TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Zadružniki bodo sejali samo očiščeno in razkuženo semensko žito Zadružniki so prevTteli inic'ativo v priradevanju, da bi očisti'? iitnn seme 2}ulke in plevela, kolikor ss to *e nj:ns nl posrečilo skozi do'.gole"no prteadeva-Tije, ki ]e zadajalo veliko skrbt že na-sim pradedom. Da je treba V6e seraensko žito ocis'itx pred setvijo na trijerju, sma^.*ajo zadruž-niki kot svojo osnovno do žnjst V ro-likor pa še mJajšim zadm^nUoot to ni jasno, jim je pač treba pojd«u!U, da x>i dovolj, te je njiva za žito dobio pngno« jena in če }e ugodna letiai. preApug-jj ia dober pridelek jc čiščenje in razku-ževanje. Prednjo trditev opiram na s'edeLo ofco-liščino: ako namreč zasejemo eno oo".o* Tico enako obdelane in pogno^ene njive 2 očiščenim žitom. drugo oa x neoflšre-nim, 2 lahkoto opazitno m-*d ©bfima v#»-liko razliko, pa naj si ie vetM xa^o ali tako. Pri čiščenju se nam ec UIočj v?e plevelovo seme: grah ln jraš C3. ljtrka itd. Četudi izglpda žito na oko še tako čisto, se vendar nri čišren^u pokažo, ko-liko plevelnega zma je vendar šeskritega v takem žitu. Nadalje se pri ^iiičen u semenskega žita izloči vse drobno. nedo-zorelo in slabo kaljivo eeme. Uspevanje rastHne pa je v prvi vr-sti odvisno od rastne moči semena in od zaioge Urone, ki je v njem nakopičena. Ča pridobirao » čiščenjem semena lepo, ei;akomernc debelo, popolnoma razvito sem?. bo tudi žito enakomerno zraslo in bo bujnn gna-lo. To žito moramo sejati bulj na red- ko. ker $e bolj razraste. S čišfenjenj torej tudi varčujemo s setnen*kini žitom. 2ito fistimo s stroji — 'rherji, VS *ih je več vrst. Na primcr veiiki trijerji ^Marot« imfljo do oseiji zapo ednih, pe-izmenljivih mrež. 2ifo preba»a pri č'šče-nju zapovrstjo od najgos*ejsoqa rešf»ta do vedno redkejšega, xato «5« pri raznih reSetkah izloča iito razne riabelosU. Zelo prikladno obliko ciisLi'nika lrna tip »Hendgood 6« Ta žitočist? m stroj ,e prilagodl^iv na raotorni pogon. Je eno-stavno in skrbno irdelan 'n '.sti do 3i.O kilogramov na uro. Najvat icj:e |« r»ri vsakem trijerju. da iraa caia in drvo!j redka reš«ta in da ne propušča grahorja. Ce i« reSeto pregosto, pnie tudj dete-lejSe serne ljulke med semenskn Žita. Cilj razkuževanja semen%kega tita Znano |e, da napada naša -ita vr?te ikodljivcev: vrane, miši... več k.ot na-vedeni škodljivci napravijo škode pr! žitih žitne bolezni: snetljivost, rja ud. Tudj vse te zitne bolezni pr>vzroča;o ii-va bitja glivice, ki so vidne .e z drob-nogledom. Obstojnta, dve skupini žitne bolezni Bolezen6ki trosi prve skupine vras ejO v samo zrno, pri drugj sk j jinj pa fe bolezenske klice oprimejo površine žii-nih zrn. Z razkuževanjem uničimp bo-lezenske trose slednje -»lcipine. Razku-ževanjc žita ne učinkuje na bnlezm pr-ve skupine. Prašnata «netljivost ozimnt-ga žita je posebno nevarna. To :e nam-reč snetljivost, ki zapusti jd žiinega kla- su samo steblo, dočim se -j3\ri prah ra;-kadi in okuži eosednje i',ine rastline-Trosi te boleznj vrastejo v notianjos! 7mja, zato ni roogoče na semenskem žitu ugotoviti, ali ie okužeao cii 'dra.vo, njti nj mogoče snetljivosti prpf(na'i */ razkuževanjom Čeprav kup.ino kvašoi o seroensko žito, a!i pa ga ••irni kvdfiimo se labko prašna snet na iita kljub tem ; pojavi. Kakšne žitne bolezni oreo.-ečujemu z razkuževaniem semena? NajškodljivejSa bolezen. k. jo prepre-čimo s kvašenjem, je smri'.;'vj a!j trdo snet pri pSenici. Dalje uniS.iiemo s kve-šenjom troee pokrite sneti pri ječrn«p.i! ki je slifna smrdljtvi snctljiv i5:i ošencp in drugim boleznira pri žit-i. predvsem trosom prašnate sneti na jtisj in ovsu Obrambno učinkujore je !ii7kui'Cvanjp proti snežnj plcsni. Ta žitna boleten ie imenovana po tem, ker se poTsvi;a f»j-o-raladi ko skopni sneg. v obliki s:ve pafčevjne a!i plesni na oz!iii/.eT» žifu. predv6em na rži, pa tudi nj j?»čJTienu in pšenici. Zadružniki mislijo, d« )e fa pay fevina zaradj dolqo ležeč»^a snecj3. 7o mnenje je le v toliko upr-^7%čer.o. da ie snežna plesen bolj razširi ob doiqo teže-čem snegu. Povzročitelj te bn!e?ni tzn-družnikj io irnenujeio poz ^bla žU.ei) 'e neka glivica. Trosi te glivioe se naha'«io na povr&ini iitnih zrn. Uni!-imo jih lahko s kvašeniein semenskega *Ui s posebni-mi razkužilnimi 6red«tvi. Uspeh kvašenja je v povečanju semenske kti.Une sile in odpornosti rastlinic proti naoadom bo-lezni. Oblike razkuževanja Kvašenje žita ima stolemo tradicijo Nekdaj so uporabljali kme4{e predvsfim apno in lesni pepel. Dolgo so kvasiH žita na dva načina. Zito so n-imakali nekaj ur v apneni vodi, ali pn so razgi-njeno žito poškropiU z apnaij vodo. Pr suhera kvašenju. pa so ap seni pruh ali lesni pepel pomešali med l.\Xo Odkar poznamo modro galico, mno ii 7 njnno raztopino namakajo žito. V polodstotni raztopini namakajo žito /sii 12 ur. Tt način ni priporočljiv, ker niodre galica ubija kaljivost semena. Dane* razpolagamo s preizkušenimi sredstvi za razkuževanje. Vss ta sred-6tva so »univerzalna«, kar ponrkeni, da učinkujejo proti vsern žitam bolezr.;m. Istorasno so pa vsa ta "•»idTvo hur'i strupi in je torej pri kvaS-srTu — iazkn-ževanju žita potrebna največ'3 orevid-nost. Najbolj znana sredstva sm; ce^e-san, abavit. gernusin, fusariol :fd V$ako teh sredstev je možno -IVn ,j y dveb oblikah: za suho in za mo'co kvasen e. Poverjeni.štvo za ktnetijst^o ra/polaria letos s ceresanovim apnenim karbona-tom. Kateri način kvašenja ]3 boljši? Fii suhem kvašenju je za človeka, ki de'o izvaja, nevarnost zastrup jenja. ker %e ta sredstva silno prašijo in js .'dihava-' nje tega prohu zeio škod'ii/o. '"ndi za oči in odprte rane je prah škodljiv. v vsem ostalem pa ima suho p'išertje pred-nost pred mokrim. ker je vciiko hitre e izvršeno, razen tega je ži-->, fe vseqe ne uporabimo za setev. možno zopet na-redili uporabno s tem, da ga '»perotno v bladni vodi in takoj posuVmo, d3 dp začne klitL Mokro kva.5enje itna tudi ta ned..>"la-tek, da morarao žito pred setvijo eušiti, če ga tako] ne Dosejemo, ker sicer zač-ne takoj kaliti. Če pa sejemo s sejalnico, je treba mokro kva§eno zito v vsakern primeru posušiti, ker mo^-o žito niaši sejaluico. Pri kvašenju moramo oa?;;i us naslea-nje: 1. 2ito moramo pred kvriR.jp.i steh-tatj, da lahko izračunamo ods'otelc oo trebnega kvasila, 2. Bobna ne napotnimo d^ vrha. tem-več samo do tričetrtine (do p^e^ne ?r'>t na notranji strani pri tovanJš^.-) izde'" nih bobnih) Navadnj bobni $o prirejer.i za kvaš^nie do 50 kg zita. i ž';o pa ooin' do 70 kq 3. Sredstva za kvašenje o frpba tocno stehtati. Za ozimna ž{?a vzamero > avau-no 100 gr kvasila na 50 tq /:A<\. N?iv^rj no je posodanr s kvasilorn pridieno pa-pirna vrečica. ki polna irM '«.^no 1W grarnov. Če te nimamo. ¦nor->ir>- kvas:'l< tehrati 4. Boben je treba dobro zmreti »ti počasi vrteti vsai tri minu'« n.i«a» »»-lo počakamo ter šele nato iztreserao. 5. Treba se je varovati iji.alu KVci«ii nega sreristva. Najbolj«« ;e ratekniti masko ali privezati moksr rnbec '>r*r< nos in usta. 6. Vreče, v katprih ]e bi\o azkuženc žito, je pred uporabo za m'evsk.i žitr all moko treba dobro oprati. 7. Z razkuževaln.m srpd3' 'om Je trpbc ravnatj tako kot z vsakirn strupom; tre-ba ga je skrbno zapreti -n paziU, rJa ut pride v roke otrokom in peveščim Iju-dem. da ne bi prišlo do z<*fitrup'ien)p Zadružniki v naši dežeii se zav jf»ajc velike spremembe v naš^ro gosoodPi stvu. Streme za rekonsfr lkcvo iftneii<-stva. za dvigora kmetiis