redki tudi v drugih evropskih ali svetovnih tehniških muzejih. Kjer obstajajo, se v prvi vrsti nanašajo na razčlenitev pozitivnih vplivov, prikazi negativnih pa so zelo redki. Temeljna
Vladimir Vilinan
premisa tehniškili muzejev doslej, kot tudi vsake civilizacije nasploh, je bila vendarle usmerjena v povzdigovanje tehnološkega napredka naše družbe.
TMS - matični muzej tehniške dediščine v Sloveniji
Funkcijo matičnega muzeja za premično tehniško dediščino je TMS dejansko prevzel že takoj po svoji ustanovitvi leta 1951. Njegova tedanja naloga je bila vzpostavitev mreže lokalnih muzejev, ki so prevzeli zadolžitev ohranili pred propadom čim več gradiva. Na ta način so nastali npr. muzeji v Idriji, na Jesenicah, v Kropi, v Železnikih in v Ravnah. S sprejetjem Zakona o kulturni dediščini (1999) je Tehniški muzej Slovenije zavezan tudi vsem zadolžitvam, Id jih je kot matična ustanova za ohranjanje in varovanje premične tehniške dediščine na Slovenskem (udi pridobil:
1.  določanje nacionalne strategije ohranjanja tehniške dediščine,
2.  določanje enotnih izhodišč pri dokumentiranju tehniške dediščine,
3.  določanje enotnih izhodišč pri restavratorskih in konservatorskih posegih,
4.  izvajanje mentorske službe za opravljenje strokovnih izpitov,
5.  ustanovitev sekcije tehniških muzejev Slovenije,
6.  poudarjena publicistična dejavnost s področja tehniške dediščine.
Nacionalna strategija ohranjanja tehniške dediščine
Temeljna in obenem najtežja naloga TMS bo dogovor glede določitev nacionalne strategije prikaza tehniške dediščine na Slovenskem. Pri tem bodo zanesljivo nastopila določena nesoglasja in nasprotujoča si stališča, saj se bo nacionalna strategija ohranjanja tehniške dediščine nanašala na vse tehniške muzeje v Sloveniji, ti pa jo bodo zavezani upoštevati. Vsi muzeji niso konceptualno enako zasnovani, imajo različne kadrovske zasedbe, različne ustanovitelje in pokrovitelje, različno število in sestavo obiskovalcev, različne prostorske in finančne danosti, različno tehnično opremljenost, različne geografske lokacije, različno dostopnost do medijev ter različno vpetost in odzivnost v prostoru. Zaradi navedene barvitosti nase muzejske ponudbe podaja TMS kot osrednji tehniški muzej v razmislek sledeča izhodišča, ki bi lahko predstavljala skupni imenovalec bodočega dela:
a)  vso tehniško dediščino našega naroda ni ustrezno prikazovati v TMS, temveč disperzno, torej tam, kjer se dejansko nahaja;
b) tehniški muzeji naj bodo muzeji dela, kjer bo ob eksponatu prikaz tehnike in tehnologije dela v žarišču našega zanimanja;
c)  tehniško dediščino je smiselno in koristno prikazati razen zgolj v tehniško-tehnološkem konteksu tudi v etnološkem in socialnem;
č) med strokovnimi muzejskimi delavci tehniških muzejev naj bodo ob zgodovinarjih in tehnikih zastopani tudi etnologi in sociologi;
d)  zasebni tehniški muzeji in zbirke so lahko bogato alternativno dopolnilo državnim, občinskim ali tovarniškim in jih je potrebno enakovredno obravnavati;
_________________________________Tehniški mu/ej Slovenija_________________________________
e) liberalizacija sponzorstva kot dopolnilne oblike izvajanja muzejskih programov ne more biti neomejena.
Slovenija Še dolgo ne bo imela tako bogatega in raznovrstnega tehniškega muzeja, ki bi lahko podal obiskovalcem celosten in poglobljen vpogled v tiste gospodarske panoge, ki so bile za razvoj našega naroda odločilne in najpomembnejše. Zaradi tega je smiselna razpršenost tehniških muzejev po Sloveniji "in situ". Kazalo bi dodatno izpostaviti pomemben dejavnik istovetenja lokalne skupnosti s svojo zbirko ali muzejem, kije lahko v obdobju denarnega pomanjkanja eksistenčnega pomena. Se pomembnejša pa je naveza posameznih strok na pripadajoče oddelke ali zbirke, ki so najpogosteje tudi omogočile njegovo postavitev oziroma prenovo. Zelo problematične so seveda tiste gospodarske panoge, ki so že zamrle ali so v zamiranju in ni mogoče računati na njihovo finančno podporo, z zgodovinskega in muzeoloŠkega stališča pa so pomembne.
Tehnološke demonstracije je smiselno vključiti v muzeološko ponudbo le, če so dovolj avtentične, če jih prikazujemo v ustreznem okolju in z izurjenimi demonstratorji. V kolikor je mogoče, naj bodo praviloma osredotočene na bistvo tehnološkega postopka, torej na najpomemhnejso delovno fazo. Soudeležba obiskovalcev pri tehniških demonstracijah je zaradi njihove varnosti zelo vprašljiva in povsem odvisna od posamičnega primera.
Tehniško dediščino moramo prikazovati v tehniško-tchnološkeni kontekstu, sicer bi bili obiskovalci prikrajšani za informacijo o bistvenem zgodovinskem pomenu te dediščine v razvoju človeške družbe. Tovrstni prikazi pa pogosto zaradi številnih razlogov niso izjemno privlačni, in jih je smiselno popestriti z etnološkimi in sociološkimi prvinami. Pravzaprav gre za veliko več kot zgolj popestritev, v bistvu gre za nadgradnjo tehniško-tehnološke zgodbe s spoznanji in rezultati raziskovalnega dela etnologije in sociologije kot pomembnih humanističnih ved. V tej točki se tehniški muzeji v določenem smislu konceptualno približujejo etnološkim prvinam razumevanja in obravnavanja življenja in zgodovine, kar pa je vsekakor lahko zelo hvaležna in ustrezna nadgradnja elementarne tehnike. Pojasniti obiskovalcu npr. izume Nikola Tesle, prikazati njihove industrijske aplikacije ter razložiti sproženo revolucijo vsakodnevnega življenja milijonov ljudi je izjemen izziv za vsak muzejski tim.
Kadrovska zasedba strokovnih delavcev tehniških muzejev naj bo glede zgodovinarjev in tehniško izobraženih profilov številčno uravnovešena. Vkolikor tega ravnovesja ni mogoče doseči z redno zaposlenimi, si lahko pomagamo z zunanjimi sodelavci. Najustreznejša izobrazba posameznega kustosa pa bi bila kombinacija poznavanja tehnike in humanistike ah obratno, ker pri svojem delu potrebuje oboje.
Glede na predhodne ugotovitve o pomenu in nujnosti etnoloških in sociološkUi prvin v tehniških muzejih je povsem jasno, da bodo le-te ustrezno obdelane, če se jih bodo lotili etnologi oziroma sociologi. Redkokateri tehniški muzej si bo lahko privoščil
Vladimir Vil m an
kadrovsko zasedbo kustosov, v keteri bodo zgodovinarji, tehniki, etnologi in sociologi, skoraj vsak pa si pri snovanju konceptov novih stalnih razstav pomaga z nasveti ali sodelovanjem tistih strokovnih profilov, ki jih v svojih vrstah nima.
Zasebne tehniške zbirke in muzeji morajo imeti zadovoljiv strokovni nivo glede na ustrezne strokovne standarde in merila ter lCOM-ov kodeks poldicne etike. Ti pristopi so pomembni zlasti pri tistih zasebnih zbirkah in muzejih, Id ohranjamo unikatno tehniško dediščino, ki je ni v nobenem drugem muzeju. Prav vseh tehniških področij ne bo mogoče predstaviti v obstoječih državnih, pokrajinskih, mestnih, občinskih ali tovarniških muzejih, zato jih bo potrebno nekaj zaupati tudi zasebnim zbirkam ali muzejem.
Pri liberalizaciji pokroviteljstva obstaja objektivna nevarnost prevelikega vpliva pokroviteljev na konceptualne, vsebinske in oblikovne prvine muzejske postavitve, zlasti če je pokrovitelj edini financer določene razstave. Edina rešitev je ustrezen kompromis, ki mu ni moč predpisati vzorca. Vsekakor pa vsebinsko sporočilo postavitve ne sme biti v podrejeni vlogi glede na marketinško sporočilo pokrovitelja, kije lahko zgolj diskretna paralela ah izpeljanka temeljne ideje.
Dokumentacija
Večina tehniških in drugih muzejev v Sloveniji ima različne načine in pristope dokumentiranja gradiva. Zaradi lažjega vpogleda v podatkovne baze posameznih muzejev, lažje primerljivosti in predvsem uporabe istih meril in standardov pri katalogizaciji gradiva bi bilo smiselno, da so te baze podatkov zasnovane v istem ali vsaj primerljivem sistemu. Pri vzpostavitvi novega dokumentacijskega sistema je smiseino zasnovati takšnega, ki bo omogočal obdelavo baze podatkov v mednarodno primerljivem in berljivem okolju. Razumljivo je, da bo sistem računalniško podprt in tako hitro dostopen in uporaben za uporabnike.
Restavratorska in konservatorska dela
Uspešnost ah neuspešnost, natančneje strokovnost ah nestrokovnost pri delu vsakega muzeja se vedno bolj meri tudi s kakovostjo restavratorskih in konservatorskih del na eksponatnem gradivu. Restavratorsko in konservatorsko gledano ni preprostih eksponatov, obstajajo le manj in bolj zahtevni. Mnogi muzeji so se zelo resno lotili teh nalog, drugi površno, nekateri pa to področje precej zanemarjajo. TMS nima kustosa restavra-torja, zato tudi nima strokovno zadovoljivo pokritega tega pomembnega področja. Restavratorski tehniki in manipulantje se sicer trudijo po svojih najboljših močeh, vendar to ne zadostuje. Pri mnogih tehniških eksponatih želimo namreč doseči dvoje, da bodo delovali in da bodo ustrezno obnovljeni, da bodo sploh lahko delovali. Sedanja zasedba naših restavratorskih delavnic povsem solidno rešuje problematiko obnove ekponata, ki omogogoča ponovno delovanje ali vsaj demonstarcijo delovanja. Povsem drug problem pa je vprašanje, kako ta obnova poteka. Eksponati terjajo obnovo s starimi materiali, ki
Tehniški muzej Slovenije
pa praviloma niso na voljo v vsaki trgovini, in po starih postopkih, ki pa jih ni mogoče tako preprosto ponovno izvesti. Torej hi bilo potrebno tudi Študijsko in razikovalno delo, kar pa presega domet restavratorskih tehnikov. Osrednja državna muzejska ustanova za tehniško dediščino absolutno potrebuje nadpovprečne restavratorske in konservatorske pristope in postopke, da bo s svojim delom lahko zgled drugim muzejem. Trenutno ni tako in tudi ne bo moglo hiti toliko časa, dokler celotnega področja ne bo prevzela oseba s potrebnim strokovnim znanjem.
Dober primer strokovnega restavratorskega dela vidimo v zasebnem muzeju motornih koles na Vranskem, kot tudi pri številnih zasebnih lastnikih manjših zbirk posameznih motornih koles in vozil. Ti so svoja restavratorska prizadevanja, pristope in izvedbo zastavili izjemno strokovno, natančno in kakovostno. Priznati moramo, da pojem lastnine kot izjemno pomembne socialne kategorije lahko izjemno pozitivno vpliva na lastnikov odnos do eksponatov, Id jih hrani.
Mentorstvo
TMS je formalno in moralno zadolžen za svetovalno oziroma mentorsko poslanstvo med ostalimi slovenskimi tehniškimi muzeji; nikakor ne v hierarhično organizacijskem smislu, temveč v strokovno-vsebinskem. Povsem logično bi bilo, da se lokalni muzeji pri svojem vsakodnevnem delu obračajo po nasvete in strokovno pomoč na TMS kot tisto muzejsko hišo, kije najbolj poklicana, da ustrezno odgovori na njihova strokovna vprašanja. Zal te naloge nismo nikoli doslej izvajali v zadovoljivem obsegu in željcni kakovosti. Resnici na ljubo, pretiranega interesa za podajanje oziroma povzemanje informacij ne z ene ne z druge strani niti ni bilo.
Sekcija tehniških muzejev
Pri kar najbolj celovitem prikazu premične slovenske tehniške dediščine imajo drugi tehniški muzeji in zbirke izjemno pomembno vlogo vsaj zaradi dveh razlogov. Podobno kot splošni muzeji so seveda tudi tehniški neločljivo povezani z zgodovinskimi, socialnimi, političnimi in predvsem gospodarskimi dogodki krajev, v katerih se nahajajo, Prikazujejo tehniško dediščino "in situ" in na ta način zrcalijo obliko in stopnjo razvitosti tehniških proizvodnih sil skozi čas na posameznem delu našega ozemlja. Ze ob bežnem ogledu teh muzejev pa ugotovimo, da med njimi obstajajo razen tematike precejšnje razlike v konceptualnih zasnovah, oblikovnih rešitvah in tehničnih pripomočkih. Večini je žal skupna le podobna starost. Samohodništvo in samozadostnost sta poudarjeni značilnosti velike večine slovenskih muzejev, med katerimi tudi tehniški nismo izjeme. Očitno je večina naših muzejev tako preobremenjena z lastnimi eksistenčnimi, kadrovskimi in organizacijskimi problemi, da žal izpade ukvarjanje s skupnimi projekti ali zgolj kolegialno posvetovanje o posameznih istovrstnih strokovnih dilemah le "luksuzno zapravljanje Časa", Kar pa ni res. Nasprotno. Skupnih akcij in projektov je bistveno premalo. Predpogoj zanje pa je medsebojno sodelovanje, ki bi bilo lahko najučinkovitejše v sekciji tehniških muzejev znotraj Zveze muzejev Slovenije. Osnovno načelo združevanja bi bil prostovoljni interes zaradi:
__________________________________________Vladimir Vilma ti__________________________________________
a) formiranja celovitejše baze podatkov o najpomembnejših tehniških muzejih, zbirkah in eksponatih na Slovenskem;
b)  izdaje skupnega kataloga;
c)  prenosa informacij mednarodnega značaja;
d) večje možnosti za finančno podporo akcij.
Muzealci, ki se ukvarjamo s tehniško dediščino, nimamo na enem mestu zbranih podatkov o vseh ali vsaj večini tehniških eksponatov v slovenskih muzejih. Najverjetneje tudi noben muzej ne razpolaga s povsem natančnimi podatki o številu lastndi eksponatov in njihovih opisih. Tehniška dediščina je po svojih dimenzijah, namembnosti in materialih izjemno pestra in raznolika, zato hi jo v celoti zelo težko univerzalno inventarizirali. Razvrstiti bi jo bilo potrebno v določene vsebinske sklope glede na dogovorjene kriterije. Ker je danes najdostopnejša računalniška inventarizacija, bi bUo prav tako smiselno razviti ustrezen računalniški program s potrebnim številom izpeljank, odvisno od števila vsebinskih sklopov. Vsekakor hi bila ta vprašanja znotraj sekcije tehniških muzejev prioritetna.
Med obiskovalci TMS pogosto slišimo vprašanje, kje v Sloveniji se še nahajajo podobni muzeji in zbirke. Lstni odgovori« lahko povsem zadovoljiv, popolnejšo, predvsem pa trajnejšo informacijo hi zanesljivo podal skupni večjezični vodnik po naših tehniških muzejih, katerega izdaja bi bila predvsem denarni problem. Praviloma so tehniki manj pišoči od humanistov, kar je vidno tudi pri muzejskih edicijah. Zato bi bd skupni vodnik toliko bolj dobrodošel. Razen osnovne informacije hi posredno pomenil tudi popularizacijsko sredstvo, saj hi navajal npr. obiskovalca muzeja v Bistri, da obišče tudi tiste v Idriji, na Jesenicah, v Železnikih, Kropi, Ravnah na Koroškem, na Vranskem, v Mežici, Trbovljah, Piranu, Metliki, Črno, Zale», Tacnu in Ljubljani.
Noben slovenski muzej ne bo mogel vzbujati interesa med domačimi in tujimi obiskovalci, vkolikor ne bo lovil koraka z evropskimi muzeji. Pivovarski muzej v Ljubljani, Mestni muzej Idrija, Kobariški muzej I. svetovne vojne in Pokrajinski muzej Murska Sobota so ga že ujeli, saj so vsi dobitniki nagrade ali priznanja z ugledenega vsakoletnega evropskega tekmovanja za najboljši muzej leta. Ta korak lahko ujamejo tudi drugi slovenski muzeji, potrebne so predvsem dobre in izvirne muzeoloŠke ideje in izvedbe, uigrani in homogeni muzejski kolektivi ter ustrezna podpora krajevnih in republiških dejavnikov. Vsi naši kolegi niso in tudi nikoli ne bodo mogli navezati potrebnih stikov in zaslediti ustrezne literature, zato bi bila izjemno pomembna naloga sekcije, da pomaga ravno pri teh dveh strokovnih segmentih vsakodnevnega dela. Izjemno dobrodošla bi büa tudi predavanja in delavnice kolegov iz tujih tehniških muzejev, Iti bi lahko podali odgovore na številna konkretna vprašanja. TMS je član srednjeevropskega združenja tehniških muzejev (MUT) in ICOM-ove sekcije tehniških muzejev (CIMUSET), zato lahko posreduje ostalim številne teoretične in praktične informacije in muzejske novitete.
Možnost za odobritev načrtovane akcije posameznega muzeja pri Ministrstvu za kulturo je v sedanjem času relativno majhna. Odvisna je od vrste objektivnih in verjetno tudi subjektivnih dejavnikov. Najpomembnejši omejevalni faktor števila akcij je pomankanje denarja oziroma nesorazmerje med potrebami muzejev in plačilno
_________________________________ToliniSkJ muzaj Slovenije_______
sposobnostjo Ministrstva za kulturo, kar pomeni njihovo redukcijo. To dejstvo terja od kustosov in vodstev muzejev občutno selekcioniranje lastnih strokovnih ambicij in posredno povzroča usihanje delovnega elana.
Publicistična dejavnost
Tehniški muzej Slovenije vsekakor mora postati nosilec in vzornik publicistične dejavnosti med tehniškimi muzeji na Slovenskem. To načelo velja za izdajo spremljajočih katalogov k razstavam, samostojnih vodnikov po zbirkah, samostojnih tematskih izdaj oziroma monografij kot tudi strokovne periodike o premični in nepremični tehniški dediščini. V obdobju zadnjih štirih let je TMS ponovno pričel izdajah kataloge k razstavam (7 katalogov) in sodeloval v dveh ohseznih xbornikih, ob 100-letnici poštnega poslopja v Ljubljani in v monografiji o izumitelju in tovarnarju Janezu Puhu, kot tudi pri posameznih geslih enciklopedije Slovenije. Vsekakor bo nujen tudi stalen zbornik muzeja, s pomočjo katerega bodo lahko kustosi TMS in zunanji avtorji objavljali svoje strokovne prispevke s področja rnuzeologije, tehniške arheologije, restavratorstva, konservatorstva, arhivistike, dokumentacije, mentorstva, sponzorstva, razglaševanja spomenikov in vseh preostalih področij, ki so kakorkoli vezana na ohranjanje tehniške dediščine v celoti.
Možnosti vključevanja etnologije v TMS
Razumljivo je, da lahko TMS v okviru svoje raziskovalne dejavnosti obdela zelo veliko število izredno zanimivih strokovnih tem s področja prav vseh obstoječih oddelkov. Pomembnejše je spoznanje, da je mogoče posamezne dele obstoječih oddelkov delno prenoviti ali konceptualno na novo zasnovati tako, da ho "etnološki zorni kot" bolj prisoten. Lahko navedemo najmanj štiri globalna zgodovin sko-družbena obdobja, ki so neposredno vplivala na vsa področja življenja naše družbe, in sicer:
1.  obdobje avstro-ogrske monarhije,
2.  obdobje kraljevine Jugoslavije,
3.  obdobje SFRJ,
4.  obdobje samostojne države Slovenije.
Vsako področje našega življenja je bilo oziroma je vpeto v zakonitosti posameznega družbenega reda, torej je moč poiskati nešteto etnološko zanimivih življenjskih tem, jih raziskati in obdelati ter jih tudi v muzeološki obliki predstaviti javnosti.
Znotraj teh štirih temeljinih in medsebojno različnih družbenih redov pa bomo verjetno poiskali tista ožja področja, ki po svojem pomenu nesporno sodijo v osnovni koncept posameznega oddelka. Naj navedem le nekatera za gozdarsko in lesarsko stroko, za kateri sem v TMS zadolžen:
Gozdarski oddelek:
1.  Lambert von Pantz in delavci KID v obdobju avstro-ogrske monarhije,
2.  Furmani "jamborne ceste" pred 1. svetovno vojno,
Vladimir Vilraan
3.  Življenje in delo gozdnih delavcev v obdobju socialističnega družbenega reda,
4.  Kmetje Temeljnih obratov kooperantov Vransko-Žalec v gozdni proizvodnji,
5.  Sekači - invalidi gozdnega gospodarstva Postojna,
6.  Zičničarji na Idrijskem in Tolminskem med obema vojnama,
7.  Zasebni prevozniki lesnih sortimentov po osamosvojitvi,
8.  Ženske v gozdni proizvodnji v obdobju po II. svetovni vojni,
9.  Pedagoški in raziskovalni delavci gozdarske fakultete 13F v Ljubljani,
10.  Gozdarski inženirji GG Kočevje v obdobju pred osamosvojitvijo.
Lesarski oddelek:
1.  Gozdni in tesarski delavci rudnika Idrija pred I. svetovno vojno,
2. Življenje in delo solkanskih mizarjev med obema vojnama,
3.  Sodarska zadruga v CeŠnjici pri Železnikih,
4.  Elektrifikacija žagarsko predelovalne industrije na Slovenskem,
5.  Delavci lesnopredelovalnega kompleksa GLIN Nazarje,
6.  Delavke v koncernu Javor - Pivka,
7.  Suhorobarji v socializmu,
8. Zasebna mizarsko pohištvena družba Senk trade d.o.o.,
9.  Delavci inŠituta za lesno gospodarstvo Slovenije.
Razen omenjenih oddelkov se nahajajo v TMS še lovski, ribiški, tekstilni, elektro, prometni, poštni in telekomunikacijski in oddelek kmetijske mehanizacije. Vsak ima v svojem obsegu delovanja veliko tematskih področij, ki jih je moč etnološko izjemno zanimivo obdelati.
Naj zaključim svoj sestavek s sledečim citatom:
"Pri gradnji naše nacionalne kulture je poznavanje našega izročila tako nujno, kakor so geološka raziskovanja potrebna pri zidavi velikih poslopij." {F. Bezlaj, Stiska narodopisja, 1967).
Ce velja podmena, da je tehniška dediščina sestavni del kulturne dediščine, torej tudi sestavni del našega izročila, potem lahko z zanesljivostjo trdimo, da ima raziskovanje tehniške dediščine svojo zgodovinsko perspektivo. Prav tako pa lahko zatrdimo, da bo razumevanje tehnike, razumevanje posameznih zvrsti tehnologij in razumevanje splošnega pomena tehniške dediščine za pretekli Jn bodoči razvoj naše družbe znatno razumljivejše in nazornejše, vkolikor bomo pri teh pojasnitvah uporabljali tudi metode, dognanja in pristope etnologije.
Tehniški muzej Slovenije
BESEDAQ avtorju                                       about the author
Vladimir Vilman. dipl. ing. gozdarstva, je               Vladimir Viiman. B.A. in forestry, is curator
kustos gozdarskega in lesarskega oddelka Tehni-      of the Forestry and Woodworking Department of
Škega muzeja Slovenije. Po vpisu na podiplomski      the Technical Museum of Slovenia. After entering
študij na Filozofski fakulteti. Oddelek za etnologijo      post-graduate studies at the Department of
in kulturno antropologijo, seje njegovo dosedanje      Ethnology and Cultural Anthropology of the
biotehniško polje strokovnega dela razširilo tudi na      Faculty of Arts, he has -widened the scope of his
področje humanistikc, natančneje etnologije.            professional field of work from biotechnology to
the human sciences, in particular to ethnology.
SUMMARY
THE TECHNICAL MUSEUM OF SLOVENIA, TECHNICAL MUSEUMS IN SLOVENIA AND THE ETHNOLOGICAL PERSPECTIVE OF THE PRESENTATION OF THE TECHNICAL HERITAGE IN THE TECHNICAL MUSEUM
OF SLOVENIA
Many professional people working in technical and ethnographic museums or collections are often confronted, with the question which exhibits belong in a technical museum and which in an ethnological museum, which belong to both and where is the borderline between the technical and ethnographic heritage. In spite of the definition given in the Law on the Protection of the Cultural Heritage an enormous number of exhibits can be classified professionally and entirely correctly as technical as well as ethnological heritage, subject to the perspective of the presentation, and this imparts a special charm and diversity on the cultural heritage.
Classified as technical museums and collections are such whose concepts and contents are based on the presentation of tools and work procedures used in the production of raw materials and energy, transportation of raw materials, people, energy and information as well as in processing of raw materials into semi-finished products and final products. It is further important for technical museums that their methodological approaches in the research of the heritage are based in the first place on technical documentation that can be found in archives, patent offices, specialist and scientific literature, business reports and other verifiable and in quantity comparable sources.
The Technical Museum of Slovenia (TMS) uses in its activities certain approaches that are increasingly prevailing. Demonstrations of old techniques or becoming a basic conceptual premise of the museum. What is important is the authenticity of the presentation, the possibility to use water power - the most important available natural feature in Bistra - and another major source is the technical knowledge of the museum's staff and external collaborators. Environmental consciousness has been a companion
Vladimir Vilinan
of technology in the TMS from its very foundation in 1951, when the first department to he opened to the public was the Forestry, Woodworking and flu nting Department, At that time the main reason was the available holdings of exhibits and the financial background of the branches presented; today, however, it is possible, sensible and even necessary to present every technological procedure from its positive or negative environmental aspect. As yet the TMS does not provide its visitors with an integral insight into the world's and Slovenia's technical creativeness and industrial practice which have been instrumental to the economic development of society and civilisation as a whole, Individual important areas like metallurgy, construction /civil engineering, mechanical engineering, energy production, electrification and the chemical industry will have to find a place in our museum. An inevitable conceptual element of all future permanent and temporary exhibitions will have to be ethnological and social approaches which will have to provide answers primarily to the question, how certain technical innovations influenced the everyday life and work of people.
The TMS is the parent museum of the technical heritage in Slovenia. Is basic tasks are to define a national strategy for the preservation of the ethnical heritage in our country, define uniform basic concepts and standards for the documentation of the technical heritage, define basic concepts and standards for the restoration and conservation of the most commonly used materials, provide mentors to prepare candidates for qualifying examinations, promote publishing activities in the field of the technical heritage, and to found and manage a section of technical museums in Slovenia.
Many technical museums in Slovenia can build their permanent or temporary exhibitions on the heritage they preserve from at least four important historical periods during which among other things the different social systems had a completely different impact on the way of living of people in Slovenia. The life and work of e.g. forestry, metallurgical and textile workers differed during the existence of the Austro-Hungarian monarchy, the Kingdom of Yugoslavia, the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the present independent state of Slovenia. Every technical museum and every department of the TMS can list a range of thematic researches, in which precisely ethnological and sociological approaches may contribute considerably to the attractiveness and understanding of a certain technical theme.