Za poduk in kratek čas. Čudno zdravilo za mrzlico. Mrzlica je kaj aitna bolezen, kajti kogar mrzlica popade, temu je zdaj mrzlo, zdaj vro6e, pa ne eno, ne drugo ni prijetno. To je vedel tudi kmet Hoatnik, čegar žena je bila mrzlico dobila, ter ai je mialil: ,,Moji ženi ae mora pomagati" in ae je maboma odpravil v meato po zdravilo za mrzlioo. V meatu je Hostnik kar prvega človeka, ki ga je na ulici arečal, vprašal, kje da bi ae dobilo zdravilo za mrzlico, in ker je vprašanec bil ali muhast ali alabe volje, pokazal mu je neko hišo, čea, tam le atanuje tak mazao. Mazač je za lekarja žaljiva beaeda, čeaar pa Hoatnik ni vedel, ampak on je mialil, da ae tiati gospod, ki zdravilo za mrzlico daje, tako piše, zatorej nič hudega aluteč gre naravnost v lekarno, klobuk malo privzdigne in ae nakloni, potem pa prav pohlevno reče: BDober den; ali so tu goapod Mazač?" Lekarja je ta nenavadni in razžaljivi pozdrav razardil, torej osorno vpraša: ,,Kaj bi rad, ti butelj ?" Kmet še ni nič hudega alutil, torej apet prav ponižno pravi: nGospod Mazač, za mrzlico bi rad imel zdravilo. Za mene je aicer proti mrzlici najboljše zdravilo topla peč, a moji ženi pa to nič ne pomaga, ker jej je še tako prevroče. Proaim torej za zdravilo proti vroči mrzlici". Lekar že itak jezen je mislil, da ae kmet iz njega aamo norca dela, zato mu da kar brez obotavljanja dve topli zauanici. Hoatniku je po njima na celem telesu toplo poatalo, zato je rea mialil, da je to pravo zdravilo za mrzlico. Ponižno torej vpraša: ,,Kaj pa sem dolžen?" Lekar ae pa zadere nad njim; ,,Neumni Iratelj ti, če ne grea takoj a tem, kar imaš, dam ae ti jib več". ,,Ni treba ne, bode že dovolj", odgovarja Hoatnik gredoc iz lekarne, in ko domu pride, najde ženo v postelji, ker jo je že spet mrzlica treala. ,,Ali ai mi prineael kakšno zdravilo za mrzlico?" vpraša ga žena, ko je bil v hišo stopil. ,,Seveda", odgovori mož in v tem jej da gorko zaušnico, da jo samega atrahii takoj zima iu vročina mine, ker ui vedela, kaj da to pomeni. Še le črez nekoliko čaaa si upa vprašati moža: ,,Ljubi moj mož, kaj pa pomeni to?" ,,No, ljuba moja, pravi Hoatnik, to je zdravilo za mrzlico, ki sem ga v mestu dobil. Mene je v mestu in po celem potu prav dobro grelo, torej bode menda tudi tebe. Sicer pa je to aamo polovica zdravila, katerega sem zastonj dobil; drugo polovico še le tedaj dobiš, ako bi bilo potrebno'1. Mrzlica ae ženi ni več povrnila, kakor da bi jo rea bila zaušnica napodila. Nekega dne je Hoatnik imel pot v mesto; takrat mu je žena rekla: ,,Pravil ai mi, da ai zdravilo za mrzlico bil zastonj dobil; neai pa zdaj par pišaucev gospodu zato, ker mi je zdravilo tako hitro pomagalo". Mož je djal pišance v koš in jih nesel v meato goapodu lekarju. Neareča je hotela, da zdaj ni bil gospod sam v lekarni, ampak njegov nameatnik. Hoatnik gleda nepoznanega goapoda ter mu reče: ,,Zadnjic ao mi gospod Mazač nekšno zdravilo za mrzlico dali, pa niao boteli nobenega plačila vzeti, zato pa jim je zdaj moja žena par pišancev poslala, ker jej je zdravilo tako hitro pomagalo. Kje pa ao zdaj tiati goapod?" ,,Ni ga tukaj, pravi nameatnik, sicer pa jaz tudi rad pišance jem, le dajte jih aem". ,,Meni je vae jedno", reče Hostnik ter da piaance lekarjevemu nameatniku, potem pa avojo težko roko iztegne in. mu atrašno zauanico priloži rekoč: ,,Jaz sem doma le polovico zdravila porabil, iu za to imate te-le pišance, drugo polovico pa aem nazaj prinesel ter vam ga a tem-le povrnem". Preden ae je bil lekarjev nameatnik zavedel o nenadani zaušnici, jo je Hoatnik že bil pobrisal. Ko je potem lekarjev namestnik pri goapodu lekarju o tem ae pritoževal in se grozil, da bode kmeta tožil, tolažil ga je goapod, naj le bo miren zavoljo te zaušnice. aaj ni bila njemu namenjena, ampak goapodu lekarju; on jo je le dobil, ker ai je gospodove pišance prilaatil, kdor pa po tujem blagu avoje roke ateguje, mora biti pripravljen na vaakovratne 8itnobe in kazni. J. S. Smešnica 8. Lovec je prežal že pozno v noč na leaico, toda ona še zmerom ni hotela iz brloga. Nevoljen vrže pa aedaj lovec puako na ramo ter reče: nNo, čakaj pa ti, prismoda, na-me, ne maram, če do jutra!"