Hazne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. G. dr. Ivaa Benkov i 6 je odprl avojo odvetaiško pisarao v Brežicah. — Imeaovaa je za sodaega tajaika v Maribora okrajai sodaik Avg. M od r i a j a k r Zažemperka ia za sodaega tajaika y Celja sodai pristav dr. Fr. Bračič v Ptaju. Mariborske novice. V zadaji občiaski seji ae je skleailo, da se aaj kajalu podere v Freihaasgasae bisa eskomptae baake, da 86 omogoči promet v imeuovaaej ulici. Bil je pa tadi že skrajai čas! — Mlad tat je 12 letai Alojzij Cebe, sin perice. Njegova mati je imela opraviti v kavarai Kastaer v Tegetthoflovi ulici, kjer je izmikal faat pogoato deaar. Svota, katero je faatič s časoma akradel, zaaša okoli 200 E. Deaar je faat a svojimi tovariši zapil. — H gostilaičarja Jožefa Majceaa v Mariboru je prisel neki Alojzij Haašel, pristojen v mariborako okolico. Haaael je a prepričevalao besedo prepričal gostilaičarja, da ve za velik zaklad. Gostilaičar ga je proail, naj ga i ajim deli. Haaael je v to privolil ae-le, ko je apil pijače za 5 E 50 vin., in mu je dal gostilaičar 4 kroae. Eoačao je pa Hausel ukradel gostilaičarja se korčeg, v katerega aaj bi dal izkopaai zaklad ia je pobegail. Sklep šole na mariborski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se je vrsil dae 11. t. m. Zavod je štel miaalo šolsko leto 40 ačencev, od teb je bilo 31 Sloveacev ia 32 siaov kmečkib poaeataikov. Na deželae stroake je obiakovalo aolo 19 ačeacev. Šolo je dovrsilo letos 18 ačeacev. Mariborski okoličani, pozor! Mestai svet mariborski je skleail, da mora imeti vsakdo, ki prodaja' aa trgu sadje, kakor: grozdje, hraske, jabolka, slive, breskve itd. potrdilo od občiaskega arada, da je sadje ajegovo. Taksao potrdilo velja samo za ea daa. S tem hočejo omejiti krajo sadja. Dirka v Mariboru se bo vršila dae 8. aeptembra. Slovenke, kupujte kavo družbe sv. Cirila in Metoda! Dražba av. Cirila ia Metoda je skleaila z g. Jebačiaom, tovaraarjem v Ljabljaai, aovo pogodbo, vsled katere isti prodaja kavo v prid dražbe sv. Cirila ia Metoda. Segajte pridao po aji, zavedae Sloveake! Kava je ravno tako akaaaa, kakor so drage kave aemakih tvrdk. V Rušah je povozil hiaai posestaik Jožef Nekrep dae 1. t. m. a svojim motorjem osemletaega Fraac Pečeler. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred sodaijo ia je bil obsojea aa 50 kroa ia aa vse sodaijske stroake. V Brezulah je začela goreti 14. t. m. ob 1 ari po popolaoči bisa kmeta Matija Fiagast, ki je popolaoma pogorela. Pogorela je tadi hiša kmeta Fraaca Fiagaat ia Fr. Predikaka. Požaraim brambovcem iz Rač ia Hotiaje vasi ae je posrečilo ogeaj pogasiti, da se ai aadalje siril. Tadi iz Maribora, Hoč ia Razvaaja so prišle brizgalae. Eako je ogeaj aastal, se ae ve. V Makolah je amrla blaga gospa Hearijeta Hocholaaacb v 65. leta. Naj v mira počiva! Volitve y okrajni zastop slovenjgraški. V skapiai velepoaestva 8e je vršila voliter dae 14 t. m. Zmagali so Sloveaci! Slava zavedaiaj volilcem! Eer je Sloveacem tadi v kmet8kih občiaah zmaga gotova, bo vediaa v okrajaem zaatopa sloveaska. Deželno zborovanje učiteljev, ki se je vršilo miaoli teden v Gradca, 8e je ostro izreklo proti temn, da bi se za aolo godai otroci vporabljali pri daiaarskih delih. Nevihte. Tudi iz Sloveajgradca se aam poroča, da je tam aevibta aaredila dae 6. t. m. veliko skodo. Nobeai bisi ai prizaaesel vihar. Vaaki strehi je več ali manj opeke odaeael, aekatere strehe pa kar cele, kakor 8e je to v Pamečah zgodilo. Hado je razaajal ta vihar tadi po gozdih ia vrtovih. — VGočovije med viharjem dne 6. t. mes. adarila strela v hiao poaestnika J. V r u n6 i 6 a. Zgorelo je tadi gospodarako poslopje. — Pri S v. M i k I a v ž a blizu Varberka je iati daa tadi atrela adarila v hiso Gašperja Aatolčiča. E sreči ai vaela ampak aamo opeko ia zid poskodovala. — Iz Sodinec pri Veliki Nedelji. V občiaski odbor so prišli dae 20. julija razven dveh Štajercijaacev sami aarodai možje. Za žapaaa je bil izvoljea goapod Matija Lah.— pPro8tovoljao gasifao draštvo" v Trgoviščih je obhajalo dae 16. julija deaetletaico svojega obstaaka ob ogromai adeležbi ljadstva, goapode iz Ormoža ia požaraih bramb iz Srediača ia Hardeka. Pri slavaosti je govoril g. Robert Eoaar, učitelj aa Raača, ia razložil glavae črtice iz 8loveaske zgodoviae ter pri tem povedal, kako že od aekdaj delajo Nemci b Sloveaci. To pa ai bilo prav gospodu trgovcu Skvorca, ki je rojea v Sodiacih v priprosti sloveaaki bisi, zdaj strastea Nemec. To ai pač hočemo zapomaiti! — Iz Višaaec pošiljajo otroci svojo deco v ormoško nemško aolo. Ti otroci ae prav aeapodobao obaasajo ia prekliajajo, ko grejo iz šole domov. Ali je to sad te sole? Iz Slov. Bistrice. V aašem iaeata je pred kratkim otvorila trrdka I. Smeb trgovino a papirjem ia galaaterijo; tamkaj se dobe aarodai kolki, piama ia cigaretai papir aaše šolske drnžbe, kakor tadi aajaovejae razglednice, izdelaae le pri sloveaskib ia českib tvrdkah; tadi je tam velika zaloga vseh aolakih potrebačia. Zatorej priporočamo to narodno trgoviao Sloveacem iz meata ia okolice aajtopleje. — Ravao tako priporočamo aarodaega čevljarja g. Cvahte-ja, ki si je 8 srojim solidaim ia ceaim delom v kratkem čaaa pridobil TBestraasko prizaaaje. Podpirajmo ga vsi brez izjeiae, kajti aramota bi bila, če bi paačali aaše ljudi aa cedila, ohole aasprotaike pa bi z aasim deaarjem sitili. — Eoačao še opozarjamo aa aarodaega trgovca g. Piaterja, ki z vsakovrstaim modaim kakor špecerijakim blagom kar aajboljae poatreže ia na g. Lasbaberja aa južnem koacu meata. Ce ae bomo tadi goapodarako osamosvojili, le tedaj aam je apati aa lepao bodočaoat ia potem ne bo Bistrica aamo po imeaa, ampak tadi po avojem zaačaju rea Sloreaaka Bistrica. Ptnjske novice. Ornik je tožil dr. Bramena. Dokler je apal, da pride tožba pred mariborake sodaike, je ae obdržal tožbo, ko je pa avidel, da se bo stvar obravaavala pred ljabljaaskimi aodaiki, je pa tožbo amakail. Hm! Hm! Zopet pristaš ^btajerca" obsojen. Sedaj ga že ai hadodelaika, katerega bi »Štajerc", to zloglasBo glaailo ptujakih ia drugih šaopsarjev, ae stel med svoje n8otradaikeu ia bralce. Da je navadea tolovaj ia morilec prvi pesaik jŠtajerčev*1, to aam že ai aič več aovega. Pretečeai poaedeljek se je pa se eaa cvetka pridražila tema n8opku". Aat. Glas iz Rajheabarga, ki bolj verjame ptajski kroti kot bv. pisma, je bil v Celju obsojea aa mevsec težke ječe radi moteaja vere. Eo je ael aamreč aekega dae gospod rajheaburaki žapaik sprevidit bobaika z Najsvetejaim, ai hotel Glas počastiti, kakor ae spodobi za kri stijaaa, Najsvetejse. Gospod žapaik ga mirao opomai aa ajegovo dolžaost, a Glas ga začae zmerjati ia aespodobao gororiti o Boga. Za to je bil obaojea ia bo aedaj labko mesec dai preaiisljeval, kam pripelje človeka BŠtajerc". Morebiti bi bilo aredaiatvo BŠtajerca" tako prijazao, pa ma poalje par krot v lakajo, da se bo ž ajimi zabaval ia tolažil. BŠtajerčevi" inserati. G. Fr. Doleac, bivši trgovec ia sedaaji ageat za izaeljevaaje v Ameriko, priporoča v aemakatarskem BŠtajerca" svojo ageacijo. Mi bomo g. Doleaca prav hvaležai, ako se ma rea posreči apraviti vse BŠtajerčeveu aemakatarje tjekaj Čez veliko lužo. Blagoslovljenje brizgalne slovenske požarne brambe v Hotiaji vasi. Dae 27. t. m. bo, kakor smo že zadajič omeaili, blagoslovljeaje aove brizgalae, ki je že prebila 8F0J krst v ogaju v Brezalah. Za daaea objavimo vzpored veaelice, ki utegae poatati, kolikor se more soditi po vaeobčaem zaaimaaju, taka, kakorsae Hotinja vas ae ai videla. E meaaaema vlaka iz Maribora bodo v Račab aa razpolago vozovi. Po blagoslovljeaja brizgalae, ki ae bode vrsilo točao ob pol štirih popoldae, bodo vaje z brizgalao ia aa to velika ljadaka veselica, kjer bodo aastopili domači tambaraai ia pevci, aaai diletaatje bodo predstavljali priljabljeao kmetekoigro BOreh", srečolov aam bode poaajal obilo bogatih dobitkov, zvečer bo slavaostai prostor ametao razsvetljen ia celo vealaaje po ribaika seaam obeta. Zato pričakajemo ob blizu ia daleč najobilaejše adeležbe, saj je tadi železniaka zveza agodaa. Ormožke občinske volitve ao razveljavljeae aa pritožbo Sloveacev. Volilai imeaik namreč ai bil poatavao določea čaa aa ogled. — Tadi občiaake vobtve v T e harjih so razveljavljeae. Nemški napadi na celjske Slovence. Eakor smo že poročali, aapadle ao pijaae aemake barabe v Celja aa aoč od 7.—8. t. m. BNarodai dom" ia »Zveziao tiakarao" ter pobile tara več aip ia okea. Jasao kot beli daa je, da ao bile te barabe za to badobao delo aalašč aajete ia plačaae od aekatere celjake gospode, ki ao takoimenovaai celjaki aemski Bprvakia. Ia kdo so ti aemški Bprvaki", ki hujskajo ia ščujejo celjsko fakinažo proti miraim Sloveacem? Ti celjaki aemaki prvaki so večinoraa odpadaiki aloveaskega aaroda, reaegatje ali kakor jih po doraače imeaajemo — aemakatarji. Ti Ijadje so večiaoma 8 culico v rokab priromali v sloveasko Celje, se aajedli takaj sloveaskega kraha, ai pridobili od Sloveacev premožeaje — ia aedaj ko iraajo polne moaaje, sedaj 86 aramajejo sloveaBkega jezika ia se več — sedaj bujakajo pijane barabe k aapadom proti lastaema avojema aaroda sloveaakemu. Ti aemaki celjaki Bprvakia so strupeaa gadja zalega, katero smo ei vzgojili mi Sloveaci sami v svojih aedrih. Tej nemskutarski gadji zalegi aoaili 80 leta ia leta Sloveaci svoj deaar, a sloveaskim deaarjem se je ta atrapeaa zalega razširila po vsem Sloveaskem in sedaj aas hoče 8 svojim strapom uničiti, aedaj aas hoče pregaati iz lastne naše aloveaske zemlje. Sloveaci! Vzdraaiite se! Sloveaski kmet, zapomai si dobro snrore aapade celjakib aemškutarjev na Slovence, zapomai si dobro, da aemškutar od tebe živi, ae ti od ajega, ia ako bi ae aosil ti ajim deaarja, bi morali vai celjski aemakatarji od glada pogiaiti. Sarovi aapad celjakih Nemcev in nemškutarjev naj Bam ostaae v vedaem spomiau, aaj izvejo tndi aaši potomci, da so živeli eakrat v Celju \judje brez čaati — brez zaačaja, ki ao zatajili avoj materai jezik ia aapadali Sloreace, ki bo ostali zvesti 8voji domoviai ia avojema aaroda! Snrovi napadi celjskih aemškutarjev na Sloveace aaj bode aašim kmetom resea oporaia, da se tem ožje okleaejo gesla: Svoji k svojim! Teharske novice. Pri Eaastečevi krčmi je zažgal v noči aa 5. t. m. okoli 2. nre aezaaa človek poleg hiae stoječi hlev. Dekla je opazila ogeaj ia poklicala goapodiajo. Obe Bta leteli gasit, kjer je tadi že bilo aekaj 8osedov, ki ao pomagali pogaait ogeaj. Naeakrat začaeta vpiti otroka, ki ata spala v prvem aadatropju. Ko mati prileti k ajima, zač- aeta otroka pripovedovati o aekem faata, ki se je plazil po sobi. Iz sobe je bila akradeaa deaaraica 8 1800 E ia "lata ura z verižico. Orožaištvo pridao zasleduje predrzaega požigalca ia tata. — Nas, v očeh nemčurjev alavai žapaa je sklical sejo za dae 11. avga8ta Eo 80 pa hoteli ajegovi podrepaiki oddati ribji lov za dobo 6 let za 20 E aemčarskema grajačaku Eurtu Majerju, med tem ko poaujata za to dva aarodajaka po 120 E aa leto, zapastili 80 aloveaaki odboraiki sejo, ki je poatala aeaklepčaa. Ali je to napredno gospodarstvo ? Bržkoae po vzorca v celjskem mesta! — Od občiaskih volitev aem vedao tožarijo podrepaiki celjskih aemčarjev Sloveace. Vaako aajmaajao priliko porabijo za to. Toda dosedaj ao še vedao zgabili pravde. Spametajte 86 veadar eakrat! — BJohaaa Tlaker je prosil za gostilaisko obrt. Pri občiaski aeji pa so celo ajegovi aemski prijatelji proti ajemu glasovali ia tako je bila prosaja eaoglaaBo odbita. ^Jobaa", slabe prijatelje imas! V Marnbergu so si postavili luteraai svojo cerkev, katero bodo dae 10. septembra sloveaBO blagoslovili. Za prihodnje porotno zasedaaje v Celju so izžrebaai aaaledaji gospodje porotaiki: Aad. Aatloga, Gotovlje; Maka Seaiea, Celje; L. Potočaik, Slatiaa; Adal. Geia, Žalec; Fr. Skaza, Paka; Rok EozmuB, meaar, Rogatec; Mart. Frece, Staravaa-Bizeljsko; Fr. Pečoler, Lehea; Alojz Bat, Gor. Eoatrivnica; Miha Baloa, Brežice; Aat. Schach, Slov. Gradec; Mih. Eamer, Šoštaaj; Ulrih Lager, Veleaje; Joa. Paaer, Braalovče; Ljad. vit. Mathieaa; Fr. Gračaer, Dol pri Jarkloatro; Jos. Šošterič, Teharje; Jaa. Rop, Slov. Gradec; Job. Berlizg, Rogatec; Fr. Pikl, Št. Pavel pri Preboldu; dr. E. Seaschaer, Brežice; Iv. Eoaečaik, Vrhe; Jaa. Zottl, Eoajice; Iv. Jezeraik, Brezovica; Raj. Brataaič, Lače; Jos. Podgoraek, Vrbao; FraBJo Cakala, Gomilako; Mih. Tajaik, Družmirje; Fr. Paccbiaffo, Celje; Aat. Chiba, Celje; Fr. Maricich, Slov. Gradec; Jos. Skaza, Veleflje; Aat. Eleader, Mozirje; dr. Jos. Rakež, Šmarje pri Jelsab; Jos. Mikuž, Gorajigrad; Aat. Gajaek, Celje. Nadomestai porotfliki: Dr. E. Negri, Celje; Leop. Wambrechtsammer, Celje; Dr. Aat. Schwab, Celje; Jak. Čretaik, Št. Jarij ob jaž. žel.; Mih. Wakouaigg, Celje; dr. Aug. Scharbi, Celje; Vin. Usea, Sp. Grašovlje; Aad. Globočaik, Žalec; Jos. Eroll, Celje. Celjske novice. V četrtek, dae 10. avg. zvečer je atoail v Saviaji pri Celju četovodja 26. doraobraaakega pešpolka, I. Marks, doma iz Ptaja. Eopal ae je v bližiai aloveaskega kopaliača BDiaaa" pod Celjem, pri tem ga je prijel močaa krč. Eopala sta se z ajim dva draga četovodja, ki se mu aista apala pomagati, ker aista zaala plavati. Iz vode so ga potegaili pri BDiaai". Cele tri četrt are so ga poizkaaali oživiti, pa se ai več dalo. Preaeali so ga v mrtvašaico. V Štoreh je utoail delavec P. Eamer. Kozjanske novice. V arce je zaaadil aož tamkaj aekje pri Golobiajeka pred aekaterimi daevi kovaski pomočaik Erampah 45 letaema poaeataiku Jaga. Jag je vrgel v prepiru Erampaba v jarek, kar ga je tako razjezilo, da je skočil za Jugom ia mu zabodel aož v arce. Jag je seveda takoj rartev obležal. Erampah se je sam javil sodaiji v Kozjem. Vzrok je aeareČBo pijaačevaaje. — Predzadaji tedea je tudi v Golobiajeka padel z voza Martia Kuašek tako aesrečao, da je bil takoj rartev. — Zopet je divjal po kozjaaakem okraja dae 6. avgaata od 1—2. ure podoldae grozai vihar 8 točo, ki je aapravil zopet maogo akode aa polja, viaogradih, drevja ia stanju. Bog se aamili! Nemški odvetnik — pobegnil. Edea aajbolj aemških odvetaikov dr. Viktor Weitlof, sia bivšega predsedaika aeraškega Baalferajaa" je — pobegail — kakor ae govori radi poaeverjeaja ia dolgov. Seveda, ptajaki aemškataraki BŠtajerc," ki blati vedao le aloveaske odvetaike, molči o tem aemakem Bgoljafuu takor grob. Nesreča pred 100 leti. Na veliki šmarea (15. avgasta) 1805. ob eai popolaoči je bila strašaa ploha v gorajegrajski ia tahiajaki doliai. Voda je odaesla vae mostove, zasala je a peskom, z blatom in a akalami aad ea stot težkimi vae polje; v Saovika je voda odaeala tri mliae. V Nori Štifti je atoailo blizu 49 romarjev, ki so iskali zavetja v aeki hiši. Romarji ao bili iz Hrašnje. Iz Gornjegagrada. Eakor je aaš list že poročal pred pol letom, se je za gorajegrajski okraj astaaovila stipeadija za ačiteljiačaike. Taje aedaj razpiaaaa do 10. sept. t. 1. v zaeaka 240 E. Proaajiki (moski ačiteljiščaiki) raorajo biti priatojai v okraj Gorajigrad ter ae zavezati z reverzom, podpisaaim od stariaev oziroma varaha, da slnžbajejo šest let v gorajegrajakem okraju, ali pa da povraejo vao štipeadijo v vsem zae8kn. Zadaja leta se zelo maoži atevilo ačiteljic v gorajegrajakem okraju ia zato upa okrajai zastop aa ta aačia si pridobiti aekaj moskih modi. Prošaje ae aaj poaljejo okrajaema odbora v Gorajigrad. Društvena poročila. Zborovanje krš5. socialae zveze v Mariborn. Za t<> zborovaaje, ki se bo vršilo dae 4. sept. v Maribora, je zaaimaaje vedao večje. Oglasi ae za ahod vsak daa maožijo. Iz te obilice glasov 86 da že sedaj aklepati, da bo shod veličastea ia velikaaaka maaifestacija kračaaako-socijalae ideje. Nobea mladeaič aa Štajerakem pač ae bi amel maajkati aa tem shoda! Posebao iz aarodao probujeaib Sloveaakih goric bo prialo aa stotiae sloveaskih mladeaičev. Eraajski mladeaiči priredijo iz Ljabljaae poaebea vlak, a katerim bo prislo aa atotiae aaših vrlih kraajskih tovariaev. Da rešimo aaso Čast, mora biti aas atajerskih mladeuičev na tisoče! Ia kakor mi aase vrle mladeaiče pozaamo, prišlo ,iib bo tadi kakor liatja ia trave iz zeleae Štajerske, da ae ekapao z dragimi aavdaaajejo BZa Boga ia za domoviao !u Sbod zaupaikov katoliških sloveaskih drustev na Spod. Štajerskem in Koroškem se je v aedeljo, dne 13. t. mes. prav lepo izvršil. Sboda je predsedoval aredaik g. d r E o r o s e c, ki je priarčao pozdravil aavzoče zaatopaike ia kazal aa velik pomea tega shoda za delavce. 0 prepotrebaem delavskem zavarovaaja ia delavaki orgaaizaciji je govoril g. I. N. Gostiačar, o pogabnem alkohola ia izaeljevaaja pa g. d r. E or o š e c. GoTorilo se je tadi o zlobm agitaciji aasih aarodaih aasprotaikov ia socialaih demokratov ia se skleailo, os«ati zvesti svoji veri ia aarodaosti. Govoril je tadi g. kaplaa L a v r i a c iz Prevalj aa Eoroškem, ki je priporočal, da bi tadi aasi kmetje pristopali k delavakim draatvom ia posebao se poalaževali ia brali kajige ia čaaopise, ki ao daaes Beobhodflo potrebfli vsakomar, kdor ae hoče izobraziti. Prišlo je tndi mBogo brzojavaih pozdravov aa sbod, ki jasno kažejo, da so ae za ahod zaaimali tadi maogi, ki niso mogli biti zraven. Emetje, poaaemajte tadi vi delavce ifl združujte, učite ia izobrazujte ae, da bomo lahko skupno aapredovali in rešili aaš narod propada. Ljutoniersko dirkalsko drustvo priredi v aedeljo, dae 3. aeptembra aa svojem dirkališSn aa Cveau jeseasko koajsko dirko, pri kateri pride v I. vožaji 350 E ia II. vožaji 450 E v razdelitev. Razna tega dobi aajapretaejši vozaik ia pa ta, ki bo imel aajlepso ia aajpravilaejso oprego, vaak po eao darilo. Sv. Lenart y Slov. gor. Že dokaj let izražeaa želja, da bi ae aaj veadar eakrat zopet oživila Ciril ia Metodova podražaica pri Sv. Leaarta, se je koaečao veadar aresaičila. Strajaemu delovanju tukajsnega aarodaega zdravoika dr. Fraaa Tipliča imamo ae zabvaliti, da ae j e zopet združilo dovolj zavednih aloveaskib raož v nataaovitev te za aaa aarod tako poraealjive družbe. To za ta trg tako važao dejstvo skleaili ao proslaviti tukajani Sloveaci z veliko aarodao veselico, ki 86 bode vraila v prid družbe dae 20. avgaata t. 1. aa vrta g. M. Poliča ob 3. ari popoldae. Naj tedaj aikdo izmed aarodao zavedae dražbe iz 87. leaarške okolice ae zamudi prihiteti ta daa aa par uric med bv. leaarake Sloveace, da bi ae tam ž Djimi vred radoval tega aarodaega aapredka. Slovenskim rodoljubom! BBodočBosta je 8kleaila BStaaoviti potujoče ljudake kfljižflice ifl to za začetek dve. Uvažuje veliko važaoat kajižaic v obče, posebej pa takih potujočih knjižnic, ki ae dajo z majhaimi atroski premestiti v kraje brez vsakega bralaega 'draštva ali pa v take kraje, ki so v aarodaoataem ozira zelo izpostavljeai, se je lotila BBodočaost" tega za ajeae gmotae razmere zelo težavaega dela. Upamo trdao, da pogleda vsak zavedai rodoljab v svojo kBJižflico ifl aam pomore z aekaj kajigami, v prvi vrsti seveda z leposlovaimi, ali pa z deaaraim doaeakom. Eoliko kfljig leži po omarah zaprašeaih — maogokrat celo nerazrezaaih! — ki bi lahko zaaejale maogo dobrega zraa med ljudstvo! Sezite po aje ia aam jih poaljite! S tem pomagate aaložiti glavaico, ki bo priaašala aeprecenljivih obresti. Ljudatvo eplosao rado čita ia Čim ve6 čita, tem više ae dvigae ajegova izomika, ki je pri pogleda aa mogočae sosede ia žalostae aaše aotraaje razmere jediao aajboljše sredstvo za aaš narodni obstaaek. Ne pomagajo nam blesteče fraze pri volilaib govorih, aiti šumae veaelice, pri katerih za treantek pri kapici visoko vzplapola aarodaa zavest, da potem pade v ataro zaapaaoat aazaj ; pomaga nam le temeljita izomika priproatega ljadstva, ia v to svrbo so potajoče ljadake kajižaice aeizmerao prikladae. Pripomaimo ae, da se po pravici po staaja kajižaic ia številu prečitaaih kajig sodi aa kultarao stopajo dotičaega naroda. Obračamo ae tedaj do vseb rodoljnbov, da pomagajo mlademu društvu pri ajegovera aesebičaem, koriataem dela. Vaako aajmaajše darilce bogato aagradi obilea uapeb. Pošiljatve vsake vrate aaj ae blagovolijo aasloviti aa iar. Arna Peraata, tajnika BBodo<5BOsti" v Ormožn. — J. Lešaičar, t. č. predaedaik. Slov. Bistrica. Predzadajo 8redo priredila je BČitalaicaa v Slov. Bistrici zabavni večer pri aovem sloveaakem go8tilaičarju g. Eralca. Pri tej priliki se je pokazalo, da je pri nas dovolj Sloveacev; treba je le, da 86 po takih ia enakih prijateljakih aeataakib tesaeje zdražujemo ter med aeboj aavdušujemo. Zbralo 86 je domačiaov ia dragih soaedov tobko število, da ao bili vsi obširai goatilaiaki proatori preaapolajeai ia da so aekateri morali celo oditi, ker aiso našli več prostora. Ia nas Ijubezaivi prijatelj Petzold si apa trditi, da v Slov. Bistrici Sloveacev ai! ? Pri veaelici bo prvikrat javao aastopili aasi Bpohoraki arameljai" pod vodatvoai aasega vrlega aarodBega trgovca g. A. PiBterja, ki jih je v saljivem govora obdiaatvu predatavil. Ta prvi aastop je vapel izborao, kar je spričevalo barao odobravaaje poslasalcev. Mi kličemo gg., ki aodelajejo: Hvala lepa ia pogaamo aaprej! Tako bomo v kratkem imeli za domače prireditve lastao aarodao godbo. Ravno tako iz^rstao je rešilo 87ojo aalogo Bslov. bistriško pevsko društvo", ki je po dolgem časa zopet eakrat aaatopilo. To drastvo ae prav pridao pripravlja za veliko aarodao veselico, katero prirftdiJ,>Ci.tfl,inžaa" 7 pridLdružbe ay. Cirila ia Metoda. Pri tej priliki 86 boate sami lahko prepričali, da ae pretiravam. Vsaj aas tedaj poaetite, g. aredaik ? Seveda! Ia pa pri^abite seboj pra7 maogo a^ojih aaročaiko7 ia prijateljev, da ae aa^dusimo za 87eto aarodao st7ar! Torej aa BTideaje! Poatrežba je bila pri Krulcn izboraa. Zato ga 78em Slo76Bcem toplo priporočamo. S^oji k svojim! Na zdar! Pri Sy. Antonu v Slovenskih goricah se je dae 6. a7g. 7raila ve8eliea 7 sploaao zadovolJBost domačiao7 ia goato7 od S7. Leaarta, Trojice, Aadraža, Beaedikta, Eriža itd. Vzajemaa aarodaa požrtvovalaost prireditelje7 7eselice je pokazala, da je aa- vzlic tolikim Baravaim vremeaskim ia aeaaravnim zaprekam vendarle mogoče doseči a akupflimi močmi povoljea morabdea ia gmoteB aapeh. Daairavno aam vsled močae dežae plobe ai bilo raogoče dosledao izpeljati stavljeaega 8i vzporeda, veadar smelo trdimo, da je aaael vsakdo primernega razvedrila, ia da je veselica splosao povzdigaila aarodao zavest posebno med aaaimi vrlimi domačifli. Mogočao 87iraaje godbe je pri^abilo ljadstva do gaječe. Tombola z lepimi dobitki, pri katerih daro^aaja ao 7ae Barodae hiae kar tekmovale, aam je vzbujala dvojno upaaje: 7 arečolov m da vremeaa pri S7. Aatoaa kmala ae zjaaaijo. Ia upanje se je izpolailo. Gledaliaka igra BNapoleoao7 aamo^ar" je kakor aalašč st^arjeaa za to, da more 8 870J0 pikaatao8tjo zavzeti 7aakogar, če pra7 je aa7ajea operaim dramam, kakor je tadi po^aem primerrja, da privabi tudi oratarju z žalji aa rokab zadovoljea araeh in krobot 7 srce ia obraz. Pa smo tndi opazili aplosao te ačiake, k cemar aiao malo pripomogli igralci sami, kateri so kakor vajeni diletaatje vsi povprek iz^ajali S7oje aloge izborao. Povrh še pohvalimo Jarija Jesiharja, kateri si je ob jedaem kot Martia Erpaa a pipco ia kobilico ae stekel poaebao pozoraoat. Bilo ga je kraaao ^ideti, ko je nad svojim jaaaškim člaom, da je premagal ia Bzadavil" oholega Brda^sa, triumfiral z besedami: BMi smo mi, ki amo aloveaake krTi" ia s pipo 7 aatih kcrajžao odjabal 7 s^ojih sirokih blačah doaiače sloveaske tkaniae. Govoraikove beaede o pomenu dražb© -sr.Cirila ia Metoda za aaao aarodao individualnost 80 aam vlile aov pogum k aadaljai aeastraaeai boritvi za aas goapodaratveai aapredek. Erasae pesmi iz grl izboraega domačega pevakega zbora ao plavale iz grl raz aatonijev grič čez doliao tja po aosedaih hribčkih, ozaaajajoč spodbujajočo 7eat, da ae ni zamrla aarodaa zaveat, ia da ae srediaa Sloveaskih goric ae tvori trdaega atebra za aemski moat do Adrije, ob katerem bi potem naj doaela vseaemška BDie Wacht am Rbeia". Še smo mi, ki amo slo^easke kr^i! Eako 786straaako nedolžae zabave si želi aaae ijudsvo, pokazal je tako raaogobrojai obiak v takozvanej meaažeriji, kjer 80 ai aaši komikidijaki stekli hvale^redae zaalage. V temaera globokem pekla, kateri je bil okraaea z goatim smrečjem, da je — kar je bil njegov prvotai aamen — vabil kakor bladea gaj vaakogar 7 aebe ia v katerem je meato čiatega stadeačka žaborelo mrzlo pivo izpod skale, aaatala je sčaBoma taka gaječa, da 86 je komaj ia komaj prislo globoko doli pra7 do zadajega kotižka pod zemljo, kjer je v potu s^ojega obraza 87irala aatoaje^aka godba domače okrogle. Ta pod zemljo so ae čutili aaai domačiai pozao 7 aoč 87obodae ia 7arae kakor prav 7 za7etju. Pohvalimo še aaaa vrJa aarodao požrtvovalaa dekleta, katera so vea večer pra7 pridao tržila 8 svojimi laataimi pripravami ia zbirala viaar za viaarjeru, tako, da imamo dohodko^ 207*04 E, dasi 78led Bagle plohe aiti aiamo mogli pobirati vstopnine. čjstega dobička za Ciril in Metodo7 družbo 100 02 E. Slo^eBci, le tako z zdražeaimi močrai aaprej, da braaimo brabro ia čaatao aaae aarodae meje! Južnoštajerska hmeljarsko društvo v Žalcu aazaaaja: Eakor zaaao, bode letoa povsodi obilao hmelja, vsled tega bode pa ceaa precej aizka. V takib letih, kakoršao bode letoa, kapajejo trgovci le lepo, skrbao obraao ia zadoatao saho blago ter ga plačujejo po dnevai ceai; za slabo obraai ia aeizbraai bmelj, kateri je po Trha ae pre^eč ali premalo suh, pa splob ae marajo, ali pa ga plačajejo prav po aizki ceai. Da 86 aa eai straai ohraai slove6e ime aaaega bmelja ia da ae aa dragi atraai tadi povraejo obili stroški, šteje ai hmeljarsko drnat^o 7 87ojo dolžaoat, da opozori 7se hmeljarje aa zgoraj aa^edeao okolačiao ter jih reaao pozivlja, aaj atrogo pazijo, da se bode hmelj lepo obral ia zadostao poaaail. Sv. Jurij ob juž. žel. Kakor smo zadajič že aa tera ruestu javaoat opozorili, ima tukajsnja moaka podružaica Sv. Cirila ia Metoda dae 20. a^gusta o priliki 87ojega letaega zbora ia 7 proslavo 20-letaice glavae dražbe lepo 7rtao 7eselico pri BCe8taem Jožeka" 7 Vrbaem. Točao ob 4. ari ot^ori predsedaik podražaičao zborovaaje s primernim pozdravom, ter aazaaai običajai 7zpored. Zato se obrača odbor poaebao do domačiaov ia okoličaao7, da se zboro^anja vdeležijo točao ia 7 aajobilaejaem stevila, da pokažete drugim gostom, da ae vže zavedate 87oje aarodae dolžaoati 7 popolai meri. Po zborovaaju naatopi aanovo sestavljea meaaa pevski zbor a svojimi koacertnimi točkami, meajevaje 86 8 tambaraskimi. Vzpored je jako zaaimiv ia obairen. Med odmorom se bodo občiastva nudile različae poaebaosti ia za majbao odškodaiao bodo se delili lepi dobitki. V vrtaem zatiaju bode razkazoval po8ebea odaek 7 evojem doraačem muzeju lične starine ia izkopaliae iz domače, zgodovine bogate okolice, kakor drage mikavae reči. Da bi doaeski poatali zdataejši ia 7ečji, je odbor skleail, da ae draga, bodiai oaebaa vabila ali plakati ne bodo poiiljala. Zato ae obračamo tem potom aa vsa alavaa okoliška ia domača drastca, na aaae stare ia ao7e zaaace ia prijatelje, da aas poaetite 20. a7guata 7 aajobilaej8eai ate^ilu, kajti če aaa bo maogo, dosegli bomo z maajšimi doaeski lahko aaJ7ečji vspeh. Torej 7aak aaj položi, če se tako majhea dar, ob tej priliki domovini aa altar. Pri slabem vremeau ae v«e vrsi v aotraajih prostorih. Odbor. Rajhenburg. V aedeljo, dne 6. avgaata amo pozdravljali v aaaem prijazaem trgu kaj dičae ia drage aam goate. Srbsko pevsko drustvo iz Zagreba je aapravilo aamreč v aaa trg izlet. Prišli so s posebaim vlakom, bilo jib je okoli 250. Eo bi jib ae bila zmotila strašaa burja, prislo bi jih goto^o aad 400. Skoro 7se trške biae so bile okrašeae 8 trobojnicami, velikanski slavolok aa mosta je že od daleč pozdravljal srbske brate. Tudi iz okohce so priali pozdravljat Srba vrli Slo^eaci, kakor iz Sevaice, Erakega, Vidma. Iz Vidma je priapelo tadi pe^sko druat^o, ki je pelo aad 786 izborao. Kmalu se je raz^ila pred aolo Da prostem priarčaa zabava. Živeli emo prav po jugoslovaasko. Srbi so pleaali lep jugoslovaaski ples BEolo", pekli so koštraae ia praaiče aa kolib ia peli krasae srbake ia slovenske pesmi. Pozdravil je brate Srbe od 8lo76B8ke atrani kmala po prihoda poštar g. Kocjaa, aa zabavnem prostoru pa domači g. župaik Cerjak. Odgorarjali so Srbi 7 ogajevitih napitnicah in pondarjali, da aas dražijo iate ideje in iste težaje. Moaki zbor ajihovega pevskega drustva nas je kar očaral. Tako izvežbanih glasov nismo dolgo že aliaali. Vae je bilo Bavdaieao, ko so Srbi peli kraaao slo7easko peeem BLjubezea ia pomlad." Le prekmalu je minii čaa, ko ao ae poatovili mili alov. bratje d aaa. Gromenje topičev in oraebesai BŽivijo" jih je spremljal aa kolod^or, kjer amo se ločili z obljabo, da se kmaln zopet vidimo. Gospodarske stvari. Koliko dobička donaša perutninstvo. Ta stroka žiTiaoreje se goji posebao na Ogerakera. Pa neae tudi lep dobiček, kakor 7idimo iz aledečih podatko^: Iz Ogerskegaje bilo izvožeaega 1. 1897.: ži^e perutaine za 8,934.000 E, zaklaae perataiae za 13,412.000 E, jajec za 2,556.000 E, perja za 11,422.000 K. Skapaj za 36,32 i.000 E. To ogromBo atevilo pa se je 7 aekaj letib še jako pomaožilo, tako da je 1. 1902 doseglo celih 69,569.168 E, kar je goto^o ogromaa svota ia Tredaa pozoracati. Samo jajec je bilo iz Ogerake k aam do7ožeaih leta 1900 za 17 milijoao7 kroa, leta 1901 za 15 milijoao7 kroa, leta 1902 za 16 milijoBO7 kroa, leta 1903 za 15 milijoao7 kroa, leta 1904 I. pokmca za 10 mibjoBOv kroa. Te atevilke aaa ače, naj bi se tadi pri aas t Avatriji bolj poprijeli peratfliaat^a ia tako skasili, ako ae izvažati te živali, 78aJ lepe milijoae, ki jib vsako leto zato isdamo, doma shraaiti! Sadje, ki poeepa i drerja, treba je pobrati in skuhati, da 86 uaičijo črvi, ki se aabajajo v ajem. Presiči jedo huhaao sadje, četadi ai bilo zrelo, radi. S tem imamo torej dvojea dobiček: zatirarao mrčei iu redimo presiče. Če je sadja malo ia se aam ae da kuhati ga, atolčimo ga 7aaj ia yrzano preaičem. ~A :¦ .'¦ Draštvena naznanila. Eat »lov. UobraJ«Yalno dmitTo * St. Janiu oa DraT. poljn bode imtlo t nadeljo 30. t. m. popoldn* po večernicah t ioli »voj občni ibor. Pri t«j priliki bode tadi predavkl Trlomani potovalni učitelj gosp. Bel« o gadjertji. Etaetje, pridita v obilnem Jtevilu potluiat, ter priitopite idpet k bralntmu druitru. V Tmenici priradi Umbaraski abor io dilttantje BKmet8kega bralnega drnitva Vahred" v n«deljo, dne 20. avgusta 1905 v Vuieaici v goitilni f. Antona Mravljaka veaelico. Vzpored: 1. Tamboranj«. 2. Petje. 3. BDr. Vsesnal in njegor iluga Stipko Tiink", Gledalii ka igra v dveli dtjanjih. 4. ProsU sabara. Začetek ob 5. uri popol. Vstopnina 40 v. K obilni udevabi uljadno odbor. Čebelarski ahod Ijutomerak« kmatijak« podroinic« bo dn« 20. t. nei. in tieer: Prtdavanje ob pol 9. nri dopoldn« v nitavraciji g. Kukovca v Ljutomeru; popoldne ob 2. nri praktiino raakaiovanje pri bliinjih čebelnjakib.. Predara potovalni učiUlj Iv. Jurančič. Cebelarji u Ijutomankega okraja in tudi od drugod i« vabrjo v obilnem iUTiiu! Podroinica sr. Cirila in Matoda t fcjntomeru bo priredila ob priliki tvoje dvajsetletnic« vtselie« i petjem, gledaliiko igro, gorori, deklamacijami itd. dne 10. sept. t. 1. v Ljntomeru. Citti dobiiak je n*m«njen draibi sv. Cirila in Mttoda v Ljubrjani. Vojnik. Dne 20. avgnita ob 8. ari popoldan t« vrii na posojilniinem vrtu t Vojniku narodna Tuelica 8 p«tjem, tamburanjem in ia^jivo igro ,Eno uro doktor". Med prosto zabavo j» šaljiva tombola, iafjiva poita itd. Pri vuelici sodeluja tl. imartintko pertko druitTO. Gostj«, iz sosednik krajtr la do*ai;ni nam bodete prisrčno dobrodoili! ¦ , PodčetrUk. Dne 20. t. m. ob 6. uri zvečer se trfi t gostilniških prostorih M. Jug v Podfcetrtku ve« lika narodna veselica 8 petjem, tamburanjem, fialjivo igro in prosto zabavo. Goitje iz da^jave in domačini »te irčno povabljeni. Katol. delavtko društvo za Prevalje in okolico priredi svoje mesetne zborovanje v nedeljo, dne 30. t. m. v gostilni na Kastelu pri g. EUmajerju na LeSah po hlagoslovu. Zažetek ob 4. uri. Kot govornik naitopi elan akadem. ferijalnega družtva nGorotan" g. Rafael PetriS. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Katoliiko delarsko draštvo v Maribora priredi v nede^jo, dne 20. avg. t. I. v gostilniškem vrtu g. Palfingerj* ,Zur alten BrUbl" veselico s sledečim vzporedom: Ob pol 8. uri popol. odbod od Zofijnega trga z godbo. 2. Ob 8. uri popoldne začetek veselice. Godba in različne ljudske zabava. Vstopnina za ude 20 v, za neude 30 v. Otroci pod 10 let Btari so vstopnine prosti. V slučaju, da bo ta dan slabo vreme, ge vr&i vetelica dne 27. avg. K obilni ndaležbi rabi odbor.