SLOVENSKEGA NARODNO OSVORODiLNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/II. | v Liuhljani dne 13. junija 1945 _j Številka 8. VSEBINA: 89. Uredba o stanovanjih in poslovnih prostorih. 9(1. Odredba o prutiskanju vrednotnic. 91. Objava o prutiskanju vrednotnic. 92. Objav« o lirskem bonu kut plačilnem sredstvu. 9*1. Uredba o izdajanju zdravniških spričeval v uradne namene. 9-1. Odredba o razpustu pokrajinskega sanitetnega sveta. 95. Odredba o začasnih šoferskih izkaznicah. 98. Razglas o vožnji z motornimi vozili. 97. Razglas o imenovanju novega komandanta mosta Ljubljane. 93. Razglas o prepovedi vžiganja in_ izpuščanja raket in poostreni kontroli kretanja prebivalstva v bližini vojaških objektov. Uredbe, odredbe (miredbe) m drugi razglasi Narodne vlade Slovenije 89. Uredba o stanovanjih in poslovnih prostorih Člen 1. Do nadaljnje odredbe se omejuje svobodno razpolaganje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori. Člen 2. S stanovanjskimi in poslovnimi prostori razpolaga po določilih te uredbe krajevni NOO ali izvršni mestni NOO po navodilih in pod nadzorstvom ministrstva za socialno joolitiko. Izvršni NOO v mestih in v večjih industrijskih krajih, ki jih določi minister za socialno politiko, ustanovijo v ta namen stanovanjske oddelke. Člen 3. Najemnine za stanovanjske in poslovne prostore bodo urejene s posebno uredbo ministrstva za socialno politiko. Dotlej je vsako povišanje najemnin in pod-najemnin, kot so smele veljati na dan 15. maja 1945, prepovedano m nično. Člen 4. Pogodbe o najemu stanovanj in poslovnih prostorov se ne morejo odpovedati ali razveljaviti, razen iz zelo tehtnih razlogov, kot n. pr.: a) če hišni lastnik nujno potrebuje stanovanje ali poslovne prostore zase ali za svojo družino; b) če so potrebna znatna popravila poslopja in je izpraznitev najetih prostorov zaradi tega neobhodna; c) če rabokupnik namenoma ali iz velike malomarnosti kvari rnbekupno stvar ali če sicer v znatni meri krši pogodbo; d) če najemnik, njegovi stanovalci ali podnajemniki vzdržujejo v stanovanju javno nemoralo ali polmjšljivo življenje oziroma dopuščajo, da delajo to drugi. Člen 5. Z vsemi praznimi simi' vanjskim.; in poslovnimi prostori razpolagajo pristojni krajevni NOO in izvršilni mestni NOO po svojih stanovanjskih oddelkih. To velja tudi za stanovanjske in poslovne prostore, v katere so je izvršila- vselitev v času od 10. maja 1945 do objava te uredbe. Dolžnost prijave praznih prostorov zadene tako lastnika kot njegovega zastopnika, Brez odločbe pristojnega krajevnega NOO ali izvršnega mestnega NOO se ne sme nihče vseliti v razpoložljiva stanovanja ali poslovne prostore. Hišni lastniki oz. njihovi zastopniki smejo sprejeti nove najemnike samo z nakazilom pristojnega krajevnega NOO ali izvršnega mestnega NOO oziroma njegovega stanovanjskega oddelka. i Člen 6. Vsako nameravano izselitev morajo hišni lastniki oziroma nj.ihovi zastopniki prijaviti pristojnemu stanovanjskemu oddelku najmanj tri dni prej, prj nenadni izselitvi pa v enem dnevu. Člen 7. Vsem uradom, civilnim in vojaškim, dodeljuje potrebne prostore pristojni krajevni NOO ali izvršni mestni NOO po svojem stanovanjskem oddelku. Člen 8. Nihče ne sme imeti istočasno dveh ali več stanovanj, Člen 9. 1 Pristojni krajevni NOO in izvršni mestni NOO imajo pravico, odrediti po svojem stanovanjskem oddelku prisilno izpraznitev stanovanjskih ali poslovnih prostorov proti vsakomur, ki bi se vanje vselil proti določilom te uredbe. Člen 10. Co razpoložljiva prazna stanovanja ne zadoščajo potrebam, ima pristojni krajevni NOO ali izvršni mesim NOO po svojem stanovanjskem oddelku pravico razpolagati s posameznimi stanovanjskimi prostori zasedenih stanovanj. Pri delnem razpolaganju s stanovanj; se mora ra v-nati po načelu socialne pravičnosti in se ozirati na zahteve higiene ter dejanske možnosti delitve stanovanja. Člen 11. ’ Kadar to zahtevajo nujne javne koristi, ima ministrstvo za socialno politiko pravico razpolagati tudi z t tnsedetiimi stanovanji ali poslovnimi prostori v celoti; vdndar so morajo prizadetemu priskrbeti drugi ustrezni Stanovanjski oziroma poslovni prostori. Člen 12. Kdor potrebuje etnnovnnjo, vloži pismeno prijavo pri stanovanjskem oddelku pristojnega krajevnega N00 ali izvršnega mestnega NUO. Za osebe brez stanovanj se štejejo tudi Usti, katerih stanovanja so prijavljena od zdravstvenega oddelka kot nehigienska. Krajevni NOO in izvršni mestni NOO dodeljujeta po svojem stanovanjskem oddelku prazna stanovanja ali zasežene prostore po redu prejetih prijav; vendar imajo prednost javni uradi in ustanovo, pripadniki rodbin jugoslovansko armade, žrtve fašističnega terorja, Invalidi jugoslovanske armade kakor tudi osobe, ki so ostale na cesti in imajo več otrok. Proti rešitvi stanovanjskega oddolkn ima nezadovoljna stranka pravico pritožbe na nadrejeni izvršni NOO oziroma na ministrstvo za socialno politiko, .Pritožbo jo vložiti v roku treh dni pri stanovanjskem oddelku, k j je izdal odločbo. Nadrejena stopnja mora rešiti pritožbo v treh dneh. Ta rešitev je dokončna. Oseba, ki so ji dodeljeni stanovanjski prostori, so lahko vseli selo, ko postano rešitev o vselitvi pravnomočna. Ce so osebo, ki ji je bilo stanovanje dodeljeno, vanj no vseli v petnajstih dneh, Izgdbl pravico do njega in velja dodeljeno stanovanje zn prazno. Člen 18. Prisilno izvršitev odločb stanovanjskih oddelkov izvaja pristojna narodna milica. Člen 14. Kršitve le uredbe se kaznujejo z denarno globo do 60.000 lir ali prisilnim delom do G mesecev. Kazni izrekajo pristojni krajevni N00 ali Izvršni mostni NOO, Denarno globe se porabljajo za socialne namene krajevnih N00. Člen 16. ' Podrobnejše predpise zn Izvedbo te uredbe Izda ministrstvo za socialno poliliko s posebnim pravilnikom. Člen 10, Kjer niso še izvoljeni NOO, opravljajo njihove funkcije odbori OF. Člen 17. • Ta uredba slopi v veljavo z dnem objave v Uradnem Listu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije. Ljubljana dne 11. junija 1915. Zn Narodno vlndo Slovenije: Minister za socialno politiko: Predsednik: Vitla Tomšič L r. Boris Kidrič L r. Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije 00, Odredba o protiskanju vrednotnic Člen 1. Do 9, junija 1045 so morajo pretiskali vse državne in pokrajinske vrednotnico. Člen 2. Do tega roka naj si prodajalci, ustanove in zasebniki, ki imajo take vrednotnice, oskrbijo vrednotnice a) pri blagajni finančno direkcije v Ljubljani ulj pri davčnih upravah: za državne kolke, pokrajinske kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamkice za obrambni sklad, menične golice, obrazce zn najemne jnigodbe, kolke zn najemninsko pobotnice, kolke za živinske potne liste, carinske prijave in taksni papir; b) pri blagajni poštne direkcije oziroma pr j poštnih uradih: za vse poštne vrednotnice voh če. Dne 10. junija 1916 izgubijo veljavo vse v tej odredbi navedene vrednotnice, kj bi no bilo zamenjane po gornjih točkah Ljubljana dno 2. junija 1015. ŽU. 91—1, Minister za finance: Dr Aleš Bebler 91. Objava Po odredbi ministrstva za finance z dne 2. t. m. se morajo do 9. t. m. pretiskati vse državne in pokrajinske vrednotnice. 1 Blagajna finančne direkcije v Ljubljani in davčne uprave pretiska vajo državne in pokrajinske kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamkico zn obrambni sklad, menične golice, obrazce zn najemninsko pogodbe, kolke zn najemninske pobotnice, kolke zn živinsko potne listine, carinske prijave in taksni papir. Blagajna poštne direkcije in blagajno poštnih uradov pa pretiska vajo vso poštne vrednotnice. Od 10. t. m. daljo sc morajo uporabljati le pretiskan* vrednotnice. Ljubljana dne 8. j g ni ja 1945. *,t 01 I. Iz t.nhiMrsfvfl zn finance .92. Objava Ministrstvo za finance objavlja, da je Urški bon, izdan od Denarnega zavoda Slovenije, redno plačilno sredstvo tudi na ozemlju, kjer je v obtoku nemška marka. Ljubljana dno 8. junija 1945. St. 271-1. Iz ministrstva za finance , .. I .... A_ vji*. /!•:.'• 93. Uredba O izdajanju zdravniških spričeval v uradne namene Člen 1. Vsa zdravniška spričevala, ki se izdajajo v uradne namene po doslej veljavnih predpisih, izdajajo zdravniki v kateri kolj javni službi. Člen 2. Izdajanje uradnih zdravniških spričeval spada v uradno dolžnost zdravnikov v javni službi. Zdravniki v javni službi morajo torej izdajati uradna zdravniška spričevala brezplačno. Zdravniki v javni službi ne morejo izdajati zdrav-niških spričeval kot zasebni zdravniki tam, kjer so dolžni taka spričevala izdajati uradoma. Člen 8. Zdravniki so dolžni vsakogar, kj mu Izdajo zdrav-niško spričevalo, natančno preiskati in navestj v spričevalu le stvarne izsledke. Če zdravnik v javni službi iz tehničnih razlogov ne more priti do jasnega zaključka, je dolžan napotiti preiskanega v najbližji zdravstveni zavod zaradi natančne preiskave in izdaje zdravniškega spričevala. Člen 4. Zdravniki v javni službi morajo izdajati zdravniška spričevala izključno le v državnem jeziku, tehnične izraze v latinščini pa navesti v oklepaju. Člen 5. Zdravniki v javni službi so dolžni voditi o izdanih zdravniških spričevalih natančen zapisnik po doslej veljavnih predpisih. Člen 6. Prestopki zoper to uredbo se kaznujejo kot prestopki zoper Javno zdravje. Člen 7. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave. V Ljubljani dne 12. junija 1945. St. N 290/46. Minister za narodno zdravje: Dr. Ahčin Marjan 1. r. 94. Odredba o razpustu pokrnj'iislrcgn sanitetnega sveta Člen 1. Pokrajinski sanitetni svet pri bivši pokrajinski upvavj v Ljubljani se razpušča. Člen 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave. V Ljubljani dne 12. junija 1945. St. 114/45. 95. Odredba o začasnih šotorskih izkaznicah Razne neodgovorne osebo s svojimi vožnjami z motornimi vozili ogrožajo življenje prebivalstva in povzročajo stalne hude nesreče na javnih cestah. Zato odrejam: Člen 1. Vozači motornih vozil morajo imeti in vedno nositi s seboj nove začasne šoferske izkaznice, ki jih izdajajo okrožni NOG po enotnem obrazcu. Vodenje motornega vozila brez novo šoferske izkaznice je prepovedano. Člen 2. Okrožni NOO izdajajo začasne šoferske izkaznice na prošnjo vozačem, ki se izkažejo, da imajo stare šoferske izkaznice ali da so opravili po dosedanjih predpisih izpit za vozač« motornih vozil. Člen 8. Kdor se po 1. juliju 1945 zaloti pri vožnji,z motor-nim vozilom brez nove šoferske izkaznice, se kaznuje z denarno globo do 50.000 Lil ali v primeru neizterljivosti s prisilnim delom do šest mesecev. Vozilo, s katerim je vozil, se zaseže do končne ugotovitve lastnika. Člen 4. Vozaču, kj zagreši z vožnjo na javnih cestah kako drugo kaznivo dejanje, se začasna šoferska izkaznica odvzame in se proti njemu uvede kazensko postopanje pred sodiščem. Člen 5. Kazen po tej odredbi izreče okrazni NOO, na čigar območju je bil krivec zasačen. Proti odredbi okrajnega NOO je dopustna pritožba na nadrejeni okrožnj NOO v 15 dneh. Pritožba se vlaga pismeno pri okrajnem NOO, ki je kazen izrekel in ki odloči o morebitni odložitvi izvršitve kazni do dokončae rešitve. Odločba nadrejene stopnje je dokončna. Člen 6. Denarne kazni po tej odredbi se stekajo v sklad za popravila cest. Člen 7. Nadzorstvo nad izpolnjevanjem te odredbe vrši narodna milica. Člen 8. Ta odredba stopi v veljavo z dnem uradne objave. Ljubljana 13. junija 1945. i Minister za notranje zadevo: Zoran Polič s. r. Minister za narodno zdravje: Dr. Ahčin Marjan L r. Odredbe in razglasi komande mosta Ljubljane 96. , Razglas Komanda mesta razglaša: Kretanje po mestu k motornimi vozili je dovoljeno Bamo po desni etrani ceste z brzino 15 km na uro. Vsako motorno vozilo mora biti opremljeno z registrirano številko in prometno dovolilnico, izdano od pristojne vojačke oblasti. Komanda mesta bo s svojimi organi kontrolirala promet in prometne dovolilnice ter bo vsakdo, bodisi zaradi prehitre in nepravilne vožnje ali zaradi pomanjkljivosti dokumentov odpeljan z vozilom vred na komando mesla, Ta odredba velja za vsakogar brez razlike čina in položaja. Ljubljana 13. junija 1945. St. 946. Komandant mesta Ljubljane: podpolk. Lokovšek Ivan-Jau I. r. 07. Razglas Za komandanta mesta Ljubljane jo izstavljen lov. podpolkovnik Ivan Lokovšek-Ja n, dosedaj pomočnik komandanta mesla Trst. Dosedanji komandant mesta Ljubljane, tov. pod. polkovnik Jože Uorštnar, je postavljen za v. d. direktorja železnic za Slovenijo. Ljubljana dne 9. juniju 1945. St. 841. Ših- komando mosta Ljubljano 98. Razglas. Opozarjamo nn našo odredbo, s katero smo prepo. vedalj vžignnje in izpuščanje signalnih in drugih raket. Poudarjamo, da bomo vsak lak prekršek najslrože zasledovali in kaznovali. Hkrati opozarjamo, da naše straže in patrolo najstrože kontrolirajo kretanje prebivalstva, in lo zlasti ponoči in v bližini vojaških objektov. Ljubljana dne 9 junija 1945. St. 841. Štab komando mesta Ljubljano V>mj . X Č letfMat.v PrPdn-iMv*. SKV1S h« N*rr>d«i* vinilu Hlovi mit 1 I.JithlJanl Prvrtii k Unbrr! l‘ohnr v f.jnl ijii'ii - l'U|< n, fetnllio T «kiiriif »Merkur* f I.JiiMIm- Pml«lni k <'inm \ It MJ«i.t N»i • m—L 19 •*. ^«*(t ImIih- I lJr- iKilklnu I 70 ••••IvhiO lltT,—, Ptmim iuti Uvvlka. ^ive I ilreni L J.60. i* Inki uitluljuj 7 «tr*n |»u 1. 0 M' veti. — Lrctlmilvo m uvittViullvo; UuUllauit. Urviiortilćeva £3. !i olulvii 4Lt v. 116 -616. SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/Il. Priloga k 8. kosu z dne 13. junija 1945. Številka 2. Sodna oblastva 1,1 P Go/4r,.i. auti Oklic. Tožeča stranica: Smrekar Krista, hišna po-eeslnj(;a) Zagireb, q>o aipraviteljld liiše Jenko Viki, soprogi kan, uradnika v Ljubljani, Resljeva oeola 3/11, M jo zastopa Josip Co-“al, od volni k v Ljubljani, je vložila proti l,oženi sl ra nikli: Židanu [volu, stavbenemu tehniku, Ljubijana, nazaddjo stan. v Veliki Čolnarski uk 7, sedaj neznanega bivališča, "■adi: a) lir 2329.70 e pni,p. in b) na irazmšenje najemne pogodbe in (izpraznitev najetih iprostorov, k '0Pr. U, ni P 80/45 tožbo. L narok se jo določil na dan 25. maja 1915 ob S.30 uri t>re>d tem •sodiščem, soba št, 38. Za skrbnika toženi stranki se postavlja ,Z'!dnn Ana, Ljubljana, Velilca čolna,rslta 7, ‘‘ jo bo zastopala na njeno nevarnost im . roške, dokler se ne oglasi sama ali ne fkenuje pooblaščenca. Okraju,, sodišče v Ljubljani, <>a se član upravnega sveta dr. Božič Mirko, glavni ravnatelj Hranilnice Ijubliam.'ke pokrajine v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 30. aprila 1945. Rg B 11 4/27. Razno 369 Privilcgovana agrarna banka a. d. filiala v Ljubljani. Bihuua dne 31. decembra 19-14. Aktiva. 1. Gotovina: a) v blagajni lir 431.140.14, b) pri Poštni hran. L. 105.093.76, skupaj L. 596.233.90; 2. Naložbe pri denarnih zavodili L. 1,418.963.—; 3. Konzoicijalui posli L. 250.000.— ; 4. Tekoči račun Ravnateljstva za likvidacijo kmetskih dolgov pri Pri-vileg. agrarni banki Beograd L. 10,229.516.36; D. Dolžniki po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov: a) za prevzete dolgove L. 95,433.897.12, h) v začasnem računu L. 21.461.41, skupaj L. 95,455.358.54; 6. Prevzete akontacije po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov lir 74.148.64; 7. Razni dolžniki L. 237.503.25; 8. Upniško ustanove v začasnem računu L. 57.296.95 ; 9. Angažirane obresti v izdanih ■bonih za odplačalo kmetskih dolgove lir 567.167.50; 10. Nora zvrščena vplačila dolžnikov v letih 1937-1914 odobrena skladu za odpl. km. dolgov L. 46,905.243.94; 11. Inventar L. 1.— ; 12. Davčne uprave za izterjavo anuitet L. 23,073.090.21; 13. Dolžniške listine L. 197,360.900.66; 14. Prosti pologi L.4-1.637.84; 15. Začasne zastave dolžnikov p0 uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov lir 26.811.68. Skupaj L. 155,791.438.08. Pasiva. 1. Račun države za prevzeta plačila jn obveze L. 24,145.963.73; 2. Upniške ustanove: a) v tekočem lačnim L.67,996.198.99, b) v začasnem računu L. 52.047 31, skupaj L. 68,049.146.30; 3. Upniki za akontacije po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov lir 74.148.64; 4. Plačila za račun dolžniških anuitet L. 46,803.686.36; 5. Razni upniki L. 6,058.920.—; 6. Pokojninski sklad uradnikov in služitcljcv Privilegirane agrarne banke L. 92.074.77; 7. Boni za odplačilo kmetskih dolgov, izdani po nalogu P. a. b. v Ljubljani L. 3,859.135.60; 8. Prehodni računi L, 5.819.90; 9. Presežek vplačil v sklad za odplačevanje kmet. dolgov L. 0,642.537.78; 10. Anuitete v izterjavi pri davčnih upravah L. 23,073.090.21; 11. Deponenti dolžniških listin L. 197,360.900.66; 12. Deponenti prostih pologov L. 44.637.84; 13. Deponenti začasnih zastav dolžnikov po uredili o likvidaciji kmetskih dolgov L. 26.811.68. Skupaj L. 155,791.433.08. Ljubljana dne 31. decembra 1944. Sekvester: Dr. Lavrič s. r. Upravnik: v. d. Ing. ccon. Iv. Burja s. r. Knjigovodja: Ing. econ. J. Lojk s. r. Sklad za odplačevanje kmetskih dolgov dne 31. decembra 1944. Izplačila. 1. Izplačane anuitete ustanovam L. 2,096.207.96; 2. Razvrščene prevzete akontacije po uredbi o likvidaciji kmetskili dolgov L. 726.56; 3. Poslovni stroški L. 1,079.531.69; 4. Nerazvrščena vplačila dolžnikov v letih 1937,—1943. L. 47,895.008.14; 5. Odpisi Ur 10.497.13; 6. Presežek vplačil L. 6,642.537.78. Skupaj L. 57,724.509.26. Vplačila. I. Vplačila dolžnikov po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov: a) nerazvršče-no anuitete L. 46,863.686.36, b) zneski, prejeti preko ustanov od dolžnikov po 25. sept. 1936 L. 41.557.58, skupaj L. 46,905.248.94; 2. Razvrščene anuitete: a) odplačila lir 1,967.980.44, b) obresti L. 441.376.53, skupaj L. 2,409.356.97; 3. Dohodki od obresti: a) po tekočih računih L. 38.937.29, b) zamudnih obresti L. 168.932.35, skupaj L. 207.869.64; 4. Provizija L. 340.11; 5. Izredni dohodki L. 26.879.91; 0. Presežek vplačil do 1. 1943. L. 8,174.818.69. Skupaj L. 57,724.509.26. Ljubljana dne 31. decembra 1944. Sekvester: Dr. Lavrič s. r. Upravnik: v. d. Ing. ccon. Iv. Burja s. v. Knjigovodja: Ing. ccon. J. Lojk s. r. Št. Vlil. 1110/1. S tamkajšnjim poročilom z dne 9. marca 1945 predloženi rač. zaključek za leto 1944. (in sicer bilanco s fondom za likvidacijo kmetskih dolgov Ha dan 31. decembra 1944) sem na podstavi čl. 2. naredbe Visokega komisarja o ureditvi kreditnega poslovanju v Ljubljanski pokrajini z dne 20, decembra 1941, Službeni list St. 502/102—41, v zvezi s 61. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 25. novembra 1913, Službeni list št. 248/77—48, vzel n.i znanje. Dr. Hubad s. r Stlim 6. Štev. 2. 370 Vabilo n iv XXXVI. redno skupščino Občckorislno zadrugo za stavbo in stanovanja v Ljubljani, z. z o. j., ki bo v ponedeljek dno 18. junija 1015 ob 18. uri v zadružni poslovalnici, Gregorčičeva ulica 7a, Ljubljimn, s sporedom po točkah L, 3., 5. in 10. § 28. pravil. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo druga skupščina pol ure kasneje, ki bo po § 31. pravil veljavno sklepala no glede na število navzočih zadružnikov. V Ljubljani due 4. junija 1046, Upravni odbor * 307 Objava. Izgubila pom izpričevalo tl. razreda ur-Sullnske rentne gimnazijo v Ljubljani z« šolsko loto 1941/42 in ga proglašam za neveljavno. Geiger Homana, : Kranj, Koblarjeva ul. 4. * 808 Objava. izgubila som indeks in akademsko legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime Gerbec Vera iz Maribora. Proglašam jiit za neveljavna. Gerbce Vera * 306 Objava. Izgubila sem izpričevalo VI. razreda ženske realno gimnazije pri s. uršulinkah v Ljubljani za d. 1940./41, na ime JcgiMč Zdenka iz Novega mesta. Proglašam ga za nove. Ijnvno. Jeglič Zdenka Objava. Izgubil sem osebno izkaznico št. 030701, izdano dne 11. nvgusln 1943 od mestnega poglavarstva v Ljubljani na ime SikoSek Franc iz. Podsredo, okraj Brežice. Proglašam jo zn neveljavno, Sikošok Franc Popravek. Oglasim prilogo«k 0. kosu Uradnega lista z dne 2, junija 1015 mora bitj označena z zap. štev. 1 (no štev. 6). * Urednik: Itobort Uobnr v Lfubjjnul, — Tlak in založba Tiskarno »Morkura v Ljubljani. Predstavnik: Otmnr. Mlhalek v Ljubljeni. k Štev. 8. „Uradnega POSEBNA PRILOGA Usta Slovenskega narodno osvobodilnega sveta In Narodne vlndc Slovenije*' r dne 13. {unija 104f> Ponatis iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije^ št. 16 do 23. Š*«»’*?!. 17(1. 174. Odlofbn o premembi imonn srezu imvovuvoškegn v srez zlatarski (ministrstvo za notranjo posle, št. 402 z dne 21. marca 1045). 175. Odločba o otvoritvi carinskega inšpektoratu, glavnih carin tirni o in cnrinnniic np oženi lih Hrvatske (min. za finance, IV. št. 7G4 z dne 17. marca 1045) Odločba o zamenjavi taksnih vrednotnic dosedanje. izdttje (ministrstvo za finance, 111 št. 500 z dne 17. mnren ti) 15). Šlftf>viDIU:ga t7 n dmn* 30 mf©43. 177. Uredba o ustanovitvi Državnega podjetja za promet s kožami in tekstilijami Na predlog ministra zn trgovino In preskrbo izdaje Gospod n rslti svet naslednjo uredbo o ustanovitvi državnega podjetja za promet e kožami in tekstilijami. Cio n 1. Ustanavlja se Državno podjetje za promet s kožami in tekstilijami s sedežem v Beogradu In s področjem M celokupnem območju demokratske federativne Jugoslavije. Federalno enote ustanovijo deželna ravnateljstva za promet s kožami in tekstilijami, le-tć pa po potrebi poslovalnice in zastopništva v ostalih krajih. Deželna ravnateljstva ro poslovni organi Državnega Podjetja za promet s kožami In tekstilijami v območju zadevne federalne enote. Minister zn trgovino In preskrbo se pooblašča, da po potrobi zviša število ravnateljstev. ■' Člen 2. |'?l Obratni predmet podjetja jo odkupovanje v državi, dajanje 7 promet, Izvoz in uvoz: a) vseh vrst kož v surovem, pol izdela nem In izdelanem stanju; b) vseh sredstev zn strojenje kož; c) volne in bom oaza ter njunih izdelkov; č) ostalih tekstilnih surovin in izdelkov. Člen 0. Proizvode Iz Člena 2. odkupuje, uvaža, izvaža In dajo fr promet izključno le to podjetje, To ee godi neposredno 1 po ustreznih odkupnih jn prodajnih orgnulzaoljah alt pa posredno po zadrugah, trgovcih In Industrijskih podjetjih. Clnn 4. Osnovna glavnica podjetja znaša 30,000.000 dinarjev. 0 zvlšapju poslovne glavnice in otvarjanju potrebnih kreditov odloča minister za trgovino in preskrbo sporazumno z ministrom za finance. Člen 5. Podjetje vodi upravni odbor, ki je sestavljen Iz upravnika in najmanj 6, « največ U) člmv. Upravnika in člane upravnega odbora poslavlja in zamenjuje utrni* ster za trgovino in pr oskrbo. Izmed članov upravnega odbora imenuje minister za trgovino In preskrbo stalni poslovni odbor iz 3 do 5 članov. Clon 0. Deželna ravnateljstva vodijo poslovni odbori, sestav. Ijenl iz upravnika ravnateljstva In 2 članov. Člane no. slovnoga odbora poslavlja in zamenjuje pristojni poverjenik zadevno federalne enote, Upravnika ravnateljstva, poslavlja pristojni poverjenik na predlog upravnega od-bora Državnega podjetja za promet e kožami In teksti-lijaral. Clon 7, S čistim dobičkom • podjetja razpolaga minister za trgovino in preskrbo sporazumno z ministrom za finance. Zbrane surovine in polizdelke porazdeljuje minister za trgovino in preskrbo sporazumno z mluiatrom zn In. dusitrijo. BO Člen 8. Pod j ef je je pod nadzorstvom ministra za trgovino in preskrbo, ki odloča o njegovem prenehanju nli spojitvi. Določbe uredbe o državnem "računovodstvu in zakona o glavni kontroli so ne uporabljajo za to podjetje. Člen 9. S pravilnikom ministra za trgovino in preskrbo se predpišejo natančnejše določbe o ustroju in poslovanju podjetja. Člen 10, Ta uredba stopi takoj v veljavo. 61. 06. V Beogradu dne 27. marca 1915. Predsednik Gospodarskega sveto, minister zn industrijo: Andrija Hcbrang 1. r. Minister zn trgovino in preskrbo: Nikola Petrovič 1, r. 178. Uredba o ustanovitvi Državnega podjetja za promet z odpadki Na predlog ministra za trgovino In preskrbo izdaje Gospodarski svet naslednjo uredbo o ustanovitvi državnega podjetja za promef z odpadki. Člen 1, Ustanavlja se Državno podjetje za promet z odpadki s sedežem v Beogradu in s področjem na celokupnem območju demokratske federativne Jugoslavije, Federalne enote ustanovijo deželna ravnateljstva za promet z odpadki, le-tč pu po potrebi poslovalnice in zastopništva v ostalih krajih. Deželna ravnateljstva so poslovni organi Državnega podjetja za promet z odpadki v območju zadevne federalne enole. Minister za trgovino in preskrbo sc pooblašča, da po potrebi zviša število ravnateljstev. člen 2. Obratni predmet podjetja je odkupovanje v državi, zbiranje in dajanje v prortict: a) vseh vrst starega železa tn kovin; b) vseh vrst starih gum; e) vseh vrst starega papirja in cunj; č) odpadkov kož in razbitega utekla; d) kosti in drugih odpadkov, Clon 3. Proizvode iz člena 2. odkupuje, zbira In daje v pro-met izključno le to podjetje. To se godi neposredno po n -drezilih odkupnih in prodajnih organizacijah ali pa po. siedno po zadrugah, trgovcih in industrijskih podjetjih. Člen 4. O iiovna glavnica podjetja znaša 30,000.000 dinarjev. O zvišanju jKislovne glnvnice in otvarjanju potrebnih kn-dirov odločp minister za trgovino In preskrbo spora'.umno z ministrom za finance. Člen 5. Podjetje vodi upravni odbor, Iti je sestavljen iz upravnika in nnjmani 6. a največ 10 članov. Upravnika lu čluiio upravnega odboru poslavlja Lu zamenjuje mini- ster za trgovino in preskrbo, Izmed članov upravnega odbora imenuje minister za trgovino in preskrbo stalni poslovni odbor jz 3 do 5 članov. Člen 0. Deželna ravnateljstva vodijo poslovni odbori, sestavljeni iz upravnika ravnateljstvu in 2 članov. Člane poslovnega odbora poslavlja in zamenjuje pristojni poverjenik zadevne federalne enote. Upravnika ravnateljstva postavlja pristojni poverjenik nn predlog upravnega odbora Državnega podjetja za promet z odpadki. Člen 7. S čistim dobičkom podjetja razpolaga minislor za trgovino in preskrbo sporazumno z ministru mza finance. Zbrano blago porazdeljuje minister za trgovino in preskrbo sporazumno z ministrom za industrijo. Člen 8. Podjetje je pod nadzorstvom ministra zn trgovino in preskrbo, ki odloča o njegovem prenehanju ali spojitvi. Določbo uredbe o državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli se no uporabljajo za to podjetje. Člen 9, S pravilnikom ministra za trgovino in preskrbo se predpišejo natančnejše določbo o ustroju in poslovanju podjetja. Člen 10. Ta uredba stopi takoj v veljavo. Sl. 37. V Beogradu dno 27. marca 19-15, Predsednik Gospodarskega svota, minister za industrijo: Andrija Ileliraag I. r. Minister za trgovino in preskrbo: Nikola Petrovič 1. r. 17!). Nnrpflbn o pronosu d. d. »Sirovina« v pristojnot ministrstva zn trgovino in preskrbo (ministrstvo zu Industrijo, št. 436 z dno 27, marca 1945). 180. Naredba o prenosu d. d. »Omni-promct« v pristojnost ministrstva za trgovino in preskrbo (ministrstvo za industrijo, št. 435 z dne 27. marca 1945). 181. Odločim o določilvi ceno surovim in soljenim telečjim kožam (urad za ceno In mezde, I. št, 1831 z dno 19. marca 1945). 182. Odločba o najvišjih cenah zn tkanine Iz umetne svile J,urad za cene In mezdo, št. 440 z dne 13. marca 1946)/ Ki SfevISSco as ra drse 3. etpgHa 10-45. 183. (Jrcfll)a n ustanovitvi Uprave za zunanjo trgovino (ministrstvo za trgovino in preskrbo, št. 325 z dne 2. aprila 1915). 184. Pravilnik o ustroju Upravo za zunanjo trgovino (ministrstvo za trgovino in preskrbo, št. 139 z, dne 2. aprila 19-15). 185. Odločba o otvoritvi novih carinarnic (poverjeništvo za finance, IV. št. 215 z dno 31. ja-•nuarja 1945). 180. Odločba o prosti prodaji kvasa po določeni coni (ministrstvo za trgovino in preskrbo, št. 3-108 z dno 30. marca 1945). •e« ŠttevUteea 30 as dre e €>, fagirfiia 1S*45. 187. Uredba 0 Postavljanju in napredovanju državnih uslužbencev Demokratsko federativne Jugoslavije Člen 1. Državni uslužbenci: uradniki, uradniški pripravniki, z-vaničnild, elužitolji kakor tudi pogodbeni uslužbenci in dnevničarji so izstavljajo In povišujejo: a) po Kraljevskih namestnikih na predlog resornega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta; b) po resornem ministru v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in c) po resornem ministru. Člon 2. Kraljevski namestniki postavljajo in povišujejo na Predlog resornega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta: vse šefo diplomatskih in konzularnih predstavništev ln ostalih državnih predstavništev v inozemstvu. Člen 8. Resorni minister postavlja, določa položaj in povišuje v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z od-Jočbo vso državne uslužbence, začenši z uslužbenci s prc-iQmkl IV. položajne skupine, 2. stonnjo navzgor. člen 4. Vse ostalo uslužbence postavlja in povišuje resorni minister. Člen B. Minister pooblasti lahko svojega pomočnika, da po-®tavlja in povlš jo zvaničniko, služi tel j e, pogodbene usluž-bence in dnevnlčarjo. Člen 6. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem betu«. V Reogradu dno 2. aprila 1945. Predsednik ministrskega svet« iu minister za narodno hrambo: Maršal Jugoslavije; Josip Oroz-Tito s, f. Podpredsednik mini. skega svela: Milan Grol g. r. Minister z« zunanje posle: Dr. Ivan Subnšič s. r. Minister brez portfelja: Dr. Josip Smodlnka s. r. Minister za notranje posle: Vlad Zočevič s. .-Minister za pravosodje; Frane Frol s. r. Minister za prosveto: Vladislav Ribnikar s, r. Minister za finance: Sroton 2ujovi6 s. r. Minister brez portfelja: Dr. Juraj Sutej s r. Minister za promet: Todor Vujnstnovid s. r. Minister za industrijo: , Andrij.v Hobrnng «. r. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikria Petrovič s. r. Minister z,u kmetijstvo: Dr. Vašo Čubrilovid s. r. Minister za gozdarstvo: Sulejman Filipovič s. r. Minister zn rudarstvo: liano Andrejev s, r. Podpredsednik ministr. skega sveta in minister za konslitminlo: Edvard Kardelj s. r. Minister za kolonizacijo: Sroton Vukosnvljcvifi s. r. Minister zn 'soc. politiko: Dr. Anton Kržišnik s. r. Minister za narodno zdravstvo: Dr. Zlatan Srernoc s. r. Minister za pošto, telegraf in telefon: Dr, Di ngo Maruši? «. r. Minister za gradnje: Dr. Rade Prifičcvič s. r. Minister za informacije: Sava Kosnnovid s. r. Minister za Srbijo: Jaša Prodanovič s. r. Minister za Hrvatsko: Dr. Pavlo Gregorič s. r. Minister zn Slovenijo: Edvard Kocbek s. r. Minister zn Rosno in Hercegovino: Rodoljub čolnkovič s. r. Minister za Makedonijo: Emanuel Čučkov s. r. Minister za Črno goro: Milovan DHas s. r, 188. Naredbn o zaposlovanju delovne silo iz pasivnih krajev in mest pri kmetijskih dolili (Gospodarski svet in ministrstvo z.a kmetijstvo, št. 47 z dne 3. aprila 1945). 189. Odločba o ustroju kmetijske obveščevalno služim Člen 1. Radi zbiranja podatkov o stanju ln razvoju kmetij siva iu izdajanja potrebnih ukrepov za pospeševanje del pri obdelovanju zemlje in setvi se uvaja v demokratski federativni Jugoslaviji kmetijska obveščovalna,9lužba. Člen 2. Organi kmetijske obveščevalne službe in njih dolžnosti so: 1. občinski kmetijski odbori, ki zbirajo v območju svoje občine podatke o stanju in gibanju kmetijskih del; 2. okrajni kmetijski odbori, kj izdelujejo sumarne preglede (iabele) po občinskih poročilih za svoj okraj; 3. okrožni kmetijski odbori, ki sestavljajo sumarne preglede (tabele) po okrajnih poročilih za svoje okrožje; 4. federalni kmetijski odbori, ki sestavljajo ob sodelovanju lederalnih slatisličnih uradov preglede (tabele) zn "so federalno enoto in jih 5. pošiljajo državnemu statističnemu uradu, ki obdeluje vse gradivo za vso državo in poroča ministrstvu za kmetijstvo. CIcn 3. Občinski kmetijski odbori poročajo med glavno se-zono vsakih 15 dni, sicer pn po enkrat na mesce In poš-Ijejo po zgoraj navedenih organih svoja poročila kar moči hitro državnemu statističnemu uradu. Člen 4. Pravilnik hi navodila o poslovanju organov kmetijske obveščevalne službe kakor tudi enotne obrazce za zbiranje podatkov v vsej državi predpiše ministrstvo za kmetijstvo sporazumno z državnim statističnim uradom. Člen 5. Ti. odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve. St. 48, V Beogradu dne 3, aprila 1945. Predsednik Gospodarskega sveta: Andrija Uobrang s, r. Minister /-a kmetijstvo; Dr. Vnso čubrijović g. r, 190. Naredba o mobj|>‘zaeijl fciralsldli vpreg r-nsebnikov za obdelovanje zemlje Člen 1, Veg vprežna tlvina zasebnikov r vprežno opremo vred se mobilizira, da se Izkoristi za obdelovanje zemlje, C J en 2. Izkoriščanje živine za obdelovanje zemlje vodijo kmetijske l«>iiil*ije oziroma setveni odbori pr] organih narodne oblasti, pri čemer ekrbe, do 66 delovna živina Izkoristi do jnnjvJšje mere. Člen 8. Mobilizirana delovna živina se mora izkoriščati predvsem za obdelovanje zemlje njenega lastnika, nato za obdelovanje zemlje drugih oseb In drugih lastnikov v istem kraju ali občini, ifončno pa tudi zunaj občino, Iz katere je. Lastnik vprege mora dati z vprego tudi vprežno opremu ’n gonjača, ki velja hkrati za molultziranoge za Ut pon ek Za delo vprege na tujih posestvih gre lastniku vprege nagrada. Ce se izkorišča mobilizirana vprega zunaj kraja svo-jega bivališča, mora za prehrano živine in gonjača skrbeti krajevni narodno osvobodilni odbor. Člen 4. PoverjniŠtva za kmetijslvo predpišejo pravilnik o kontroli kar najboljšega izkoriščanja vpreg, v katerem upoštevajo po razmerah na svojem ozemlju vso okolnosli, do bo kontrola uspešna iu se vprežna živina najbolje Izkoristi. Vprežna živina v mestih je prav tako zavezana mobilizaciji kakor -vaška in mora priskrbeti vsako mesto določeno število delovnih dni za obdelovanje zemlje. Člen 5, Ob neizvršovanju te naredbe in določb pravilnika, ki gn na njeni podstavi izdajo federalne enote, se pošljejo lastniki vprežno živine z vprego vred na brezplačno delo na državnih posestvih. Clon G, Ta naredba etopl v veljavo z dnem razglasitve. St. 50. V Beogradu dne 3. aprila 19-15 Predsednik Gospodarskega svetu; Andrija Hebrung s. r, Minister za kmetijstvo: Dr, Vašo čubrilovič g. r, 191. Naredba o ustanovitvi setvenega odbora pri ministrstvu zn kmetijstvo (minietretvo za kmetijstvo, št. 10117 z dno 0. aprila 1915), 192, Naredba o organizaciji kmetijskih strojnih postaj Zaradi vojnih razmer je propadlo v naši državi zelo mnogo kmetijskih strojev. Da bi se kar najbolje Iz.ko-ristilj stroji, ki so ostali, kakor tudi stroji, k| jih kmetijstvu v pomoč nabavi država, o d r«j * m t Člen 1, Pr! poverjeništvu za kmetijslvo v vsaki federalni enoti se ustanovi uprava kmetijskih strojnih postaj z nalogo: n) da skrbi zn organizacijo kmetijskih strojnih postaj na terenu, b) da daje navodila za poslovanje postaj in tč nadzira, c) da skrbi za oskrbo postaj s potrebnimi stroji, nn. domestnlmi deli in pogonsjriml eredalvi, 8) da organizira delavnice ia popravilo strojev in d) da skrbi zr Izobraževanje potrebnega števila traktorskih vozačev in pjehajUltov, Clon 2. Upravi kmctljskili strojnih postaj načeluje upravnik, Upravnika in drugo potrebno osebje postavlja poverjenik ta kmetijstvo, Clen 3. V okrajih, kjer to odredi uprava kmetijskih strojnih postaj, se ustanovi okrajna kmetijska strojna [Kistajn. Tej načeluje upravnik. Tega ln drugo stalno osebje postaje postavlja poverjenik za kmetijstvo na predlog upravnika kmetijskih strojnih postaj za zadevno Federalno enoto. Po potrebi se področje postajo razširi lahko tudi na dva ln več okrajev. Clen 4. Lastniki kmetijskih strojev morajo dali kmetijskim strojnim poslajnm vse zahtevane podatke o svojih strojil), stroje same pa dajati na zahtevo strojnim postajam na razpolago. ' Clen 5. Osebe, ki prepustijo svoje stroje kmetijski strojni postaji, imajo proti postaji pravico do odškodnine. Osebe, katerim strojna postaja obdela zemljo ali pre-pusti kak stroj za delo, morajo to strojni postaji povrniti v pridelkih ali v denarju, Clen 0. f Potrebna sredstva za delovanje posameznih strojnih l>ostnj zahteva njih upravnik od federalno uprnvo kmetijskih strojnih postaj. Ta odobruje tudi proračune posameznih postaj. Clen 7. Uprava kmetijskih strojnih postaj se pooblašča, da po potrebi dodeljuje traktorje in druge kmetijske stroje z enega območja federalne enote v drugo. Clen 8. Natančnejše določbe In navodila o organizaciji kmetijskih strojnih postaj in njihovem poslovanju Izda pover- jenik ;yi kmetijstvo federalne enote sporazumno z ministrom za kmetijstvo demokratske federativne Jugoslavijo. Ta naredba stopi v veljajo z dnem- razglasitve. St. 49. V Beogradu dno 8. aprila 1945. Predsednik Gospodarskega sveta: Andrija Hcbrang s. r, Minister za kmetijstvo: Dr. Vašo Čubrilović s. r. 103. Odločba o prepovedi vnosa bankovcev Iz inozemstva, ki se glasijo na jugoslovansko oziroma srbsko dinarje in hrvatske kino (ministrstvo za finance, VII. št. 1095 z dne 30. marca 1945). 104. , Odločim o izselitvi madžarskih okupatorskih' uradnikov iz Vojvodine (ministrstvo za notranjo posle, št. 221 z dne 31, mar* ca 1915). 195. Odločim o določitvi cono kavstični sodi (mlnistretvo za trgovino in preskrbo, št. 1502 z dne 29. marca 1945). 196. Odločba o porazdelitvi modre galico (Gospodarski svet in ministrstvo to kmetijstvo, Št. 42 z dne 3. apnila 1945). 197. Odločba o odobritvi delovanja in pravil Udruženja književnikov v Beogradu (ministrstvo za notranje posle, št. 582 z dne 80. marš ca 1915). ♦ ŠtevUlciOi 20 56 dln«» IO. aSprtHra 1045. 198. Zakon o odvzemu iz obleka in zamenjavi okupacijskih bankovcev (Predaodništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 5. aprila 1945). 199. Finančni zakon o državnem proračunu izdatkov h dohodkov Jugoslavijo zn proračunsko dobo april-innij 1945. leta (Predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvo-boditvo Jugoslavije z dne 5. aprila 1045), 290. Zakon o civilni mobilizaciji medicinskega osebja Na prodlog minietrakega sveta in na podstavi čl. 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem In izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavijo kot začasnih or-ganili vrhovno narodne oblasti v Jugoslaviji med na-rodno osvobodilno vojno izdaje Predsedništvo Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije naslednji zakon: Clen 1. Vso medicinsko osebje no gledo na to, ali je v državni, deželni, samoupravni ali zasebni službi, so pod« reja civilni mobilizaciji in daje im razpolago ministrstvu za uurvduv zdravstvo demokratske federativne Jugosla- vije o/.iroii)« miuistrsvvoin /.a narodno zdravstvo fedoral-niti eno:. * Člen 2. Minister za narodno zdravstvo demokratske federativne JiijiOhliivije sc pooblašča, da sme sporazumno s pri-alajnimi niiiniitrstvi za narodno zdravstvo federalnih eimi odrediti zn dolo-'e/i das medirinskeniu osebju iz členu 1 toga zakona listo slufclio in v Heleni kraju, kjer lo ts.jaj« potrebe m koristi narodnega zdravstva, pri čemer pa j<' treba upoštevati starost, zdravstveno stanje in rodbinske razmere medicinskega osebja. Medicinsko osebje ženskega spola z otroki pod 14 teti se sme civilno mobilizirati samo v kraju svojega prebivališča. Gon 3. a) Medicinsko osebje, mobilizirano civilno v okviru svoje federalne enote, in medicinsko osebje, ki se pošlji' po teni zakonu in z odredbo ministra za narodno zdravstvo demokratske federativne Jugoslavije na delo Iz ene v drugo federalno enoto, dobiva na zahtevo v breme proračuna federalne enote, kateri je to osebje dodeljeno, plačo v znesku svojih dosedanjih prejemkov bir brez-plačno stanovanje, brano In prevoz. b) Medicinsko osebje iz zasebne službe dobiva prejemke medicin 'koga osebja Iz državne službe z isto Kvalifikacijo in leli službe ter na način, omenjen v toč; pospešila, se usta uivljn Državna komisij: zn vojno škodo z nalogo, da zbere podatke o cololuipiV vojni škod. v državi, prijavljeno škodo prestari i" oceni, izdela načel za porazdelitev 'ojne škode, organizira delo glede pribavljanja in urej ivomu podatkov o vojni škodi v federalnih enotah kakor tudi dn nadzoruje to delo. Gen 2. Po opravljonl ocenitvi vojne škode se morajo imeli vrsta škode, kraj, kjer je bila škoda storjena in oškodovanci natančno v razvidu. 0 ocenjeni Škodi se izda oškodovancem potrdilo o višini škodo. Gen 3. Z:i vojno škodo po tej uredbi se šteje: izguba življenja, okvara zdravja, uničim In poškodba imovine, Katere so izvršili vojni sovražniki in njihovi pomagači, ro glede na 'o, ali jo bila storjena škoda na državnem ozemlju ali zunaj tega ozemlja, in sicer v času od (1. apnta 1941 pa do konca vojne. Za vojno škodo po tej uvedbi velja tudi škoda na imovini, ki so jo zaradi vojnih razmer povzročili jugo-slovanska vojska, narodno osvobodilna vojska, partizanski odredi Jugoslavije, jugoslovanska armada ter zavezniško vojska. Skoda na imovini se ugotovi po stanju cen, ki uo veljale v posameznih krajih na dan 5. aprila 1941, Gon 4, Državna komisija za vojno škodo jo sestavljena' Iz predsednika, največ desetih članov in potrebnega štev itn pomožnega osebja. Predsednika in Člane komisijo postavlja predsednik ministrskega svetu. Gon 5, Kot organi Državne komisije za vojno škodo so ustanovijo v federalnih enotah deželne komisije z,a -opio škodo, ki zbirajo podatke o vojni škodi in prijavijettp škodo v zadevni federalni enoti preskusijo in ocenijo. Državna komisija za vojno škodo vodi poslovanje deželnih komisij, ki se' ravnajo po njenih navodilih Deželne komisije opravljajo svojo nalogo po narodnih oblasteh v doželi. Clv-r. G. Odločbe o ocenitvi vojne škode, izdtfne v ča^u so-vražnlške okn[iacije, niinajo veljave. Cimi 7. Na predlog Državne komisije zn vojno škodo predpiše Predsodnišlvo minislrskegn sveta pravilnik o ustroju In poslovanju Državne komisije za vojno škodo, o raz-vidovanju In o. izdajanju potrdil oškodovancem o ocenjeni škodi. Člen 8. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem listu«. V Beogradu dne 2. aprila 19-15. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno brani bo; Maršal .lugi»slavlje Josip Uro/.-Tito s. r. (Sledijo oodpisi ostalih ninislrov.) 201. Uredba o hranjenju umih, pravilnikov in navodil, izdanih po pmlsedništvn ministrskega sveta Člen !. Izvirni primerki uredb, pravilnikov in navodil, ki jih izda ministrski svet, se hranijo pri ministru za piavo-sodje demokratsko federativne Jugoslavijo. Člen 2. Ta uredba slopi v veljavo, ko se objavi v >Urodnem listu«. V Beogradu dne 2. aprila 1945. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno brambo: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito s. r Minister za pravosodje: Frane Frol s. r. 205. Uredba o pronosu pristojnosti zu izdajanje in nadzor »Uradnega lisi ti demokratsko federativno Jugoslavije« s prcdsoditištva Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije im ministrstvo za pravosodje Člen 1. Pristojnost iz Člena 1. odloka o »Uradnem listu de,-blok nilsko federativne Jugoslavije« z dne 19. novembra 1944 se prenaša a predsedništva Nacionalnega komiteja Jugoslavijo na ministrstvo za pravosodje demokratske federativne Jugoslavije. Člen 2. . Ta uredba stopi v veljavo, ko -ie objavi v »Uradnem , listu«. V Beogradu dne 2. aprila 1945. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno hrambo: Maršal Jugoslavijo Josip Broz-Tito s. r. Minister za pravosodje: Franc Frol e. r. 206. Odločba o prepovedi vnosa bolgarskih levov in bolgarskih državnih bonov, albanskih lokov, i talijanskih lir, madžarskih pengo • in nemških mark (ministrstvo za finance, Vil. št. lltG z dne 31. marca 1945). 207. Odločba o prometu z zlatom, platino, devizami iti valutami 1. Promet z zlatom, platino, devizami In valutami se .»Ukazuje v izključno pristojnost Narodne banko. 2. Vsem drugim osebam in ustanovam se do nadaljnje odredbe prepoveduje promet (poslovanj»I z zlatom, platino, devizami in valutami. Kolikor bj 'metniki zlata, platine, deviz in valut želeli le odsvojili, jih morajo ponuditi v odkup Narodni banki. 3. 7. devizami so razumejo vse menice, čeki, terjatve in nalogi za izplačilo v tuji valuti, z vnmlaim pa gotov denar, ki je zakonito plačilno sredstvo v kaki tuji državi. Z zlatom po tej odločbi se razume zlato v palicah kakor tudi zlati kovani denar (zlatniki). 4. Ta odločba utopi v veljavo z dnom razglasitve v »Uradnem listu«. Vil. št. 1248. V Beogradu dne 4. aprila 1945. Minister zn finance: Sr. Žujovtč s. r. 208. Odločba o pobiranju pristaniških taks iz naslova obnlnine in sidrnine v korist sklada za gradnjo in ureditev rečnih pristanišč (ministrstvo za promet, U št. 2077/45 z dne 24 marca 1945), 209. Odločba o pobiranju trošarinskih taks iz naslova obnlnine in sidrnine v korist sklada za gradnjo in u reditev beograjskega pristanišča (ministrstva za promet, U št. 2078/45 z dne 21. man ca 1945). 210. Nnve telefonske t n lese (Glavna uprava p. t. t. 69*(45). ŠflUr«dni list« št. 3 z dne 9. februarja 1945, str. 26) od besed »Rodbinam uslužbencev« pa do besed »redne prejemke«. Rodbinam oseb, ki so v vojaški službi, gre podpora po točki 8. člena 3. omenjenega odloka, St. 61. Beograd dne 8. aprila 1945. Minister za socialno Predsednik Gospodarskega politiko: sveta: Dr. Anton Kržišnik a. r. Andrija Hcbrnng s. r. 211 Odločba o otvoritvi carinskega oddelka v Bolem Manastiru (ministrstvo za finance, IV. it. 1147 z dne 6. aprila 1945). 214. Odločba n zvijanju prodajne vrednosti ovitkov za denarna pisma (ministrstvo p. 1.1., M. 51. 7 z dne 7. aprila 1015). 215. Odločba o določanju cen drvom \ močju Srbijo (urad za ceno, mezde in plačo, št. 2137 z dno 29. marca 1945). StevlSlko 22 c!rete 17’. aprile* foverjenlštvu) za kmetijstvo vsake federalne enote se mora ustanoviti setveni odbor kot posvetovalni organ ministra oziroma poverjenika za kmetijstvo zadevne federalne enoto, V področje odbora apnda določanje načrta za sejanje in skrb za njegovo izvrševanje s tem, da priskrbi potrebne človeške tn živalske delovne sile, traktorje kakor tudi, da izdaja druge primerno ukrepe. Minister oziroma poverjenik za kmetijslvo vsako federalne enote predpiše sestavo odbora in način njegovega poslovanja, 2. Pr; vsakem okrožnem, okrajnem in občinskem oziroma vaškem narodno osvobodilnem odboru mora biti tudi setveni odbor. Njegova naloga jo, da skrbi za i>o-vzdigo kmetijstva vobče, posebej pa za knr najboljšo in najpopolnejše obdelovanje vse razpoložljive zemlje, Setveni odbori izvajajo na svojem območju pooblastila, dana narodno osvobodilnim odborom, da bj se zemlja kar najpopolneje obdelala, In k) se nanašajo na Izkori-ščnnjo človeško in živalske delovne sile, kmetijskih strojev, semena In temu podobno, 8. Predsednik okrožnega, okrajnega in krajevnega odbora mora vselej biti izmed članov narodno osvobodilnega odbora okrožja, okraja ali vasi, Tajnik okrožnega in okrajnega selvenega odbora mora bili strokovnjak z nižjo, srednjo ali višjo kmetijsko šolo. Predsedniki in tajniki pri okrožnih in okrajnih setvenih odborih so odgovorni za celotno poslovanje, uspeh ali neuspeli setvenih odborov, katerim načolujejo. Predsedniki setve-nih odborov v občinah-vaseh so odgovorni za celotno delovanje v občinah-vaseh. Članom setvenih odborov v okrožju, okraju in občini-vasi se dodeljujejo posli, katere naj imajo sami na skrbi, in so osebno odgovorni za njih uspeh ali neuspeh (vpre-„ge, človeška delovna sila, eeme in temu podobno). Ministri oziroma poverjeniki za kmetijstvo federalnih oziroma avtonomnih enot predpišejo natančnejšo določbe o sestavi in poslovanju kmetijskih odborov. II. št. 1280. Ueograd dne 11, aprila 1915. Minister zn kmetijstvo: V. čubrilovič e. r. 220. Odločba o določitvi cene modri galici (Gospodarsld svet in ministrstvo za trgovino In pro-skrbo, št. 80/45 z dne 13. aprila 1045). 221. Obvestilo vrhovne komisije zn odvzem iz obtoka in zamenjavo bankovcev (predsednik vrhovne komisije, z dne 13. aprila 1945). 222. Odločba o monopolski taksi na petrolej (Uprava državnih monopolov, IV. št. 3437 z dne 12. aprilu 1945). ŠleviiKei £3 5» dne 1®. aprJlet t©45. 223. Zakon o tečajih za odvzem iz obtoka okupacijskih bankovcev io o poravnavanju obveznosti (Predsedništvo Antifašističnega sveta narodne os v o. bpdltve Jugoslavije * dno 5, aprila 1945). 224. Odločba o bankovcih demokratično federativne Jugoslavijo Na podstavi Čjena 1. zakona o odvzemu iz obtoka in zamenjavi okupacijski)) bankovcev odločam: 1. pjnnrakl bankovci demokratične federativne Jugoslavijo so državno izdajo In se glasijo na 1000, 509, 100, 50, '20, 10, 6 In 1 dinar. 2. Opis dinarskih bankovcev demokratične federativne Jugoslavijo jo naslednji: Bankovci po 1 00 0 dinarjev: Velikost risbo; dolžina 130mm, širina 6fl mm, Bankovec jn večbarven, s vodnim tiskom čez vso ploščino. Ure: na desni strani je doprsje našega vojaka, obrnjenega z obrazom protj sredini bankovca, s puško na rami. Okrog vsega bankovca je giijošlran okvir; sredi okvira so napisi. In to zgoraj: Srbijo (v cl r.), Hrvatska (v lat.)*, apodnj* o-venija (v i"1 ' M-Ue-Innija (v cir.)-. na levo; Bosna in Hercegovinu (v olr.); na desno: Cnm gora (v cir.); v vseh štirih oglih pa jo številka 1090 v črlkastem okviru. V sredini bankovca jo besedilo: Dinara (cir.) Dinarjev (lat.), Dinara Oni.) 1( 00 Dinari (cir.), v oglih ob okviru pa besedilo klavzulo o ponarejanju v srbskem, slovenskem, hrva takem in makedonskem Jeziku. V sredini pod šlevijko 1000 v glavni barvi bo velika Številka 1000, ob straneh ornament v tonski barvi in navedba serijo in serijske številke v rdeči barvi. Naličje; na lovi strani je državni grb v krogu s etili« ztranim okraskom zgoraj in spodaj. Okrog bankovca je na zgornji, spodnji in desni strani giljoširnn okvir s številko 1000 v zgornjem in spodnjem desnem oglu in številko 1944.sredi okvira spodaj. V sredini bankovca je besedilo: Dinom (hit.) Dinara (cir.) Dinari (cir.) (>n llirnrjev (lat.), in v vseli štirih oglih oh okviru besedilo; Demokratska federativna Jugoslavija v hrvatskom, srbskem, makedonskem in slovenskem jeziku, V sredini sta pod besecHom velika številka 1000 in ornament ob straneh v tonski barvi. Bankovci po 500 dinarjev: Velikost risbi': dolžina 123 mm. šir'na 02 mm. Ban. liovec je večbarven, z vodnim tiskom čez vso ploščino. Uro: na desni sirani jo doprsje našega vojaka, obr-n len psu z obrazom proti sjedini bankovca, s puško na rami. "i •• Okrog vsegii hnnkmcii je »iljo.širan okvir; srodi okvi-in so naji-si, in to z.gornj: Sr Im" ja (v oir.), Hrvatsko (v lat.); spodaj; Sloveniju (v lat.), Makedonija (v cir.); na lovo: Bosna in fToreegoviim (v oir.); na desno; f.'rnn gora (v cir.); v vseli šli rili oglMi pa je Števillra 500 v čitkastem okviru. • V sredini Bankovca jo besedilo: Dinara (cir.) Dinarjev (lat), Dinara (laf.) Dinari (cir.), v oglih on okviru pa besedilo klavzule o ponarejanju v srbskem, slovenskem, hrvatskom in makedonskem jeziku. V sredini pod številko 500 v glavni barvi in oh straneh sla ornament v tonski barvi in navedba serije in serijske številke v rdeči barvi. Naličje; na levi strani je državni grb v krogu s stiliziranim okraskom zgoraj in spodaj. Okrog bankovca je na zgornji, spodnji in desni strani giljoširan okvir s številko 500 v zgornjem in spodnjem desnem oglu in s številko 1044 sredi okvira spodaj, V sredini bankovca je besedilo: Dinara (lat.) Dinara (cir.) Dinari (cir.) Dinarjev (lat.), in v vseh Štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federativna Jugoslavija v hrvatskom, srbskem, makedon-sitem in slovenskem jeziku, V sredini sin pod besedilom velika številka 500 In ornament ob straneh v tonski barvi. Bankovci po 100 dinarjev: Velikost risbo; dolžina 122 mm, širina Gl mm. Bankovec je večbarven, z vodnim tiskom čez vso ploščino, Ivice: nn desni strani je doprsje našega vojaka, obrnjenega z obrazom proti sredini bankovca, s puško na rami. Okrog vs 'ga bankovca jc giljoširan okvir, sredi okvira pa so napisi, in to zgoraj: Srbija (v cir.) 100 Hrvatska (v lat.); er odaj: Slovenija (v lat.) 100 Makedonija (v cir.); na levo: Bosna in Hercegovina (v cir.); na desno: Črna gor« (v cir.); v vseh štirih oglih pa jo številka 100 v črt-kastem okviru. V sredini bankovca jo besedilo: Dinara (cir.) Dinarjev (lat.), Dinara (lat.) ^0 Dinari (cir.) v oglih ob okviru pa besedilo klavzule o ponarejanju v srbskem, slovenskem, hrvatskem in makedonskem jeziku, V sredini pod številko 100 v glavni barvi sta velika številka 100 in ornament ob straneh v tonski barvi, navedba serije in serijske številke pod besedilom na levi strani pa v rdeči barvi. Naličje: na levi strani jo državni grb v krogu s stiliziranim okraskom in številko 100 zgoraj in spodaj. Okrog bankovca je na zgornji, spodnji In desni sirani giljoširan okvir s številko 100 v zgornjem in spodnjem desnem oglu. V sredini bankovca je besedilo: Dinara (lat.) Dinara (cir.) Dinari (cir.) ^0 Dinarjev (lat.), In v vseh štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federativna Jugoslavija v hrvatskem, srbskem, makedonskem in slovenskem jeziku. V sredini sta pod besedilom velika številka 100 In ornament ob straneh v tonski barvi. Bankovci p o 50 dinarjev: Velikost risbe: dolžina 112 nun, š iti mi 57 ni m. Bankovec jc večbarven, z vodnim tiskom čez vso ploščino. Lice: na desni sirani jo doprsje našega vojaka, obrnjenega z obrazom p roli sredini bankovca, s puško na rami. Okrog vsega bankovca je giljoširan okvir; sredi olivi, ra pa so napisi, in to zgoraj: Srbija (v cir.), Hrvatska (v lat.); spodaj: Slovenija (v lat.), Makedonija (v cir.); na levo: Bosna in Hercegovina (v cir.); na desno: Črna gora (v cir.): v vseli štirih oglih pa je številka 50, v Črtknstcm okviru. V sredini bankovca je besedilo; Dinara (cir.) Dinarjev (lat.), Dinara (lat.) Dinari (cir.), v oglih ob okviru pa besedilo klavzule o ponarejanju v srbskem, slovenskem, hrvatskem in makedonskem jeziku. V sredini pod številko 50 v glavni barvi so velika številka 50, ob straneh ornament v Ionski barvi in navedba serije in serijske številke v rdeči barvi. Naličje: na levi sirani je državni grb v krogu s stiliziranim okraskom in številko 50 zgoraj in spodaj. Okrog bankovca je nu zgornji, spodnji in desni strani giljoširan okvir s številko 50 v zgornjem in spodnjem desnem oglu. V sredini bankovca jo besedilo: Dinara (lat.) Dinara (cir.) Dinari (cir.) ™ Dinarjev (lat.), in v vseli štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federativna Jugoslavija v hrvatskem, srbskem, makedon. skem in slovenskem jeziku. Bankovci po 20 dinarjev: Velikost risbo: dolžina 99 mm, širina 49 mm. Bankovec je večbarven, z vodnim tiskom čez vso ploščino. Lice; na desni strani je doprsje našega vojaka, obr. njenega z obrazom proti sredini bankovca, s pušico na ranit. Okrog vsega bankovca je giljoširan okvir, sredi okvira pa so napisi, In to zgoraj: Srbija (v cir.). Hrvatska (v lat.), spodaj: Slovenija (v lat.), Makedonija (v cir.); na levo: Bosna in Hercegovina (v cir.); »a desno: Črna gora (v cir.); v vseh štirih oglih pa je številka 20 v črt. liastem okviru V sredini bankovca jc besedilo: Dinara (olr.) Dinarjev (lat.), Dinara (lat.) ^0 Dinari (cir.), v oglih ob okviru pa besedilo klavzulo o ponarejanju v. srbskem, slovenskem, hrvatskem In makedonskem jeziku. V sredini pod številko 20 v glavni barvi so velika što-vlllta 20, ornament ob straneh v tonski barvi in navedba serije in serijske številke v črni barvi. Naličje: na levi strani jo državni grb v krogu s stiliziranim okraskom In Številkami 20 zgoraj in spodaj. Okrog bankovca je na zgornji, spodnji in desni strani giljoširan okvir s številko 20 v zgornjem in spodnjem desnem oglu In številko 1944 sredi okvira spodaj, V sredini bankovca jo besedilo: Dinari (cir.) Dinara (cir.) Dinara (lat.) ^0 Dinarjev (lat,), in v vseh štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federaHvna Jugoslavija v hrvatskem, srbskem, makedonskem in sliovenekom jeziku, Rim k ovci po 10 dinarjev: Velikost risbo; dolžina 91 mm, širina 44 mm. Bankovec je večbarven, z vodnim tiskom Čez vso ploščino. Lico: nn despi strani jo doprsje našega vojaka, obrnjenega z obrazom proti sredini bankovca, s puško na rami. Okrog vsega bankovca je giljoširan okvir, v sredini okvira pa so napisi, in to zgoraj: Srbija (v cir.), Hrvatska (v lat.), spodaj: Slovenija (v lat.), Makedonija (v cir.); na levo: Bosna in Hercegovina (v cir.); na desno: črna gora (v cir.); v vseh štirih oglih pa je številka 10 v Četkaste m okviru. V sredini bankovca jo besedilo; Dinara (lat.) Dinarjev (lat.), Dinara (cir.) Dinari (cir.), v oglih ob okviru pa besedilo klavzule o ponarejanju v srbskem, slovenskem, h rvalskem in makedonskem jeziku. V sredini je pod besedilom velika številka 10 z ornamentom v tonski barvi, pod to pa majhno številka 1944 v glavni barvi, brez navedbe serije in serijske številko. Naličje: na levi sirani je državni grb v krogu s stiliziranim okraskom in s številko 10 zgoraj in spodaj. V sredini bankovca jo besedilo: Dhmm (lat.) Dinara (cir.) Dinari (cir.) ^ Dinarjev (lat.), In v vseli štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federativna Jugoslavija v h rvalskem, srbskem, makedonskem in slovenskem jeziku. V sredini sla pod besedilom velika številka 10 in ornament ob straneh v tonski barvi. H n n k o v ci po 5 dinarjev: Velikost rMm: dolžina 87 mm, širina 44 mm. Bankovec je večbarven, z vodnim tiskom čez vso ploščino. Lice; na desni strani je dopreje našega vojaka, obrnjenega z obrazom proti sredini bankovca, s puško na rami, Okrog vsega bankovcu je giljoširan okvir, sredi okvira pn so napisi, in to zgoraj: Srbija (v cir.) 5 Hrvatska (v lat.), spodaj: Slovenija (v lat.) 5 Makedonija (v cir.); na levo: Bosna in Hercegovina (v cir.); na desno: Orna gora (v cir.); v vseli štirih oglih pa je številka 5 v črt-kastom okviru. V sredini bankovca jc besedilo: Dinara (cir.) "mrjev (lat.), Dinara (lat.) 6 Dinari (cir.), v oglih ob okviru pa besedilo klavzule o ponarejanju v srbskem, slovenskem, hrvatskem in makedonskem jeziku. V sredini pod številko 6 v glavni barvi sta velika številka 5 In ob straneh ornament v tonski barvi brez navedbo serije in serijsko Številko. Naličje: na levi strani jo državni grb v krogu s stiliziranim okraskom in številko 5 zgoraj in spodaj. Okrog bankovca je na zgornji, spodnji in desni strani giljoširan okvir s številko 5 in številko 1914 s red j okvira spodaj, V sredini bankovca jo besedilo: Dinara (lat.) Dinara (cir.) Dinari (cir.), “ Dinarjev (lat.), in v vseh štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federativna Jugoslavija v hrvatskem, srbskem, makedonskem in slovenskem jeziku. V sredini sta pod besedilom velika številka 5 in ornament ob straneh v ionski barvi. Bankovci po 1 dinar: Velikost risbe: dolžina 81 mm, širina 99 mm. Bankovec ima vodni tisk čez vso ploščino. Lice: na desni strani je doprsje našega vojaka, obrnjenega z obrazom proti sredini bankovca, s puško na rami. Okrog vsega bankovca je giljoširan okvir, sredi okvira pa so napisi, in to zgoraj: Srbija (v cir.), Hrvatska (v lat.), spodaj: Slovenija (v lat.), Makedonija (v cir.); nn levo: Bosna in Hercegovina (v cir.); na desno; Črna gora (v cir.); v vseli štirih oglih pa je številka 1 v črt-kastein okviru. V sredini bankovca je besedilo: Dinar (cir.) Dinar (lat.), Dinar (lat.) * Dinar (cir.), v oglih ob okviru pa besedilo klavzule o ponarejanju v srbskem, slovenskem, hrvatskem in makedonskem jeziku brez navedbe serije in serijske številke. Naličje: na levi strani je državni grb v krogu s stiliziranim okraskom zgoruj in spodaj. Okrog bankovca je na zgornji, spodnji ih desni strani giljoširan okvir s številko 1 v zgornjem in spodnjem desnem oglu in številko 1944 s red j desne strani. V sredini bankovca jo besedilo: Dinar (lat.) Dimu (cir.) Dinar (cir.) * Dinar (lat.) in v vseh štirih oglih ob okviru besedilo: Demokratska federativna Jugoslavija v lirvntskem, srbskem, makedonskem in slovenskem jeziku. 8. Dinarski bankovci demokratične federativne Jugoslavije se dnjo v oblek na dan, ko so prične zamenjava okupacijskih bankovcev; ta dan se skladno s členom 4. zakona o odvzemu Iz obleka In zamenjavi okupacijskih bankovcev določi s posebnim zakonom. VIL št, 1871. Beograd dne 13, aprila 1945. Minister za finance: Srctcu Žujovio s. r. o • —~ i