f Molitev svetega Bernarda k Mafiji milostnega srea. Spomni se, o preusmiljena Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila koga zapustila, ki je pod Tvojo brambo pribežal, Tvoje pomoči milo prosil in Tvoji priprošnji se izročil. Poln zaupanja k Tebi hitim, o devic Devica! k Tebi, o Mati, pribežim, pred Teboj zdihujoč grešnik klečim, O Mati večne Besede! ne zavrzi mojih prošenj, temveč milostljivo me poslušaj in usliši. Amen. Češčena Marija .. . O Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas! (300 dnij odpustka vsakokrat; popolnoma od¬ pustek enkrat v mesecu, ako se moli vsak dan, pod navadnimi pogoji. Pij IX., 11. decembra 1846.) I Spomin na dvestoletnico Marijine Božje poti v Kropi. i 'šm2§ Priobčil Fr. Honigman župnik v Kropi Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva ljub¬ ljanskega z dne 15. aprila 1905. Tisk »Katoliške Tiskarne". 03oo^Aj Spomin na dvestoletnico Marijine Božje poti v Kropi. Ako potuješ iz Podnarta (postaja go¬ renjske železnice) v Kropo, zagledaš ob levi roki na prijaznem griču lepo cerkvico, imenovano Kapelico, že četrt ure preden prideš v Kropo. Pod gričem je travnik, okolo katerega sta dve poti od ceste do cerkvice; ena vodi s ceste skozi gozdič prav do cerkvice. Po tej poti radi hodijo božjepotniki in domačini, ker izvira pod gričem studenček, iz katerega je napeljana voda po cevi v znamenju posvečenem „Ma- teri usmiljenja 11 . Ljudje trdijo, da ima ta voda zdravilno moč, o čemer so se nekateri baje prepričali; vsi pa priznavajo, da je dobra, zdrava pijača. Gotovo je, da vsak potnik pri tem znamenju postoji, pomoli, ter si žejo ohladi. Nekateri se pa tudi vmivajo s to vodo. Druga pot h Kapelici vodi pa prav iz Krope. Nad cerkvico se mogočno širi lepo obrasel gozd. Vse kaže, da so morali ljudje prostor, kjer stoji ta cerkvica 1 * 4 in hiša za duhovna in Cerkvenika, nakopati in nasuti. Prostorje tu okolo precej omejen. Če imenujem našo cerkvico Kapelico, mo¬ ram povedati, da ni tako majhna, ampak precej prostorna in zelo lepa podružnica. Lahko rečemo, da je ena izmed večjih po¬ družnic. Kapelico jo sploh imenujemo od njenega začetka. Začetek romarske cerkve je pa ta-le: Majhni fantiči so šli v gozd dne 22. rož¬ nika 1705. leta nabirat jagod. Bili so ti le: dva sina g. Jakoba Mortl, Andrej 11 let star in Lorene 8 let star; dva sina Jerneja Popovec, Lenart 7 let star in Andrej 6 let star; sin Mihaela Klemenec, Jurij, 6 let star, ta je bil od rojstva nem ali mutast; Janez Krstnik Žigan, star 7 let in Jurij Pehemb, star 8 let. Ko pridejo v gozdu na kraj, kjer sedaj stoji kapelica, najdejo na tleh ležečo podobico „Marije milostljivega srca" ali „Matere usmiljenja". Ko so hoteli to po¬ dobico proč nesti, je mutasti deček Jurij Klemenec to branil ter z rokami kazal, naj ostane ta podobica tukaj. Ni je pustil pre¬ makniti. Kazal je, naj se napravi tej podo¬ bici tukaj iz zelenja šatorček, na kar so se 5 drugi udali in napravili šator, v katerega so postavili podobico in jo začeli častiti. Prvi je našel enako sliko pred 300 leti general karmelitov č. g. oče Dominik a Jesu Marija v sipu kamenja in peska. Podobica je bila zamazana, pobere jo z velikim spo¬ štovanjem ter vzdihne: „0 presveta mati, vredna si, da bi ti očistil obličje z najdrago¬ cenejšo tkanino, a odpusti mi, ker nimam druzega kakor svoj raskov robec“. Nato jo obriše, in glava na podobici se nagne v znamenje zahvale za izkazano čast. Pri tem mu je pa tudi obljubila, da bode vslišala vse, ki bodo pred to podobo molili za duše v vicah. Na ta čudež jo je nesel domov in od tedaj jo je nosil vedno seboj. Prinesel jo je pozneje na Dunaj in jo podaril cesarici Eleonori, katera jo je izročila karmelitom v okraju „Leopoldstadt“. Pred dvema letoma je bila prenešena v novo karmeličansko cerkev v Doblingu. Gotovo si je Marija izbrala pred 200 leti tudi v Kropi na podoben način kraj, kjer hoče, da jo častimo, le s tem razločkom, da so čisto enako podobico našli otroci v gozdu. 6 Začetek češčenja Matere usmiljenja in božje poti v gozdu kaže stara slika na platnu, ki visi na steni v cerkvi. .Na nji je naslikan šator iz zelenja. V tem stoji altarček z lučicami, na njem. pa podoba „Matere usmiljenja 1 '. Pred njo pobožno molijo fantiči. Iz Marijinih ust so pisane besede Jezusove: „Pustite otročičem k menipriti" (Mark.20 14.) Iz ust mutastega dečka pa: „A, a, a, Oospod Bog! glej ne znam govoriti. 11 (Jerem. 1.6.) Po priprošnji Marijini je izpregovorii mutec. Na strani je kruljec naslonjen na svoje berglje in govori proti Mariji: „Svoje oči vzdigu¬ jem na goro, odkoder mi pomoč dohaja. 11 (Psal. 120, 1.) Na vrhu pa pojč angelji: „lz ust otrok in sesajočih si si hvalo na¬ pravil. 11 (Mat. 21, 16.) „Kar je slabo pred svetom, je Bog izvolil. 11 (1. Kor. 1, 27.) In res je, da si je Marija izvolila majhne, ne¬ vedne, toda nedolžne otročiče, da so jo na poseben način začeli v Kropi častiti. Pokojni mil. gospod stolni prošt Jožef Zupan, po rodu Kropenčan, piše v svoji knjižici leta 1869: „Mnogi naših starih ljudi, ki so pred 50 leti, po 80 in 90 let stari, pomrli, so z imenovanimi dečki v poznejših 7 letih, od 1760. - 1775., leta govorili in potem z veliko gorečnostjo pripovedovali o za¬ četku te božje poti. “ Ustno izročilo trdi, kar ni neverjetno, da je tedanji kropenski vikarij Erhard Bene¬ dikt Ruisniger a Rosenheimb (1680 - 1717) podobico „Matere usmiljenja" hranil in zaprl na poseben prostor v farni cerkvi Prostor je neka bolj skrivna shramba v zidu. Fantiči in drugi otroci ž njim so bili zaradi tega žalostni, ali pomagati si niso mogli. Najbolj žalosten je bil mutasti Jurij Klemenec. Čudno zaupanje je kazal ta mutec v najdeno po¬ dobico. Če tudi je prejšnji dan videl, da so podobico vzeli iz šatora in odnesli v žup¬ nišče, je šel drugi dan zgodaj zopet k šatoru. Silno se je začudil, ko je podobo zo¬ pet našel v šatorčku. Hitel je po svoje to¬ variše, ki se niso nič manj veselili kakor on in opravljali so svojo pobožnost še bolj goreče kakor poprej. Pa še eno preizkušnjo je morala po¬ dobica prestati; gotovo le zato, da je rastlo in se množilo zaupanje do Marije. Kar se je zgodilo, se je hitro izvedelo. Ljudje so začeli trumoma hoditi v gozd 8 pozdravljat Marijo. To je silno jezilo ne¬ kega fužinarja. In kaj stori? Vzame fantičem podobico in jo nese v fužino. Fantiči, sluteč kaj hudega od jeznega fužinarja, gredo za njim. Kolikorkrat jih zapodi, tolikokrat se vrnejo. Kaj morajo videti ? V svojo srčno žalost vidijo, da hudi mož vrže podobico v linovo peč, kjer je siloviti ogenj topil železno rudo. Mutec Janez Klemenec je čakal in se ni dal odgnati, dokler ni bila ruda stopljena in so odprli linovo peč. In glej! Ko priteče železni plav iz peči, na vrhu priplavi Marijino podobico. Še dan¬ danes pripovedujejo ljudje, da je mutec skočil ponjo, ne zmeneč se za veliko vro¬ čino in zavpil: „To je naša Mati usmilje¬ nega srca!“ Pobral je podobico iz plave, pa se pri tem ni nič opekel. V večni spo¬ min na to je podobica prišla iz peči in ostala na enem voglu roba ožgana. Seveda se je zbralo kmalu več ljudi. Z veliko častjo in globokim spoštovanjem so potem nesli med molitvijo podobico nazaj, kjer so jo fantiči našli. Pobožno ljudstvo je od sedaj tako ča¬ stilo to podobico, da je ni pustilo več od 9 tega kraja kam premakniti in je opravljalo očitne molitve pred šatorom. V šatoru so gorele vedno lučce „Materi usmiljenja" v čast. Se večje zaupanje do te podobice je nastalo pri ljudstvu, ko se je zgodil na¬ slednji čudež: Žrebljar Blaže Stergar je imel majhno hčerko, ki jo je mati dojila, zraven pa zaspala in dete zadušila. Ko se mati prebudi, najde dete mrtvo v naročji in se silno prestraši. Pa v tem hipu se vzbudi v njej zaupanje v Našo ljubo Go^po pri Ka¬ pelici, in ona se zaobljubi, ako bo dete zopet zadobilo življenje, da hoče od dna hriba gori do Kapele iti po golih kolenih. Ko je pa to obljubo z vso vnemo in vero storila, je dete, ki je nekaj ur na mizi mrtvo ležalo, zdajci zopet oživelo. In potem je svojo obljubo izpolnila ter je šla po golih kolenih gor do Kapele, da ji je iz kolen tekla kri. Ta čudež sta Blaže Stergar in nje¬ gova žena Neža s prisego pripoznala in potrdila pred takratnim velikim županom kamnogoriškim, gospodom Karolom Jožefom Kapus-om vpričo treh jezuitov.*) *) Glej Volčič: ^Življenje device Marije" str. 259. 10 Ne morem se čuditi, da so ljudje naj¬ prej od blizu, potem pa tudi od daleč pri¬ hajali, nekateri v manjših družbah, drugi zopet v procesijah v obilnem številu prosit pomoči, iskat tolažbe in zdravja dušnega, kakor telesnega pri Mariji milostnega srca. Smelo tudi trdimo, da ni ostala najdena podoba v lesenem šatoru, ampak da so ji postavili najprej zidano kapelico, (odtod ime cerkvi), dokler niso čez sedem let do¬ bili dovoljenja zidati cerkve. Ves ta čas podobice niso hranili v šatoru. Leta 1707. je šla prva očitna velika procesija k tej kapelici. Dne 7. aprila 1. 1712. je tedanji posestnik Matija Žigon brezplačno dal toliko prostora od svojega posestva, kolikorje bilo potrebno za cerkev, kapelanijo in majhno gospodarsko poslopje. Ker je bil kraj, kjer je bila podo¬ bica najdena, v gozdu in bregu, je bilo treba odstraniti drevje s koreninami in hriba toliko odkopati, da se je dobil potrebni raven prostor. Preden je bilo od višje cerkvene oblasti dovoljeno cerkev zidati, je bilo treba ovreči marsikatere predsodke. Cerkvena oblast je 11 bila v skrbi, da bo z novo kapelico trpela na ugledu in dohodkih župna cerkev. Zato so morali tedanji fužinarji in župljani pismeno obljubiti, da bodo skrbeli in vzdržavali novo cerkev in ne zapustili župne cerkve. 12. majnika 1. 1712. je ml. g. Frančišek Karol grof Kauniz, škof ljubljanski, milost¬ ljivo dovolil, da smejo cerkev zidati. Ko so to dovoljenje dobili, so se lotili dela z vso vnemo. Delo je tako hitro na¬ predovalo, da je 10. junija 1. 1712. imeno¬ vani škof sam postavil vogelni kamen in kraj blagoslovil. Zraven so bili: tedanji kro- parski župnik g. Erhard Benedikt Ruisinger pl. Rosenheimb; gosp. Maks Lorene Kappus pl. Pichelstein, takratni duhovni oskrbhik pri sv. Lenartu (potem tukaj župnik od leta 1717. do 1726.); gosp. Janez Kapus in njegov sin Anton in mnogo drugih. Tretji dan potem (13. junija) je prišel Mošnjiški župnik Jakob Pretnar z veliko procesijo svojih župljanov in obljubil, da bodo prišli vsako leto, dokler bo živel. Peti dan (15. junija) je prišel gosp. Jurij Omota, radovljiški kapelan, z vso faro v procesiji, imel je peto sv. mašo in častno 12 pridigo. (Takrat so morali le za silo altar narediti.)*) 13. novembra leta 1712. je imel tukaj gospod Šimen Bogataj svojo novo mašo. Andrej Jenko, vikar radovljiški, je lepo pri- digoval. Bilo je 3000 ljudij navzočih. Tu se vidi, kako vneto in hitro so morali zidati, da je bilo mogoče imeti novo mašo v cerkvi, ki so jo komaj pred štirimi meseci začeli zidati. Pa saj še sedaj pravi ustno izročilo, da so vsako, še tako težo, ki so jo naložili na voz, lahko speljali po hudo strmi poti do kapelice. Vozili so pa ljudje samotež. 10. oktobra 1. 1712. je bil dozidan kor. 16. oktobra t. 1. je maševal takratni župnik g. Erhart Benedikt Ruisinger pl. Rosenheinib in pridigal je Jurij Omota, kapelan radovljiški. Avgusta meseca 1. 1713. je bila cerkev in zakristija dodelana. Posvetil jo je meseca julija 1. 1729. knezoškof ljubljanski, Feliks Žiga plem. Schrottenbach, ko je bil župnik v Kropi Franc Jožef Clederer. Pravi dan posvečenja je bil bržkone dan 2. julija 1. 1729., dan Obiskanja Marije *) Volčič, »Življenje Marije Device" (družba sve¬ tega Mohorja) in stari pisani list v arhivu. 13 Device. Ta dan vsi župljani v Kropi pra¬ znujejo, imenujejo ga pa »Kovaški Šmaren", ker si kroparski žrebljarji lastijo ta praznik za se. Ob času škofovega obiskanja 1. 1736. je bilo določeno, da naj se praznuje spo¬ min blagoslovljenja cerkve prvo nedeljo po prazniku rojstva Marije Device, to je: v nedeljo sladkega Imena Marijinega. Toda župnik in ključarji so prosili škofijstvo, naj se praznuje vsako leto prvo nedeljo po sv. Luku, torej v nedeljo po 18. oktobru. To je dovolil generalni vikarij Janez Jakob Schilling s pismom z dne 28. julija 1. 1736.*) Dasiravno so se višje cerkvene oblasti ustavljale zidanju nove cerkve, češ, da bo trpela na dohodkih farna cerkev, vendar je trdna volja župljanov in duhovnov, kakor tudi prepričanje, da hoče tukaj Marija če- ščena biti in od tukaj ljudem milosti deliti, premagalo vse ovire. Ljudstvo je delalo in ni jenjalo, dokler ni bila dovršena lepa, prijazna podružnica „Kapelica‘‘. Dolga je od zida za velikim altarjem do velikih vrat 21 m in široka od stranskih *) Stara listina v arhivu. 14 vrat do nasprotne stene 10 m. Od presbi- terija nadalje proti glavnemu vhodu je zi¬ dana skoro v polnem krogu. Na velikem altarju je dobila svoje častno mesto čudo¬ delna podoba ,.Matere usmiljenja 1 '. Najstarejši ljudje pripovedujejo, kar so sami videli, še bolj pa, kar so slišali od staršev, s kolikim zaupanjem in s koliko pobožnostjo so romarji od vseh strani, zlasti pa z Gorenjskega, skupaj vreli, da so mi¬ lostni podobi Marije prečiste Device svoje češčenje skazovali; zlasti pa so matere svoje dojenčke prinesle darovat „Materi usmilje¬ nja". To se tudi sedaj še godi zlasti 2. julija, na dan Obiskovanja Marije Device in pa na praznik Vnebovzetja Matere Božje. Koliko milosti je verno ljudstvo tukaj prejemalo, koliko čudežev je Bog tukaj storil na prošnjo Marije Device, koliko sti¬ skanih je v največji sili in potrebi tukaj do¬ bivalo hitro pomoč, koliko bolnikov je tukaj doseglo izgubljeno zdravje, nam priča učeni stolni dekan šenklavške cerkve v Ljubljani Janez Talničar pl. Talberg v latinski knjigi: „Epitome chronologicum", kjer pripoveduje Spomin'dvestoletnice Božje poti v Kropi. 16 najimenitnejše dogodbe na Kranjskem. Glej stran 98, leto 1708, kjer to-Ie piše: „Fantiči v Kropi, v cesarskem rudniku, so jeli častiti podobo Matere Božje v leseni kapelici, ki odslej zmirom bolj slovi zavoljo dan na dan večih čudežev v prid in zveli¬ čanje prosilcev.*) To nam spričuje mnogo starih, zahvalnih podob s podpisi. Pa tudi iz novejših časov vidimo zahvalne podobe na stenah okolu velikega altarja, večinoma s podpisi. Na mnogih je tudi povedana milost, ki jo je dotični v kapelici dosegel na priprošnjo Marije. Milostna in čudodelna podoba pa pri¬ jazna cerkev imata v sebi nekaj čudovito ljubega in mičnega. Zato pa tudi vsacega tujca kakor domačina ta cerkvica ljubeznivo vabi k sebi. Malone vsak tujec, kakor vsak potnik, ki pride v Kropo, obišče Marijo v tem svetišču. Domačinom je pa ta cerkev tako pri¬ ljubljena, da jo mnogi obiskujejo tudi med tednom. Ob nedeljah in praznikih pa jo obišče skoro vsak domačin. Ko otrok iz- *) Knjižica Jožefa Zupan, stol. prošta v Ljubljani, od 1. 1868. 17 prehodi, ga že peljeta mati in oče za roko v ljubo Marijino cerkev. Naši mladenči, ko gredo k vojakom, vzamejo seboj podobico naše Matere Božje, in v vseh nevarnostih jim je spomin nanjo moč in tolažba. Še taki, ki so si domačijo izvolili v drugih krajih in deželah, se z veseljem spominjajo cerkve in Matere Božje v Kropi. Ta nekdaj daleč znana Božja pot Ma¬ rijina je bila kasneje zelo opuščena, in brž¬ kone v žalostnih časih konec osemnajstega stoletja z drugimi vred tudi prepovedana. Vendar še zdaj iz nekaterih daljnih krajev prihajajo pobožni Slovenci počastit to čudo¬ delno podobo nebeške Matere. Kar so v posvetno nečimernost zate- lebani posvetnjaki obilne shode pobožnih romarjev preustrojili v glasovite sejme in pregrešne plesne zabave, izvolila si je Ma¬ rija druge kraje, kjer v sveti tihoti deli svoje nebeške milosti tem, ki prihajajo res le Njo častit, ne pa kupčevat ali se pregrešno za¬ bavat.*) *) Tako toži popisovalec v »Življenju Marije Device". 2 18 Resnično se nahaja tukaj navada, ostala iz davnih časov, da o kapeliških sejmih radi prirejajo plese. Toda vedi, dragi bravec! da se Marija časti le s pobožno molitvijo, s svetimi pesmami, ne pa s plesom in zabavami. Ko so leta 1868. cerkveno zidovje do¬ zidali skoro za meter in zvonik zvišali ter napravili novo streho tako na cerkvi kakor na zvoniku, so ljudje kazali tisto požrtvo¬ valnost za kapelico, kakor poprej vselej. Kaj mi je pravil J. Z., žrebljar, ki še kuje: „Vozili smo kamen in vse druge za stavbo potrebne reči samotež. Vozne živine ni bilo dosti v Kropi. V nedeljo po večernicah sem vzel voz, sam sem šel v ojnice in'na voz se vsede toliko ljudi, kolikor jih je bilo po¬ treba , da smo pripeljali po strmi cesti kamenja za kapelico. Zdrčali smo iz Krope po cesti navzdol, pri Karlovci sem se iz- podtaknil, pal sem in voz je šel čez me, pa nič žalega se mi ni zgodilo." Mož pravi: Nobeden drugi me ni obvaroval, kakor Marija. Ko je bila prenovljena cerkev, je bila prenovljena tudi čudodelna Marijina podoba. Na željo pokojnega gospoda prošta Jožefa 19 Zupana so čč. gospe Uršulinke v Ljubljani okrasile podobo z lepim vezenjem in ime¬ novani gospod je kupil zanjo lep in drago¬ cen okvir. 8. avgusta 1868. 1. so se pripeljali vis. č. gosp. prošt Jožef Zupan sami v Kropo. Župnijsko predstojništvo jim je šlo do Pod¬ narta naproti. Po bližnjih hribih in dolinah se je razlegalo pokanje možnarjev in zvo¬ njenje Ovšiške župnije, da se bližajo s čudodelno podobo Kropi. Pri znamenju Matere Božje je bil postavljen slavolok z napisom: „Vse v čast in slavo naše ljube Matere Marije!" Na drugi strani pa: „Po- magaj Marija in prosi za nas, da milost Božja doseže tudi nas!“ Neizmerna množica ljudi z duhovščino je čakala tukaj. Med slovesnim zvonjenjem in grmenjem možnarjev se je uredila dolga procesija proti župni cerkvi, kjer so posta¬ vili čudodelno podobo na altar škapulir- ske Matere Božje. Potem stopijo prečastiti gospod na lečo, ter se v ganljivem govoru zahvalijo za tako veličasten sprejem Marije Device. Na večer je bila vsa Kropa raz¬ svetljena. Drugo jutro ob 9. uri spremijo 2 * 20 podobo v velikanskem sprevodu h kapelici v njeno pravo stanovanje in jo postavijo v tron velikega altarja, kjer sprejema mi¬ lostno prošnje vernega ljudstva do danes. Bila je tudi slovesna sv. maša in slovesni cerkveni govor.*) K Mariji v kapelici se zateka še mnogo ljudi v vsaki sili in potrebi pomoči iskat. Kropa ima, dasi mala na številu ljudi, že več let po 10 duhovnikov-rojakov. Vsi se zahvaljujejo Mariji v kapelici za duhovniški poklic. Nobeden ne pride v Kropo, da se ne bi oglasil pri Mariji v Kapelici. Kaj mi piše duhovnik domačin: „Bil sem bolehen več let. Trdili so, da imam jetiko. Zdravila mi niso pomagala. Tudi ni¬ sem mislil, da še kedaj ozdravim, razen na priprošnjo naše Marije, h kateri sem vsak dan s posebno srčnim zaupanjem molil. Zdravje se mi je povrnilo, da še opravljam službo, če tudi sem čez 50 let start" Oseba, ki je tudi v imenitni službi, piše: „Neštete milosti sem prejela po priprošnji naše preljube Marije v Kapelici. Osobito mi je pomagala v hudi, 11 -letni očesni bolezni. *) Volčič: »Življenje Marije Device." 21 Njej se imam zahvaliti za poklic in Ona mi je pomagala premagati mnogotere zapreke, ki so se mi stavile na pot. Najljubši pro¬ storček domačega kraja, na katerega se vedno spominjam, mi je ob vznožju Nje¬ nega altarja. — Ozdravela sem pa polagoma, a tako popolno, da ne čutim niti najmanjih nasledkov bolezni v očeh Vid imam bister in ne čutim utrujenosti, ako tudi po več ur neprenehoma berem, pišem ali kaj natanč¬ nega delam. Za vse milosti in dobrote moji nebeški Materi Mariji milostnega Srca bodi izrečena tisočerna zahvala ! Nisem je klicala zaman: „Skaži se mi Mater." M. Š.“ Takih in enakih milosti naše Marije bi se zapisalo lahko mnogo, ko bi se zapisala vsaka, kolikor jih je podelila s svojega čast¬ nega prestola v velikem altarju v Kapelici. Cerkev ima razen velikega še dva stran¬ ska altarja. V enem je imenitna slika svetih treh Kraljev. V drugem je slika sv. Križa. Obe je slikal imenitni in znani slikar Leo¬ pold Layer, ki se mu hrani neumrljiv spomin tudi po drugih cerkvah na Gorenjskem. Zlasti se nahajajo njegove slike v starejših Božje- potnih cerkvah. 22 Križev pot je bil iz župne cerkve pre- nešen prenovljen v Kapelico leta 1880. Orgle je postavil 1. 1869. samouk Ignacij Zupan, domačin, oče slovitih orglarjevZupan, sedaj v Kamni gorici. Pred velikimi vrati, v zvezi s cerkvenim zidom, je postavljen lep visok zvonik. V njem dobiš lepo vbrane milo doneče tri zvonove. Vglašeni so v cis-mollu z glasovi cis-e-gis in s premerom 135: 112:97 cm. Veliki zvon je vlil Benedikt Huetterer v Ljubljani 1. 1753. Korenine so okinčane z angelskimi glavicami. Na pasu nosi: Križ, Marijo, sv. Florijana in grb Kranjske dežele. Sredi zvona je napis: MONSTRA TE ESSE MATREM. (Pokaži se nam mater.) Zgoraj je zapisano: CANTABO RESONANS DIG- NAS DE VIRG1NE LAUDES, GRATIAE AD ORIGINEM H1C VOCAT ALMA PARENS. (Peti hočem na glas zasluženo hvalo Devici, k izviru milosti vabi te ljuba Gospa.) Srednji zvon je vlil v Ljubljani Jožef Reiss 1. 1822. Podobe: Križ, Marija z rožnim vencem v roki in s krono na glavi, sveti Florijan in sv. Janez Nepomučan. 23 Mali je iz livarne Albert Samassa v Ljub¬ ljani. Napravila sta ga Janez in Amalija Fabijan 1. 1869. Tehta 953 funtov. Križ, Marija Brezmadežna. Pozabiti ne smemo malega zvona, ime¬ novanega „navčka“, ki visi za-se v stolpiču nad velikim altarjem. Vlil ga je Benedikt Huetterer 1 1752 in mu dal glas g. Podobe ima: Kristusova glava (ECCE HOMO), Lavretanska Marija in lavretanska Marijina hišica. Napis ima: S. MARIA LORETTO ORA PRO NOBIS (sv. Marija v Lavreti, prosi za nas). Ta navček naznanja ljudem smrtno uro marsikaterega. Zvonil je trgovcem, ki so trgovali z žreblji in tovorili iz Krope čez Jamnik-Pod- brdo v Trst. Ker je marsikateri dolgo hodil, nekateri se več ni živ vrnil v Kropo, zato ga je navček opomina), naj bo pripravljen na vse nevarnosti. V jabolku nad zvonikom je iistina. Tu¬ kaj je zapisano: L. 1753. je streha bila na¬ rejena in olepšana. Leta 1822 septembra in oktobra pod župnikom Grossom na novo pokrit zvonik in popravljen. Jabolko in okra¬ ski pozlačeni na novo. L. 1869. je bil zvo- — 24 — nik popravljen tako kakor je sedaj Delo je stalo 2000 gld. Matija Bradaška je slikal slike v pres- biteriju. Sredi na oboku Marijino oznanjenje, na eni strani Marijino obiskanje, na drugi Darovanje Gospodovo. Sredi na cerkvenem oboku pa Vnebovzetje Marije. Vse slike so na mokro lepo izvršene. Leta 1904 je bil okolo velikega altarja položen šamot-tlak in napravljena kamenita obhajilna miza za 1700 K. Ravno takrat sta darovala Jernej Hafner, trgovec v Celovcu, in njegova soproga Marija dve slikani okni: Jezusovo in Marijino Srce. Stali sta 600 K. Sklepam z željo, da naj se v „Kapelici“ slavi in časti „Mati usmiljena" do konca sveta! Dvestoletnica se obhaja s tridnevnico 30. junija, 1. in 2. julija ob udeležbi mnogo čč. gospodov duhovnov zlasti domačinov. Sveta rimska stolica je za to slavnost s posebnim dekretom z dne 11. maja 1905.1. milostno dovolila popolne odpustke za vse tri dni. Vsaki kristjan, ki obišče 30. junija, 1. ali 2. julija kapelico v Kropi in je prej vredno prejel zakrament svete pokore in 25 sv. R. Telesa ter tam pobožno moli po na¬ menu sv. očeta za edinost krščanskih vla¬ darjev, za zatiranje krivoverstva, spreobr- nenje grešnikov in povzdigo sv. katoliške cerkve, zadobi popolne odpustke. l°°A°£X>Z Litanije v čast žalostne Matere Božje. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Bog Oče iz nebes, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Mati žalosti polna, Mati, katera si v Betlehemu v revnem hlevu prebivati morala, Mati, katera si svojega edinorojenega Sina v jaslice položila, Mati, kateri je ostri meč po preroko¬ vanji Simeona njeno srce zavolj nje¬ nega Sina presunil, prosi Boga za nas! 26 Mali, katera si s svojim Sinom pred Herodežem v Egipt bežala, Mati, katera si svojega dvanajst let starega Sina v Jeruzalemu izgubila, Mati, katera si ga tretji dan v tem- peljnu našla, Mati, katera si od svojega Sina z ža¬ lostnim srcem slovo vzela, Mati, katera si zvedela, da je Judež tvo¬ jega Sina za trideset srebrnikov prodal, Mati, katera si videla svojega Sina s trnjem kronati, Mati, katera si svojega Sina s težkim križem obloženega srečala, Mati, katera si videla svojega Sina križati, Mati, katera si videla Sina na križu v sredi dveh razbojnikov viseti, Mati, katera si videla svojega Sina z žolčem napajati, Mati, katera si slišala svojega Sina k nebeškemu Očetu vpiti, Mati, od katere je Jezus v smrtni uri slovo vzel, Mati, katera si videla svojega Sina na križu umirati, prosi Boga za nas! 27 Mati, katera si videla presveto srce svo¬ jega Sina s sulico prebosti, Mati, katera si svojega Sina mrtvega v svoje naročje vzela, Mati, katera si žalostno pokopališče svojega Sina zapustila, Kraljica vseh mučencev, Tolažnica vse žalostnih, Pribežališče vseh grešnikov, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, — zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, — usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, — usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliše nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš — Češčena si Marija . . . prosi Boga za nas! 28 Zadostilna molitev k Mariji za praznik prežalostne Matere Božje. O prežalostna Mati božja in Devica Marija, od svojega božjega Sina, katerega si mrtvega, ranjenega in s prebodenim srcem v svoje naročje sprejela, nam izprosi milost, da silne bolečine Tvojega srca spoznamo in vsaj nekoliko čutimo in spoznamo ne¬ srečo onih, ki so zatajili Tvojega božjega Sina, ki so od njega odpadli ali celo druge k odpadu napeljujejo, pa tudi Tebe, Mater božjo in Devico, grdč in zametujejo; oh, saj je Sin Tvoj ravno zavoljo grešnikov strašne smrti na križu umrl, oh, saj je Tvoje srce tudi zavoljo grešnikov prebodeno s sedmerim mečem grenke žalosti! V spravo in zadoščenje za te grehe in za ta odpad počastimo mi vsi sedaj Tvoje prežalostno srce. Tebi, prežalostni Materi, izročimo sebe, svojo družino, svojo žup¬ nijo in celo škofijo! K Tebi, prežalostni Materi in Devici, kličemo: izprosi nam od Gospoda Jezusa, ki s prebodenim srcem v Tvojem naročju leži, milost da se obvarujemo vsakega smrtnega greha, po- 29 — sebno nezmernosti in nečistosti in pa naj¬ bolj strašne nesreče odpada od Jezusove vere; onda izprosi od istega Gospoda Je¬ zusa vsem odpadnikom in zaničevalcem, ki so njega in Tebe zatajili, milost, da bi se spreobrnili in se ne bi vekomaj pogubili ali pa vsaj prepreči njihove peklenske na¬ kane, da nas in naših družin v isto neiz¬ rečeno nesrečo odpada ne zapeljejo. O prežalostna Mati božja, Tebi se da¬ rujemo, sprejmi nas v svojo obrambo, sliši mile naše prošnje in usliši jih! Amen. Prosi za nas, žalostna Mati Božja! Marija Devica iz Krope. (Franc Poznih.) Plamen iz Iinove peči Rdeč se močno dviga, Železno rudo žre, topi, In prhko oglje vžiga. Pri ognji glej! kaj se vrši! Kaj ljudstva je pri žrelu! Obraze jim trepet straši, Vroč pot jim je na čelu. 30 Fužinski gospodar veli: »Neumne, nore bebe ! Izbil vam bom neumnosti; Odpravil nepotrebe. Podoba ta slepi vam um! Da dela, prav’te čuda ? Jaz pa imam o temle sum, Čaj, al sežge jo ruda?" Zavzdigne kvišku že roko Da vrgel bi podobo, Devico Mater milostno, V rdeče žrelo z zlobo. Zdaj ljudstvo strašen krik in jok Zažene, in ga ustavlja. On puli pa se jim iz rok, Z besedo jih odpravlja: »Lenuhi! da vam treba ni Pri delu se vkvarjati, Začeli ste od kraja vsi K podobi tej letati. Ne morem delj trpeti več Norije te, goljfije Vsi vaši čudeži so preč Naj plamen jo povžije.“ In vrgel je podobo v peč. S strmenjem za njo gleda, In vidi, da plamen goreč Svetinje ne objeda. 31 Ljud verni vre in se vali V del spodnji, kjer plavijo, Železo mlečno se cedi, Podobo glej! Marijo! Ki skoz rdeče vroč tomin Je šla in ne zgorela. Potomcem v večni le spomin Na oglu osmodela. Veselo ljudstvo vre nazaj, Marijo poljubuje. Jo nesejo na sveti kraj, Kjer danes še kraljuje. Fužinski gospodar strmi, Podobo vidi celo. Obup ga lomi, vest mori Poskoči sam zdaj v žrelo. Plamen iz linove peči Rdeč se močno dviga. Železno rudo žre, topi Brezbožnika požiga. Vsebina Stran Spomin na dvestoletnico Marijine Božje poti v Kropi.3 Litanije v čast žalostne Matere Božje .... 25 Zadostilna molitev k Mariji za praznik preža- lostne Matere Božje.28 Marija Devica iz Krope.29 Slika: Spomin dvestoletnice Božje poti v Kropi. . . 15 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000509409