GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Ob 50-letnici oktobrske revolucije Sedmi november 1917, dan, ko so topovski streli B križarke »Aurora« naznanili konec velike bitke in popolno zmago socialistične revolucije v Rusiji, opravičeno štejemo za enega izmed naj večjih mejnikov V zgodovini človeštva. Ta dan ni le praznik odločnih in hrabrih ruskih delavcev in kmetov, ki so izvoje-Vali odločilni boj nad sovražnikom delavskega razreda, to je dan, veliki praznik vseh naprednih ljudi Sveta, milijonov in milijonov izkoriščanih in zatiranih, ki so po zmagi ruske socialistične revolucije še bolj odločno začeli svoj boj za svobodo in za rešitev Izpod jarma brezsrčnega zatiralskega razreda. Svetli vzori velike Oktobrske revolucije so bili Vodilo tudi v naši narodno-osvobodilni vojni, v za nas veliki revoluciji, v kateri so jugoslovanski narodi pokazali vso 'nadčloveško upornost, hrabrost |n trdno odločnost — pod vodstvom Komunistične partije, enkrat za vselej, obračunati tako s fašističnimi zavojevalci kakor tudi z vsemi domačimi hlapčevskimi nasprotniki. ' Velik» Oktobrska revolucija, pod vodstvom nesmrtnega Lenina, je tako v sami Rusiji kot še marsikje po svetu, rodila velike sadove, saj je prosvetlila delavske množice in jih podžgala v pravičen boj za pravice, doslej izkoriščanega delovnega človeka. Jugoslovani so v veliki Oktobrski revoluciji prispevali svoj dobršen delež. Okrog 30.000 Jugoslovanov, ki so se ob času Oktobrske revolucije znašli na področjih današnje Sovjetske zveze, se je aktiv-,no vključilo v neizprosen boj boljševikov za oblast in svojo razredno osvoboditev. Borili so se hrabro in z vso odločnostjo, takšni pa so bili tudi v letih od 1941 do 1945, ko so svoje revolucionarne izkušnje lahko prenesli na domača tla in v času najtrših preizkušenj našim narodom pokazali edino pot k zmagi — pot odločnega boja in brezkompromisnega Obračuna s starimi izkoriščevalskimi režimi. Te dni se ob velikem slavju, ki ga pripravljajo povsod v Sovjetski zvezi, tudi pri nas vrstijo' prireditve, ki naj zgodovinskemu dogodku — zmagi socialistične oktobrske revolucije — prispevajo svoj delež, saj je to velik praznik slehernega svobodoljubnega človeka. Povsod v Sloveniji so za dan mrtvih počastili spomin padlih v narodno-osvobodilni vojni. Ta posnetek kaže delegacijo Zveze borcev in članov delovnega kolektiva tovarne električnih aparatov, ki je položila venec k spomeniku žrtvam, padlih na Sv. Urhu. Tu So si ogledali nekdanjo mučilnico in lepo urejen muzej, ki pričata o grozodejstvih nad napredno usmerjenimi žrtvami belogardističnih krvoločnežev. Ali Iskra res cepi sile pri uvajanju nove vrste elektronskih računalnikov? Minuli teden je »Ljubljanski dnevnik« objavil dva podjetji računalniške proiz-članka s podobno vsebino, v katerih novinar J. K. vodnje, med drugim tudi z kritično presoja uvedbo elektronskih računalnikov Remingtonom, Bullom, IBM ameriške firme CONTROL DATA CORPORATION v ter CDC. Predlagala je skle-naši državi, ki jo zastopa - ISKRA. V razgovoru s riitev kooperacijske pogodbe predstavniki ljubljanskega podjetja za mednarodno trgovino INTERTRADE trdi, da grozi našemu gospodarstvu nepotrebna cepitev umskih, organizacij-, skih in finančnih’ sil spričo dejstva, da največje podjetje na svetu s proizvodnjo elektronskih računalih-, kov — IBM že deluje v Jugoslaviji. Ali nam zaradi več vrst računalnikov oz. natančneje konkurenčne dejavnosti CDC zares grozi »velika nacionalna nesreča«? z mednarodno delitvijo dela, torej pogodbe, kjer bi tudi ISKRA našla v perspektivi ustrezno mesto, v svetovni računalniški proizvodnji. Po dolgotrajnih razgovorih doma iti v tujini in vzporednih analizah. o prednostih enega ali drugega računalniškega Naše podjetje se ukvarja z stavil na minulem sejmu So- se je na®e podjetje ■pomnilnikom, ki ga je naš Zavod za avtomatizacijo raz- Kako racionalizirati upravljanje v podjetju V času od 30. 10. 1967 do 1. 11. 1967 je bil v Opatiji simpozij o funkciji direktorja v samoupravnih odnosih. Pod tem naslovom je bil v zvezi s tem simpozijem objavljen v Borbi z dne 30. 10. 1967 članek I. Družijaniča, ki ga zaradi zanimivosti posredujem tudi našim bralcem. Avtor članka govori o »Plavi knjigi o samoupravljanju«. V njej so namreč referati, ki jih je pripravilo 14 strokovnjakov in znanstvenih sodelavcev za ta simpozij ter je ta knjiga že dobila ime »plava knjiga o samoupravljanju.« (ovitek knjige je modre barve). Ta knjiga je nastala po gov za racionaliziranje samo-dolgotrajnem raziskovalnem upravljanja s predlogom, da delu, ki ga je organiziral za- se tako samoupravljanje kot grebški, Ekonomski, institut vodenje v delovnih organiza-v sodelovanju z listom Infor- cijah napravita učinkovitej- mator. Raziskovalni projekt so finansirali Skupščina, Izvršni svet, Gospodarska zbor; niča in Republiški svet sindikatov Hrvatske. ša‘. v oceni, da je funkcija direktorja nevralgična točka našega samoupravnega siste-Avtorji študije se niso za-, ma. Direktor je prenehal biti .držali samo na ocenah, am- to kar je bil, toda ni postal predpostavk za sodobno go-pak so dali tudi več predlo- to, kar bi moral biti. Ta vo- (Dalje na 2. strani) digitalno tehniko — kamor dobna elektronika, sodi panoga elektronskih fa- : Zavedajoč se dejstva, da je čunalnikov — že nekaj let. proizvodnja elektronskih ra-Pri tem je doseglo nekaj po- čunalnikov v konstrukcijskem membnih uspehov, od katerih smislu silno težavna naloga, bi 'omenil le zadnjega: kon- je naše podjetje sklenilo že strukcijo fakturirke, majhne- pred leti kooperacijsko po. ga elektronskega stroja s godbo z znano zahodnonem- ško firmo ZUSE in, izdelalo. po tej licenci več elektronskih računalnikov vrste Z 23, ki jih.z uspehom uporabljajo ha več mestih v državi. S fuzijo, firme ZUSE k neki švicarski firmi. oz. likvidacijo pogodbe ZUSE — ISKRA je nastala na tem področju vrzel, ki jo je naše podjetje moralo izpolniti -zaradi vzporedno organizirane velike proizvodnje elektronskih elementov namenjenih med drugim _ ,. tudi za sestavo elektronskih ^et^ med^ samoupravlja- raaunalnikov> velikih proiz. vodnih kapacitet panoge elektronike, ki je terjala ustrezen nov program in pa razvojnega, teama,,ki se je z_ izrednim elanom zagrizel v popolnoma novo tehniško področje in v sorazmerno kratkem času dokazal veliko strokovnost in konstrukcijsko sposobnost. Ker ni mogoča zamisel, da bi v naši državi samostojne» konstruirali vrhunske računalnike velikega obsega, je ISKRA navezala stike i najpomembnejšimi svetovnimi dilna funkcija je v okvirju okrog 500 zakonitih določilih (ne računajoč statute delovnih organizacij), vendar-pa je še vedno pravno in družbeno nejasno določena. njem in zunanjimi vplivi med strokovno in kolektivno odgovornostjo, med pritiskom raznih vplivov, je direktor prisiljen, da na vse mogoče načine »manevrira«. Objektivno stanje je danes tako, da direktor pogostokrat strokovnim službam veže ro- Avtorji študije so soglasni. k?.v>točasn° ?a - tu.di "udi As i» A-:. Pnhko za odklanjanje odgo- vornosti. Avtorji »plave knjige« smatrajo, da je ena od-osnovnih odločilo za mednarodno delitev dela z ameriško družbo Control Data, ki je tudi povsem sprejela začrtani koncept razvoja ISKRE, medtem ko IBM ni hotela pristati na poglavitno zahtevo: mednarodno delitev dela. Sklenjena .pogodba s CDC že kaže svoje prednosti. Tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu ima polne roke dela z montažo tiskanih ploščic za ameriško CDC. Na. ročil je toliko, da razmišljajo o razširitvi proizvodnje in najetju novih delovnih moči, medtem ko so še pred nekaj meseci odpuščali delavce. Vendar je sedanja montaža šele prva faza sodelovanja s CDC. V kratkem bo tovarna vgrajevala pri montaži tiskanih ploščic domače elektronske elemente, še kasneje pa izdelovala manjše kompletne računalnike po licenci CDC. Glede cepitve sil, ki naj bi jih povzročil nov računalniški sistem CDC v gospodarstvu, pa tole:. V naši državi je že sedaj v uporabi vsaj šest različnih vrst elektronskih računalnikov oz. natančneje računalniških sistemov. Le-tem se bo pridružil v kratkem še CDC. Zastopstvo zanj in celotno servisno službo je pre- (Dalje na 6. strani). Prilagajanje spremenjenim tržnim razmeram Po sorazmerno daljšem premoru sta vodstvo uprave in družbena politične organizacije Prodajno servisne organizacije sklicale za minuli ponedeljek v festivalni dvorani zbor kolektiva. Razlog za sklic ni bil samo običajna splošna informacija o poslovanju in izpolnjevanju plana PSO, ampak tudi pregled vsebine dosedanjih razprav glede bodoče spremenjene organizacije ureditve podjetja in posebej. PSO. Poročilo o delu družbeno političnih organizacij je najprej podal predsednik sindikalne podružnice Janez Drašler. Iz njegovega obširnega govora, povzemam le nekaj ugotovitev: »Vodstvo družbeno političnih organizacij je imelo do danes 21 sestankov in en sestanek političnega aktiva PSO. Na teh sestankih smo obravnavali kaj različne teme. V aprilu se je pričela razprava o predlogu, dopolnitve Pravilnika a delitvi OB. Samoupravni organi sa pravilnik' sprejeli, vendar obstaja bojazen, da bodo nekateri sprejemali odločitve mimo njega, Trdno smo sklenili, da od sprejetega- stališča, ne bomo več odstopili. Pri tem Pravilniku je nerešeno sedaj le še vprašanje dodatka za stalnost, vendar upamo da bo predlog izdelan, v novem-bru, tako da bomo. o njem, že v. kratkem razpravljali. Nekako istočasno so potekale tudi razprave o Pravilniku delitve dohodka,. Pravilniku. o delovnih razmerjih, q spremembah statuta PSO, organizacijskih spremembah, PSO itd. Vsi. ti pravilni? ki so bili sprejeti in potrjeni. Delo PSO poteka v okviru; nove organizacij ske. oblike že od 1. maja letos. Vendar vse stvari še niso urejene, zato si lastimo pravico prikazati določene pomanjkljivosti, katere je treba čimprej odstraniti; Prvo, da ni bil izvršen pregled obstoječih predpisov ki bi se morali prilagoditi novi organizaciji. Drugo, o čemer smo razpravljali, je dejstvo, da smo zanemarili servis proizvodov naših tovarn. O tem se slišijo celo nekatere trditve direktorjev, filial’, da prodaja nazaduje samo zaradi neurejenih servisov. . Naslednje vprašanje, ki. se. pravzaprav samo. vsiljuje,, j P vprašanje delitve dela in dobrega poslovanja med enotama domače, prodaje in. izvoza. Sedanji način dela; ni najbolj' primeren, zato bo treba, najti holjšo rešitev.. Zavedati se moramo, da:, ti dve delovni' enoti nosita glavno breme, ki, odločilno, vpliva: na. končni rezultat PSO. S problemi pri izvrševanju! operativnih nalog; pa, se: spoprijemljemo; vsak dan. Naše delo oz. odnos do teh-, nalog pa ni vselej najboljši, zato so odgovorni predvsem, tisti tovariši, ki zasedajo; vodilna, in; vodstvena mesta. Zavedati se morama, da; samo odi nas samih zavist uspeh ali, neuspeh poslovanja PSO. in, da bodo morali tisti člani našega kolektiva, ki ne bodo spremenili svojega odnosa in pomanjkljivega dela, tudi odgovarjati. Samo se pri tem vsiljuje vprašanje delovne discipline in odgovornosti. Nujno je, da se ta problem postavi.z vso ostrino pri vodilnem in vodstvenem kadru, ker bomo le z ustreznimi ukrepi dosegli boljše rezultate pri našem: delu in razbremenili nekatere, ki sedaj nosijo vso . težo bremena ne glede kdo ga je naložil; Poslovanje PSO v preteklem obdobju Besedo je prevzel direktor Še slabši je položaj pri zalogah na razredu 6 in terjatvah. Po sanacijskem načrtu imamo za 4749 milijonov S-, dinarjev, več zalog kot jih-je predvideval načrt za konec letošnjega polletja. Ih tudi terjatev imamo približno eno milijardb S dinarjev, več;: kot je bila predvidena ob koncu junija. Po prvih informacijah periodičnega računa za obdobje 9 mesecev je padla tudi rentabilnosti, kar je glede na rezultate; poslovanja razumljivo. Do-PSO Metod Kotar. Po uvod- hodek je. nižji, tudi v servisnih mislih, kjer se: je. po- nj dejavnosti, in maloproda-vsem strinjal z ugotovitvami .. . . ,, ,. predsednika sindikalne po- 1 Navedem rezultati «r. ne-družnice. Janeza Drašlerja) v poštev naslednji: — nadaljevati .s /stabilizacijo dinarja, — odtočno stremeti za tem, da se /zmanjšajo /zaloge, .kar je v prvi vrsti /zadeva /delovnih organizacij, in sicer brez umetnega vnašanja denarja In kreditov. Edino, o čemer bi bilo vredno razmišljati je širše odpiranje potrošniških kreditov. /Kajti znano je, da je več hranilnih vlog -kot pa potrošniških, kreditov, — ’Kreditirati izvoz »in pripravo /izvoza, predvsem na konvertibilna področja. Ko Ra bi aa teh področjih dosegli /pomembnejše rezultate, bi bilo potrebno v določenem obsegu /povečati tudi kreditiranje izvoza proti jugu in /na vzhod. — Preučiti /bo treba naš davčni 'sistem ter ga napraviti bolj dovršenega ter' ela- tere rii izhoda. Vse to povzroča mnoge težave, .’ne -samo ekonomske,-temveč /tudi ideološke, in politične narave, /toda brez te selekcije in diferenciacije ne gre. Začelo se je tudi — čeprav precej previdno in počasi — prestrukturiranje nekih naših proizvodnih, potencialov. — ‘Potrebna nam.je nadaljnja in /precej smela 'liberalizacija politike cen. — /Poiskati je .treba -in -uzakoniti .nekatere oblike ¡/in instrumente, in morda celo metode za posredovanje družbe V pogledu delitve dohodka v delovnih organizacijah na osebne dohodke in sklade. Zakaj to? Prvič, da se pre- Vse to se dogaja ob počasni preči divjanje v določenih ... monopolističnih dejavnostih, rasti industrijske proizvodnje (okrog St® in povečanju izvoza (okrog MHB Torej zdi se, da ni povoda za pesimizem ali paniko. .Večini proizvodnih organizacij. je postala naša ¡gospodarska .panorama precej jasna, .vedno manj je iluzij.'Obstaja trdno prepričanje, da je ‘treba ná-nadaljevati s do usmeritvijo, a istočasno -upoštevati vse kar se dogaja in kombinirati razne akcije 'in. ukrepe v sprovajanje teh smernic. Kako pospešiti proizvodnjo? Vse dokler obstajajo ‘iluzije in zahteve, da se s cenenim, denarjem (novo emisijo) rešujejo/problemi reforme — ki še .obstajajo, -zavestno ali nezavestno — bodo "tudi odpori nasproti ‘takšnim /smer» -liicam. 'Poenostavljena »>ča-Ttibna palica« uma torej /dva konca ... 'Kaze, - da je arsenal restriktivnih, kreditno-mone-tarnih ukrepov .izčrpan. ¡Kar -zadeva novi .mehanizem reforme (brez -začenjanja novega inflacijskega /ciklusa posebno v tistih, pri katerih ni mogoče točno meriti de-' janski učinek. 'Drugič, da skušamo zagotoviti vsaj |minimalno akumulacijo, ki 'bi ostala v obliki skladov na vejijo delovnim ‘kolektivom. •— Koristno bi bilo zelo natančno preveriti ¡m analizira-. ti naše dosedanje carinske stopnje, oziroma dosedanjo politiko dn /rezultate ‘liberalizacije uvoza. To delo bi bilo potrebno opraviti — toda ne iz/načelnih stališč, kdo je za liberalizacijo in kdo ne, temveč iz stališča konkretnega , gospodarskega ' računa. To pomeni: do-/kod smo /prišli, kaj je dobro in kaj ne, kaj moremo in kaj ne. moremo. — Ne bi smeli 'omejevati,, oziroma zoževat.i, sedanji materialni manevrski prostor delovnim organizacijam. Pri tem se ne bi smeli omejevati samo na en center (konkretno na Federacijo) temveč postopoma pritegovati v mehanizem kreditnih, davčnih in drugih prijemov, več in več novih faktorjev, na primer republike, razna združenja proizvajalcev in temu .podobno. . Možnosti za modernizacijo in prestrukturiranj e proizvodnje Materialne možnosti gospodarstev v Sloveniji glede modernizacije in prestrukturiranja proizvodnje so precej omejene. O tem bi bilo potrebno . misliti v pragramih in delitvi narodnega dohodka v bodočnosti. 'Posebno stanje, morda še manj zadovoljivo, je verjetno tudi v' drugih re- publikah. Spričo tega niso verjetne kakšne hitre in velike spremembe. Zato je tembolj važno, da se ¡izkoristi tisto, kar je gospodarstvu na /voljo, kar pa v Sloveniji mi najbolje rešeno. Družbeni aspekti reforme — afirmacija samoupravnosti Spremembe v materialni ./bazi, -.v .materialnih odnosih 'in dinamiki, ki smo jih dosegli z reformo, se odražajo na ekranu družbene zavesti in morda tudi ideoloških razmišljanj. Zategadelj' bodo ha plenumu ZKS prišle .ha •vrsto naslednje/teme: selekcija, diferenciacija; stanje socialnih razlik in mjiho-ve tendence; status individualnega dela; morala m -komercializacija; dalje celoten mena-žerski kompleks, kot ga /imenujemo (v čem sestoji, katere so njegove dobre in slabe ¡strani, .kako se veže in integrira -z /drugimi družbenimi elementi); samoupravlja-mje in racionalizacija. Čimbolj se bo Zvezi komunistov posrečilo /razjasniti ta -in podobna -vprašanja in čimbolj se bodo uskladila stališča, tembolj in 'tem širše se bodo komunisti lahko ang&žirali v razvijanju družbenih .odnosov, samoupravnega sistema, ki je skupaj z materialnimi gibanji pravzaprav .enotna /družbena celota .in celotni smisel réforme. Politika »močne roke« ¡Zagovorniki takoimenovane trdne roke Želijo prikazati stvari /tako, -kot da so ¡progresivne samoupravne site .pristaši /nereda, neodgovornosti -in ¡nemarnosti. Stvari želijo prikazati tako, kot -da se :te sile borijo za to, da dela .vsak kar mu pade na pamet. Poizkuse takih zavajanj ¡jo /treba onemogočiti. ¡Rotemta--kem smo tudi im asa. močno roko družbene in gospodarske reforme !Da hi .vse to pojasnili, da bi /izvedli -takšno -smernice, da bi na tej platformi mobilizirali mase — -zato bo postavljena ta .zahteva fUdi na plenumu. V široko /razvejanem .samoupravnem sistemu, v čedalje .večjem materialnem in političnem manevrskem prostori}, v /katerem naj -delajo in odločajo tako delovne organ :za- . Cije kot posamezniki, naj zavlada red, racionalnost in kontrola. Samo v takšnem družbenem modelu je -mogoče /uzakoniti, demokratičen in 'učinkovit -sistem močne roke. Birokratsko - etatistični režim močne roke dejansko -tudi- ni- nosilec" /reda .in odgovornosti kot /nekateri miišiij o: to ¡je utvara o /kontroli .-in učinkovitosti, to -je /samo -zunanja oblika — parola — a pe ¡stvarnost. Kajti znano ,je, da -se prav -v takšni -obliki »absolutne pravice /in /reda« razbohotijo neodgovornost, ravnodušnost, pasivnost množic, nedojemanje, ljudi — kar je že samo po -sebi največji nered. ¡Potemtakem je naša nato- ■ ga, da šenaprej utrjujemo samoupravni sistem »trdne ro-•ke«, tki /-smo .mu .-šele postavili .temelje in .za /katerega smo daleč od ¡pomisli, da -je že do konca dognan in uresničen. S seje UO tovarne »Aparati« TJpravni. odbor v tovarni upošteval tovarno kot eno električnih aparatov je imel delovno .enoto, vendar z bolj na Syoji'9. redni seji dokaj smotrno/definirano organiza-obširen ..dnevni red. Obsegal cijo stroškovnih mest, v go- spodarskem planu pa bodo tudi sistem -in ¡ključi za razdeljevanje. stroškov lahko bolj .točno kot doslej prenašam na 'svoje osnovne nosilce. Vendar so že dosedanji je '12. točk, - .vendar so se osnovni problemi, katere so člani obravnavali, dotikali predvsem osnutka proizvodnega plana za leto 1968., organizacijske strukture "tovarne in predloga, da bo tovarna -v /bodoče organizirana,kot grobi izračuni pokazali, da je ena .delovna .enota, nadalje planiran porast proizvodnje-v okrog‘predloga za stroškov- prihodnjem, letu pod možna mesta 'in 'ključev za raz- nostmi, katere imama- in, da deljevanje stroškov po teh bi stopnja .rasti morala biti mestih. Pri tem pa smo se- večja, če bi hoteli zadržati veda morali analizirati tudi dosedanji trend. Zato bomo izvajanje sanacijskega načr- poleg plana kot izhodiščne ta v tekočem letu in ugoto- in mejne naloge morali poviti, s kakšnimi osnovami iskati-/ še dodatno zasedbo bomo startdli v .naslednje zmogljivosti in jo sprati plansko obdobje. vključevati k osnovno začrta- Po obširni debati je • bil nemu planu, sprejet .osnutek -načrta, ki Pri vsem tem zopet ugotav-kreditnih injekcij iz emisije), predvideva-porast brutto pro- ljamo, da smo s planiranjem sodi v drugi plan. Z drugimi izvodnje za okoli 3%. Po v odločni zakasnitvi in, da -besedami, -izvajanje reforme tem osnutku bo izdelana do- je. "to v prvi vrsti posledica bo -odvisno bolj ‘kot'do se- končna planska dokumenta- sistema, kako v celotnem daj od obnašanja delovnih čija, z dinamiko proizvodnje, gospodarstvu, v branži, v organizacij. obračunom potrebnih in .raz- združenem podjetju m. v to- tge bi .hoteli .kombinirati poloijjivih zmogljivosti ter z varni , k temu pristopamo, razne neposredne''ndloge' in materialno 'bilanco-. 'Plan bo Sistem fiksnih planskih ob- dobij je pri- pogojih tržnega gospodarstva anahronizem,-ki je sicer lahko odličen pri sistemu čiste -distribucije, nikakor pa me ustreza v tako dinamičnih -in -širokih pogojih, -kjer -vladata -zakon ponudbe in povpraševanja, i Združeno podjetje je sicer že -poizkušalo z .metodo drsnega planiranja pred -nekaj leti dokaj dobro -in načelno rešiti ta problem v okvirih ISKRE kot celote. Toda -pri tem -smo kmalu naleteli -na ovire, predvsem od zunaj, kjer k takšnemu načinu-niso pristopili in smo zato -tudi sami obtičali nekje na sredi poti in -zato padamo znova in znova - ob vsaki /obdelavi letnega -plana v nemogoč položaj, da bi -že marsikje in marsikdaj morali -dati podatke, potrebe in zahteve, pa ‘še sami nismo prejeli, oz. nismo obdelali snovi .zanje. Menim, da -bi v tem primeru morala predvsem organizacijska služba združenega podjetja, skupaj z našo prodajo,. temeljito rešiti ta problem — in ga kot rešitev »vljudno« vsiliti :tudi .našim poslovnim partnerjem, saj bi bil tudi ,njim v .korist .posebno — :če. naj pri .prodaji Prodaj no-servisna. organizacija, ne igra vlogo distributerja, ..pač pa aktivnega ¡prodajalca,prek katerega .se poslovna (tudi planska!) politika /ISKRE .na tržišču manifestira. Kajti — le --v -primeru, -da bo -problem rešen -navzven, bo lahko tudi /navznotraj /avtomatsko .zaživel -in ¡s .tem nudil kvalitetno višjo .stopnjo ¡osnove jza .perspektivo, operativno planiranje, .vključevanje v tržišče ¡in uspešno rast -tovarn, _s tem pa .tudi združenega podjetja-kot celote. — L. — DOPISUJTE ¥ »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333. Rezerve so v zalogah Ta posnetek je iz tovarne za elektroniko in avtomatiko — obrata za proizvodnjo med-frekvenčnih transformatorjev za televizorje. Prikazuje delavko Fani Ahačičevo pri oglaševanju medfrekvenčnih TV transformatorjev. Prihodnjič kaj več o delih in problemih tega našega delovnega kolektiva v Višnji gori Nekaj ugotovitev s simpozija Pojem zanesljivosti kot tehnične lastnosti proizvodov je v zadnjih letih postal predmet številnih študij na področju tehnike, matematike in statistike. Takšna razvejana dejavnost je privedla do potrebe po sodelovanju vseh strokovnjakov na tem področju zaradi enotnega uvajanja v prakso. V okviru državnih in med- sljivost čimprej vključili kot narodnih organizacij (tehnič- dinamični pokazatelj med n ih strokovnjakov) za izdela- kvalitetne karakteristike, ki vo standardov in predpisov določajo kvaliteto.. Pri tem so se formirale posebne ko- je važno, da se k reševanju misije, ki se ukvarjajo z »za- problemov pristopi po nekem nesljivostjo«. Osnovne naloge dobro premišljenem progra-teh komisij so: zbiranje li- mu. Primer takšnega progra-terature, poenotenje termino- ma je podal g. Bitter, sode-logije in metod ter izdajanje 'lavec razvojnega instituta iz literature za . približevanja Miinchna. V 6vojem izvaja-načina mišljenja po teoriji nju je povedal naslednje: »zanesljivosti« industriji in Dosedanje izkušnje pri raz-javnosti. Istočasno pa skrbi- voju in izdelavi naprav, kjer jo za usmerjanje razvoja te se pojavljajo visoke zahteve nove tehnične discipline s po zanesljivosti, so pokazale, tem, da pripravljajo osno- da je nujno od samega idej-ve za postavljanje: Zahtev nega osnutka naprej opraviti po. zanesljivosti, zasledova- določena dela, ki jih skupaj nje, ugotavljanje in reševa- običajno imenujemo »Pro-nje problemov zanesljivosti. gram zanesljivosti«. Za optimalno izvajanje takšnega Prevladalo je prepričanje, da se pojmov »zanesljivosti« in »kvalitete« ne da ločiti. »Zanesljivost« omogoča nove programa so potrebne infor,: macije o vsakokratnem stanju zanesljivosti. Zasledovanje zanesljivosti prijeme pri postavljanju kn- v okviru pro^raipa je sestav* terijev (o zanesljivosti) pri planiranju in ugotavljanje kvalitete. Uporaba teorije o zanesljivosti je' prerasla okvire elektronike, kjer se je naj ljeno iz posameznih ocen o tem, v kolikšni meri bo obravnavani izdelek ali njegovi deli lahko izpolnil, zahteve po zanesljivosti v aktualna tudi v drugih industrijskih panogah (strojna, gumarska, avtomobilska in gradbena). Zanesljivost prinaša nove možnosti za vrednotenje dinamičnih parametrov s tehnološkega, tehničnega in statističnega vidika. voj a pri katerih bomo te ocene delali mora izhajati iz naslednjega premisleka: — ugotovljeno nedoseganje zanesljivosti je treba toliko učinkoviteje odstraniti, kolikor dalje je razvoj dospel, — čim dalje je izdelek raz* Zanimiva so bila izvajanja vit, toliko laže in točneje se o prijemih, ki se jih poslu- dajo pomanjkljivosti ugo-žujejo v praksi, da bi zane- toviti. V ,prvi fazi pri sestavljanju programa 'zanesljivosti se postavljajo zahteve za. posamezne dele in celotni izdelek. Osnovo za postavljanje zahteve "predstavljajo dosedanje izkušnje ih podatki dobaviteljev. Prvo ocenjevanje zanesljivosti je možno pred začetkom dokončne, konstrukcije: izdelka na osnovi teoretične analize in konstrukcijskih osnutkov. Drugo ocenjevanje zanesljivosti se izvede na koncu konstrukcijskih. del na osnovi eksperimentov na sestavnih delih in podsestavih.* Namen te ocene je spoznati še morebitne spremembe, ki jih je treba narediti pred izdelavo prototipa. - Tretje ocenjevanje zanesljivosti se izvede na osnovi rezultatov preskusov na* prototipu. Pri preskušanju prototipov lahko dobimo prve podatke o izpadih, | ki bodo lahko nastopali pri izkoriščanju izdelka. Tako se da ugotoviti dosežena stopnja zanesljivosti, Točnejše ugotavljanje' zanesljivosti je možno z zbiranjem in analizo, podatkov o obnašanju izdelka pri izkoriščanju. Iz večina referatov je bilo razvidno, da proizvajalci posvečajo kvaliteti izdelkov izredno pozornost, saj so teme referatov plod večletnih raziskav in študija problemov. Poudarjena je bila potreba po načrtnem in metodičnem delu.* BAUMAN Jože, dipl. inž. Vsi vemo, da nas je gospodarska reforma postavila v precej spremenjene družbenoekonomske odnose, to je v odnose, ki so v državah svobodnega trga že dolgo nekaj vsakdanjega ali z drugimi besedami povedano, kjer je življenje vsake družbenoekonomske skupnosti (kot npr. tovarne) odvisno predvsem od njenega gospodarjenja. To je sistem, kjer so vsi mogoči zunanji faktorji kot npr. razne oblike subvencioniranja in vse mogoči drugi protekcionizmi, ki vplivajo na življenje podjetij v tem sistemu skrčeni na minimum. Kdor v takem sistemu ni dovolj buden in elastičen, za takega ni mesta v njem, zato gre, kot temu pravijo, v konkurz ali po domače rečeno — propade! V takem sistemu smo se znašli tudi mi in kar naenkrat ugotavljamo, da smo za svetovno tržišče premalo konkurenčni, ker smo predragi, včasih imamo menjajočo kvaliteto, se ne držimo rokov itd. Vsako tako naštevanje ima nekje svoje korenine in vzroke. Eden izmed glavnih vzrokov našega dragega poslovanja pa so prevelike zaloge. O tem se je že mnogo pisalo, vendar so neka splošna načela za rešitev tega problema vsekakor ne-etektna! Ta problem je veliko laže in uspešnejše reševati parcialno, to je »deljeno«, kjer je treba upoštevati specifičnosti, ki veljajo za vsako vrsto materiala. Kot vzpodbuden poizkus takega reševanja problemov zalog je zanimiva pobuda, ki jo je dala naša centralna nabavna organizacija za Skupno skladišče dekapirane in dinamo pločevine. To skladišče naj bi vodila CNO, teh uslug pa bi se posluževale vse tovarne in drugi koristniki v okviru našega podjetja, Vsekakor je to pobuda, ki bi morala biti čimprej realizirana. Logično je, da je tak način ekonomičnejši, saj bi morale vse naše tovarne v ta namen angažirat j le del sredstev, ki so namenjena za to pločevino, ki pa jo uporabljamo v velikih količinah. Na drugi strani pa bi CNO imela lahko vedno vse dimenzije omenjene pločevine, ki pa jih tudi ni malo, stalno na zalogi; na ta način bi problem preskrbe materiala za to skupino s strani tovarn odpadel, ker bi zaželeno količino 'lahko dobili z dnevnim odpoklicem. S tem bi bila skladišča za omenjeno blago v tovarnah sploh odveč. V kolikor pa bi vseh teh pozitivnih učinkov ne dosegli, pa Je predlog CNO ža tovarne neiriteresanten. Druga taka skupina materialov, kjer bi morali poslovati drugače kot doslej, so orodna jekla. Tudi tu postopamo na način, ki je verjetno najdražji. Vsaka: naša tovarna, ki ima svojo orodjarno, ima tudi svoje skladišče orodnih jekel. Vsi pa vemo, da je obračanje na teh skladiščih verjetno najmanjše (včasih tudi po več let), ker je poraba zelo majhna, minimalne količine, ki jih lahko dobimo od proizvajalca pa so za nas pogosto prevelike. Verjetno ne bi imelo smisla organizirati neko skupno skladišče v okviru »ISKRE«, ki je za to še vedno premajhna, ampak bi bilo potrebno zajeti Sem večji kompleks kot je npr. Slovenija. Seveda bi bilo potem tako skladišče v kakšni trgovski hiši, ki še bavi s' preprodajo omenjenih kovin.' Na ta način bi dosegli boljše go-' spodarjenje, prihranki pa ne bi bili majhni. Pred nekaj, leti smo o tem že govorili, zato smo npr. v kranjski tovarni tudi že napravili prvi korak s . tipizacij o vseh orodnih jekel. To pa je bilo tudi vse, kar je bilo doslej napravljenega na tem področju. Tu sta omenjeni samo dve taki skupini materialov, kjer bi se dalo pri vsaki posebej dosti prihraniti. Takih Skit-pin, pa kot vsi vemo, je že več, ekonomika pa nas vsak dan sili v to, da te probleme čimprej rešimo, kajti vsako odlašanje na tem področju pomeni za nas še večje stroške. LUDVIK KUHAR, dipl. ekonomist: France Kajzer V 58. letu starosti je 28. oktobra zahrbtna bolei zen pretrgala življenjsko pot Francetu Kajzerju, mojstru kontrole v oddelku stiskalnic kranjske tovarne.' Brez besed smo ob tenf dejstvu Obstali njegovi sodelavci, znanci in prijatelji; neutešljiva žalost je zajela ženo in otroke. 39 let dela, sodelovanja v tekstilnem štrajku, tovarištvo, vestnost in prizadevnost — vse to so odlike pokojnika. 40 let je prostovoljno in požrtvovalno sodeloval pri gasilskem društvu v Žabnici, za kar je prejel tri odlikovanja. Kot zglednega sodelavca in tovariša ga bomo ohranili v svetlem in trajnem spominu! Sodelavci Avtomatska obdelava podatkov Kako postaneš programer elektronskega računalnika? Pod tem naslovom je zahodnonemška revija »Automatisierung« objavila članek svojega newyorškega korespondenta dr. W. S. Ker lastnih izkušenj še nimamo, na kratko povzemamo omenjeni setavek in upamo da bo zanimal naše bralce, zlasti tiste, 'ki spremljajo ustanavljanje elektronskega centra v ŽP ISKRA. Mimogrede naj povemo, da so programerji povsod zelo iskani. To je seveda zavisno od števila instaliranih računalnikov, ki po vsem svetu izredno hitro narašča. V ZDA ocenjujejo, da je sedaj instaliranih okrog 30.000 računalnikov in da je zaposlenih okrog 80.000 programerjev. Napovedujejo, da bo do leta 1970 skupno instaliranih več kot. 50.000 računalnikov in da bo do takrat treba izobraziti nadaljnjih 275.000 programerjev. Tudi pri nas je očitno, da se bo število računalnikov v bodoče hitro množilo in bo torej tudi pri nas treba vzgojiti večje število programerjev. KVALIFIKACIJA PROGRAMERJEV Ponovno moramo, ugotoviti, je rečeno v navedenem članku, da računalnik še vedno pogosto imenujemo »elektronski možgani«. Vendar pa računalnik ne predstavlja nikakršnih možganov, ' temveč nam Samo lahko: obdela ih ovrednoti tisto, kar. mu ljudje-programerji posredujejo in sugerirajo. Vloga programerja je torej odločilna Za nemoteno funkcioniranje računalnika. Tečaje iz programiranja nudijo v vse večjem obsegu univerze in zavodi, pogosto združene s študijem matematike. Med osebami, ki delajo kot programerji, so mnogi izobraženi matematiki, fiziki ter inženirji, prav tako pa tudi učitelji, - žurnalisti, glasbeniki, trgovci, zdravniki in pravniki.' ? Drugi programerji spet nimajo visokošolskih diplom. Oni sO se že v srednji šoli (High School) zanimali za to stroko in napravili čim več tečajev matematike in logike. Nameščenci imajo priložnost, da v svojih družbah pridobijo odgovarjajočo izobrazbo. Spet drugi pridejo naokrog prek knjigovodstva in računovodstva v to novo področje. Večjega pomena od osnovne izobrazbe je vendarle vr- sta osebnosti, če kjerkoli; potem velja tu, da namreč ni vsakdo primeren za programerja. Nagnjenost k temu poklicu je pogosto mogoče ugotoviti iz vrste ‘ »hobija« neke osebe: morda je' dober programer prijatelj križank in drugih iger; ki zahtevajo duševno koncentracijo, fanatičen šahist, igralec bridge-a in podobno. Naloge programerja se menjajo od problema do problema. Manj važno je, da nekdo izkazuje zaključeno akademsko izobrazbo, kot da ima sposobnost logično misliti. Kar mora znati je to: komplicirane probleme razstaviti na enostavnejše dele IZ OBRATA »KERAMIČNI KONDENZATORJI« TOVARNE ELEMENTOV Kljub težavam bodo že v novembru izpolnili letni proizvodni plan O Nujno potrebujejo novo opremo, ki bi zagotovila še boljšo kakovost in večjo proizvodnjo ter nižjo lastno ceno © Za sedanjo raven proizvodnje preveliko število zaposlenih 9 Delovni kolektiv obrata »Keramični kondenzatorji« tovarne elementov za elektroniko v Žužemberku je za letošnje leto imel proizvodni plan v višini 2 milijardi starih dinarjev, Glede na obstoječo strojno in drugo opremo to Mlpjj ravno majhna haloga, vendar se je Je lotil z vso vnemo. Rezultat je dober. Kljub nekaterim težavam, ki redno spremljajo proizvodnjo, mu je do konca septem-' bra uspelo izpolniti že blizu 1 milijardo 600 milijonov svoje obveznosti, oz. 89,7 % letnega plana. . Kot kaže bodo kljub nepredvidenemu izpadu proizvodnje v oktobru preostalo količino keramičnih kondenzatorjev izdelali v ustreznem sortimentu že v novembru in Izpolnili letošnji proizvodni plan. Glede na sedanjo raven proizvodnje in dokajšen priliv štipendiranih novih inženirjev in tehnikov, je danes delovni kolektiv številčno preobsežen. Trenutno je v obratu namreč zaposlenih 380, pri čemer na enega zaposlenega pride okrog 6,5 milijona bruto produkta. Čeravno le-ta ni majhen, bi pa vendar moral bita v prihodnjem .letu občutno večji, če bi hoteli, da bi bilo poslovanje obrata bolj ekonomsko. Kljub temu pa so letos nasproti lanskemu letu zabeležili 22% porast produktivnosti dela, kar je zelo zadovoljiv rezultat. Analize pa kažejo, da nadaljnji, čeprav, nujen porast produktivnosti dela ni več možen po stari pota, torej na račun zviševanja norm, pač pa edinole na račun »pomladitve« opreme. Le-to potrebujejo več kot nujno, če. hočejo, da se bodo še obsežneje vključili in uveljavili na tujih tržiščih in tako zagotovili zanesljiv plasanan svojih izdelkov. V obratu v Žužemberku je letošnji izvozni plan predvideval izvoz keramičnih kondenzatorjev v vrednosti 350 milijonov starih dinarjev, vendar pa ga prav zaradi ne-mehanizirane proizvodnje v celoti ne bodo mogli izpolniti. Torej pomeni za ta kolektiv nova oprema resen problem, katerega je treba rešiti kar najhitreje. Manjkajočo strojno in drugo opremo bi lahko nabavili iz ostanka čistega dohodka, ki ga ustvarjajo, vendar teh sredstev zaradi nujnosti sanacije obratov »Upori« in »Fe-riti« žal še ne morejo uporabiti v Žužemberku, čeprav bi z novimi stroji in ostalo opre. mo lahko bistveno izboljšali kakovost proizvodnje, izdelali pa za 106% več keramičnih kondenzatorjev tako za domači kot za inozemski trg. Doslej je bila v obratu »Keramični kondenzatorji« najslabša strokovna zasedba. Tako potrebnih strokovnih sodelavcev pa niso mogli dobiti zlasti zaradi pomanjkanja stanovanj. Zavedajoč se tega resnega problema, so odgovorni slednjič le uspeli zagotoviti ustrezno posojilo iz stanovanjskih skladov ostalih obratov tovarne elementov za (Dalje na 6. strani) in izmed vseh možnih rešitev poiskati najbolj enostavno in direktno .pot. 1 IZOBRAŽEVANJE PROGRAMERJEV Izobrazba na tečajih za srednješolce in študente visokih šol praviloma ne zadošča, da bi odgovarjali zahtevam specialnih nalog. Praksa na določenem, stroju je potrebna. Celo izkušeni programerji, ki dolgo delajo na določenem sistemu računalnikov, potrebujejo posebno izobrazbo, če; preidejo na nov. tip. Na splošno je potrebno leto in več, da je programer v stanju zadostiti vsem zahtevam svojega položaja; brez posebne kontrole. Ko pa je osvojil’ potrebno tehniko, so šanše za njegovo napredovanje kar se da ugodne. V podjetjih, kjer je programerjev več, je napredovanje običajno povezano z delovno dobo. Poleg izkušenj je potrebno tudi znanje. PLAČE IN DELOVNI POGOJI Razpisi delovnih mest v njujorških časopisih razodevajo, da programerji — moški in ženske — lahko pričakujejo dobre plače. Razpisi glasijo povprečno na 7.000 dolarjev letno za programerje in do 20.000 za takoimeno-vane »analitike sistema«. Samostojni programerji (super-visor). — to je da nadzorujejo tudi delo drugih — lahko računajo s plačami do 10.000 dolarjev letno. • V različnih podjetjih so plače'zelo različne in zavisijo od vrste računalnika in od finančnih možnosti podjetja. Plače na tem področju niso enotno določene. Za enako delo lahko en ' programer dobiva celo trikrat večjo plačo, kot drugi pri drugi v industrijskih podjetjih nekaj višje kot v ostalih (trgovina, administracija). Prav tako programer z akademsko izobrazbo — tisti torej, ki ima naslov magistra ali doktorja —r dobiva večjo plačo kot oni, ki takšne pred-izobrazbe nimajo. ... Tedenski delovni čas znaša običajno 35 do 40 ur. V glavnem je delo omejeno na delavnik. Priložnostno — če nastanejo težave in napake v programu — je seveda potrebno tudi nočno in nedeljsko delo. Prostori, v katerih se razvija delo programerjev, so skoraj vedno moderni, dobro razsvetlejni in klimatizirani. Vsakdo je o tem na jasnem, da zahteva delo pr<> gramerja ali analitika sistema prijetno in mirno . okolje, če hočemo, da bo potekalo učinkovito in koncentrirano. Podjetniki zaradi tega že v lastnem interesu skrbijo ža prijeten delovni milje. , ŽENE KOT PROGRAMERJI V LASTNEM DOMU Ko se žene, zaposlene kot programerji, poročijo, morajo svojo delovno silo pretežno posvetiti, gospodinjstvu in otrokom. Mnoge pa še vedno najdejo čas, da svoje delo nadaljujejo doma. Za industrijo' in gospodarstvo je spričo pomanjkanja programerjev to dpbrodošla možnost. Osnovana je bila celo posebna organizacija, ki združuje bivše programerje in posluje kot neke vrste servis. Člani te organizacije delajo1 na domu programe za razna podjetja. Honorar znaša 6 dolarjev na uro za začetnice, pa do 12 dolarjev za izkušene programerke. Tako je v ZDA! »Elektromehanika« — Kranj: obratu ATN vezanje žičnih oblik za avtomatske telefonske centrale Nagrade »Borisa Kraigherja« za trajne dosežke pri organizaciji in vodenju gospodarskih podjetij Garancija kvalitete - sredstvo za pospeševanje prodaje 'Na zadnji seji upravnega odbora Gospodarske skupščine Slovenije so med drugim razpravljali in sklenili, da bo Gospodarska zbornica podeljevala vsako leto posebne nagrade VB orisa Kraigherja« za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri organizaciji in vodenju podjetij, ki so odločilno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja podjetij ali gospodarskih grupacij in na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Ali Iskra res cepi sile (Nadaljevanje s 1. strani) ■vzelo naše podjetje ter organiziralo poseben oddelek za elektronske računalnike pri PSO, ki mu načeljnje inž. Herman Vidmar Ker poteka delo z elektronskimi računalniki v posebnih tehniških jezikih, ki jih poznajo izšcdam programerji, ni nobenih posebnih težav pri mehanografski obdelavi podatkov s katerimkoli računalnikom in katerekoli proizvodnje. S -poznavanjem najvažnejših treh svetovnih računalniških jezikov ALGOL, FOLTRAN in COBOL programerji brez posebnih težav lahko preidejo na programiranje vseh računalnikov, tudi računalnikov Control Date. Novi računalniški sistem CDC torej ne bo povzročil nikake »nacionalne nesreče«, marveč edinole povečano in zdravo konkurenčno dejavnost, česar pa se nekateri pri INTERTRADE verjetno iz poslovnih vzrokov zelo 'boje. Marjan Kralj Kljub težavam (Nadaljevanje s 5. strani) elektroniko. S temi sredstvi so začeli intenzivneje graditi lasten blok s šestimi dvosobnimi in šestimi samskimi stanovanji. Računajo, da bodo gradnjo bloka v celoti dokončali v prihodnjem letu, prav tako pa tudi že vrnili dobljeno posojilo, s tem pa si zagotovili potreben -strokovni kader. Medtem ko v prvem polletju niso imeli posebnih težav z reprodukcijskim ma-. terialom, pa je v 'drugem polletju bil ' položaj precej slabši. Predvsem je bil problem v nekaterem uvoznem materialu. Prav zaradi tega mesečne obveznosti v oktobru niso izpolnili v celoti, upati pa je, da bodo letni plan kot rečeno, kljub tem oviram izpolnili že v novembru. Pred časom so imeli pogoste težave s keramiko, stvar pa se je še posebno letos izboljšala in tako so v tem pogledu zadovoljni z rednimi dobavami in solidno kakovostjo keramike iz obrata v Vižmarjih. Mirno lahko rečemo, da delovni 'kolektiv v Žužemberku v danih okoliščinah dobro dela in dosega lepe rezultate, zato zasluži, da bi mu čim-prej oskrbeli sredstva, potrebna za nakup manjkajoče, oz. prepotrebne nove strojne opreme 'ter mu tako omogočiti, da bi v prihodnje dosegel še boljše rezultate tako na domačem, kot tudi na tujem tržišču. -C- Po sklepu te seje Gospodarske- zbornice naj bi te vsakoletne nagrade podeljevali ob obletnicah smrti Borisa Kraigherja vodilnim strokovnjakom podjetij, organizatorjem proizvodnje in drugim strokovnjakom, ki so s svojim znanjem in prizadevanji prispevali pomemben delež pri .uvajanju in pospeševanju sodobnih metod organizacije in vodenja proizvodnje ter boljšega gospodarjenja ‘gospodarskih organizacij.. Nagrade »Borisa Kraigherja« — vsako leto tiaj bi jih podelili 5 do 7, v višini od 700.000 do 2,5 milijona starih dinarjev — bi Gospodarska zbornica podeljevala na osnovi predlogov ustreznih organov posameznih gospodarskih grupacij v zbornici, po natančnih in objektivnih metilih pa naj bi te predloge predhodno preučila posebna komisija, sestavljena iz najbolj vidnih znanstvenih, in operativnih delavcev s področja vodenja in organizacije gospodarskih organizacij. Nagrade naj bi poddljeta® iz sredstev, ki jih ima Gospodarska zbornica na razpolago za pospeševanje proizvodnje, bilo pa naj bi priznanje- gospodarstvenikom, ki so pripomogli k napredku industrije in -njene uveljavitve v mednarodni delitvi dela, ker doslej tudi- za še tako izjemne dosežke na tern področju najbolj prizadevni in izrazito zaslužni strokovnjaki in operativni delavci niso dobivali nikakršnih priznanj. Komisijo za podeljevanje nagrad »Borisa Kraigherja« naj hi imenovala skupščina Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo še sklepala o predlogu za ustanovitev in podeljevanje nagrad. Po splošnih predpisih garantira prodajalec -kupcu kvaliteto blaga, tj., da nima skritih napak. V trgovini s tehničnim blagom pa gre še za posebno vrsto -garantira-nja kvalitete — proizvajalec ali trgovsko podjetje garantirata porabniku -določeno kvaliteto za proizvod trajne vrednosti, pa tudi nudenje uslug. Proizvajalec ali prodajalec jamčita za funkcio-nalhost proizvoda: kolikor se v določenem času (garancijski rok) pojavi pomanjkljivost ali okvara, prevzameta obveznost, da ju bosta odpravila in izdelek privedla v uporabno stanje. V primeru, da se proizvod ne da popraviti v določenem roku ali nasploh, je prodajalec dolžan proizvod zamenjati ali vrniti denar. V zvezi z garantiranjem kvalitete in servisiranjem garantiranega proizvoda obstajajo posebne delavnice — servisi, ki nudijo porabnikom kompleten popravljalni servis. -Garan tiranje kvalitete je lahko obvezno (če to predpisuje zakon), ali pa prostovoljna, po volji podjetja. Garancija se (daje s ciljem, da porabniki dobijo zaupanje v določen proizvod, zlasti pri tehničnih artiklih. Ob čedalje večji proizvodnji raznih aparatov' za gospodinjstvo, pa tudi v druge namene, so proizvajalci in tr-govina enostavno prisiljeni, da v pogojih splošne konkurence zagotovijo ustrezno kvaliteto in nudijo polno zaščito porabniku. Garantrra-nje kvalitete se je pokazalo kot zelo pomembno sredstvo prodajne politike podjetja in ekonomske propagande, posebej v primerih, ko gre za uvajanje novih proizvodov na tržišče, v katere porabniki povsem naravno nimajo zadosti zaupanja. Dajanje garancije pomeni po drugi strani tudi obveznost za proizvajalce, da proizvajajo čimkvalitetnejše blago, za uvoznike in za trgovsko mrežo pa opozorilo, da pri nabavi blaga posvetijo posebno pozornost na kakovost proizvoda. Spoštovanja sprejetih obveznosti v pogledu korektnosti proizvoda in odpravljanje njegovih pomanjkljivosti je najboljša reklama za podjetje. Predpogoj .pa je redno in hitro izvrševanje servisnih uslug. Vsaka nerednost in zamuda vzbuja •nevbljo porabnikov: samo solidno nudenje servisnih uslug lahko prepreči nadaljnje širjenje nezado-' voljstva, ki se lahko odrazi tudi v zmanjšanju plasmaja blaga. Garancijski list rabi lahko tudi v propagandne namene,-zlasti če prek njega reklamiramo dopolnilne proizvode k določenemu artiklu. Garancijski list naj bo zategadelj pregleden in okusno opremljen. Reprezentativen garancijski list' vliva nedvomno večje zaupanje potrošniku, ’ki že na prvi pogled ceru proizvod po tej listini. .Zakonska določila glede garancije Vprašanje garantiranja kvalitete za industrijske proizvode trajne vrednosti je pri nas regulirano s Temeljnim zakonom o prometu blaga iu z Odredbo o določanju posebnih pogojev, .pod katerimi se lahko dajo v promet posamezni industrijski proizvodi (UL. FLRJ 1.7/62). Industrijski proizvodi za daljšo rabo,, ki je pogojena s posebnimi tehničnimi last-" nostmi, načinom rabe in vzdrževanjem, gredo lahko v promet samo, če so oprem-' Ijerri z garancijskim listom in navodilom za uporabo ter če 'je zagotovljeno: odprava okvar in pomanjkljivosti za (Dalje na 8. strani) Pravice borcev NOB Glede na to, da -je uredništvo dobilo več vprašanj s strani posameznih delavcev ZF ISKRE Kranj o predčasni upokojitvi borcev NOB in španskih borcev, smo dobili od pravnega oddelka ZP ISKRA Kranj naslednja pojasnila: Osnova za odmero predčasne pokojnine je v členih 70, 72, 73 in 75 Temeljnega zako-kona o pokojninskem zavarovanju. 70. člen (1) Borec NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma je začel .aktivno in organizirano delati v narodnoosvobodilnem boju pred 9. septembrom 1943 '(v nadaljnjem besedilu: borec N0V pred 9. 9. 1943), oziroma španski borec pridobi pravico do starostne pokojnine: 1. ne glede na svojo starost — ke> dopolni pokojninsko dobo 35 let; 2. ko dopolni starost 55 let’ — če je kadarkoli .dopolnil pokojninsko dobo najmanj 20 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let. (2) Borka NOV pred 9. 9. 1943 oziroma španska borka pridobi pravico do starostne pokojnine: 1. ne glede na starost — ko dopolni pokojninsko dobo 30 hit; 2. ko dopolni starost 50 let — če je kadarkoli dopolnila pokojninsko dobo najmanj 20 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let. (3) Zavarovancu iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ima pokojninsko dobo najmanj 15 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let, lahko posebna republiška komisija (195. člen) ne glede na starost prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna', da je to potrebno glede na splošno stanje njegovega zdravja in delovne zmožnosti. To pravico ima glede vojaških zavarovancev državni sekretar za narodno obrambo. (4) V zavarovalno dobo 10 let iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se z dejanskim trajanjem štejejo tudi vsa obdobja, ld se po tem zakonu dvojno štejejo v posebno dobo. Pravno pojasnilo k členu 70. ‘Borci narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 in borci španske državljanske vojne 'pridobijo pravico do starostne pokojnine ne glede na to, ah imajo svojstvo zavarovanca po TZPZ. To pravico pridobijo tudi, če izpolnijo pogoj starosti šele po 1. januarju 1*965. Izjemna starostna pokojnina. TZPZ je ohranil iste pogoje, kot jih je vseboval 2. odst. 73. člena prejšnjega ZPZ za priznanje izjemne starostne pokojnine borcem narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 in hercem španske državljanske vojne. Za izjemno starostno pokojnino je potrebna izpolnitev pogoja vsaj 15 let pokojninske dobe, od česar najmanj 10 let zavarovalne dobe (v to zavarovalno dobo se vštejejo z dejanskim trajanjem ’tudi tista obdobja, ki se štejejo v posebno dobo dvojno, kakor obdobja iz 1. odst.' 140. člena, 1. odst. 143. člena in iz 144. člena ‘TZ'PŽ)j in izpolnitev pogoja, da je taka upokojitev potrebna glede na splošno zdravstveno ■stanje in delovno zmožnost borca. Ni torej potrebno, da Obstoji pri borcu invEilidnost po predpisih o invalidskem zavarovanju, niti nezmožnost za delo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Tudi za priznanje izjemne starostne pokojnine ni pomembno, ali ima borec svojstvo zavarovanca (1. odst. 23f člena TZPZ). O izjemni starostni pokojnini borcev odloča po prostem preudaiku posebna republiška komisija iz 195. člena TZPZ, ki se pri tem opira Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ÍLEKTRQMEHAWKA SKLEPI 16. SEJE UO (23. okt. 1967) 9 Upravni odbor je obravnaval problematiko obrata stikal in v tej zvezi zadolžuje vodstvo tovarne in vodstvo obrata, da na podlagi ponovnih precenitev .perspektive obrata in z upoštevanjem situacije o sodelovanju z Inozemsko firmo in podjetjem Rade Končar do konca letošnjega leta pripravita ustrezne predloge tako za Investicijsko vlaganje kot za Izboljšanje posameznih dejavnosti obrata stikal. • Glede na sklep 32. seje upravnega odbora tovarne z dne 7.2.1967, da vsaka delovna enota pri pozitivnem faktorju stimulacije obvezno vloži 4 % doseženih OH v svoj rezervni sklad za kritje v negativnih obdobjih, ostanek tega sklada pa se razdeli’ ob koncu leta delavcem v sorazmerju z ustvarjenim OD posameznega delavca, in ker so v 9-mesečnem obdobju letošnjega leta vse enote na osnovi svojih gospodarskih rezultatov lahko izplačale 100 % obračunane osebne dohodke brez koriščenja imenovanega rezervnega sklada, je upravni odbor sklenil, da se ta rezervni sklad razdeli delavcem takole; — 15. novembra 20 % povprečnega mesečnega zaslužka posameznega delavca v letošnjem letu — 15. decembra 20% — ostanek pa po zaključnem računu tovarne za 1.1967 in sicer pri izplačilih za -februar 15. marca 1963. Kot osnova za izplačilo se upošteva zaslužek posameznega delavca, ki izvira iz rednega dela, nadomestil za redno delo in boleznin, vendar brez nadur. Za delavce, ki so med letom izstopili, se rezerva izplača po zaključnem računu tovarne za 1. 1967, ko bo opravljen dokončen obračun osebnih dohodkov. 9 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da za izgradnjo delavnice za predelavo duroplastičnih mas odobri finančna sredstva ter v tej zvezi najetje kredita pri Gorenjski kreditni banki in sicer za dobo enega leta. 9 Upravni odbor je obravnaval osnutek Poslovnika za obratovanje s čistilnimi napravami. in za njihovo vzdrževanje ter ga pred zasedanjem delavskega sveta daje v obravnavo naslednjim delovnim enotam: orodjarni, produkciji, obratu ATN, obratu mehanizmov, in tehničnim službam. Navedene delovne enote dostavijo svoje pripombe do 3. novembra 1967 v pisarno delavskega samoupravljanja. 9 Upravni odbor je obravnaval poročilo o opravljenih nadurah v septembru letos in ugotovil, da so nadure v tem mesecu spet porasle. Zato naroča samoupravnim organom delovnih enot, da določijo ukrepe za znižanje nadur. Nadure namreč bre-mene sredstva OD posameznih delovnih enot. 9 Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje tovarne za november, z naslednjimi vrednostmi: — Skupna proizvodnja 20,361.995 N din — eksterna proizvodnja 19,872.755 N din Istočasno je UO potrdil tudi plan izvoza v oktobru 1967, 9 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da odobri plačilo stroškov za cepljenje proti gripi, ki bo, kot vsako leto, izvedene tudi letos za vse člane kolektiva. Cena trikratnega cepljenja znaša za eno osebo 1.109-S din. Predvidevamo, da bo polovico stroškov dotiral Komunalni zavod za socialna zavarovanje. 9 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da odobri finančna sredstva za novoletno pogostitev upokojencev, ki bo 26. decembra v- Restavraciji Iskra. Za celotno organizacijo odgovarja oddelek za družbene zadeve. 9 Upravni odbor je ugodil prošnji Sindikalne podružnice tovarne in ji odobrava 406 tisoč S din dotacije, ki je namenjena izključno za obdaritev bolnih članov kolektiva ob prazniku 29. novembru. UO ZP razpravljal o novi orodjarni Na svojem zadnjem zasedanju je upravni odbor ZP med drugim razpravljal' tudf o nsši novi orodjarni. Objavljamo izvleček iz razprave o tem, kako daleč je nova orodjarna. Tovarniški objekt je sezidan, delavci postavljajo sedaj vmesne stene: med' posameznimi prostori. Ko bodo ta dela končana, bedo že priželi z montažo inozemske opreme, kj. je že vsa prispela iz tujine. Od domače opreme manjka še- marsika j, med. drugim tudi. celotna pisarniška- oprema. Po- obsegu bo nova orodjarna manjša- od ‘sedanje- v Kranju. Njene kapacitete bodo na voljo vsem tovarnam združenega podjetja v, ljubljanskem. bazenu, na Dolenjskem in v Sežani. Kranjska orodjarna bo v prihodnje izdelovala orodja za tovarne gorenjskega bazena in. Novo Gorico, Nova, orodjarna predvideva, da. bo. imela. skupno 140 zaposlenih, torej komaj, polovico zaposlenih v Kranju-. Zadrege- za- zaposlitev- novih, strokovnjakov ne bo — sodeč po dosedanjih prijavah (brez razpisa) — sklen jeno pa je bilo da nova orodjarna ne bo-smela- najemati orodjarjev iz Kranja. Poročevalec na seji inž. Dolhar je- omenil, da- je vodstvo bodoče nove orodjarne posvetilo veliko pozornost vprašanju izkoriščenosti: posameznih, strojev im morebitnim, ozkim-grlo-m. Glede na to, da bodo orodjarska, dela obsegala, vzdrževanje orodij in. konstrukcijo novih, soi izbrali določeni organizacijski sistem, ki bo zagotovil, da bodo vsa? ko novo orodje lahko, izdelali v največ: pol leta. Ciklus- izdelave — ta dosedaj najbolj boleč problem, v našem ptsdl jetju — se bo tako skrajšali, vsaji za trikrat. Od celotne finančne, problematike za novo orodjarno je sedaj še nerešeno vprašanje zagonskih, stroškov in, vprašanje delitve izgube v prvi fazi, proizvodnje, Cla-ni UO so- se v obširnem, razgovoru- zanimali še- za. več, podrobnosti kot npr. za višino delavne ure,, ob? koncu. pa. so.- sklenili, da. potrde sklep gospodarske komisije, ki, je-predlagala proglasitev orodjarne kot. nove 15, tovarne, v izgradnji, v sklopu združenega-, podjetja?. . O predlogu bo dokončno sklepal delavski, sv-et. ZP. S seje UO »Avtomatika« Pržan Na seji UO tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu pri Ljubljani so navzoči elani razpravljali o možnosti izvršitve: postavljenega operativnega plana za oktober in ugotovili, da plan ne bo moč doseči, čeprav bi delo potekalo brez večjih zastojev. Nižja proizvodnja se kaže- pri brivnikih, TV enotah in gramofonih. Težave, ki nastajajo, so, v glavnem zaradi nepravočasne dobave materiala oz. izčrpanosti kredita zaradi prepoznih proti-dobav. Posebnih sklepov v zvezi z navedenimi problemi UO ni sprejel-, ker so posamezniki zadolženi za izvršitve postavljenih nalog s strani kolegija. Upravni odbor je. sprejel, sklep, da naj gospodarski, sektor čimprej, pripravi predlog plana za naslednje leto, ki mora biti gospodarnejši od' informativnega osnutka, ki je bil obravnavan na kolegiju tovarne. Plan, ki bo sprejet za leto 1968-, mora Zagotoviti, pokritje maksimalnih stroškov in ostalih obr vez, kajti predlagani informa. tivni osnutek piana pa- to pokritje ne predvideva v takii meri. Upravni odbor je na podlagi razprav po-trdil' predlog splošnega sektorja in. gospodarske komisije, dh ima delavec za čas, ko je zaradi' prekinitve dela in brez, svoje krivde poslan domov,, pravico do nadomestila 8(1% OD, obračunanega po doseženem rezultatu tovarne, za tisti mesec. Osebni dohodek delavca, ki je zaradi pomanjr kaiija dela poslan, domov, pa v nobenem primeru ne more biti večji od 80 %, obračuni ske postavke po Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. UO je zato predlagali da se navedena sprememba člena 19' imenovanega Pravilnika izvede v skladu z veljavnimi predpisi. - , > 1 ■ V zadnji točki dnevnega reda je direktor tovarne na. kratko? seznanil člane upravne^-odbora o novi organizacijski obliki- združenega-podjetja.. Zadhvna študija, je; dana vsem članom UO na vpogled,, da se bodo lahko; pripravili na. razpravo na eni o-ds prihodnjih sej. ABC na zdraviliški izvid, ugotovitev in mnenje. Za vojaške zavarovance ima to pravico državni sekretar- za narodno obrambo. Izjemna starostna pokojnina se borcu, ne izplačuje v času, ko je v rednem delovnem razmerju oziroma ko opravlja, samostojno dejavnost, na podlagi katere je pokojninsko zavarovan (3. odstavek 103. člena' in 1. odst. 104. člena- TZPZ). Pogoj zavarovalne dobe. V desetletno zavarovalno; dobo iz 1., 2; in 3-. odst.. 70. člena-TZPZ se šteje čas, ki je bil-Prebit v zavarovanju (125?. člen in VI. poglavje; TZPZ); in torej tudi. čas, ko je- zava- -rovanec opravljal; samostojno, dejavnost,, za katero; je moral, biti pokojninsko, zavarovan: po Zakonu ali pogodbi (2; odst. 126. člena TZPZ). Ne more se vzeti, da ima borec izpolnjen pogoj desetletne zavarovalne- dobe., če je teh deset, let prebil v delovnem razmerju v tujini, pa ta čas po TZPZ ni- všteven v zavarovalno dobo. Tudi ni odločilno, če je borcu to obdobje priznala kot posebno dobo pristojna občinska komisija za priznavanje pokojninske dobe. (1) Imetniku »Partizanskega spominskega znalka 1941« gre pokojnina, ki znaša 100 % njegove^ osebnega dohodka v zadnjem-; letu pred; upokojitvijo ali 100 % njegovega povprečnega osebnega dohodka v zadnjih 5 letih, če- je to zanj ugodnejše. Vojaškemu zava« rovancu, ki ima »Partizanski spominski znak 1.941«, pa se ha njegovo zahtevo odmeri pokojnina,, M- je enaka. 100 % pokojninske osnove, izračunane- po 51. členu tega zakona, če- je to zanj ugodnejše. (2) Drugim: borcem NOV pred 9. 9. 1943: oziroma španskim borcem gre starostna pokojnina, ki znaša za pokojninsko dobo 15 let 45%, (borci) oziroma 47,5% (borke) pokojninske osnove in se nato za vsako nadaljnje celo pokojninsko leto poveča borcu- za 2 %, borki pa za 2,5 odstotka pokojninske osnove, tako- da znaša -najvišja pokoj« nina -85 % pokojninske osnove, (3) ; Zavarovancu iz drugega odstavka tega člena, ki uveljavi starostno pokojnino- s pokojninsko dobo manj kot 35- let (zavarovanec) oziroma manj kot 30- let (zavarovanka), se- pokojninski dobi ustrezajoča pokojnina poveča za 60/ odstotkov; vendar z omejitvijo, da tako povečana pokojnima- ne sme: presegati 85% pofcojninske osnove. Pravna pojasnilo k členu 78. Imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941«. »Partizanski, spominski znate 1941« se je: po; Zakonu o »Partizanskem spominskem znaku 1941« (Z 43/46) dodeljevali kot znak priznanja organizatorjem narodnega upora ih prvo-boriteljem narodnoosvobodilnega boja za velike zasluge: pri osvoboditvi naših narodov. Skrajni rok za vložitev prošnje za dodelitev spominskega, znaka je bil 31. december 1957 (1. člen pravilnika za- izvajanje zakona o »Partizanskem spominskem znaku 1941« — .(.Z 50/57). Pravice: imetnikov-»Partizamskega spominskega-, znaka 1941« so urejene v zakonu- o pravicah imetnikov »Partizanskega spominskega znaka 1941« (Z 15/56). Pokojnina imetnika »Partizanskega spominskega zna- ka 1941«. Starostna pokojnina imetnikov »Partizanskega-spominskega- znaka 1949« se določi, kolikor izpolnjujejo pogoje po' 1. in 2'. odst. 70. člena TZPZ oziroma jim. ja-pokojnina izjemno priznana po 3. odstavku 79. člena-TZPZ, v vsakem primeru v višini 100 % pokoj nins-ke-ns-nove (poprečnega osebnega dohodka, obračunanega po 1. odst 72. člena TZPZ), torej; brez'ozira na to; koliko pokojninske dobe imajo preko minimalne, dobe 15 let. Tudi za imetnike »Partizanskega spominskega- znaka 1941« velja- omejitev glede naj višje možne pokojninske osnove in 31. člena TZPZ, ki glasit »Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja določa najvišjo; pokojninsko osnovo oziroma najvišji osebni dohodek, od katerega je Zdravje - največje bogastvo 700 zimskih bazenov v Franciji Za naše pojme je nad vse prvaki in državni rekorderji. Pričakujemo številen odziv, presenetljiva vest, da želi Zakaj vse to pripovedujem? (v klub sprejemamo samo francosko ministrstvo za Ne samo zaradi samohvale DOBRE učence,-torej tiste, šport v prihodnjih štirih le- (vsak berač svojo malho ■tih v Franciji izgraditi 700 hvali),, temveč zato, da se zimskih bazenov! Na anketo, odločite in vpišete svoje otroki so jo izvedli med študenti ke v naj plavalni klub — ne francoskih univerz z vpraša- glede' na to ali otroci že znanjem, kateremu športu je j0 plavati ali ne. Sedaj treba pri gradnjah dati namreč klub spet sprejema prednost, je 95% anketiran- otroke letnikov 1957 in mlaj- ki se pridno uče, ki so marljivi doma in v šoli!) v popoldanskem času, ko je kopališče odprto za vse naše državljane, pa množičen obisk v zimskem bazenu. Prepričan sem, da se bomo kmalu veselili športnih uspe- Cev izjavilo, da je treba in ker je zanimanje prav k-ov naših otrok. V prvi vrsti graditi zimske v Iskri preCej močno, starše IS°r Slavec bazene. še posebej vabimo, da se od- Ministrs tyo za šport je iz- zavejo našemu vabilu. Otro delalo projekt modela zim- ke bo treniral in vodil tov skega bazena, o katerem me- Avgust OMAN. Otroci se lah nijo, da predstavlja revolu- ko prijavijo v zimskem kočijo v športnih gradnjah, ker pallšču vsak dan ob 7.00 ali se bo uporabljal tudi kot 13 30 pri omenjenem tovari-letni bazen. šu, Kaj potrebujejo, kako Francozi vedo, da le s naj se oblačijo in tudi sicer športnim udejstvovanjem svo- skrbijo za svoje zdravje, bo je mlade generacije od rane- otrokom povedal trener. Pre-ga otroštva dalje, lahko od den bodo otroci pričeli z nje pričakujejo zdrav telesni rednim treningom, bodo mo-in duševni razvoj, uspeh in rali še na poseben zdravniški napredek vsega naroda. V Ju- pregled, ki ga bodo tudi kas-goslaviji še nismo tako daleč, neje, kot že »stari športniki« da bi se lahko vrgli na tako morali opravljati redno naj-obšime investicije v objekte, manj dvakrat na leto. ki ne »prinašajo denarja«. Z Izleta članov kolektiva obrata urnih mehanizmov v Lipnici, ki so si tokrat ogledali Šentjernej in Preserje Garancija kvalitete- sredstvo za pospeševanje prodaje Pisma bralcev ZAKAJ TOLIKO NADUR? Tovariš urednik! Že večkrat sem bral in sli-(Nadaljevanje s 6. strani) manjkljivosti in okvare, ki šal, da naj nadurno delo določen čas (garancijski bi nastale v garancijskem ukinejo v naši tovarni (Elek-rok), redno vzdrževanje v roku in pri normalni uporabi tromehanika) oz. da se odo-garancijski dobi (servisno izdelka. V omenjeno obvez- bri res najnujnejše, ne vem. vzdrževanje) in ustrezna ko- nost so vključeni tudi vsi Pa kako to, da nekateri šefi ličina rezervnih delov. Ga- stroški v zvezi s prenosom delovnih enot teh navodil na rancijški list izdaja gospo- ali prevozom izdelka do ser-darska organizacija, ki je visne delavnice in nazaj, artikel proizvedla ali uvozila. Mimo garancijskega lista vsebuje zakon tudi določilo, upoštevajo, kajti, v Sklepih 16. seje UO sem ponovno zasledil, da .se nadure še vedno prekomerno nadaljujejo. V časopisu »Delavska enot- čeprav smatramo zdravje za največje človekovo bogastvo! V Sloveniji smo malenkost dlje, toda Kranj, ta se pa že ponaša s svojim lepim zimskim bazenom, ki je namenjen prav vsem prebivalcem Kranja in okolice, otrokom, šolski mladini, odraslim in Otroci od osmega leta dalje niso nikakor premladi za pričetek športnega življenja, ki se bo pač odvijalo njihovi starosti primemo, vendar želim staršem povedati še tole: . zagotovil sam proizvajalec ali uvoznik. Razširitev odgovornosti na Če želite, da se bodo Vaši otroci že v rani mladosti na-tudi aktivnim plavalcem, ki vadili na vztrajno delo, na so združeni v svojem plaval- premagovanje in samoprema- prodajalca na drobno pome-nem klubu »Triglav«, ki je gbvanje, da bodo znali ceniti ui še popolnejšo zaščito na-spet ponesel svoje ime in uspehe priborjene s trdim šega potrošnika. To tembolj, ime Kranja v vse kote naše delom sebe in drugih, da bo- w| upoštevamo, da mora pro-domovine in športne javno- do spoštovali delo in imeli dajalec na drobno, ki posti. Ta plavalni kolektiv z že občutek odgovornosti, pri manjkljivost na proizvodu m več desetletno tradicijo si je tem pa se še primemo teles- v stanju odpraviti takoj ah z disciplino in trdim delom no razvijali, potem ne okle- v določenem roku, na zahte- _ z novo generacijo plavalcev vajte. S športom' je treba vo potrošnika proizvod za- te industrijskih proizvodov spet pridobil svoje mesto pričeti v rani mladosti; da se menjati | z uporabnim izdel- trajne uporabriostne vredno-prav v vrhu jugoslovanskega otroci že prej ne vključijo kom, ali pa vrniti denar. sti. Vendar v praksi pa se plavanja. Pred tremi — šti- med športnike niso krivi Dana garancija se nanaša srečujejo potrošniki še vedrimi leti še otroci, ki so se otroci, temveč STARŠI! — ki na korektnost funkcioniranja no s precejšnjimi težavami, komaj naučili plavati, so po- se jim otroci (ampak samo proizvoda v garancijski dobi ker nekatere proizvodne in stali letos pionirski, mladin- lastni) smilijo* medtem ko in vsebuje obveznost dajalca trgovinske organizacije niso ski in članski državni in re- jim s tako »vzgojo« (ki ni garancije, da bo zagotovil zagotovile redno in pravo-publiški reprezentantje in ne- vzgoja!) dejansko samo ško- servisno vzdrževanje proiz- časno servisiranje garantira-kateri od njih tudi državni dujejo. . ,... voda: tj. odpravljal vse po- nega proizvoda. je prodala določen proizvod , . , „ . , , v trgovini na drobno, je prav da mora biti proizvod oprem- nosu z dne 21. oktobra t. tako dolžna da zagotovi kup- ljen tudi s tehničnim navodi- je članek pod naslovom cu odpravo pomanjkljivosti lom za uporabo izdelka. Pri »Razprava, ki je doslej malo in okvar, kakor tudi servisno uvoženih artiklih mora biti zalegla« zopet obravnaval vzdrževanje (pod pogoji }v navodilo prevedeno na enega brezposelnost na Gorenj-garancijskem listu), če v od jug0Si0vanskih jezikov. sk®m‘ C? t0 2 kraju, kjer je bil proizvod posei,e5 ;e treba naelasiti naduraP11 v na^ tovarni, se prodan, tega ni zagotovil ™sebej J.e naglasitl’ mi zdi, kot da problema da garancijski rok ne more brezposelnosti sploh ne opa-trajati manj kot 6 mesecev, zimo. Morda ga bodo neka-Če traja popravilo v garan- teri opazili šele takrat, ko bo cijski dobi dlje kot 10 dni prizadelo njih same. po prijavi okvare, se garan- Sodim, da je malo dejav-cijska doba podaljša za čas, cev, ki delajo po normi, ki kolikor je trajalo popravilo. Potrošniki uživajo potemtakem pri nas polno zakonsko zaščito v pogledu kvalite- mogoče odmeriti pokojnino ugotovi predhodno poprečni po tem zakonu. mesečni znesek osebnega do- Pri določanju najvišje po- hodka, ki ga je zavarovanec kojninske osnove so skupšči- dosegel v zadnjih 12 mesecih ni republiške skupnosti vodi- dela neposredno pred upoko-lo splošna raven osebnih do- jitvijo: ta znesek je pokojni- hodkov v republiki, razmerje med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki ter njihova struktura in pa razmerja, ki naj se oblikujejo v ravneh pokojnin. Za vojaške zavarovance, na, ki gre zavarovancu. Kadar pa se odmeri pokojnina na podlagi valoriziranega dosežen v zadnjem letu pred upokojitvijo (1. odst. 72. člena TZPZ), upošteva plača, ugotovljena po 2. in 3. odst. 51. člena TZPZ. Tako ugotovljena plača je pokojnina. Pokojnina borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 in borca o -M : ra 0 N -S gre starostna pokoj. borcu borki v viš. pokoj, osnove % osebnega dohodka, dosežene- španske državljanske vojne. ga v zadnjih petih letih, se poprečni mesečni znesek osebnega dohodka ugotovi , na katerim se pokojnina odmerja podlagi osebnega dohodka, od plač in dodatkov, določe- doseženega v zadnjih petih nih v predpisih o plačah pod- letih zavarovanja v Smislu 2. oficirjev, oficirjev in vojaških odst. 30. člena TZPZ. Pri uslužbencev, določa najvišjo ugotavljanju osebnega dohod-pokojninsko osnovo oziroma ka se V obeh primerih upo- Borcem narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 in španske državljanske vojne, ki niso imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941«, ih ki uveljavijo starostno pokojnino po 1. ali 2. odst. 70. čl. TZPZ oziroma jim 15 72,0 76 16 75,2 80 17 78,4 84 18 81,6 85 19 84,8 20 in več 85,0 73. člen bi bili navdušeni za nadurno delo, zato menim, da so to največ režijski delavci. Ne rečem, da je zaradi raznih težav nadurno delo občasno potrebno, vendar vse/ kaže, da je v naši tovarni teh »ur« več kot preveč, zato obstaja mnenje, da je v »Elektro-( mehaniki« preveč borcev za nadure oz. tistih, ki še poganjajo. za nadurnim »delom«.' Sodim, da je med temi tudi dosti takih, ki se v dopoldanskem času ne „trudijo dovolj, da bi svoje delo pravočasno opravili. Morda delajo to hote, da si z nadurnim delom ustvarjajo boljši Osebni standard. Razumljivo je, da bi morali šefov oddelkov take osebe bolj nadzorovati, kaj in koliko delajo, kajti vsaka sentimentalnost ali famiiiarnost gre na škodo vsega kolektiva, zato bi bilo prav, da bi UO kolektiv sproti! obveščal, za kaj je bilo potrebno nadurno delo. : C. V. Elektrornehanika Kranj (1) Borec NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni böj 9. septembra 1943 ali pozneje, ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije je priznana pravica do izjem- pridobi pravico do starostne za elektromehaniko 1 teleko- ne starostne pokojnine po pokojnine po splošnih pogo- munikacije elektroniko in 3. odst. 70. čl. TZPZ, se določi jih in se mu pokojnina odme- avtomatiko — Urejuje uredni- starostna pokojnina od pokoj- ri po členih 30 do 34 tega za- ški odbor — Glavni urednik! za ugotovitev pokojninske rimske osnove z odstotki gle- kona, za določene kategorije Pavel Gantar — odgovorni osnove. Vojaškim zavarovan- de na priznano pokojninsko zavarovancev pa po ustreznih urednik: Igor Slavec — izha- Zaradi odmere pokojnine cem — imetnikom »Partizan- dobo upoštevaje povečanje pO posebnih določbah tega zako- ja tedensko — Rokopisov no imetnikom »Partizanskega skega spominskega znaka 3. odst. 73. člena TZPZ po na. vračamo — Tisk in klišeji: spominskega znaka 1941« se 1941« se kot osebni dohodek, naslednji tablici; ... (Dalje prihodnjič) »CP Gorenjski tisk« Kranj najvišji osebni dohodek, od katere se. lahko odmeri pokojnina po tem zakonu, skupščina Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja.« rahljajo tudi določbe 32. in. 33. člena TZPZ ter predpisov o osebnem dohodku, ki rabi