Poštnina pavSalirana. Uredništvo in upravnlStvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 23. V Ljubljani; 9. junija 1923. Leto III. Glasilo ^Zdifuženja slovenskih avtonomistov". Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din Inseratl se račnnajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pr! malih oglasih beseda 25 p. ta mm* » ■«« >II'J «■■■■-<**»■*.* **»« «" ■■««■».«■ * «« «■* ‘-‘^*rryvyivviYu%-rTr>win.~ Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! O „državni misli“. Pri nas se sedaj veliko govori in piše o državi in o obrambi države, ki je baje v nevarnosti. Največkrat v vsem tem ne najdemo nobenega globočjega smisla jugoslovanske nacijonalne enotne volje, katera naj bi našla svoje vtelešenje v novi državni zgradbi Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer zaradi toga ne, ker se takozvane državne misli ne pojmuje ne prav ne novodobno. Če prav in dobro presodimo različna hotenja, razne programe in izjave ljudi, lahko določno ugotovimo, da hočejo ljudje poglavitno tole dvoje: Prvič hočejo ohraniti nedotak-nene tradicije, običaje in navade, duševne posebnosti, jezik, krajevne gospodarske in kulturne uredbe ter vrednote, da, celo komodnosti — svoje ožje domovine. Drugič pravijo tudi še tole: Hočemo biti državljani velike države, hočemo se udeleževati usode vseh svojih južnoslovanskih bratov, hočemo, da bodi državna nacija složna in močna, samostojna in neodvisna v vseh svojih ukrepih, kajti le tako bomo soudeleženi pri poteku zgodovine širšega sveta. To je nasprotje, katerega konci so pa stikajo. Če hočemo živeti z drugimi v eni enotni, složni in neodvisni državni zgradbi, moram del svojih posebnostij in natumih suverenih pravic seve odstopiti skupnosti. Toda samo toliko, kolikor je to za skupno življenje tudi resnično potrebno. Ves ustavni prepir gre torej za to: koliko? Tu pa so gledanja na problem in interesi zelo različni. O končni razporedbi socijalnih sil odloča edinole njihova družabna moč in nihče drugi. Vzemimo primer, da ima hiša tri, štiri stebre, na katerih sloni. Če bi en steber rekel nekega dne: »Jaz nočem biti več samo steber, ampak hočem, da bodi vsa stavba po vsem enotna. Zato se bom jrazlkrojil in bom svoje dele razpoložil vsepovsod: v temelje, v stene, v streho, v dimnike itd!« — Kaj se bo zgodilo potem? Hiša bo na tem koncu razpadla; če bodo tudi ostali stebri sledili zgledu prvega, se bo stavba sesula v razvalino. Vsaka državna zgradba je bila, je in bo plod kompromisov. Mi smo v svetovni vojni doživeli in videli na lastne oči, da so se države, ki so bile zgrajene na odkritih ali prikritih hegemonijah, — dinastičnih, militarističnih, narodnih, verskih in podobno — podrle, ker so mogle zasilno živeti le ob lepem in ugodnem vremenu, kajti ko je nastala nevihta je prišla tudi njih smrtna ura; razpadle so! Beke] sem, da je treba državno misel pojmovati novodobno. Zakaj? Današnja država že davno ni več — samo država. Država je dandanes najvišja organizacija človeške dražbe sploh. Državna nacija se sicer porodeva iz volje do politične (zlasti zunanje politične), vojaške in pravne skupnosti. Iz tega šele se razvija država dalje, v prometno skupnost, v gospodarsko skupnost, v civilizačno in kulturno skupnost, v upravno skupnost itd. V vsaki modemi dnžavi živi več držav. Preživeli parlamentarizem to očem še prikriva, toda le še s težavo. Kaj in kakšen pa je parlament, zaradi katerega se celokupno prebivalstvo ob volitvah tako predrzno izziva in (razburja? Parlament je zbornica, ki stoji v znamenju gmotnih nasprotstev slojev in stanov, poklicnih politikov, versko-kulturnih prepirov itd., sestavljena navadno iz povprečnih ljudi, ki ne znajo ne vladati, ne upravljati in kontrolirati državne mašinerije, in katere sklepi so navadno največkrat čisto slučajni. Kako se delajo n. pr. postave? Neznan uradnik ministrstva napiše postavo potem ko je običaj- no vprašal za mnenje nekatere strokovnjake, toda upoštevajoč psihologijo parlamenta. Minister prebere običajno le uradno utemeljitev zakona, ki jo ponovi pred zbornico kot lastno, svojo učenost. Zbornica ponavadi od vsega tega ničesar ne razume, le bolj brihtni zagrabijo to ali ono posameznost, da jo obdelajo po svoje, to je politično in agitatorično. Strokovnjaki so pri tem kvečjemu peto kolo pri vozu. Ko so se poslanci, vladni in opozicijonalni, dovolj naklepetali, pa je .zbornica že tako utrujena, da reši v nekaj minutah zakon, o katerega pomenu ali nepo-menu velikanska večina poslancev nima ni pojma. Toda fikcija demokracije je s tem vseeno rešena. In vendar živi v današnji drža- vi mnogo samostojnih državic, katerih vrhovi pa ne segajo v oblake parlamenta. Poleg politične države živi še juridična država, vojaška država, cerkvene države, kulturna država, upravna država, prometna država, gospodarska država. V vseh teh državah ljudstvo ne sodeluje, ampak le posamezniki, navadno visoki birokratje. Ljudstvo je v vseh teh državah v okviru politične države zastopano le po parlamentu poli-tikovčki o vsem tem malo ali pa nič ne razumejo. V tem tiči gnezdo bolezni tudi naše države. Tu so vrelci upravičene nezadovoljnosti med prebivalstvom in slabega državnega gospodarstva, vrelci hegemonističnih stre- mljenj, politične nasilnosti, in u-pravne koruptnosti. Te idejelne države je treba ločiti in jih strokovno zgraditi na temelju ljudske samouprave, da pride v njih prazne žile kri resničnega, vsakodnevnega življenja ljudstva, zaradi katerega žive in so potrebne. Le tako se more zgraditi nova država, ne samo za danes, ampak tudi za bodočnost. Le tako se more ustva riti tudi prava demokracija, namesto današnje, ki je lažnjiva in brez vsebine. Le tako postane nosilec države res ljudstvo, ki bo potem — šele potem! — razumelo potrebo državne skupnosti, koristi velike svobodne in neodvisne skupne države, na kateri bo imelo pravi interes brez umetnega navduševanja in strahovanja, bodisi od zgoraj ali pa od spodaj. Samo državniško delo v tem prave« bo ustvarjalo stvarne, pravične in dalekovidne postave, in ravnotakšno upravo ter politiko. Jedro našega ustavnega problema je v tem. Kdor je to zapopa-del in dela v tem pravcu, doprinaša ogromno k državni misli, kakor jo hoče in zahteva nova doba po svetovni vojni. Vsi drugačni napori učvrstiti in razširiti državno misel med ljudstvom, bodisi z navduševa-njem, objokavanjem ali celo .z grožnjami pa nimajo trajnega pomena,-podobni so narodnim veselicam, od katerih si ljudje zapomnijo le svojo takratno pijanost. Abditus. Judenburg. L 1914. meseca avgusta so bili v Galiciji vroči dnevi. Tam daleč za Lvovom je prelival slovenski pešpolk št. 17 svojo kri. Za koga in za kaj, tega ni vedelo pravzaprav mnogo ljudi. Povelje je bilo pač povelje in fantje in možje so šli. Šli tako, kakor gredo ljudje v vsako vojsko. Lepo število slovenskih fantov in mož je prišlo takrat v rusko ujetništvo. Prvim ujetnikom so sledili še tisoči drugih, vedno novi tisoči, ki so jih Rusi razposlali v razna mesta oci severa do juga in vzhoda do zahoda svoje velikanske države. V Rusiji so ostali kranjski fantje in možje dolga leta. Zato so bili skoro vsi priče svetovno-zgodovin-skega potresa, ki ga imenujemo rusko revolucijo. Takrat so naši ljudje videli, kako se fronta podre. V Rusiji so vojaki odhajali domov in konec je bilo fronte, vsaj za enkrat. Ljudje so stare grajščinske gospodarje napodili, njihovo zemljo so si razdelili in .jo začeli lepo_ in mirno obdelovati. Za krvoprolitje v mestih se ruski kmetje, ki so se vrnili s fronte, niso mnogo brigali. LISTEK. Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust Š e n o a. 1. Bilo je popoldne proti koncu meseca februarja leta Gospodovega 1564. Po gorah je bil sneg pod vročimi solnčnimi žarki že skopnel. Od gorskih pritokov narasla Sava je močneje drvela po svoji strugi in preplavila vso ravnino pod gradom Susjedom. Ob visokem oknu je v manjši sobi gradu sedela nekoliko poštama, toda krepka, v črno oblečena žena. Da ni imela plavili, nekoliko osivelih las počesanih na obe strani visokega, okroglega čela in da se ji niso vili dolgi krajci rdeče čepice okoli nekoliko orumenelega lica, bi bil človek rekel, da vidi pred seboj obrito moško glavo. Nje obličje je bilo veliko, čeljusti krepke, nos dolg, viseč nad usta, usta široka, ustnice blede in tanke, žolte obrvi goste in strnjene, izpod njih pa je strmelo v svet dvoje ugank, dvoje bledo-modrih, skoro mračnih oči, iz katerih bi človek zaman skušal uganiti, kaka čustva spijo v tem srcu, kake misli švigajo po tej glavi. Gube na ficih, okoli oči in ust so res kazale, da so se v tem srcu borile silovite strasti, toda sedaj je bila žena mirna kakor kamen, in na njenem trdem licu nisi videl niti sleda ženske nežnosti, pač pa trdno, nezlomljivo voljo, močnega duha in nepremagljivo odločnost. Njeno močno, visoko telo je bilo oblečeno v nagubano obleko iz črnega sukna, obšito s temno svilo, okoli pa se ji je 'ovijala močna srebrna verižica, na kateri je visel šop velikih ključev. Suhi, trdi prsti ženske so počivali na srebrni skrinjici, ki je stala pred njo na mizici. Zdaj je s pogledom ošinila goli gozd, poplavljeno ravnino pod brdom, zdaj zopet Skrinjico. Včasih ji je šinil porogljiv nasmeh preko ust in prsti so močneje pritisnili skrinjico, kakor da kaka levinja varuje svoje mladiče. Sluga, ki je vstopil skozi velika vrata, jo je naposled zbudil iz zamišljenosti. Žena je glavo nekoliko okrenila-in vprašala z zamolklim glasom: „Kaj je, Ivo?“ »Oprosti mi, plemenita gospa,“ je odgo^ voril sluga ponižno; „ravnokar je v grad prijahal neki mož, po govoru Madžar, po licu pa plemič.11 „Kako mu je ime? Odkod je?“ .»Tega mi ni rekel, samo zapovedal je, da naj ga naznanim vaši milosti. Pravi, da mora Prit* Pred vaše oči, ker ima z vami govoriti o važnih stvareh.14 »Madžair? Plemič? O važnih rečeh ima govoriti z mano? Poglejmo, kakšno srečo nam prinaša ta Madžar! Reci mu, da lahko pride k meni. In čuj: postavi njegovega konja v hlev in daj mu ovsa in sena po volji, da se Madžar ne bo pritoževal nad hrvaško gospodo. Idi!“ Sluga je s poklonom odšel, črez hip pa so zazvenele ostroge neznanega prišleca na ka-menitih tleh sobe. Vstopil je visok, suh človek z malo, obrito glavo, podolgovatim in bradatim licem. Pod dolgim, rjavim plaščem se mu je videl plavi suknjič, na prsih spet s srebrnimi orehi. Levo roko je imel pod plaščem, v desni je držal kosmato kučmo. »Hvaljen bodi Jezus in Marija, plemenita gospa!“ tako se je Madžar kratko in resno poklonil. Gospa ga je premerila od pet do glave in črez nekaj časa mirno odgovorila: „Na veke amen! Kdo ste, gospod? Čigav ste? Kaj mi prinašate?" „Jaz sem Mihael Palffy, ogrski plemič, srečen, da po meni pošilja moj milostni gospo^-dar, velemožni knez Andrej Bator, kraljevski sodnik, svoji plemeniti sorodnici Uršuli Henin-govi, pozdrav in poklon!“ »Glej, glej! Hvala mu, hvala,“ je odvrnila Ui sula z nasmeškom. „Glej no, kako se me mo/ mul gospod sorodnik lepo spominja. Hvala mu za to. Sedite, gospod Palffy, in odložite plasc in kapo. Vidim, da ste jako utrujeni od dolge poti.“ Prišlcc je storil, kakor mu je gospa velela, in nato izpregovoril: „Pred vsem mi je moj velemožni gospodar naročil, naj naznanim vaši milosti, kako ga je srce zabolelo, ko mu je smrt ugrabila milega sorodnika gospoda Andreja Heninga, vašega spoštovanega moža.“ (Dalje prihodnjič.) Stran 2. AVTONOMIST Ste v. 23. Vse te dogodke v Rusiji so videli naši fantje v Rusiji. Oni pa, ki so živeli v mestih, so doživeli še nekaj veš. In kar niso sami videli in doživeli, to so jim povedali novi oblastniki v Rusiji, ki so naše fante temeljito poučevali v posebnih šolah. Tako poučeni od življenja in od nove šole so se začeli vračati kranjski fantje v svojo domovino, ko se je začela znana posredovalna akcija za vrnitev vojnih ujetnikov, zlasti invalidov, v staro domovino. Ker je pa Avstrija takrat že pošteno bila v zadregi za vedno nove vojake, se kratkomalo ni ozirala na določbo, da se »repatriiranih« (v domovino se vrnivših) ujetnikov ne sme zopet pošiljati na fronto, ampak jih je kratkomalo zopet vteknila v vojaško suknjo. Tako je prišlo v Judenburg, kjer je bil takrat kader 17. pešpolka, tudi lepo število »ruskih« fantov. Ti fantje pri kadru niso molčali. Ogenj, ki se je vnel v njihovih srcih v Rusiji, so zanetili tudi v svoji okolici. Ta ogenj se je toliko bolj širil, ker ga je izdatno podpirala občutna lakota. Tako sc je zgodilo, da je lepega dne odmevalo vojaško taborišče v Judenburgu silnih klicev: Domov! — Kakor v Rusiji... O Jugoslaviji in o jugoslovanstvu niso mnogo govorili. Mogoče so nekateri nekaj slutili, ampak to so bili redki, silno redki! Kje je bila takrat še Jugoslavija — Rusija, nova Rusija, pa je že bila tu! Kar se je potem dogodilo, je splošno znano. Streljali so ljudi v Judenburgu, streljali so jih v Ko-toru (mornarje). Padle so prve žrtve. Ali so padle za Jugoslavijo? K S kor o v istem času, ko so padle žrtve v Judenburgu, je izdalo vrhovno avstrijsko vojaško poveljstvo ukaz, naj se natančno zbirajo vsi podatki, ziasti vojni doživljaji, ki bi bili le količkaj pomembni za sestavo kasnejših polkovnih zgodovin. Ko so v neki oficirski menaži govorili o tem ukazu, je rekel neki major: »Prokleto, to bo dolgo in sit no delo, predno bo zbrano vse, kar smo v teh dolgih vojnih letih doživeli.« — Njegov tovariš, tudi major, pa mu je rekel: »Abor wie lange wid’s erst dauern, bis die ganze Ge-schichte umgelogen soin wird — kako dolgo bo šele trajalo, predno bo vsa ta zgodovina »prelagana«!« # Mi pa nismo prijatelji laži. In resnici na ljubo smo napisali tudi zgornje vrstice. Upamo, da zaradi tega Jugoslavija ne bo trpela nobene škode in da tudi časti judenbur-ških žrtev nismo omadeževali. Padli so izr svobodo, kakor so jo umeli oni, in tudi to je nekaj lepega. Oast jim! Iz »Slovenskega Naroda“. Dokazi. V zadnjem času so se vrgli pri nas gospodje z vso resnostjo na to, da dokažejo, da sta in sta bila, da nista in nista bila slovenski in hrvatski narod nikdar suženjska naroda, nasprotno, da sta bila oba tako hrabra kot srbski narod. Povod teh dokazov in protidokazov so bila večna podtikanja „Jutra“ in njegove okolice, ki ni opustilo nobene prilike, da ne bi bilo v svojih predalih doma in po predalih svojih priateljskih listov po Jugoslaviji pogrevalo neumne čenče, da je bil slovenski narod in z njimi gospoda okoli „Jutra“, ki hoče tudi biti del slovenskega naroda, — suženj od pamtiveka, in da mu je prešla ta suženjska narava tako v kri in meso, da mu jo lahko iztepa samo puškino kopito srbskega redova. No in nasprotni tabor se je uprl temu „Jutrovemu“ dokazovanju in začel s protidokazi. Tako smo sedaj v sredi dokazovalne bitke za suženjstvo in nesuženjstvo. Predno spregovorimo par besed o stvari sami, poglejmo, kaj nam kaže ta boj. Če „ Jutro" dokazuje, da so Slovenci rojeni sužnji, ima pri tem samo namen, da oblati sebe in celokupen slovenski narod pred Srbi. Kajti „Jutro“ si menda vendar ne bo domišljevalo, da so že pradedi gospodov okoli ,.Jutra" — in samo oni — peli: „Der Gott, der Hišen wach-sen liess.“ ves ostali slovenski narod pa pel za jutranjo in večerno molitev „Bog ohrani... “ Pri „Jutru“ je sicer marsikaj mogoče — da, celo to! In če „Jutro" pljuje na slovenski narod, je jasno, da bi ti gospodje radi postali Srbi, ki so po „Jutru“ nekaj boljšega kot Slovenci in da bi se radi Srbom prikupili. Nasprotniki „Jutra" pa imajo sicer dober namen, da skušajo rešiti dobro ime slovenskega naroda — ampak seveda: tukaj tiči glavno zlo. Kajti če dokazujem nekomu, da nisem falot pač pa da sva oba poštena človeka, je to baje znamenje, da držim na svojo čast. Ali je pa to res? Ali počiva moja čast v tem, da sc sam zavedam, da sem pošten in sc ne oziram na nikogar drugega, ali da je merilo za mojo poštenost to, kar misli o meni moj sosed? če je res poslednje, potem sem prenehal biti sam svoj in je moja poštenost predana na milost in nemilost mojega soseda. Temu se lahko pravi kvečjemu: poštenost po tuji milosti! Če torej kdo zatrjuje Srbom, da smo Slovenci sužnji ali junaki, ne pokaže s tem prav nič drugega kot samo to: da sam ni v svoji notranjosti gospod ampak da pričakuje milosti od tistega gospoda, pred katerim se opravičuje ali obtožuje. Samo to in nič drugega ne dokazujejo take debate. To je eno. Drugo pa je sledeče: kaj je suženj in kaj je suženjstvo, to vemo približno vsi, bržčas tudi tisti, ki o tem debatirajo. To pa še ne pove nič, prav čisto nič. Treba je namreč dokazati, da so kdaj živeli ali da še živijo narodi — ki so bili prostovoljno sužnji. Ali vedo gospodje, ki se o tem prepirajo, za take narode? Naj jih imenujejo! Seveda bodo modrijani takoj tukaj z učenjaško besedo: takih narodov sicer res ni, ki bi bili radi sužnji, kajti suženjstvo pomeni delo, in sicer delo za drugega, človek pa je po naravi len in ne dela rad — celo nerad pa dela za druvega. Ampak gre za to, kateri narod se je bolj krepko boril proti suženjstvu. Takemu govoričenju se ne bi reklo po krivici: zavedna laž. Kajti vse to je odvisno od tolikih okolnosti, da se sploh ne da o tem resno govoriti. Še-le zgodovinarji pricapljajo po sto letih in na podlagi svoje domišljije in zaprašenih aktov dajejo narodom pred sto in sto leti rede odlično in zadostno iz njihove borbe za svobodo in proti suženjstvu. Kajti čisto nekaj drugega je, če se upre en narod, ki šteje, recimo, dva miljona, go-spodstvu naroda, ki šteje štiri milijone, kakor pa če se upre narod s štirimi milioni prebivalcev gospod-stvu naroda, ki ima osemdeset milijonov prebivalcev. Upor prvega naroda bi bil lahko boj za svobodo, upor drugega pa —norost! Ali so že pomislili na to gospodje dokazovalci? Ni narodov, ki bi radi prenašali sužnjost, mnogo pa jih je žalibog bilo in jih je, ki se proti suženjstvu niso mogli in ne morejo boriti. Zavoljo tega pa niso nič manj in nič več vredni kot drugi narodi, kajti kakšnih meril za presojanje vrednosti ali nevrednosti narodov ni in jih ne bo. Vsak narod je enakovreden, vsak ima svoje dobre in slabe strani, vsak je izpolnil svojo zgodovinsko nalogo s tem — da je bil. Če ne najdemo za njim nobenih proizvodov kulture in civilizacije, še ni s tem rečeno, — da res ni bil kulturen in civiliziran. Sicer pa niso narodi za to na svetu, da bi lahko čez tisočletja profesorji ni-sali o njih foliante in iim razdirali grobove. Kar se imenuje potem znanstveno delovanje. Pretekli teden .so pokopali v Ljubljani zemeljske ostanke onih vojakov nekdanjega 17. pešpolka, ki so sc bili v Judenburgu uprli in bili zato ustreljeni. Vojakom v slovo je govoril na-grobnico slovenski pisatelj g. Vladimir Ijevstik. O vsebini njegovega govora ne bomo razpravljali. Mi puščamo gospode umetnike dosledno v miru, naj počno po svoji umetniški svobodi, kar in kakor jim drago. Pripominjamo le, da je zapisal sloviti socialist in vseuciliški profesor dr. Menger v svoji knjigi »Die neue Staatslehre« nekje stavek, da najde vsaka doba in vsak režim in vsak vladni sistem svoje učenjake, ki do-tični sistem teoretično Opravičujejo, in umetnike, ki dotičui sistem poveličujejo ... O tem Levstikovem govoru pa je priobčil »Slov. Narod« dne 5. t. m. dolgo notico, ki je vredna par besed. »Navod« najprej trdi, da je »dr-žavnopravni postulat (= zahteva) Slovencev jugoslovanska državnost (torej ne lastna slovenska, op. ur.). Zato zanikamo vsako slovensko, hrvatsko ali srbsko državno pravo.« — Ta »Narodova« trditev ni nič novega, ampak je stara pesem, da Slovencev, Hrvatov in Srbov sploh nikjer ni, ampak da smo vsi samo »Jugoslovani«. Ta trditev pa se »Narodu« samemu zdi glede Slovencev nekoliko predalekoSežna. Moti ga namreč dejstvo, da v resnici obstoji in krepko živi slovenski jezik, ki je popolnoma različen od srbskega, tako da se mgra Slovenec prav pošteno učiti srbskega jezika, če ga hoče znati. Iz svoje zadrege si je pomagal »Narod« s sledečim stavkom: »Dosedanjemu (slovenskemu) kulturnemu razvoju prosta pot .rabi slovenskega jezika popolna svoboda, duševnemu ustvarjanju s 'slovenskim jezikom poglobljena struga. Slovenski narod drugače duševno ne more živeti, ... napredo-dati ni v istanu.« Te besede se glase, kakor bi bile vzete iz »Avtonomista«. »Narod« priznava torej slovenskemu jeziku še vedno pravico do obstoja in celo do razvoja. (Kakšna milost! op. ur.) Takoj nato pa pride glavna stvar: Kako si »Narod« predstavlja ta »razvoj« slovenskega jezika. Tozadevno pravi »Narod«: »V slovenskih pokrajinah (kulturni) razvoj ni drugače mogoč kakor v slovenskem jeziku ... Verujemo pa v asimilatorično (po domače rečeno: potujčevalno) moč skupnega življenja z brati Hrvati in Srbi ter vemo, da se l»o naš jezik od sebe približal srbsko-hrvatski sintaksi (= oblikovanju stavkov) in besednjaku.« Torej: Slovenski jezik naj sc »razvija« tako, da bo polagoma izginil v srbsko-hrvaškem! 1 n kadar se bo to zgodilo, bomo postali Slovenci — »Jugoslovani«, kakor to trdi »Narod«, mi pa pravimo, da bomo postali Srbi, ne pa neki megleni »Jugoslovani«, ki jih nikjer na svetu ni in jih tudi nikdar ne bo, ker je pojem »Jugoslovan« le znanstven pomožni pojem, kakor tudi nikjer na svetu ni živali, ki se imenuje »sesavec«, pač pa je na svetu dovolj bikov, telet in osiov, ki vsi spadajo med »sesavce«. Eno veliko zaslugo pa si je »Narod« z omenjeno svojo notico le pridobil: Odkril je jasno in nedvomno, da je »jugoslovanstvo« samo grda hinavska krinka, za katero se skriva želja po posrbljevanju slovenskega rodu. Gospodje namreč nimajo dovolj poguma, javno in jasno izreči in zapisati zahteve, naj se Slovenci posrbimo, ker bi jih Slovenci v tem slučaju nagnali s koli. Zato pa skušajo širiti »idejo« o »jugoslovanstvu«. Kakšno je to »jugoslovanstvo«, je pa »Narod« vendar enkrat dovolj jasno povedal: Jugoslovanstvo za Slovence naj obstoji v tem, tla se »približajo srbskemu besed-njaku«, to se pravi, naj jmstanejo Srbi. Je pač resničen nemški pregovor, ki pravi: Kinder und Narren sprechen die Wahrheit — Otroci in norci govore resnico. Ti slovenski kmet pa, ki še nekoliko spoštuješ to, česar te je naučila Tvoja mati, izpuli iz brajde najdebelejši kol in naženi ž njim tisto slovensko »inteligenco«, ki sobi in vsemu slovenskemu rodu v večno sramoto pljuje v svojo lastno skledo. Militarizem v državi SHS. Zagrebški list »Hrvat« poroča iz Belgrada: »Pirva dva zakonska predloga, ki jih bo vlada predložila parlamentu, bosta zakon o »ustrojstvu« vojske in uradniški zakon. Dočim pa obetajo uradništvu le skromne drobtinice, imajo za armado denarja kar na prgišča. _ Novi vojaški zakon določil, da traja vojaška služba za vsakega za službo sposobnega državljana kraljevine SHS od 21. do 50. leta. V slučaju vojne pa pokličejo lahko pod orožje vse moške od 18. do 60. leta, torej tri četrtine vsega moškega prebivalstva! Ako upoštevamo okolnest, da šteje kraljevina SHS okoli 12 ini-ljonov prebivalcev, od katerih je približno polovica moških, vidimo, da država pokliče pod orožje lahko (v slučaju vojske) okoli štiri in pol miljona vojakov! Sedaj bo vsak razumel, zakaj znaša državni proračun za prihodnje leto 12 miljard dinarjev, od katerih bodo porabili siimo za vojaštvo h miljard dinarjev ali 31» tisoč mi-Ijonov kron! Sedaj bomo tudi razumeli, zakaj bo treba davke zvišati za 100 procentov, da bomo torej plačevali še enkrat toliko davka kot doslej. Najvišji (civilni) državni uradniki bodo prejemali po novem uradniškem zakonu letno le po nekaj tisoč dinarjev plače. Vojvoda (vrhovni poveljnik armade) in admiral pa bosta prejemala samo plače letno 5)6 tisoč dinarjev ali okoli 1000 kron dnevno — poleg tega pa še jako visoke draginjske doklade. Tudi plače višjih oficirjev ne bodo slabe: Poveljnik armije (prejšnji komi poveljnik) 48 tisoč dinarjev, divizijo-nar 42 tisoč, polkovnik 30 tisoč., podpolkovnik 12 tisoč dinarjev itd. Poleg tega seveda še znatne draginjske doklade. Te visoke plače bodo napravile armado za nekak privilegiran stan v državi in zato je jasno, da se bližamo |>opolni militarizaciji in ustvaritvi žandarsko - policajsko - vojaške države.« Pa se še najdejo ljudje, ki se čudijo, da se širi med maso prebivalstva nezadovoljnost in — repu-blikanstvo! Ali more biti pameten Človek kaj drugega kot republikanec? Misli. 99 Naročajte So širite AVTONOMISTA!« Slovenci smo si v težkem boju s sovražno avstrijsko vlado priborili in ohranili to, kar imamo: svoj jezik in svojo književnost, svojo znanost in umetnost, svoje šolstvo in svojo upravo, skratka: svojo^kulturo in svoje gospodarstvo, ki rabita nege in brige, da se moreta spo-polniti in dovršiti. Lončar, Politika in zgodovina. Nazaj k 1. decembru 1918. leta za revizijo vidovdanske ustave v smislu avtonomne Slovenije v federaciji s Hrvati in Srbi! Lončar, Politika in zgodovina. Konsolidiranje južnega slovanstva, ki je naravnost zgodovinska potreba, vsebuje pogoj, da pride najprej do sporazuma in končno do združenja z Bolgarijo. Prvi korak Stev. 23 AVTONOMIST <--------- Stran 8. do tega je ureditev macedonskega vprašanja v smislu sprave. Glede srbsko-bolgarskega razmerja se je treba vrniti k tradicijam Bolgara Karavelova in Srba Markoviča iz tifl. leta preteklega stoletja, ki sta širila misel medsebojne zveze obeli narodov. Združena Jugoslavija, ki bi po svoji notranji uredbi odgovarjala ne le zgodovinskemu razvoju, ampak tudi prirodnim in življen-skim zahtevam sedanjosti, bi bila kos zunanjemu položaju ter rešiteljica rojakov v Primorju in na Ko-rošškem. Bila bi kristalizaeijsko jedro, da bi se okrog njega zbral ostali Balkan, in most do Busije — svojega hrbtišča v zvezi narodov in držav. Takšna Jugoslavija »od Triglava do Balkana« bi bila porok miru, ker bi z odstranjenjem medse-bojnih sporov uspešno odbijala vsak poskus kapitalističnega izigravanja za namene tujega imperializma. Južni Slovan bi postal sam svoje sreče kovač... Lončar, Politika in zgodovina. Najti bo treba sredino med skrajnim centralizmom, po katerem bi se nekdanja srbska kraljevina s svojo ustavo in upravo kratko in malo raztegnila na južne Slovane bivše avstro-ogrske monarhije, pri čemer bi se Slovenci in Hrvati čutili zapostavljene v svojih bistvenostih, ter med skrajnim federalizmom treh narodnih držav, ki rii možen, dokler je sporno med Hrvati in Srbi ozemlje v Bosni in Hercegovini. Od uvidevne rešitve ustavnega vprašanja je odvisno mirno medsebojno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Lončar, Politika in zgodovina. Dnevne vesti. To je zadnja številka, ki jo prejmejo tisti naročniki, katerim je uprava poslala te dni položnice. A ko dotični ne plačajo zaostale naročnine se jim list brezpogojno s prihodnjo številko ustavi. Ker smo pričeli s to številko objavljati podlistek, ki bode cenjene naročnike gotovo zanimal, prosimo naj pošljejo zaostalo naročnino, cin jim ne bode treba lista ustavljati, 'ker ustavljenih številk uprava ne bode doposi-Ijala. Ivan Meštrovič in cigani. Kdo je Ivan Meštrovič? To ime je med maso našega ljudstva malo znano. Je pa Ivan Meštrovič eden izmed najslavnejših kiparskih mojstrov današnje dobe. Rodom je Dalmati-noc, toro j Jugoslovan in kraljevina SHS bi'morala biti ponosna, da ima tako slavnega državljana. Kako pa je naša kraljevina oziroma naša slavna vlada na tega moža ponosna in kako ga časti, vidimo iz sledečih dejstev: Ivan Meštrovič je izdelal veliko delo »Vidovdanski hram«. To svoje največje delo, za katero bi mu bil plačal vsak bogataš rad težke miljono, je ponudil Meštrovič 1.1919. vladi kraljevine SHS pod pogojem, da mu plačuje država letno 30 tisoč frankov do njegove smrti. Zahteval torej ni niti obresti od 1 miljona letno (po 4 procente računano). Vlada je ponudbo sprejela in Meštrovicu res za eno leto plačala znesek 30 tisoč frankov, zadnja leta pa Meštrovič kljub vsem pritožbam ni dobil niti ficka, njegovih umotvorov mu, pa vlada tudi ne vrne! Kipi, ki bi bili okras vsake umetniške zbirke, pa propadajo v Belgradu po raznih vlažnih kleteh. A to še ni dovolj. Ker se je Meštrovič predrznil opozoriti vlado na njeno dolžnost in je tozadevno sam prišel v Belgrad k Pašiču, mu je ta jako ljubeznivo zatrjeval, da bo stvar, v najkrajšem času urejena, za Pašičevim hrbtom pa je napiisal Pašičev verni sluga prof. Odavič v glavnem glasilu radikalne stranke, v »Samoupravi«^ naravnost nesramen napad na Meštro-viča! — Ta dogodek nas spominja na koncert, ki ga je bil nekoč priredil slovit ciganski goslar v enem prvih belgrajskih hotelov. Na koncert je prišlo veliko število belgrajskih ciganov (cigani imajo v Belgradu svojo kolonijo). Ti so jedli in pili, ploskali do nezavesti in hvalili krasno igro na gosli svojega rojaka. Ko pa iso začeli hotelski natakarji pobirati denar za zavžito jod in pijačo, so se cigani začeli spogledovati m govoriti: »Ti, kaj praviš? 1 ude človek da lepo gode? Jaz mislim, da godejo naši godci ravno tako.« — »Kaj ravno tako,« pravi _ drugi, »mnogo boljše, mnogo boljše. la vsaj za pijačo dajo in za južino, če nas »povabijo«, ta je pa umazanec!« Vladna deklaracija. Kadar se parlamentu predstavi kakšna vlada_, prebere predsednik vlade vladni program ali taikozvano »deklaracijo«, t. j. izjavo vlade o njenih namenih. Tudi v našem parlamentu je pretekli teden prebral Pašič tako izjavo. Izjava je silno dolga in dolgočasna. Kar je pa Pašič v resnici povedal, bi bil storil lahko jako kratko. Dovolj bi bilo, če bi bil rekel: «Mi radikali vladamo! Mi vladamo brez demokratov in Hrvatov in .Slovencev; če bo pa treba, bomo vladali tudi proti njim.« Ker pa mi to že itak vemo, bi si bil Pašič lahko še te besede prihranil. Kdaj bo nova vojska? V Rimu živi prerok, ki vse ugane. Kakor poročajo, je ta mož natanko povedal že pred izbruhom svetovne vojne, da bo Italija zapletena v več let trajajočo vojno in da bo po tej vojni razširila svoje meje, kar se je tudi zgodilo. Sedaj pa prerokuje ta vedež, da bo nova vojna čez deset let in da bo tudi takrat Italija razširila svoje meje. To prerokovanje je za nas važno. Čez deset let je izbruh nove vojne prav lahko mogoč in sicer zato, ker bo takrat že dorastla nova generacija vojakov, ki ne bo imela nobene prakse, kako se da vojska okrajšati, kakor to vedo današnji rezervisti celega sveta. Le vprašajte one, ki so bili v Rusiji! Drugič je pa ta stvar za nas važna zato, ker se bo po tem prerokovanju Italija razširila. Jasno je, da sc bo razširila preko Slovenije. Kakor hitro pa se to zgodi, se bodo pri nas čisto gotovo našli ljudje, ki bodo po vojni svečano zatrjevali, da so že natanko vso vnaprej vedeli, kako bo Slovenija prišla pod Lahe, ravno tako kakor zatrjujejo neki ljudje danes, po svetovni vojni, da so natanko vedeli že 1. 1914. pred Kristusovim rojstvom, cla bo Avstrija razpadla ... Bivši ameriški predsednik s celo antanto vred 1. 1918. po Kristusovem rojstvu tega sicer še ni vedel, kakor je razvidno iz njegovih slovečih poslanic, pač pa so to vse natanko vedeli nekateri slovenski »inteligenti«. Novi zavezniki. Mi stari prevratni elementi smo dobili v najnovejšem času močnega in krepkega zaveznika. To je »Sokol«. Ko je namreč vlada pretekli teden razpustila v svoji dalekovidnosti (vsaka vlada brez izjeme je namreč dale-kovidna) en košček Orjune, je izdalo »Starešinstvo jugoslovanskega sokolskega Saveza« okrožnico na javnost, kjer pravi med dragim: »Poživljamo vse odgovorne činite-lje..., naj se ne igrajo z ognjem in naj ne ustvarjajo položaja, ko bi bila disciplinirana sila Sokolstva primorana prek« njih in proti njim čuvati in braniti moč in čast domovine na temelju načel, ki so ... nedotakljiva.« — Ta poziv je očiten prevrat, kajti kdor pravi, da je proti vladi, je vendar »prevraten element« po naukih »Slov. Naroda«. Nas, stare prevratne elemente ta odločni korak iskreno veseli in zato pozdravljamo svoje najnovejše zaveznike s krepkim prevratno-ele-mentnirn «Zdravo«. Razdor med radikali v Sloveniji. Med radikali v Sloveniji je nastal razdor. Eni so namreč za molitve za dež. Ti so klerikalni radikali. Njihovo glavno glasilo so »Jutranje Novosti«. Drugi so pa proti molitvam za dež. To so »napredni« radikali. Njihovo glavno glasilo je »Slov. Narod«. Dež, ki je padal ta teden, kaže, da so zmagali klerikalni radikali nad naprednimi, ker so dež pri- nesle »molepstvije« za dež. »Jutranje Novosti« so torej zmagale nau »Narodom«. Narodnim mučenikom. Med nami je še vedno nekaj »narodnih mučenikov« iz takozvane »prevratne« dobe, ki jih silno boli in peče dejstvo, da jim »narod« njihovih »zaslug« ne plačuje na ta ali oni način. Te ljudi opozorjamo na podlistek, ki ga je približno pred dvemi leti priobčil »Avtonomist« o tem poglavju. Tisti podlistek je napisal v češkem jeziku slavni češki pesnik Machar. Najlepše v tem podlistku je Macharjevo vprašanje na »narodne mučenike«: Ali ste trpeli za narod Vi, ali je trpel narod? in če ste trpeli Vi — ali ste tipeli za idejo, iz ljubezni do naroda, ali ste trpeli za denar in za plačilo in za nagrade? — Tako je vprašal »narodne mučenike« Machar, ne mi! Macharja pa zaradi te njegove predrznosti na Češkem še do danes niso zaprli. Nove organizacije v Ljubljani, Poročajo nam: Pretekli teden ste se v Ljubljani po vzgledu »Orjune« pojavile dve novi organizaciji, ki imate soroden program ter se ločite le po osebni kvaliteti članov. Prva se imenuje »Or-mu-za«, druga pa »Or-sku-za«. K prvonavedeni organizaciji je pristopilo že na tisoče članov ter je zlasti njen akcijski odsek številen. Pri d m gona v edemi organizaciji pa so pretežno starejši gospodje. (Kakor smo se informirali znači kratica »Ormuza« organizacija mučeniških zakoncev, kratica »Orskuza« organizacijo skušenih zakoncev. Op. ur J »Ordesa«. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, ustanovi tudi g. Pucelj »Orjuni «podobno organizacijo — »Ordesa«, kar pomeni organizacijo deviških samcev. Pogreb judenburških žrtev. V soboto so v Ljubljani srečno pokopali zemeljske ostanke judenburških žrtev, ki so jih prepeljali iz Judenburga v domovino. Pogrebno slav-lje pa se je razvilo ob enem tudi v veliko nacijonaluo manifestacijo, da ne rečemo v demonstracijo za politično jugoslovansko demokratsko stranko. Mnogi ljudje so jako neprijetno občutili to okolnost, da se celo pogreb izkorišča v politično-stran-karske namene in se niso mogli izogniti vtisu, da je ta proslava judenburških žrtev le migljaj na javnost, naj primerno oceni in proslavi, zlasti pri prihodnjih volitvah, ne le za jugoslovanske (?) ideje padlih žrtev, ampak pred vsem one, ki so bili in so še danes živi »prvo«-bori-telji te ideje, ki so jo — seveda — vlili tudi v srca vojakov v Judenburgu. Nekdaj in sedaj. Minilo bo kmalu nekih 40 let, kar je neki slovenski uradnik zapustil nekaj tisoč kron za ustanovo, iz katere naj bi dobil vsako leto tisti slovenski osmošolec ljubljanske gimnazije nagrado, ki bi dosegel najboljši učni uspeh v nemščini. Takrat so slovenski listi zagnali silen krik o potujčevanju, o »narodnem renegatstvu«, o »izdajstvu« itd. Danes dobivajo nagrade tisti, ki dosežejo najboljši uspeh v učenju srbskega jezika, pa se nič in nihče ne gane. Čez nekaj let bodo pa dobivali učenci nagrade za — lašči-no. Ali se bo takrat kdo zganil? Slovenska »inteligenca« prav gotovo ne! Triller-Zupanič. Pod tem naslovom javlja zagrebški „Hrvat“ dne 4. t. m.: Bivši kustos narodnega muzeja v Belgradu dr. Niko Zupanič je postal za časa svetovne vojne radikal in Pašičev ljubljenec, čeprav je nekaj časa sodeloval v .Jugoslovanskem odboru11. Za njegovo vlogo v tem odboru ga je Pašič imenoval za ministra za Slovenijo. __ (Kakšna je morala biti ta vloga? Znano je, da sta bila srbska vlada in Jugoslovanski odbor silno v laseh! Ta trditev »Hrvata44 bi bila zelo potrebna natančnejšega pojasnila! Op. ur.). On naj bi bil glavni steber za organizacijo radikalne stranke med Slovenci. Radikalov pa se je pri zadnjih volitvah med Slovenci tako malo poja-, vilo, da nosilec radikalne liste dr. Zupanič ni dobil niti toliko glasov, da bi dobil mandat brez količnika. Zato pa se sedaj trudi, da bi nekaj naredil, za kar bi ga pohvalili v Belgradu. Za svoje namene je pridobil dr. Trillerja, demokratskega disidenta (= uskoka). S tem se dogovarja, naj bi prof. Reisner (demokrat) takoj po sprejetju uradniškega zakona odložil svoj mandat, ki bi ga dobil dr. Ravnihar, ta pa bi takoj nato pristopil k radikalni stranki. O tej zadevi se je vršila v ministrskem predsedništvu konferenca med Ljubo Jovanovičem in tema dvema gospodoma. Demo-kratje so se ustrašili zaradi tega prestopka voditelja napredne stranke v Sloveniji in govore, da prof. Reisner ne bo odložil mandata, čeprav se je v to pismeno zavezal, ker nočejo izgubiti enega mandata. — Tako bi radikali le prišli do enega mandata v Sloveniji.41 Kdaj ima »Slovenski Narod“ prav? Ali ima prav takrat, ko trdi, da veruje, da se bodo Slovenci »asimilirali44 s Srbi (kar pomeni po domače, da se bodo posrbili)? Iz te »vere44 bi sledilo, da sta Slovenec in Srb dva! — Ali ima prav takrat, ko trdi, da so Slovenec in Hrvat in Srb eno? Iz česar zopet sledi, da se Slovenec sploh ne more posrbiti, ker je že Srb (če je Slovenec s Srbom „eno“!) — Zdi se, da ..Narod44 nima sploh nikoli prav, »Avtonomist44 pa vselej. Na Rakovniku bodo zidali že 1. 1910. začeto cerkev, ki bo baje impozantna stavba. Potrebno opeko bodo napravili kar doma na travniku pri zavodu, kjer je dovolj in izborne gline, kar je gotovo racijonelno. Stavba bo imela dva zvonika in bo zidana v gotskem slogu. Denar za zidanje se je nabral večinoma v — Ameriki. Poštne nakaznice so izginile. Na njihovo mesto so stopile »poštanske uputnice44. Počasi se bomo že „iz-jednačili44 in primer »uputnice44 že kaže. kako. Postali bomo namreč Srbi. Ker pa ni dvoma, da tudi Srbi ne bodo dovolj močni opirati se »ujedi-njenju44 z Rusijo, bi bilo po naših mislih pametnejše, če postanemo takoj Rusi. Ali pa ostanimo Slovenci. — Ko je pretekli teden objavil »Slovenec44 tozadevno primerno notico, je zapisala zagrebška demokratska ..Riječ44: .Zadnji čas je že, da izgine s površja velika nacijonalna pridobitev iz avstrijskih časov, ki se imenuje »poštna nakaznica44. — Za demokrate je torej slovenski jezik staroavstrijski ostanek! Moderno pa je pisati sedaj »boravak44, »grana44, »zakuska441 »kasarna44,,1 »šuobertajl44 in »rozajde44. To je »jugosloven-ščina44. Dobra uprava. Prejšnji finančni minister je naročil pri Kruppu v Bcrndorfu niklastega drobiža za vrednost 100 miljonov kron. Za izdelavo tega drobiža pa bo morala plačati država 240 miljonov kron, ker je bilo plačilo za izdelavo tega denarja dogovorjeno v švicarskih frankih. Dinar. Dinar je pretekli teden zrastel na 6.90 v Curihu. Danes je že nekoliko cenejši. Blagor jim, ki imajo dolarje! Listnica uredništva. Zaradi preobilice gradiva smo morali lepo število člankov in dopisov za danes odložiti. Počasi pride vse na vrsto. >BUDDKfl< r--------------------- ° n TRAPE MAR« r w IJ Hffl U itiSlIHjH || Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1. TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, Telefon 220. Stran 4. AVTONOMIST 1 ir—— —————— Mer. h3 Gospodarstvo; Posojila. Mi živimo v gospodarski dobi kreditov in posojil. Kar se dela velikih javnih naprav, delajo vse s pomočjo izposojenega denarja. En sani žlovek namreč, in če je še tako bogat, ne riskira rad celega svojega premoženja za eno samo napravo, ampak bogati ljudje vtaknejo rajši en del svojega premoženja v to napravo, drugi del pa v drugo. S tem .se izognejo preobčutnim izgubam, ki bi jih morali trpeti, če bi ena naprava, v katero so vložili ves svoj denar, slučajno propadla. Kredite ali posojila, ki jih dandanes navadno poiščemo za gradnjo javnih in občekoristnih naprav, imenujemo navadno investicijske kredite. Takega posojila namreč država (dežela, občina) ne sme porabiti za nobene druge namene kakor za naprave, ki nekaj nesejo in sicer toliko nesejo, da dohodki zadostujejo za plačevanje obresti in da se še del kapitala odplača ali amortizira (»usmrti«). Tako postane tako 8 posojili zgrajeno podjetje počasi javna nezadolžena last, ki nosi drža- vi (občini itd.) letno lahko lepe’do-bičke. Poglejmo si stvar v praksi. Ljubljana n. pr. krvavo potrebuje veliko elektrarno, že zaradi gonilne moči za industrijo in obrt. Denarja pa ljubljanska občina nima dovolj, da bi mogla pokriti vse stroške za tako ogromno napravo iz svojega. Treba je torej poiskati posojilo. En sam kapitalist potrebnega denarja ne bo dal na razpolago, kajti takih težkih kapitalistov je malo. Mogoče pa je zbrati več kapitalistov, tudi malih, ki bodo spravili potrebni denar skupaj. To kapitaliste bo zbrala kakšna banka ali pa več bank, ki kapitaliste poznajo in jihiznajo najti. Banke bodo izdale ali delnice za posebno delniško družbo ali pa se bodo zavezale, da bodo razpečale med »kapitalisti« (tudi med malimi hranilci!) občinske (državne itd.) zadolžnice. Če ibi n. pr. ljubljanska elektrarna veljala pol miljarde kron, bi morale banke n. pr. razprodati Tendop Koru. Ljubljana f Poljanska cesta št. 8 s« priporoča cen], občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih instala,-oftjakih del kakop tudi za pokrivanje ■tpeh. Vsa stavfolnska In kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najniiji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine. Decimalna tehtnica z ali brez uteži se proda. Oferirati na Joško Plankar, Vištanj pri Podčertku. Salentin Vojska pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Gene zmerne. — Delo solidno. Aloj jzij Lenček Ljubljana, Sv. Petra eesta št, 29. stavbeni in galan** terijski klepar Se priporoča za vsa V to stroko spada~ joča dela. ~ Cene zmerne. ~ Delo solidno. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA G. 2. Šivalni stroji 10 letno garancijo izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanov-5ena 1.1867. Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Urania. Cenik zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren: DGrkopp, Styria, VVaffenrad in mo-torete na prvo kolo. 0 Popolnoma varno Š naložite sto j d« nar ▼ 1 VZMEIHI POSOMNICl 1 v ljubimi « 1'. H5. Z O. SE. 5 sedaj poleg nunske ccrkve jj po leti 1.1923 v svoji lastni pa- 2 Iači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „l)nion“. ■ S Hranilne vloge se obrestujejo ; po 6% brez odbitka rent- nega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 V2%-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po O V2%. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. med svojimi »kundi« 1 miljon zadolžnic, vsako po 500 kron. Tako zadolžnico, ki mora nesti vsaj neko garantirane obresti, si lahko daaies kupi vsak hlapec, če ;je količkaj varčen, ker mu je vseeno, ali ima denar v hranilnici ali pa naložen v zadolžnici, za ko j o obrestovan je v hranil-niški višini jamči prvič dohodek od podjetja samega, drugič pa še občina (država itd.). Težava pa je s takimi posojili danes a našim domačim denarjem, ker ,je ta zaenkrat nestalen. Če bi n. pr. ljubljanska občina hotela dobiti potrebno ji posojilo doma v dinarjih ali v kronah z izdajo zadolžnic po 500 kron, bi morala vrniti 500 kron tudi takrat, če bi se krona dvignila do izlate veljave! Ravno tako bi vrnila le 500 kron tudi takrat, če_bi dinar dosegel »višino« sovjetskega rublja. Zato je sklepanje posojil doma danes pri nas takorekoč nemo- goče, ker nimamo stalne, zlate veljave. Vsa drugačna pa bi bila stvar,, če bi se glasile n. pr. ljubljanske-občinske zadolžnice na zlato veljavo. Recimo na 100 kron v zlatu. Ako bi bilo tako, se krona lahko ali dvigne do zlate veljave — kar še ne bo tako kmalu —, kajti potem dobi vsak lastnik zadolžnice poleg letnih obresti nazaj to, kar ,je on v resnici posodil 100 zlatih kron), čc bi pa krona padla, bi dobil toliko nazaj v papirju, kolikor bi bila zlata krona ol> vračilu v papirju vredna. Na ta način bi bila vsaka izguba na valuti izključena in država in občina bi dobile denar za razne javne naprave mnogo lažje kot danes.- IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jožo Petri 6. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Hajvečje transportno podjetje sveta EVROPA-KANADA-AMERIKA Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, Antverpna in Cherbourga z glasovitim „Empress“ parobrodom na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Dalnje informacije glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa vseljevanja v Kanado in Zjedinjene države daje agencija Canadian pacific, ZAGREB, Petrinjska ul. 40. Josip Zidar, LJUBLJANA, Wilsonova (Dunaj.) c. 31. V Bohinj! V najlepši legi ob Bohinskem jezeru se nahaja hotel Sv. Duh s 30 opremljenimi sobami in novo vpeljano _ električno razsvetljavo v sobah. Čolni in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. < ■ '"■> •?** Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir. Pisalni stroji in potrebščine, mehanična delavniea (popravljalniea) BARAGA, Iijubljana, Šelenburgova 6/1. ravnokar izišlo brošuro ,,«Jug:Q-sloveni, Slovani in Jugoslovani^, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se prš upravi našega lista. Cena Din 5'—, s poštnino 25 para več. Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na: pr. P. Stare slikarski mojster v Ltjubljanl Florjanska uliea št. 16. Antikvarijaf, knjigarna HINKO SEV AR Ljubljana, Stapi 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Najboljša iei wajsg§gia8»iaejša prilBfea štegj