O DELU POSTAJE MILICE VIČ za leto 1978 Delo postaje milice v preteklem letu se je tako po vsebini kot tudi po obsegu bistveno spremenilo v primerjavi s prejšnjimi leti. Kon-cept družbene samozaščite in s tem podružbljanje področja var-nosti, je postavil pred delavce postaje milice nove zahteve, teme-Iječe na čim večji povezanosti z občani, delavci v združenem delu, čigar interese tudi zastopajo skupaj z njimi samimi. Logično je, da takšen način dela, takšna neposredna povezanost in skupno re-ševanje določenih problemov predstavlja za delavce PM in ob-čane nekakšno prelomnico v medsebojnih odnosih, če pri tem upoštevamo in odkrito priznamo, da smo še včeraj bili zelo zaprta organizacija, polna nekakšnih skrivnosti in nedostopni za spreje-manje nasvetov ali mnenj občanov. Takšno vedenje je povzročilo, da so Ijudje počasi začeli izgubljati tako zaupanje v deiavce PM, kot tudi v učinkovitost njihovega dela, po drugi strani pa se je mi-lica še bolj zapirala vase, kar je povzročalo se večji prepad med občani in njimi. Za leto 1978, za katero dajemo poročilo, tako trdimo, da takšnih prepadov ni bilo, oziroma da obstajajo v tako majhni meri, pa še to med določenimi sloji, da so komaj omembe vredni. V največji meri je k temu pripomogla pristnost medsebojnih odnosov na relaciji miličnik — občan in pa seveda velika stopnja zavesti med občani samimi. Zavedamo se, da bi bili lahko medsebojni odnosi še boljši, še pristnejši, če bi bili delavci postaje milice več med občani samimi in še v večji meri prisluhnili njihovim vsakdanjim težavam in zahte-vam. Tu pa se začne problem objektivne narave, ki ga namera-vamo v nadaljnjem opisati, nanaša pa se na kadrovske težave, re-ševanje sprotnih zadev, dajanje pomoči drugim enotam in še vrsto drugih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na odsotnost naših de-lavcev s svojih varnostnih okolišev. To je seveda dejstvo, ki pogo-juje mnogokrat upravičene kritike občanov, da bi bila milica lahko bolj uspešna. V preteklem letu je bilo na postaji milice precej ka-drovskih sprememb. Od 76 % zasedenih delovnih mest sta odšla v pokoj dva delavca, prekinila delovno razmerje 2 delavca v druge enote ONZ pa je odšlo 11 delavcev. Na postajo milice skupaj z obema oddelkoma pa je na novo prišlo 10 delavcev, od tega dva z večletno prakso in sicer oba pomočnika komandirja PM, ostali de-lavci pa so začetniki — pripravniki. Od skupnega števila delavcev na postaji milice je 11 delavcev v šoli, tako da je na postaji milice za dejansko delo samo 58 % delavcev od skupnih, ki so predvi-deni po sistemizaciji. Starostna struktura delavcev je zelo nizka, saj je 71 % mlajših kot 30 let, kar pomeni, da ti delavci še niso do-volj izkušeni za opravljanje nekaterih bolj zahtevnih nalog. Če k temu dodamo, da je \z kolektiva PM Vič povprečna dnevna odsot-nost 2 delavca, zaradi pomoči drugim enotam v UJV Ljubljana, potem vidimo, da je delovna obremenitev posameznikov precejš- Iz opisanega sledi, da bi bila učinkovitost PM na področju javne varnosti bistveno boljša, če bi bila zasedena vsa deiovna mesta, ki so sistemizirana. Da je to nujno, nam pove podatek, da so se var-nostne razmere v zadnjem času bistveno spremenile. Porastlo je število prebivalcev, stanovanjska naselja se večajo, cestni promet je bil v preteklem letu nemogoč, rastejo industrijski objekti itd. Velja omeniti, da ravno na območju Viča obstoji cela vrsta črnih gradenj, kjer se zbirajo in prebivajo neznani in neprijavljeni Ijudje. Vse te naloge in še dodatne (prireditve, zavarovanja, množična pomoč drugim PM) pa morajo opraviti tisti, ki so v službi, se pravi tudi za tiste, ki so trenutno odsotni. Kljub vsem naporom in velikim obremenitvam pa med delavci PM nikoli ni bilo opaziti negodova-nja, odpora do dela ali izmikanja, ne glede na to, ali so bili za svoje delo primemo nagrajeni ali ne. Zaradi boljšega pregleda navajamo podatek o opravljenih na-durah naših delavcev za mesec avgust in september: avgust: . — opravljene nadure . 317 — neplačane nadure ' 317 — kompenzirane s prostim časom . 533 september: — opravljene nadure • 228 — neplačane nadure • ¦ 228 — kompenzirane s prost. časom 620 V letu 1978 so naši delavci opravili skupno 5.572 ur nadurnega dela. Od tega je bilo plačanih 2.676 ur, neplačanih pa 2.896 ur za-radi pomanjkanja finančnih sredstev. Vsak delavec je mesečno opravil poprečno 16 ur nadurnega dela. Poleg tega je bilo opravljenih 17.821 ur nočne službe ali 33 ur povprečno na miličnika na mesec. V okviru možnosti smo nadurno delo, ki ni bilo plačano, kom-penzirali s prostimi dnevi. Tako nam je uspelo kompenzirati 8.142 ur, dočim ostalih neplačanih ur nismo mogli kompenzirati zaradi pomanjkanja miličnikov. ' Pohvale in nagrade: Postaja milice je v preteklem lelu kljub pomanjkanju delavcev in obilici dela, dosegla nekaj vidnih uspehov. Pri izvajanju vaje »LOVEC« 1978, ko se je preizkušala povezanost PM z občani z vidika družbene samozaščite, je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik z denarno nagrado nagradila 7 miličnikov, ki so se pri vaji posebej izkazali. Za več kot 10-letno delo v organih za notranje zadeve sta 2 de-lavca od skupščine občine prejela ročni uri. Postaja milice je od podjetja »VARNOST« prejela plaketo za pristno medsebojno sodelovanje. Postaja milice in pomočnik komandirja sta dobila pismeno poh-valo, oziroma zahvalo avstrijskega konzulata za dobro sodelova-nje in zavarovanje. Postaja milice in varnostnik sta dobila pismeno zahvalo KS Vr-hovci za dobro delo in medsebojno sodelovanje. Šest delavcev PM je prejelo odlikovanja predsednika republike maršala TITA. Več delavcev je bilo ustno pohvaljenih in nagrajenih s sredstvi za nagrajevanje po delovni uspešnosti od komandirja PM. En delavec je dobil priznanje JLA za večkratno sodelovanje v pohodnih enotah. Če pri tem upoštevamo, da pritožb občanov zoper nepravilnosti millčnikov ni bilo, moramo priznati, da so vsi delavci s polno mero odgovornosti do njih samih in do družbe opravili zaupano jim na-logo. Napredovanja: V začetku leta 1978 je bilo stanje na PM tako, da so imeli precej miličnikov, ki so opravljali delo na posameznih delovmh mestih, za katera pa niso imeli ustreznih odločb in seveda temu primerno noso bili nagrajeni. Zaradi tega smo takoj pristopili k selekciji de- lavcev po posameznih vrstah opravil, pri čemer smo upoštevali kriterije sposobnosti in prilagodljivosti posameznikov, kot tudi iz-kušnje za opravljanje takega dela. Predlagali smo za delovno mesto stalnega dežurnega PM 2 delavca, za vodjo varnostnega okoliša 1 delavca, za pomočnika vodje varnostnega okoliša pa 8 delavcev. Vsi navedeni predlogi so bili sprejeti in delavci so take odločbe za ustrezna delovna mesta tudi dobili. Ugotavljamo, da je to zelo pozitivno vplivalo na celoten kolektiv, še posebej pa na pri-zadete delavce, kar se posebej odraža v odnosu do dela, kot tudi v odnosu do sodelavcev, občanov in nadrejenih. Kadrovanje: Zaradi kroničnega pomanjkanja miličnikov na vseh enotah mi-lice smo temu področju posvetili posebno pozornost in z vso re-snostjo pristopili k naboru kadra. V ta namen smo izdelali poseben načrt kadrovanja, katerega smo razdelifi po varnostnih okoliših in katerega največji nosilci so bili vodje varnostnih okolišev. Tako smo v preteklem letu kadrovali 20 mladincev z odsluženim vojaškim rokom, za šolo za miličnike kadete pa je bilo kadrovanih 6 mladincev. V pretežni večini primerov gre za našo aktivnost, ko smo sami pozivali mladince, naj vstopijo v milico. Pismenih vlog oziroma prošenj je bilo zelo malo. Zanimanje med mladinci za poklic milič-nika je relativno majhno. Vzroki so verjetno v poznavanju proble-matike in težavnosti tega poklica. Tako nam kljub izdelanemu na-črtu kadrovanja in prizadevnosti ki smo jo posvetili temu področju, ni uspelo pridobiti večjega števila kandidatov. Tukaj je potrebno omeniti tudi dejstvo, da so bili prek vodij varnostnih okolišev opravljeni razgovori z vsemi rezervnimi miličniki, pri čemer smo jih pozivali, naj vstopijo v milico. Kljub temu pa se za ta korak ni odlo-čil nobeden izmed rezervnih miličnikov. V prihodnjem letu bomo problemu kadrovanja posvečali ne-zmanjšano pozornost. -. Napadi na miličnike:; — : T'; -•>'"':¦• -' ¦"••'¦ ¦'¦,' •• '''¦'".¦' V preteklem letu beležimo 4 napade na službujoče miličnike. Trije miličniki so bili napadeni, ko o opravljali patrolno oziroma opazovalno službo, 1 miličnik pa je bil napaden ob priliki Interven-cije. Često pa se pojavljajo primeri, ko predvsem razni kršitelji jav-nega reda in miru ob priliki intervencij poskušajo fizično ooračuna-vati s službujočimi miličniki. Vzgoja in izobraževanje: ": - ¦¦•¦¦-'-•a:¦--,¦¦:'- ¦:¦;-¦¦ V preteklem letu smo veliko skrb posvečali tudi vzgoji in izobra-ževanju naših delavcev. V ta namen smo izdelali tudi poseben načrt študija, ki je bil zelo obsežen in je bil časovno razdeljen na obdobje celega leta. Načrta nam v celoti zaradi njegove obsežno-sti ni uspelo izpolniti, vendar so bili rezultati, ki smo jih dosegli, kljub temu dobri. Skupno je bilo izvedenih 23 konsultacij z milični-ki. Konsultacije so bile razdeljene po posameznih strokovnih po-dročjih, vsaka pa je trajala v povprečju 4 ure. Ves sistem študija je temeljil predvsem na individualnem študiju vsakega posamez-nega miličnika. V mesecu maju smo opravljali redni letni preizkus znanja, katerega so vsi naši delavci uspešno opravili. Zdravstveno stanje delavcev: Lv ¦¦"¦ -W Z ozirom na naravo dela in na pogoje, v katerih delajb naši de-lavct, je njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Preko celega leta beležimo 692 dni bolmškega staleža na 39 delavcev. Pri tem je potrebno omeniti, da velika večina izostankov odpade na nekaj delavcev (porodniški dopust, posamezna kronična obolenja). Ugotavljamo, da so naši delavci koristili bolniški dopust zares v samo nujnih primerih. Socialni problemi in stanovanjske razmere: V, Posebnih socialnih problemov med našimi delavci v preteklem letu ni bilo. K temu je v veliki meri pripomogla skupna skrb kolek-tiva pri obravnavanju posameznikov predvsem v obliki nasvetov, kako se je potrebno obnašati v privatnem življenju, kako je po-trebno ravnati z osebnimi dohodki, da je uživanje alkoholnih pijač škodljivo zdravju kot tudi ugledu naše službe itd. , Pri tem bi omenili samo en primer, ki pa je tesno povezan s sta-novanjskim problemom. To je naša miličnica, ki z družino in dve-letnim otrokom kot podnajemnik stanuje v neki garaži. Na ta pro-blem so nas opozarjali tudi že občani, vendar trenutno rešitve še nismo našli, upamo pa, da jo bomo v najkrajšem času. V celoti vzeto pa so stanovanjske razmere približno takšne kot preteklo leto. Kot je bilo omenjeno, je naš kolektiv zelo mlad, iz tega pa izhaja, da mladi Ijudje sklepajo zakonske zveze, si ustvar-jajo družine, sočasno s tem pa rastejo tudi potrebe po stanovanjih. Te potrebe poskušamo vsako leto sproti reševati, pri čemer nam naša občina nudi vsestransko podporo. Potrebe naših delavcev po stanovanjih bomo poskušali tudi naprej realno ocenjevati in re-ševati, saj se dobro zavedamo, da je urejeno družinsko življenje predpogoj za uspešno delo. Materialne zadeve: V letu 1978 ni bila izvršena nikakršna večja nabava opreme ali tehničnih sredstev za potrebe PM. Na postaji milice kot tudi na obeh oddelkih je bilo izvršeno beljenje prostorov, na OM Rudnik pa poleg tega oziroma poleg tega tudi pleskanje vrat in oken. Poleg tega je bila nabavljena ena trajno žareča peč za OM Rudnik in ena termoakumulacijska za OM Velike Lašče. Od tehničnih sredstev smo nabavili samo fleš za fotoaparat. V naslednjem letu bi nujno potrebovali štiri pisalne stroje, en ra-čunski kalkulator, 3 UKV prenosne radijske postaje, 3 UHF preno-sne radijske postaje, za zamenjavo sta predvidena dva osebna avtomobila VW, potrebovali pa bi tudi več različne pisarniške opreme, kar vse smo tudi predvideli v proračunu PM za leto 1979. V letu 1979 je predviden začetek gradnje nove postaje rnilice. Prostori, ki jih imamo trenutno v uporabi, so popolnoma neprimer-ni, nefunkcionalni in onemogočajo normalno delovanje PM. Za ilustracijo naj navedemo, da nimamo niti enega prostora, kjer bi lahko sklicali sestanek za vse miličnike ali izvršili koncentracijo moštva. Vsi prostori so namreč premajhni. Pri urejanju dokumen-tacije za gradnjo nove postaje smo dosegli kvalitetne premike in ob takšni podpori skupščine občine, kot smo jo imeli dosedaj, upamo, da se bo gradnja postaje pričela v najkrajšem času. Denarna sredstva, ki jih je SO Vič dodelila za materialne izdatke PM, so zadostovalaza normalno poslovanje naše PM. Finančno materialno poslovanje je bilo vodeno po predpisih, enkrat pa smo imeli tudi kontrolo s strani RSNZ, pri čemer ni bilo ugotovljenih no-benih nepravilnosti. - . ,,--•!.,-,.-. Družbena samozaščita: Tudi v letu 1978 smo nadaljevali z uresničevanjem koncepta podružbljanja varnosti, uresničevanja družbene samozaščite in narodne zaščite, pri čemer smo si prizadevali, da bi le-ta zaživela v praksi. Preko vodij varnostnih okolišev smo nudili vsestransko pomoč tako KS kot tudi TOZD. V ta namen smo organizirali več predavanj s tega področja v večjem številu KS. Tako smo v dogovoru z KS in TOZD s strani tukajšnje PM orga-nizirali 25 predavanj po posameznih KS in TOZD s skupnim števi-lom 130 ur. Organizirano pa je bilo streljanje za načelnike in po-močnike načelnikov narodne zaščite, skupno 4-krat s skupnim številom 36 ur. Ob tem sodelovanju smo prišli do zaključka, da je narodna zaš-čita veliko bolj uveljavljena v KS kot pa v TOZD. Vzroke za to je iskati v premajhni aktivnosti odborov za LO in DMSZ v TOZD, za kar obstajajo različni objektivni vzroki. Stanje na tem področju je zato še nezadovolji vo, čeprav se je v primerjavi z lanskim izboljša-lo. Narodna zaščita v KS pa je predvsem v nekaterih KS dosegla že zadovoljivo raven. Narodna zaščita iz KS je bila tako že večkrat aktivirana ob priliki posameznih prireditev oziroma manifestacij. V dveh primerih so pripadniki narodne zaščite iz KS sodelovali tudi pri zavarovanju cestne in železniške relacije ob priliki potovanja predsednika republike. V obeh primerih je bilo pri pripadnikih na-rodne zaščite opaziti visoko stopnjo zavesti in požrtvovalno opravljanje zaupanih jim nalog. Tudi ob priliki vaje »LOVEC« je bilo aktivirano zelo veliko število pripadnikov narodne zaščite, ter je njihovo vestno in požrtvovalno delo pripomoglo k izrednemu uspehu vaje. Naša dejavnost v preteklem letu pa je bila usmerjena predvsem v krepitev samozaščitne osveščenosti delovnih Ijudi in občanov, pri čemer so aktivno delovali predvsem vodje varnostnih okolišev. Pri tem gre predvsem za izboljšanje varnostne situacije v naši ob-čini, ki je sicer že sedaj dobra, kot je zboljšanje prometne varnosti, varovanje družbenega in zasebnega premoženja, izboljšanje sta-nja javnega reda in mira v gostinskih lokalih in zasebnih stanova-njih, kjertrend rasti kršitev narašča ter na drugih javnih krajih, to-čenje alkoholnih pijač mladoletnikom in druge kršitve. Pri tem je potrebno poudariti to, da je naša pozornost usmerjenega predv-sem v tiste kršitve, ki najbolj vznemirjajo naše občane. Pri prepre-čevanju in zatiranju takšnih pojavov dosegamo v sodelovanju s KS tudi najboljše rezultate. Tudi v prihodnjem letu bomo krepitvi družbene samozaščite in ustrezne osveščenosti občanov posvečali vso pozornost. Gospodarska kriminaliteta: V letu 1978 je bilo na območju naše občine na področju gospo-darske kriminalitete storjenih 108 kaznivih dejanj. Tovrstna kaz-niva dejanja so sicer v majhnem porastu in sicer za 26 % gledano na prejšnje leto. Gospodarska kriminaliteta po številu sledi v naslednjem zapo-redju: ¦-;•.•¦••.¦ 1978 1977 1. poneverbe 19 9 2. goljufije v službi -'" ' - 6 9 3. ponarejanje listin 26 5 4. poškodovanje tuje stvari 50 ¦ 4 5. izdajanje nekritega čeka - 4 4 6. gozdna tatvina 3 3 Tu je treba pripomniti, da se te oblike gospodarske kriminalitete iz leta v leto močno menjajo, saj je vidno, da v letu 1977 beležimo 4 primere poškodovanja tuje stvari, v letu 1978 pa se je to število povečalo kar na 50. Klasična kriminaliteta: Po naprej razvidni razpredelnici ugotavljamo, da je na območju PM Vič v letošnjem letu kriminaliteta celo v stagnaciji, saj je bilo obravnavanih kar 37 kaznivih dejanj manj kot v letu 1977. Prav tako je na območju OM Rudnik zabeleženih manj kaznivih dejanj, celo za 49 primerov. Le na območju OM Lašče beležimo porast tovrstnih kaznivih dejanj. Kot je iz tabele razvidno, je procentualno knminaliteta na našem območju v upadanju v primerjavi s prejšnjim letom za 6,09%. Tu mislimo na kazniva dejanja z znanim storilcem in neznanim storil-cem ob qaznavi za kaznivo dejanje. Prav tako je razvidno iz pre-gleda, da smo bili za3,73 % uspešnejši glede na raziskanost kaz-nivih dejanj v primerjavi v letu 1977,78. Tako so miličniki ob teh kaznivih dejanjih uspešno raziskali 706 kaznivih dejanj, oziroma 68,41 %. Leto poprej pa od 1.100 kazni-vih dejanj 7.10 ali 64,00%. Boljšo uspešnost je pripisati načrtnejšemu delu miličnikov, po-vezanosti PM z občani in dosti večji družbeno-samozaščitni osveščenosti občanov, ki nas hitro in pravočasno obveščajo o po-javih kriminalitete oziroma o pojavih kaznivih dejanj, to vse pa po-gojuje, da opravimo hitre operativno tehnične ukrepe, ki vodijo k odkrivanju storilcev. Pri odkrivanju kriminalitete imamo zelo dobre odnose z oddel-kom za zatiranje kriminalitete pri UJV Ljubljana, ki nam, kadar so dani pogoji, nudijo strokovno kriminalistično tehnično pomoč v obliki ogledov krajev kaznivih dejanj, prav tako pa nam pomagajo pri odkrivanju njih storilcev. Nudijo nam tudi kriminalistično teh-nične ekspertize itd. Veiidar pa je treba pripomniti glede družbene samozaščite, ozi-roma osveščenosti občanov predvsem oškodovancev, da še tani na taki ravni, da bi intenzivno pripomogla k zmanjšanju storitve kaznivih dejanj. Tu mislimo predvsem premoženjske detikte, saj opažamo, da se še dogaja, da občani sami dajejo povod storilcem, da se ti odlo čajo za storitve kaznivih dejanj. Kot primer navajamo nezakle-njena vrata, puščeni tehnični in dragoceni predmeti, nezavarova-ni, prav tako so potencirana motorna vozila, ki so v velikih primerih puščena odprta, nezaklenjena motorna kolesa in dvokolesa, ma-lomaren odnos do družbene lastnine, malomaren odnos do dela ter še mnogo drugih dejavnikov, ki pogojujejo storitve kaznivih de-janj. V prihodnjm letu bomo ustrezno ukrepali, gledano iz preventiv-nega stališča ter vplivali na občane, da bo čimboljša družbena samozavest zaživela v celoti. Prometna vamost: Stanje prometne varnosti na območju občine Ljubljana Vič Rudnik se v letu 1978 ni bistveno i izboljšalo. Osnovni in objektivni razlog neugodnega stanja prometne varnosti predstavlja porast števila motornih vozil, ki mu ne sledi ustrezen razvoj cestnega omrežja. Kljub temu pa srno s povečanimi napori delavcev tuk. PM v sodelovanju s svetom za preventivno vzgojo v cestnem prome-tu, kakor tudi z drugimi dejavniki v občini uspeli zaustaviti trend na-raščanja prometnih nezgod z najhujšimi posledicami. Statistični podatki nam tako-kažejo, da smo v letu 1978 obravnavali 5 nesreč s smrtnim izidom manj kot v letu 1977 in 117 nesreč s telesnimi poškodbami manj kot v letu 1977. Pregled obravnavanih promet-nih nezgod prikazuje naslednja tabela: prometne nezgode 1977 _¦ 1978 s smrtnim izidom 28 23 s telesnimi poškodbami 46* 354 Kot udeleženci in povzročitelji prometnih nezgod v največjem številu nastopajo vozniki motornih vozil. Zaradi izboljšanja varnosti udeležencev v cestnem prometu smo tekom celega leta stalno sodelovali z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Preko celega leta smo z namenom izboljšanja prometne signalizacije in prometno teh-nične urejenosti cest poslali pristojnim službam 33 poročil z našimi pripombami in predlogi. Posebno skrb za varnost v prometu smo posvečali najmlajšim, to je šoloobveznim otrokom. V ta namen smo pred osnovne šole predvsem tiste ob glavnih prometnicah permanentno odrejali mi-ličnika prometnika, ki je skrbel za varnost otrok pred šolami. Re-zultat tega je bil, da v letu 1978 nismo imeli nobene prometne nez-gode pred osnovnimi šolami, v katerih bi bili tideleženi otroci. Me-nimo, da je takšna praksa pravilna in jo bomo izvajali tudi v prihod-nje. Posebno skrb pa bomo posvečali tudi ostalim pešcem, saj so le-ti najbolj ogroženi, oziroma so najbolj ogrožali udeležence v prometu. Pri tem moramo upoštevati tudi to, da je prometna signa-lizacija, namenjena pešcem, v zelo slabem stanju. Še zlasti so slabo vzdrževani prehodi za pešce na Tržaški in na Dolenjski cesti. Ti prehodi so tudi zelo slabo osvetljeni, kar ima za posledico, da voznik pešca velikokrat prepozno opazi, v končni fazi pa veli-kokrat tudi prometno nezgodo. Tako smo v letu 1978 obravnavali 63 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi pešci. število prometnih nezgod glede na posledice prikazujemo v primerjavi z lanskim letom s spodnjo tabelo takole: (GLEJ STRAN 22) KD Vl.poglavje = Kazr.iva dejanja zoper življerge in telo KD X. poglavje = Kazniva dejnnja zoper zakonsko zvezo, družine in rnladino KD XIV.pof:lavJe= Kaznivo dejarge zoper družbena sredstva in javno bogastvo R N H N 2 i; R N R K S K fi K H H R K .iKRNRNRNRNRNRNRNHNRNRNR N KD VI. p.oslavja 1 .-,.': ' ' ' . . . KD Xi. poglavjs i i 31? J 1 1 1 2 ' 3 ' 3' . 4 1 • KE XIV.poj;lPVJa 7 1 1 p ¦/.-¦¦¦•..."•'..¦•¦ ...¦-. ¦- tatvh:a ?6 pi ^ ?i 1? 10 17 4 9 14 12 3 1 3 6 3 3 1 12 2 1 4 ' 6 2 2 1 2 ; 3^3.1 ŽEPNA TATVIT:A " 15 '? "3 ' 51? 2 1 P 1 11 2 ? ...... 3 . 1 . . . . . ¦ . TATVINA AVTOKCB. 3 1 12, ' . . ¦ ¦ . • ^2 - " VLOM V AVTO 6 6 1 1 12 1 3 1 9 ¦ ' '' 1 1 '¦-¦¦, ' '. 11 3 1 3KZNA TATVIIiA l7 3 5 l^ ^ 3 5 7 1 5 ? 6 '. • . ¦• •¦¦-_.- -.11 12" 1 1 2GP IN RCr.TAT. 1 1 2 1 ¦ . /.'. . ¦-. ¦ . "•".'¦.'¦¦•¦. " "' CDvr.s: mct. vcr..i 1322 1 ¦ 1 ¦¦'.'. ¦ 1 ~ '• ¦ 1 GOLJ'TFIJE 3 1 12 1 1 ¦ ¦ 3 ¦' 1 2 1 ¦ ' , , . ' 1 1 ' / ' 1 4 POŠKCDB.TUJ. 3TV.^ 15 1251121 212 11 3' 2 2 7 4 1 ' -1 KD XVI. poglavja 11 11 - ... ....¦_¦.'.¦'". OSTALA K3 ir ?5 11 19 2 7 5 2 1 6 2 2 .1 1 1 .. ' 6 6 1 KA3ILRIŠK0 OBN. 5 1 1 .-./»¦-._ ^ SOFAJ 75 56 91 56 44 59 34 15 21 29 40 14 5 B 16 5 26 13 622711027 16 841 1 12 2 K = rešeno N - nerešeno KAZNIVA DEJANJA - OM RUDNIK R - rešeno N - nerešeno VRSTA KD Škofljica Želimlje Golo-Zapotok Ig Tomišelj Krim-Rudnik Lavrica Ostale ! KS skupaj KD R N RN RNRNRN RN R N R N . R N ..-.'. .---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------„----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------j---------------------------------------------------------------------------------- gozdna tatvina 5 5 zatajitev ' , 1 poškodv.tuje stva- ri 11 . 17 8 2 ogrožanje z nevar. orod.pri pretepu 2 12 15.1 12 kršitev nedotaklj. stanovanja 1 1 neupravičen promet z mamili 1 1 pozvzročanje sploš. nevarnosti n . 1 1 eoljufija 1 2 3 6 tatvina 51.165 4 2 1 7 2 2 10 11 2 3 1 1 27 19 kriva ovadba 5 5 velika tatvina 5 -1 ^ 7 2 7 12 osramotitev SR ali AP . 11 odvzem motorne- ga vozila 1 1 1 1 2 2 posilstvo 2 2 lažno izdajanje za uradno osebo 1 1 oderuštvo 1 ¦ 1 nezakonita vselit. . fc2 2 poskus tatvine ¦ „' ' 1 1 SKUPAJ 8 9 2 . : 13 3 31 38 15 3 4 Ll 5 84 . 35 ¦ ¦ ' .1 R - rešeno, N = nerešeno KAZKIVA DEJANJA - OM RUDNIK R - rešeno N - nerešeno KRAJEVNE SKUPNOSTI II 1 2 I 3 1 1- I ? 16 1 7 13 1 9 I 101 11 I 12 I 13 I 14 I 15 I 16 117 I 13 I 19 |20 121 P2 I 25124 I 25 K. BELIČ 2L 3 147 ?H2 ?226) 27 2 2 1G 1 3 3P 1 63 24- 8 22 2 255.250 H. ČESIIIK;.;' ..". •- 21 8 91 12 ? 1 9 3 1 41 , 16 1 S 17 115.800 KCLS7IJA ¦' . ? 62 P 7 6 55 ,711 65.C0C TRNOVO . -: n 6 B8 17 3 2 1 11 4 83 10 4 11 115-700 S. DOLHTA; 2] 2 34 5 2 1 7 2- , 41 , ,,^ , . 6 5 13 7^1.500 BHDO-VHITOVCI 3 2 23 14 2 10 4 35 ' 12 2 5 107.COO KOZARJE . lc. 3 16 2 5 1 2 4 2 14 1 2 3 12 15 1 521.500 E3EZ0VICA . 1A 3 5 5 14 9 2 3 2 3 8 11 482.600 V. GORICE ": ; . l 1 3 2 1 11 4 2 3 145.OCC N. GORIGE . 5 2 15 3 114 2 15 2 2 5 39-000 FHESERJS 1C G 21 3 3 11 6 22 1 9 12 1 292.500 RAKITNA ; 1 1 500 DOEROVA ; ¦¦¦'.. r> 3 47 5 3 17 2 1 38 5 2 11 2 273.900 HORvTJL ¦ , 2 1 15 11 15 1 12 111.500 F. GRADEC :¦ 5 2 24 2 2 22 114 3 136.500 ČBIU VRK ' '¦ 2 1 3 11 2 2 3 2 1 15-5CO VIČ ' .. { 6 ¦ 1 17 6 1 4 2 17 7 7 91-300 HIJDKIK ' ' ; SC 930 475 '>3.06) 9^-6 70 1R 13 39 353 2 299 70 9 60 84 1.159.00) V. LAČČE 1] .10 109 3 14 3 11 16 537-70j SKUPAJ • ; . ' \5L 3C= 55 15^1 357 85.9^0 175 5^ 29 5 L74 49 11 849 5 299 63 166 24 137 6 4.114.750 ¦ ! -•¦ ' Io55 ?3'> PROBLIMATIKA PEEKRŠKOV JRM V LETU 1978 VRSTA PREKRŠKA pretepi,drzno vedenje in nedo-stojno vedenje vseh vrst členi: 10/1, 11/1 Ia 11/5 nedostojno vedenje proti mili-čnikon,neupoštevanje zakoniti] ukrepov člen: 11/2 ; | ¦ ¦ ¦ '¦""'[ < ¦ 1 ¦'-!¦¦ klateži š ,;r j i člen: 10/4 ; točenje alkoholnih pijač vin-ji nini in mladoletnim osebam člen: 11/16. ; , I . \ hazardiranje ; člen: 11/9 /.'¦.-„- nasilniško obnašanoe ostali prekrški >_, L:; JBM = Javni red in tnir —------------------*- ' I ' M ' -^ ; | i S ! 2c 5LA-1?4 2752:2(16 5*55 7 1461 {26 2 23I95J11 5 jl5l 1 J8 4 4 i I i ! I I I I S j i = ; j \ i ' 1 i t ? ' » ' 5 5 342323 1 j 2 i}i^ 2 2 b 5 ! j2 : :¦ ! i I i "i! II 2 4 2 L2 5 1 1 2 2 1 | 1 Ml2j | | Sl ] j | ^ \ \ l I M i i 2 : 5 I ; < i j 5 i i 1 i » i \ j i I i J 1 11121 I 5 I1 i ' I I ' 1 ^ ^ ^ I I | ;¦¦;.¦ . 94 1] 4L9 6 3 3 5 3622 112 21 1 število vseh nezgod 1977 1978 razlika število mrtvih 28 23 — 5 število poškodovanih 461 357 — 104 število samo za materialno škodo 667 52 — 615 SKUPAJ 1166' 428 —738 V 376 prometnih nezgodah je bilo hudo telesno poškodovanih 137 in lahko telesno poškodovanih 239. Če pogledamo pokazalce prometnih nezgod, glede na vzroke, ugotovimo, da je bilo največ teh zaradi neprimerne hitrosti. Na drugem mestu so nezgode zaradi prekratke varnostne razdalje — naleti, sledi izsiljevanje prednosti in nato vožnja pod vplivom alko-hola, saj so v 428 primerih ugotovili vinjenost 54-krat, nato ne-nadne spremembe smeri vožnje, teh pa beležimo največ na vpadnicah Tržaške in Dolenjske ceste in drugi vzroki. Med druge vzroke štejemo vožnjo po sredini ceste, obračanje, vožnja nazaj in vključevanje v promet. Podatki o prometnin nezgodah kažejo, da je bilo teh največ na Tržaški in Dolenjski cesti. Nevarni odseki so še Brezovica — Pod-peč—Preserje, Dobrova—Horjul, Dobrova—Polhov Gradec, Ižanska cesta. Zelo nevarna je magistralna cesta M,6 Škoflji-ca—Kočevje. Na tej cesti so najčešče hude ali zelo hude pro-metne nezgode, to pa zato, ker je površinska ureditev vozišča dokaj dobra, je pa za velike hitrosti zaradi pogostih ovinkov nepri-merna. Da je bilo največ prometnih nezgod na Tržaški in Dolenjski cesti, je razumljivo, saj sta ti dve cesti magistralni cesti in sta naj-bolj obremenjeni, posebej pa še v turistični sezoni. Na Dolenjski cesti je bila do nedavnega močna ovira (Karlovški most), ki je bil ozko grlo in so se ustvarjale kolone, čestokrat pa je prihajalo tudi do naletov. Tržaška cesta pa je po svoji konstrukciji zelo slaba, za-radi česar so vozno tehnični pogoji zelo slabi, kar vsekakor pogo-juje prometne nezgode. Prometni zastoji, predvsem v turistični sezoni, so tudi do Brezovice. Do križišča z Viško cesto sta dva prometna pasova, tu pa se stekata v enega, kar povzroča močne zastoje in čestokrat nevarnosti. Prav zaradi teh težav na to kri-žišče odrejamo miličnika, če ga le imamo na razpolago, da ureja in sprošča promet. V turistični sezoni ter ob sneženju nastaja velik problem, kam z izločenimi vozili — tovornjaki in vlačilci. Na Tržaški cesti pri becin-ski črpalki je manjši parkirni prostor, ki ga napolni že nekaj izloče-nih tovomjakov, nato pa tovornjake izločamo na pasove za poča-sni promet. Na Dolenjski cesti pa je še večja težava, ker ni nobe-nega parkirnega prostora in so vsi tovornjaki izločeni na prometna pasova za počasni promet. Tako izločena tovorna vozila na paso-vih za počasni promet predstavljajo oviro in nevarnost za ostale udeležence v prometu, ker tisti udeleženci, ki vozijo po teh paso-vih morajo voziti mimo teh ovir po levi strani, to je po vozišču, ki je namenjeno za hitrejša vozila in so čestokrat v neposredni nevar-nosti. Če opredelimo nezgode glede na čas, ugotavljamo, da se jih največ zgodi med 13. in 20. uro, kar je vsekakor pogojeno z go-stoto prometa. Da bi izboljšali prometno varnost na naših cestah, smo na območju občine Ljubljana Vič Rudnik storili veliko v pre-ventivnem smislu, zoper grobe kršitelje cestno prometnih predpi-sov pa smo morah tudi represivno ukrepati. Tako smo zaradi krši-tev CPP zoper voznike vložili 1.980 predlogov za uvedbo po-stopka o prekrških, izrečenih pa je bilo 857 denarnih kazni, napi-sali smo 285 plačilnih nalogov, opozorili ali preventivno zabeležili 1.055 prometnih kršiteljev, v turistični sezoni, ob sneženju smo izločili 299 voznikov tovornih vozil, pri kontroli o nadzoru prometa smo prijeli 175 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, odvzeli 166 vozniških dovoljenj, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pri obravnavanju prometnih nezgod smo ugotovili vinjenost pri 54 voznikih, prijeli smo 29 voznikov, ki so vozili v času odvzema voz-niškega dovoljenja, prepovedali nadaljnjo vožnjo voznikom mo-tornih vozil 451 -krat, ker niso imeli ustreznega vozniškega dovo-Ijenja, opravili 180 operativno tehničnih pregledov in od tega izlo-čili in napotili na ponovni tehnični pregled 5 voznikov zaradi teh-nične brezhibnosti vozil. . _ , Glede na stanje na naših cestah, prometne nezgode, posledice ter nediscipliniranost voznikov in pešcev, so vsi zgoraj navedeni ukrepi še vedno neučinkoviti, saj na mnoge, pa četudi represivno, ne vplivajo. Opremljenost PM za urejanje in nadzor cestnega prometa ni zadovoljiva. Na postaji milice imamo dva VW, en golf in eno »ma-rico«. Oba VW sta že skoraj popolnoma dotrajana, zaradi česar so pogosto okvare in sta tako velikokrat neuporabna. Tako ni mo-goče opraviti pravočasno nalog, ki bi jih v danem trenutku morali. Poleg tega pa je potrebno včasih opraviti naloge v bolj oddaljenih in (za osebna vozila) nedostopnih krajih, predvsem v zimskem času. Za takšna opravila pa bi morali imeti terensko vozilo. Na po-staji milice imamo tudi precej mladih miličnikov, ki še niso popol-noma usposobljeni za vse naloge pri obravnavanju prometnih nezgod, ogled, fotografiranje, skiciranje ter izdelavo zapisnikov. V ta namen bomo v študijskem letu 1979 organizirali predavanje 0 obravnavanju prometnih nezgod in tako izpopolnili pomanjkljivo znanje miličnikov. Na naši postaji milice je prisoten problem glede izdelovanja skic in fotografij, saj prvič nimamo za to ustreznih prostorov in opreme in ne delavca, ki bi to delo opravljal. Prav zaradi tega problema se dogaja, da so zapisniki nekompletirani in jih velikokrat nepravoča-sno dostavljamo na pristojne službe. Javni red in mir: Glede primerjanja podatkov javnega reda in miru v naši občini za leto 1978 beležimo porast števila kršitev in sicer od 768 v letu 1977 na 926 v letu 1978, kar je za 15,33% več. Pri analizi vzrokov za storjene prekrške je treba povedati, da je v večini prekrškov alkoholiziranost storilcev, močan dejavnik pa so neurejene družinske razmere, saj beležimo prav pri teh prekrških kar 170 primerov od vseh prekrškov. Ti celotni podatki pa ne pou-darjajo, da se je stanje javnega reda in miru v celoti poslabšalo, saj jetreba povedati, daje ugotavljanje kršiteljev in kršilcev predvsem delo miličnikov na terenu, ki z lastno zaznavo ugotavljajo tovrstne delikte ter ustrezno ukrepajo, kar pomeni, da je v letu 1978 manj miličnikov ugotovilo in preprečilo več kršitev in kršilcev kot leta 1977. Število kršitev in ukrepov bi bilo kljub temu večje, če bi bila sistemizacija na naši postaji milice seveda popolna. Glede na kraj storitev prekrškov nam podatki povedo, da upada število kršitev JRM v zasebnih prostorih, oziroma stanovanjih, tu pa niso mišljeni samski domovi, temveč družinska stanovanja, saj v letu 1978 be-ležimo upad kršitev od 43% v letu 1977 na 26,02% v letu 1978. Velika zasluga za takšne upade kršitev gre prizadevanju druž-benopolitičnih organizacij, kot tudi delu socialne službe. Tej službi smo tudi mi v preteklem letu poslali 24 poročil o neurejenih družin-skih in stanovanjskih razmerah. Na podlagi le-teh je omenjena služba lahko konstruktivno ukrepala. Vsekakor drugačno podobo pa kaže stanje javnega reda in miru na področju gostinskih in javnih lokalov. Tu beležimo v preteklem letu 245 kršitev, kar je za ca. 2 % več kot v letu 1977. Vse kaže, da bo treba v bodoče posvečati več pozornost ravno temu področju, ne gre pa zanemariti tudi povečane kontrole točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam. Skupna kršitev JRM izgleda približno takole: , ¦ ?, . leto 1976 1977 1978 kršitev % 861 ¦'¦¦•"¦"-. 100 768 • 10,81 926 ' ; 15,33 Porast kršitev nikakor ne pomeni poslabšanja varnosti Ijudi v občini, ampak kot je že bilo omenjeno, gre to na rovaš večjega in bolj zavestnega dela miličnikov, pa čeprav so pri tem marsikdaj prizadeti na račun svojega prostega časa in tudi lastne varnosti. Prekrški s političnim obeležjem: V letu 1978 smo obravnavali 7 prekrškov s političnim obelež-jem. Vsi primeri so bili obravnavani na varnostnem kolegiju SO Vič, kjer so bili sprejeti sklepi, da se zoper kršitelje podajo predlogi sodniku za prekrške. Takih izpadov, zaradi katerih bi bilo potrebno zoper storilce podati kazenske ovadbe, nismo imeli. Nudenje pravne pomoči sodišču, sodniku za prekrške in drugim organom: V preteklem letu smo za potrebe sodišča, sodnika za prekrške in drugih organov opravili skupno 755 prisilnih privodov, 541 vroči-tev, 733 preverk (kadrovske, preverke za orožje in druge prever-ke), 13 asistenc, za izboljšanje prometno tehnične urejenosti cesta pa je bilo pristojnim organom in delovnim organizacijam po-slanih 33 poročil. Pregled zgoraj navedenih ukrepovje naslednji: vročitve: , . . odsodišča - ¦ 285 od sod. za prekrške , /, 247 ostalo . 14 SKUPAJ . 546 prisilni privodi . ' 758- preverke: . . kadrovske in druge 572 za orožje 161 SKUPAJ ' 733 asistence ' 13 poročila o promet. signaliz. 33 V zvezi s tem je potrebno omeniti, da tovrostna pomoč raznim organom precej obremenjuje delo naše PM. Različni ukrepi, kot so vročitve vabil, prisilni privodi, asistence in podobna opravila nam namreč jemljejo veliko dragocenega časa, ki bi ga lahko upo-rabili v operativne zadeve oziroma namene. Kljub temu pa mo-ramo povedati, da smo tovrstna opravila v večini primerov uspešno opravili, tako da problemov v tej zvezi ni bilo. Notranja zaščita: V letu 1978 hujših kršitev delovnih dolžnosti na naši PM ni bilo. Obravnavani sta bili dve kršitvi delovne discipline, ki pa sta bili lažje narave in je bil zato od strani komandirja v obeh primerih mi-ličnikom izrečen ustni opomin. V letu 1978 tudi ne beležimo pri-tožb občanov zoper postopke miličnikov. V poročilu o opravljenem deu postaje milice za leto 1978 ni mo-goče prikazati vseh obremenitev in vsega dela, ki so ga miličniki opravili. Kljub temu pa je potrebno, da spomnimo na nekatere važnejše dogodke, kjer so bili miličniki še posebej angažirani. Po-sebej velja to za čas obeh kongresov ZK, republiško vajo »Lovec« 78, prihod, spremljanje in čuvanje zvezne ter republiške štafete. Vedno in povsod so bili miličniki nesebično pripravljeni opravljati službo, pa čeprav je bilo mnogo dela storjenega na račun nepla-čanih ur. Posebne vrste obremenitve za vse delavce postaje mi-lice je predstavljala tudi letošnja izredna gostota prometa, saj so v mesecu juliju in avgustu dan za dnem usmerjali promet na obeh Ijubljanskih vpadnicah, ki vodijo skozi naš teren. Upamo, da smo zadano delo z ozirom na okoliščine uspešno opravili. Tako in v tem smislu bomo nadaljevali tudi v prihodnje. KOMANDIR POSTAJE MILICE Hubert OCVIRK statišče Izvršni svet je poročilo sprejel ter soglaša s prizadevanji Postaje milice Vič za rešitev kadrovskih vprašanj ter daje poročilo delega-tom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet