Guspodarska sužnost. LMotctlti ali kakor se zdaj imenujejo, hočejo po w»j tiBi viadati r Jugoslaviji. Meščanska, kapitali- rstites iifceralna manjšina hofie gospodariti nad o- groraai« Tfl&no kmetskega in delavskega ljudstva. Na JtrmO« ae bodo obdržali le, če zmagajo pri državno - jaborsjfcifc TOiitTak. Pravičnim^ postavnim polom pa to ne nore iti, ker imajo na svoji ^trani komaj en pro- eent ijadistTa. Zato si hočejo nepostavnim, umetnira potom zagoloTiti gmago. Potom obcinskih volitev. Ob- iinskf odbari gkoro nikjer niso v njihovih rokah, ker je Ijuiislv« proti njim. Z novimi oboinskimi volitvami iodejo spraritJ r občinsko odboro svojo pristaše, libe- jralce. OfcOiuski odbori bodo vo-irti državnozborsko vo- fitrft; Esto ra&majo dcniokrati tako: Ce zmagamo adfcj pri friNainskilt volitvah, nam je tudi pri državno- rjAorskih Tetitrah zmaga zagotovljena. Toda zmaga *eaiM>kralov vodl t gospodarsk« sužnostl val Toda to ni nič novega! Liberalizem je gospodož», v rajni Avstriji, in je bil krivT da j« propadal kinetskl stan. 2e zdaj Tidimo in fiutimo, kako gospodari demo!iki'at6^»-eotaiirtListi6p.a vlada: Neznosni davki, ki teM- J# lone&k* Ijndstvo iu bi jih vlada lahko znižala; ne.»Hansk« rfcsoka oarina na vsnkdanje potrebščine, ki TiSa dratsinio in zopet najbolj zadene priprosto kinet- Postavodaja v stari Avstriji je teineljila na liberalnili,naukih t svobodnem gospodarstvu. Liberalni zakoni so zavedli in dostikrat primorali kmetskegai posestnika, da se je zadolžil in moral oderuhu plaCevati neznanske obresti; da je prišel na kant in moral posestvo prepustiti oderuškemu kapitalistu, ki ie že prežal nanje! Liberalni zakoni so določali ia še dolofiajo razkosavanje posestev, kar mora sčasoma uni&iti kmetski stan! Liberalnim zakonom gre zahvala, da so prišli cvetoči kraji na beraško palico, da so na Goriškem celo judje pokupili ogromna posestva, na katerih morajo nekdanji posestniki služiti kot koloni, kot tlačani in hlapci I Vsled vlade gospodarskega li beralizma v Avstriji je bilo v 25 letili, od leta 1885 do 1910, nasiluim potom prodanih 220.000 kmetij za 854 railiionov, ki so pa bila vredna 1460 milijonov. Tako so kmetje zgubili skupno 606 milijonov in več kot en milijon Ijudi jo moralo zapustiti rodno grudo, svoja posestva! Liberalizem je bil tisti, ki je začel vabiti -^TftTdSrV r i ¦ T i V"»iy*M KUl^: kmetske delavce in posle v mesta, v tujino, v iabrike *\e a d»i»\T«ko ljudstvo; kolekovanje bankovcov. ki ,n ,a ... ,-, .„• Lms,T!ibnni!, ' a1m/ na' rtp*ft1: io |e r»Tmo is oižjih in srednjih slojev protiustavno iz»tlflo driKTs« posojilo. Zivfl primanjkuje, denar so ne «rtdi, das^ & jasno, da mora ravno ncurejena valuta **asosta aiii^iii kmetski stan. Pri tem pa bogatijo bofata&', \3jm dobičkarji in verižniki. Davek ua vojne 4obifikc {isz «ajao; od daleS preti. a jih no •4te se i.n\-Qk ce vojne dolvfike tudi izveds, bodo iskali rojnjh dobtftknrjeT med kmetskim ljudstvom. praTe ^«|b« 9»MSkMT}9, ki so svsje milijonsk« rojne dobiške ie dara« s^MTvrili na varno, pa bodo pustili pri i ff»#fl a« fiudite se takemu gospodarstvu. Libe* »aiei «Ji flaatokratje morajo tako vladati in bodo vodjr» ta*;« \4a3ali, ker, jim tako nardkuj^« nilhoTa naŁ*la. in je tako bil kriv pomanjkanja poslov na deželi, je podražil kmetsko delo, obtežil obdelovanje zemljišča , in razun tega na tisoče kmetskih delavcev v tujini vrgel v gnojnico nravne izprijenosti! Nauk liberalizma dovoljuje gpekulantom na borzah, da umetno, z laž | njivimi poročili nižajo kraetskim pridelkom ceno, kaa | dar jih kupujejo in jo ravno tako umetno zopet dvigajo, kadar sc jih csiupili. Ksist, ki jim js proj prspsceni moral prodati, mora zdaj predrago od njih ku povati! Liberalizmu hvala, da so smeli Spekulantj« sekati kmetove gozdove, da so smeli judje z njegovo živino in krmo zalagati armado in sebi polniti žepe, da so smeli in še smejo prekupci pod nič pobirati njegovo sadje! LUteraiizem uči, da nad naaai ni; Boga. Seveda •fadi hožjc znpovodi ne vcljajo, ne t zasebnem in ne ir iKrnea šMjftnju. Država je njihov bog in samo dr- postave so iijiiiovo zapovedi. Država ima vso praTieo v" r^cah. Kar držnva, oziroma vlada stori, je jpjavHfcio, 8»tudi nasprotuje božjim zapovedim in ljud:s^vo jači iu atoka.pod težo njeuih odredb. Vlada laliio naio* Łe krivičnejše davke, še višje carine, laliko pusti ljndstvo šc bofj slradati in verižnike lahko še iol] jSiiti: »ko vlada kaj stori, je pravično, če ]o tudi !?o zdran oioTeški pamoti krivično! Sedanja liberal»a rlada doiazuje: 6e pride liberalec v vladi na krmilo, ni pred njim varna nobena, še tako utemeljena prariaa. €• jt njemu tako praT, lahko z odredbami »kiae^o va«wko pravico!, Saaio aekoga mora po liberalnih naukih tudi država in Tlada pnstiti na miru: kapitaliste, verižniko, bogntino. Gospodarski Lberalizem naravnosl ufti, •4a s^ejo bofatnši množiti svoje bogasfvo s tem. da .izžGmiijo in odirsjo nižje ljudstvo, kmetsko in delarsko! Odernh lahko posoja donar na obresti k«kor yisoke hoč«, preti oderuštvu ne sme biti p«stav! Milijonar laliko s tovnrnami množi svojo miljone, a delircu rau ni treba plačati nič vefi kakor toliko, da pri •^elu r.e onemng«?. S svojo tovarno sme nnič-tl nn. ti•asoco obrtnikOT. Kapitalist lahko knietskega pos;suiika pr©?ono 3 poaestva, da mora iti g trebuliom za. kruireoi. Vse te j<5 po naukih liberalizma dovoljeno! Ali razumeto Kdaj, da je tudi dovoljeno, odirati ubctjo Jjudstvo z Tisokimi davki in carinaml, izsiljati iz nje,fpa b*nkor«j6s za> državno posojilo, samo t\\ lahko '>ojpntaši \{\ vo-ni dobičkarji š« bolj bogaiiio, vcrižniki •§• laže veričijj«! Žalostna zgodovina propada kmetskega stanu je najjasnejša priča, kako gospodari liberalizem, 6e zavlada v državi. V Avstriji je bilo tako, v Jugoslaviji je tako in bo tako ostalo, ako zmagajo demokratje ali tiberalci pri občinskih in državnozborskih volitvah! Vse je nezadovoljno s sedanjo demokratsko-socialistično vlado. Liberalci to vedo, zato hočejo zdaj z naglimi občinskimi volitvami ljudstvo prisiliti, da glasuje za nje, da voli demokrate v občinske odbore in poz neje v državni zbor! Pri tem pa ne upajo odkrito nastopiti, ampak se skrivajo za Samostojno Kmetijsko Stranko. Samostojna naj s svojim klicem: MKmet — kmeta" preffioti ljudstvo, mu zavežo o6i in ga pritira v politično in gospodarsko sužnjost liberalizma! Samostojna Haj v zvezi z liberalci zdaj pri občinskih Tolitvah tira t prepad našo državo in naš kanetski sta«! ZdaJ Je čas! Kmetsko in delavsko ljudstvo! Zdaj je čas mašoevanja! S svojim glasovanjem pri olifiinskih volitvah lahko izrečete uspešno njezaupnico liberalno-socialistfoni vladi! Zdaj in pozneje pri državnozborskih voHfvfth labko postavnim potom stresete s sobe samo držno domokratsko vlado, ki ščiti in bogati milijonasje, vaa pa stiska z ne/znosnimi davki, carinami m — markiranjem bankovcev, ki vas pusti stradati in zmrzovati in vas hočo sedaj prisiliti, da z volilno glasovnico izrefioto demokratski stranki šp, avoje zaujianje in zahvalo! Kmetsko ljudstvo Slovenije, organizirano v Kmečki Zvezi! Nad 70.000 vas ie! Zlomite zdaj ob volitvah demokratsko samodržtvo in nasilje! Ne ro zabite, da liberalizom vodi kraetski stau v gospodarj ko sužnjost in pogin!