__ SVETIGA FRANČIŠKA ZALEZJA AEKDAJMGA ŠKOFA v GENEV1 FILOTEJA ALJ mmm mte lin POSLOVENIL 1N0 Z MOLITVAMI ZA j CERKUV IN NEKTERIMI DRUGIMI | POMNOŽIL NICKI DUŠNI PASTIR ]} LAVANTINSKE ŠKOFIJE. ' PREGLEDAL INO PRIPOROČIL Vozeniski fajuiošter. ^ Zu hal) en bei £ J. fvriontini 1 ^ Hauptplatz Nro. 237 in 5 | Laibach, ^ ^AAAAAAA/VVVAAA/^iA/NAAA/VMV^ Bti' nUcrl)ei(iqftr Brpipinigluit SVETIGA OKANrCKŠKA. ZAJUEZSA NEKDAJMGA ŠKOFA V GENEVI ALJ PRIJAZNA BOKA POBOŽNO ŽIVETI. POSLOVENIL 1NO Z MOLITVAMI ZA CERKUV IN NEKTERIMI DRUGIMI POMNOŽIL NEKj DUŠNI PASTIR LAVANTINSKE ŠKOFIJE. PREGLEDAL UNO PRIPOROČIL d 11 if 0il S SKOBI 91 EL, Vuzeniški fajinošter. *y >• y jmu NATISNIL llNO ZALOŽIL JANEZ LEON. 1851 . Preljube duše Kristusove! Slovenci in Slovenke! „Hodite popo.lsiioma, kakor je popolnoma vas Oče v nebesih:“ nas vsmileni Jezus opomina, nam pobožnost priporoča, po Bogi se ravnati nam veli. Dosti imamo že pobožnih bukev, starih ino novih, ki nas pobožno ži¬ veti učijo, to de so spisane veči del le za mlade ljudi, ter kažejo, tako rekoč, le perve stopinje proti nebesam; za odrašene pobožne duše nam še v slovenski besedi bukev pomankuje, ki bi jih k viši pobož¬ nosti ravnale. Odrašeni ljudje zlo radi pobožno živeti mudijo, ter se jim zgodi, ko malopridnimi! drevju, ki v vigredi i •* IV (spomladi aJj valički) lepo cveti, ob časi poletne vročine oslabi, in nobeniga sadja ne prinese. Nekateri mož, ki je v svojih mladih letali prav goreče Bogu služil, se je ohla¬ dil, ino ves posveten postal. Mar- skatera žena je v pobožnosti celo oslabela, ki je deklica vsa Bogu vdana ino pobožna bila. Iz žlahniga cvetja mladih dni sadu čednosti per možih ino ženah ni — in to je žalost, ker Jezus govori: Drevo, ki dobriga sadu ne prinese, bo vsekano in vogenj verženo. 44 —Fepe bukve Filoteja naj bojo torej posebno odra- šenim Kristjanam izročene, kterih za nebeško kralestvo ino njega pravico kaj skerbi. Imenitne ino nikolj dosti prebrane bukve pobožnosti so Tomaža Kem- penzarja: Hoja za Kristusam.One dušo bogaboječo storijo, inbogaboje- čost je začetek keršanske modrosti. Bogaboječost pa nektire duše preveč boječe ino strašlive stori, jim marska- teri, tudi lievarn, strah dela, ki jih v prevelike dvome ali evible zakople, v iz katerih si pomagati ne vejo. Takim dušam je Filoteja prav ljubezniva prijatelca ino svetvavka ; ktira jih, iz bogaboječosti nevarnigastrahu v pre¬ srečno ljubezen božjo pelja ino po¬ kaže, kako človek vsakiga stanu, tudi imeniten ino premožen, leliko pobožno živi, ne posvetno, naj si je ravno na sveti. — Oh, kako je tega potreba ! — Pobožna duša hodi na zemli vedno pred Bogam, in Bog ji daja tudi v posvetni brhkosti okušati nebeške sladkosti: Brez pobožnosti bi bile tudi nebesa le pekel. Ne dajte se motiti torej, ljube duše, od posvetne modrosti, ki vatu pobož¬ nost rada ostuda. Kakor živo planino človeku obličje razsvetli: tak raz- deni prava pobožnost kristjana, de je ljub Bogu ino vsim pravičnim ljudem: ,,Pobožnost je za vse dobra, pravi sv. Pavel, ker ob¬ ljubo sedajniga ino prihodniga življenja ima . 44 Ino to je prava mo¬ drost. VI Dolgo dolgo so že želeli skerbni dušrii pastirji, sosebno pa pridni spo¬ vedniki, prelepe bukve svetiga Fran¬ čiška Zalezja, ktirim je Filoteja ime, bogoljubnim dušam v roke dati; zdaj so nam jih dober prijatel poslovenili. Hvalo jim vemo za to! Nar bolji hvala pa bo, de bukve skerbno be¬ remo, se po ljubeznivih naukah rav¬ namo, pa tudi molimo eden za dru- giga. Tako bo tudi »Slovenc in vsaka Slovenka živa Filoteja, to se reče, duša ki Boga ljubi. „In kdor mene ljubi, govori Jezus, tega tudi jaz ljubim, pa tudi moj Oče njega ljubi, in bova prišla ino pcr v njemu prebivala . 44 Amen. Anton Slomšek , Vozenifki fajitioSter. U v o d. ljubljeni lbravec! ISeri, prosim te, leta uvod, k svojim kakor k mojim veselju. Ve, 'tnarica Gticera je cvetlice, iz katerih je vence in snopke pledla , tako umno verstiti in zlagali, zastopila de so se, če ravno zmeraj ene ino tajiste vender tako zlo med sebo razločile, de imeniten ob¬ raznih Pavzanja z v simi svojimi farbami prijetno različne zlege ni zamogel posnemati. Tako tudi sveii Duh, ki nam skoz pismo ino besede svojih služavnit- kov toljkajsne nauke od pobožnosti daruje, v njih podučen je tako Čudno različnost razliva, de se nam nauk, Če ravno eden in tajisti, zavolj svoje zlege vender silno razločen kazuje. Jaz tedaj ne morem, pa tudi nočem in nesmem v tej vodbi kaj druziga učili, kakor drugi, ki so pred meno od te reči pisali. Podam ti, ljubi bravec! ravno tajiste cvetlice ko drugi, vender je šopih, kateriga sim iz njih spledel zavolj različne Zloge, od njihovih čisto drugačen. Vsi skoraj, ki so od pobožnosti pisali, so jis- kali tajiste podučiti, ki so se za vsilil svetu od¬ maknili • vsaj so takšno pobožnost učili, katera popolnoma odpovedi sveta pot napravlja. Moj namen nasprot je pa, tajiste, učiti, ki per posvetnih opra¬ vilih v sredi svoje žlahte, ja celo tudi tiste, ki v mestih in na kraljevih dvorih živijo, pa zavolj VIII svojiga stanu en o ko tj ho pristojnost (imenitnost') o zunanjim kazati morajo, in se zgovarjajo, de žaro tj okoljšin svojiga stanu na pobožnost se misliti ne mo¬ rejo ; ker namreč menijo, de, kakor gd zeliša, ki ga vertnarji palmo Kristusovo imenujejo, po perpovedi nobena žival še jagode okusiti ne sme, tako bi tudi nobeden po palmi keršanske pobožnosti segati tte smel, dokler v stiski posvetnih opravil živeti mora. Jaz pa hočem takim pokazati, de, kakor ostrige v sredi morja rojene in izrojene, nobene kaple morske vode v svoje zaklepnice ne dobijo; de, kakor je kolj morska voda grenka ino slana, se vendar v kelidoti- skih otokih (ki so v sredi morja j sladki studenci znajdejo, in zadnic, de kakor neke .mušice skoz ogenj in plamen letajo, in si vendar svojih perutnic ne zasmodijo: tako tudi serčna in stanovitna duša zamore v družbi z svetam živeti, brez de bi kalne valove pila, de zamore studence sladke pobož¬ nosti celo v obilnosti posvetneh grenkob najti, ino v sredi skoz žareči plamen svetoviga poželenja tekati , brez de bi si p er ute svetiga poželenja s kterim po pobožnosti hrepeni, vžgali. Težko je to zares; pa ravno zalo želim, de bi si nekteri bolj goreče , kakor se je doslej godilo, k temu perzadevali, — kakor si tudi jaz sam pcr vsi svoji slabosti per- zaderam, skoz to spisanje, dobro voljo tajistih pod¬ pirat, ki so terdno sklenili, se na pot pobožnosti spustiti. Te vodbe pa nisem z n antenam pisat, de bi vtisnjene na svetlo persle, ampak k temu delu sim bil tako le napeljan: Se ni dolgo, de je neka dobra ino poštena duša, od milosti božje perganjana bila, pot pobožnosti nastopiti. Zato me je prosila, de bi ji vodnik ino pomočnik bil; in ker sim že dolgo po¬ prej veliko nagnjenje k pravi pobožnosti per njej zagledal, sim jo, kar sim zamogel, skerbno učil. In kedar sim jo že skoz vse vodbe pobožnosti po njenih željah ino po njenim stanu prerodil, sim ji nekatere nauke spisane zapustil, de bi si ona sama v sili IX svetovati zamogla. Ona je pa poznrj nekimu imenil- nimn, v uče ni mu ino svetima duhovnima le pisme pokazala, kaler je spoznal, de bi tudi drugim dušam, k pridu bite, in me je zlo nadlegoval, naj jih vtis¬ niti dam. Lohka mu je bilo, me pregovoriti, ker je njegova perjaznost Čez mojo voljo, ino njegova uče¬ nost čez mojo zastopno.it veliko zamogla. De bi te pisma k večim pridu sluzile, ino za branje prijetniše bile, sim, jih pregledal zverstil ino z enokoljkimi opombi ino nauki pomnožil, kakor se mi je potrebno zdelo: pa v resnici, skoraj se vse to ni tako pustilo storiti, kakor bi bilo potrebno. Zato¬ rej ne naj /eš v tih bukvah ničesar do kraja zde- laniga: najdeš le zb er o naukov, katere z resnično dobro voljo davam, ino razločno in zastopno razla¬ gam, koljker se je dalo. Na lepoto besedi še mislil nisem, ker imam druziga dosti oprav ti. Filoleja je, h kateri v celim podvučenju govo¬ rim, ker, kar sim v začetku le za eno dušo pisal. Za vse oberniti želim, ino h tem perimka potrebujem, ki se vsaki duši perleče, katera pobočno živeti četi: ime Filoteja pa pomeni bog olju bn o dušo. Ker tedaj v celim tem spisu dušo pred očmi imam, ktera se skoz goreče želje po pobožnosti k ljubezni božji vzdigniti čeli, sim to rodbo v petere bukve razdelil. F’ p er vi h sim skušat skoz nektere opombe ino vodbe to edino poželenje duše v terdni sklep pobožniga iivlenja preoberniti; kar se tudi po spovedi čez celo življenje skoz resnično obljubo zgodi, latern pride presveto obhajilo, kjer se duša svojima nebeškimu Izveličarju, ki ga prejme, zavsim izroči, ter vsa srečna v njegovo sveto ljubezen stopi. Po¬ tem jo peljam k viši popolnosti, ker ji pokažem dva velika perpomočka, se čedalje bolj z božjim veličast¬ vom skleniti,. Perci tih perpomočkov je sveta molituv, po kateri nas ljubeznivi Bog k sebi vleče; drugi prejem- ba svetih zakramentov, po kterih k nam pride. Ino v tem obstoje druge bukve. Tretje bukve obseiejo vse, kar je Filoteji k spolnenju tajistih čednosti po- X treba , katere jo k hitri dosegi popolnosti perpeljajo, razlagam ji pa le bolj to posebno, kar bi sama ne bila lohko najdla, in tudi ne » svojim sercu zapa¬ zila, S ter te bukve imajo namen, ji rt ek ter e zanjke sovražnika vjeniga zveličanja odkriti, in jo učim, kako se jih zamore zogibati, de bi v sredi tih zanjk svojo sveto pot prav varno in srečno hodila. V’ petih bukvah Zakličem Filotejo v samoto, naj si tamkaj počije, se oživi ino si novo moč pridobi, dalej in dalej po stezi pobožnosti hoditi, čudno je, posebno pa v naših časih, de se po navadi reka: Le klostarčanam in takim duhovnim, ki so pobožno živeti očitno obljubo storili, se spodobi posebne, izbrane raje a/j regetce pisati, kako se po¬ božno živi; tuja škof ne vtegne, ki mu je toljka škofija v skobi, kolika je moja, Toljka skerb člo¬ veka raztrese , de se kaj lakiga ni vstan lo‘iti. Pa vender ti povem, preljubi bravee, kur ime¬ niten sv, Dionizi govori, de so posebno škofje dolini sa duše skcrbeti, kako naj v pobožnosti rastejo ki so, kakor Zerafini nad Angele, oni nad vse ljudi povi¬ šani, in svoje dni nar bolje k timu obernejo, de duše pobožno živeti učijo. Škofje ino cerkveni učeniki per- rih časov so svojo službo gotovo toljko ljubili, ko mi, pa vender niso mudili dosti pobožnih duš še posebej 4 voditi, ki so se njih prijazni skerbi priporočile, kar se iz njih listov a/j pisem vidi. Apostelne so v tem posnemali, kateri, če so ravno imeli žetvo vsiga sveta v Gospodovo žitnico spravljati, so si vender prav skerbno ino s posebno radostjo ncktire klase izbrali. Kdo bi se ne vedel, de so bili Timotej, Tit, Filemon, Onezim, sveta Tekla, ino Apia posebno ljubleni du- hovski otroci imenitniga s veti g a Pavla kakor sveti Marko ino sveta Petronila tudi sretiga Petra. Sveta Pctronila je kakor spričujda imenitna učenika Ba¬ roni ino Galoni, samo duhovska hčer sretiga Petra. Ati ni tudi sr. Janez poboinij gospej FJekti pisal } kaj? XI V resnici je težavno, duše posebej rediti; pa vendar je to le tolažbe polna tezam, kakor ženji- cam na polji ino bravcam n vinogradi, ki so le tisto- krat prav dobre volje, kedar imajo dela dovolj, Per tim opravili se delaveam serce od ljubeznivosti oživ¬ lja ino pokrepča , ravno kakor se v srečni Arabji tistim godi ki, imajo dišavo cimet nositi. Perpovedajo, de če tigrovka eno svojih mladih na poti najde, ki ga je lovec na pot vergel, de bi starko pomudil, Z drugimi pa odišel, ga hitro zadene , naj bi se tak težko ino veliko bilo, ino ga v svoj berlog skrije, ker jo ta teza v teki clo ne pomudi, ter ji ljubezen ma¬ terna tezo polajsa, ino še bolj priganja. Z« koljko reči ljubezen ino veselje bo ocetno serce občutilo, za dušo skerbeti, ki po pravici popolnoma živeti želi. Sprijelo jo bo, kakor ljubezniva mati, ki svoje dete v naročji pestje, ino teze svojiga ljublenca še ne občuti. Očetniga serca je pa vender le k temu potreba. Za to apostelni ino vsi pravi apostolski možje svoje učence ne le otroke, ampak otročiče imenujejo, de bi z tim imenom pokazali svojo ljubeznivost do njih. Verh rsiga tiga rad sposnam, ljubi bravec, de še pobožen nisim, naj si ravno od pobožnosti pišem, pa vender v resnici iz serca želim pobožen biti, ino ravno ta moja znotrajna želja mene priganja, tudi tebe učili, pobožno živeti, zakaj neki visoko učen ino imeniten mož pravi: ,,Dobro je, ako se hočeš sam navučiCi, de študiraš; Še bolji, če poslušaš; nar boljši pak, ako sam druge učiš. 11 ,,Dostikrat se perpeti, govori sv, Auguštin v nekim pismi k svoje duhovski hčeri Florencji, de ravno s tem zaslužimo sami pri¬ jeti, če drugim dajamo, in kedar druge učimo, de sc sami skoz to zvučimo. u Aleksander, neki tiar imenitnejših kraljev, je dal zalo Kompatro , ktero je sosebno rad imel, Ape- letu, nar imenitnejimu obrazniku alj malerju izobra¬ ziti. Njo prav izobraziti alj zmalati, jo mora prav pogosto pogledati; in ravno skoz to [se je v njo za¬ gledal ino toljko aljubil, de se je Aleksander njega XII vsimlil, ker je njegovo žico ljubezen spozna/, ino mu je nar ljubeznivši prijatelco svojga ser za za ženo dal, ,,Oe je Sander to storil, gorori imeniten pisar Plini, nam lepši priča, koljka duša je Aleksander bil, kakor še toljko imenitne vojske, v katerih je svoje nasprotnike premagal Po tem torej jez mislim, ljubi bracec, ker sim škof, de tudi Bog hoče, naj preljubeznivo podobo, ne samo čednosti sploh, ampak nja nar bolj ljublene prijatelce, svete pobožnosti, v človeškim serci upodobim, alj zmalam. Ino prav prav rad se tiga lotim, nekaj za to, de svojo dolžnost pokorno dopolnim; nekaj za to, de se bo svete pobožnosti podoba tudi v moje serce vtisnila, dokler jo drugim popisujem. Ali dober Bog ljubezen do pobožnosti, v mojim sercu zagleda, morde jo bo tudi mojmu sercu vekomaj za dr uho dal. Redar je zala, sramoilioa Rebeka Izakove ka¬ mele alj velbljude napojila, je postala njegova nevesta, ter je prijela zlate uhane ino perstane, ktireje po¬ slal. Po tej pripodobi tudi jez zavupam od neskonč¬ ne milosti božje, de bo dober Bog mojo dušo milo po¬ gledal, ino za svojo nevesto izvolil, ker njegove dra¬ ge ovčice k potokam pobožnosti vodim, de mi bo zlate besede svoje svete lubesni v moje ušesa go¬ voril, in moji roki moč dal, srečno zgotoviti. Samo v tim obstoji prav za prav resnična pobožnost, katiro meni ino vsim sinam ino hčeram nja svete cerkve dati, Boga prosim, ter vse svoje pisma, svoje dela ino besede, svoje želje in misli za vselej njej izročim, V Anezi na srete Marije Magdalene v leti 1009. Izporočenje sv. spisavca Frančiška Zalezja. O Jezus vsmileni, moj Gospod, moj Odrešenik ino moj Bog! Pred noge tvojiga veličastva se veržem, ter liste tih bukev tvoji slavi posve¬ tim ino darujem. S svojini blagoslo- vam vse besede v njih oživljaj ; de se bojo duše, katerim sim jih pisal, skoz moč tvojiga blagoslova po njih razsvetlile, kar jim, posebno pa to preserčno želim, naj hi za mene tvoje neskončno vsmilenje naprosile, de hi jaz, ki na tim sveti drugim pot po¬ božnosti kažem, saj na unim sveti ve¬ komaj ne zaveržen ino vsramoten ne bil, ampak naj bi z njimi sklenjen ve¬ komaj tebi visoko hvalno pesem pel, Al V besedo, ki jo per vsaki težavi ino stiski sedaj niga živlenja, pokazati tebi svojo zvestobo, iz celiga serca na ves glas zaženem, rekoč: Jezus! naj živi! Naj živi Jezus! živi le ino kraljuj v naših sercah od vekoma do vekoma. Amen. Perve bukve. Potrebne opominbe ino vadbe, Jktere disšo od njenima perviga požel j enj a po pobožnlitt živi j cm ji noter do tcrclniga sklepa, prav bogaboječe živeti, vodijo* PERVA POSTAVA. Popis prave pobožnosti. Kaj ne ljuba Filoteja ! de bi bila rada pobožna, ker po ker,sansko izrojena, dobro ve,s kako prijetna de je čednost pobožnosti pred očmi božjima veli¬ častva? Ker pa tudi mali spregledi v začetku kuciga opravila po malim v nezmerno izrastejo tako de se vcasi propraviti več no dajo, tako ti je narprej po- treba vodili, kaj deje prav za prav čednost kersanske pobožnosti, zakaj* ko bi ti bilo to nesnano, bi se ti lehko zgodilo, de bi si zujšla, in po poti kake neumne ; 'lj prazne pobožnosti, hodila kakšnih je veliko, desi ,l e ravno prava pobožnost le ena sama. Avreli je izobrazil vsako obljičje svojih po¬ dob po lici tistih žensk katere so mu bile uarbolj yse<-e ; tako si vpodobi tudi vsak pobožnost po svo¬ jim nagnjenji ino po svojim dozdevanji. Kdor se rad posli, misli de je pobožen, de se le posti, naj mu l)o serce tudi polno nar greukejiga sovraštva, Z gole zmernosti si n« upa jezik v vino, še v vodo ne *.) Avreli, neki stari obraznik alj malar. 16 pomočiti, ne boji sc pa, ga z obrekovanjem in oprav- lanjem v kri bližniga vtopiti. Drugi se brutnuiga ineni, ker vsak dan lepo število molitev izmoli, če ravno kmalu po tem svoj jezik odveže, de se v ojstrih, prevzetnih in zaničevavnih besedah čez domače iu ljudske razlije, Ta deli obilno milosno iz svojiga varžeta (žepa), alj ne perpravi se, krotkost iz svo¬ jiga serca deliti. Uni uasprot rad odpusti razžalni- kam, alj le ojstrost pravice ga perpravi, de plača izposojeno posodnikam. Vsi li ljudi se sploh za pobožne deržijo: pa niso. Savlovi iilapci so Davida v njegovi lastni hiši iskali: Mihola pa, ki je klado v posteliz Davidovim oblačilaui zakrita, jih je oslepila, de so menili, de David bolen počiva tamo. Tako se jih dosti z zunanjimi pobožnimi deli pokrije, iu svet jih ima za resnično pobožne ino brumue, alj te ljudje so le podoba in senca pobožnosti. Prava ino živa pobožnost, moja Filoteja ! je le na ljubezen božjo zozidana; in prav za prav tudi pobožnost druziga ni, kakor prava ljubezen, do Boga, pa ne kakoršnasi bodi ljubezen, zakaj božja ljube¬ zen, ki našim dušam lepoto deli, se imenuje gnada, to je, dopadlivost: ker nas očem božjiga veličastva stori dopadlive. Ako nam ta ljubezen moč podeli, dobro storiti, potem se ji delavna ljubezen pravi; če se pa na to višino popolnosti vzdigne, de nas ne pod- bada le kar dobro storiti, ampak de tudi skerbno, pogosto in urno opravljamo vse^kar je po volji Božji, potem dobi ime, p o b o žn o s t. Štruci ne letajo nikdar, ko¬ koši le malo kedaj, in se tačas težko ino na niškim, golobi in lastovke pa letajo velikokrat, hitro ino visoko ; tako se tudi grešniki nikdar ne vzdignejo do Boga; zmeraj se vertijo na niškim, blizo zemlje, le iz lju¬ bezni do zemlje. Ljudje sploh dobri imenovani ki se še pobožnosti niso prijeli, se vsdignejo sicer skoz dobre dela do Boga, pa le malokdaj, in tedaj se težko *) Nar veče tiče, po 2 — 3 cente težke ; tudi »Štravii imenovane. 17 ino počasi; pobožne duše pa se golobam in lastovkam vzdignejo enako v pogostim in visokim letanji vse vesele k svojimu Bogu. V kratkim, pobožnost ni ni¬ česar druziga, kakor duhovna urnost in bistrost, po katerih delavna ljubezin svoj opravik v nas do- pernese, aij pa ga mi z vso ljubeznijo dopernesemo. Kakor je delavni ljubezni lastno, nas k spolnovanju vsili in vsake zapovedi božje napeljevati, tako je tudi pobožnosti lastno, nas spodbabati, de bih ji zvesto in urno spolnovali. Toraj se tudi lajisli, ki vsili zapo¬ ved božjih ne spolnuje, d o briga in pobožniga ime¬ novati ne more; zakaj, če hočemo v resnici dobri in pobožni biti, potrebujemo razen delavne ljubezni se žive in bistre urnosti, toliko dobriga storiti kar koli zamoremo. Ker tedaj pobožnost v goreči ljubezni obstoji, ne stori le samo, de smo v spolnovanji vsili božjih zapoved hitri, delavni ino skerlini; temuč nas tudi podžge k dopernesbi tistih dobrih del, ki niso zapove¬ dane ampak le svetovane, aij iz znolranjiga raz- svetlenja pokazane. Zakaj, kakor človek, ki je šele ozdravel, le tako daleč gre kakor daleč mu je po¬ treba, in še tudi to le počasi ino težavno, tako stopa grešnik, ki je še le od svoje krivice ozdravel, le tako daleč kakor daleč mu Bog zapove in se tako daleč le težavno ino kesno, dokler duha pobožnosti doseže. 1’otein pa, kakor popolno zdrav človek, ne hodi le kar ampak tudi teka in skaka pa poti božjih zapoved. Ino v svoji scrčnosti paše dalej gre in nastopi steze, k' se drugim pretežavne, zdijo, na katere ga je §mada božja ali po zveličavnih svetih ali po znotran- jiui razsvellenji pripeljala. Sploh reci, se delavna lju¬ bezen od pobožnosti tako malo loči kakor plamen od °ff n j a 5 posebno, ker je delavna lubezen duhovni ogenj, ki, če visoko gori pobožnost postane. Delavna lju¬ bezen potem takim od pobožnosti ničesar ne perdobi kakor | e plamen, kateri stori de je v spolnovanji božjih zapoved, zveličavnih svetov in uebeškiga vda- anja hitra, delavna ino skerbnu. 3 18 DRUGA POSTAVA. Od lastnost in imenitnosti prave pobožnosti. Tisti ki so Izraelove otroke h o tli zestrašiti, de bi sc v obljubleno deželo ne podali, so jim pravili, de tista dežela svoje prebivavce požira; to se pravi, de je zrak alj luft v’ njej tako strupen, de bi ne , bilo mogoče v njej dolgo živeti, ljudje so pa tako j strasni ino veljki, de druge ljudi kakor kobilce < zobljejo. Tako ljuba Filoteja ! svet obrekuje sveto pobožnost, kar jo kolj more, popisuje pobožne s i kislim žalostnim in zopernim obrazam, in glasno o- zuanuje, de pobožnost stori žalostne in vse /.operne j ljudi. Kakor sta pa Jozue in Kaleb očitno pričala? 1 de obljubljena dežela ni le zdrava in vsa prijetna, v ampak njo imeti, sladko ino vefelo: tako nam tudi i sam sv. Duh spričuje, in naš Zveličar sam skoz c svoje božje usta nas uči, de je pobožno življenje t prijetno, srečno ino prijazno življenje. t Res vidi svet pobožne se postiti, moliti, zaiii- a čevanje voljno nositi, bolnikam streči, vbogiin da- p rovati, čuti, jezo krotiti, se s slabim nagnenjem vojs' t kovati, se prepovedaniga veselja zderžali in še drii/ih a taksnih del veliko dopernasati, ki so same na st’b> ti težavne in zoperne ; alj /.notranje in senčne brumnosti d svet ne vidi, ktera vse te dela polajša in poslajša. o Poglej čebele na timsi, grenek je sok kleriga i« v nje dobijo, ali po svoji lastnosti ga v sladek med s spremene. O posvetnež ! res res, veliko britkiga naj- L dejo pobožne duše v vadbah svojiga premagovanja, v alj celo v tih vadbah spremenijo bridko premagovanje k, v sladkost in prijetnost. Plamen in goreče bakle, kolesa ti ino meči so sc zdeli prijetne cvetlice in dišave mu- vi oeneam, — zato, ker so bili pobožni. Zamore pa si moč pobožnosti nar grozovitniši muke in tudi samo pi - je V *) Timsa, timian, dišeča roža. 19 smert s prijetnostjo olajšati kaj vze ne bo v deli čednosti zamogla? Sladkor (cuker) stori nezreli sad sladek, in oduzame zrelimu vse grenko ino škodlivo. Pobožnost je pravi duhovni sladkor, ki delam pokor- jenja bridkost, in veselju vse škodlivo odvzame : ona odžene, od bolnih otožnost, od bogatih lakomnost, od stiskanih malosercnost, od srečnih prevzetnost od pušavnih žalost, od perljudnih razvujzdanost; vro¬ čina je po zimi, rosa po leti; ona ve z obilnostjo ravnati, pa tudi revsino potcrpeti; čast kakor zani¬ čevanje ji je enako zveličevavno; in skoraj zmeraj prejema z enakim sercam veselje in žalost, in nas napolni s prečudno prijetnostjo. ^Poglej Jakobovo lestvico (lojtro}; fzakaj čisto pniicna je pobožnimu življenju). Dve ratne po strani, med kterima se na kvi.ško hodi, in v kterih so klini vdelani, ti zaznamvajo molituv, ki sprosi božjo ljube¬ zen; — in Zakramente, po katerih nam dojde. Klini druziga niso, kakor stopnje delavne ljubezni, po ka- teril ' se od ene čednosti do druge stopa, alj skoz dobre dela, k pomoči i n prenesbi bližniga doli gre, a Ui celo tudi skoz sveto premi.slevanje noter do Pcijetni.ši sklenitve z Bogam povzdigne. Glej tedaj tiloteja! na tiste, ki so na lestvici; ljudje, so z ! a,, ireliskimi serci, ali angelji včlove.ških telesih. Oe ravno '! * U| *> ne inladi, se vendar vsi mladiski svetjo, ker 1 duhovna moč in urnost v njih gospoduje. S peruti so °bdani, za letali in se vzdignejo s svetim prcinišlje vanjo m |< j) 0 gu nakviško; tudi imajo noge, de se v o svetim ino prijaznim zaderžanji z ljudmi sprehajajo. - Lep m vesel j e njih obraz, ker pohlevno in prijazno i, vse na se vlečejo: gole so njihove noge, roke in glava, e ker konec njihovih misel, nagibov ino djanj le v a tim obstoji, Bogu dopasti. Drugi udje telesa so pokriti, - vendar le z vso lepo in lehko obleko, ker tud ta a svet, in posvetne reči vživajo: ali vendar le vse pri- o prosto, ker le kakor memo gredoči vživajo, kar jim je pa njihovim stanu potrebniga. Tako so pobožni. ' eruj mi, ljubljena Filoteja! pobožnost je prijetnost S * 20 vsih prijetnost, kraljica vsih čednost, popolnost de¬ lavne ljubezni. Je ljubezen mleku enaka, tako je po¬ božnost sladkoba; je ljubezen drag žlahen kamen, tako je pobožnost ognjen lis: če je ljubezen imeniten palzam, tako je pobožnost njena dišava, ki krepča ljudi, in angelje razveseli. TRETJA POSTAVA. Pobožnost se da /. vsakim stanain in poblicam sklenili. Ko je bog drevje in zeliša vstvaril, je zapove¬ dal, de naj vsako po svojim plemenu sad rodi ; tako tudi vkazuje kristjanam, živim drevesani, zelišam v svoji cerkvi, de naj vsak po svojim stanu in poklicu sad pobožnosti pernese. Drugaci mora za pobožnost žlalinik, umetnik, rokodelec, drugaci hlapec, vajvoda, drugaci dekle, omožena, vdova skerbeti; in ne le to. obudba k pobožnosti ali vadba v tajisti se mora mo¬ čem, opravkam in dolžnostim vsakiga posebej priteči- Ljuba Filoteja! ali bi se spodobilo, ko bi škof, kakor pušavnik samotno živeti hotel? ce bi si zakonski P 1 ’ kapucinarsko nobeniga premoženja ne zbirali, alj 1(0 bi rokodelec menihu enako, cel dan v cerkvi tečal! menih pa celi dan bližnitnu na službo stal; alj bi ne bila taksna pobožnost smešna, liapcna, ueprcnesliva? Vendar se večkrat, ta narobnost pergodi, in svet, ki pravo pobožnost in taksno nerodnost vse eno derži, godernja, in cmeri pobožnost, ce ravno ona vsih tik napak kar nič ni kriva. Ne, no Filoteja! pobožnost ničesar ne strati, če je le prava, ampak le še vse bolje naredi; in ce se poklicu, kakšniga človeka vstavlja, gotovo je napcna. Cbela, pravi Aristotel, #) seza iz cvetlice svoj med, cvetlico pa kar nič ne poškodje, ampak kakor jo je *) Aristotelj nekdajni imeniten modrijanec. 31 y . X, V vso cveteco »ajdla, tako jo pusti. Se vee stori prava pobocnost; ne le, de liobenimu poklicu alj opravilu ni nasprotna, ampak olepša ino ozaljša še vsaciga. Verzi kakšen žlahen kamen ako hočeš, v met, še le bolj li- šec bo ; tako postane tudi vsak v svojim poklicu pri« j etn iij, bolj ko pobožnost ž’ njim veže. Zakonski se sercneji ljubijo, podložni so gosposki podložniši, vsak stan je prijetniši ž’ njo. Učili alj terditi, de pobožnost ne sliši v šotore vojakev v jispe rokodelcov, v dvore kraljev in v hi- ševanje zakonskih, bi bila grozna zmota, in celo krivovera. Ne rečem, Fiioteja ! de bi se meniška po¬ božnost z rečenimi stanovi družila, pa razen meniške pobožnosti jih je še dosti, tistim pri ličnih , ki v po¬ svetnih poklicih živijo. Tega so nam priče v stari zavezi: Abraham, Izak ino Jakob, David, Job, Tobija, ^ara, Rebeka in .Judita; in v' novi zavezi so živeli sv, Jožef, Lidja in sv. Krišpin popolno sveto per rokodelstvi; sveta Marta, Monika, Akvila, Priscila per hiševanju; Komeli Sebastjan, Mavrici pod vojaš¬ kim orožjem; Konštantin, Helena, Ludovik, Amadej in Edvardi na svojih tronah. In še to se je zgodilo, de so nekteri v samoti, katira je k dosegi popolnosti tako prilicna, pobožnost zgubili, in de so jo potem v sredi sveta zopet nazaj dobili, ki se za popolnost tako nevaru vidi. Lot, v mestu cist, je v samoti v nečistost padel, pravi sveti Gregor. Hodimo si tedaj, kjer hočemo, po pobožnim življenji zamoremo in mora¬ mo hrepeneti. STEHTA POSTAVA. Od potrebniga vodnika na pot in po poti pobožnosti. Ko jo mladi Tobija povelje dobil v Ragez se po¬ dati je rekel: „Pola ne znam.“ „Tak idi,‘ ; mu od¬ govori oee, ,,pa si pojiši koga, de te bo spremljal.“ Havno to rečem tebi, inoja Ifjloteja ! imaš resnično voljo, na pot pobožnosti stopiti, poji.ši si spr,unijavca, P« v čednosti dobro vtcrjeniga, de te bo vodil. LVank naukov je ta. „Iši si kar zamoreš voljo božjo spoznati / 4 °' pravi pobožni Avila, ne boš jo vender nikjer tako go- tovo spoznal, kakor na poti ponižne pokoršine, ktere P< so se vsi pobožni svoje dni terdno deržnli, in jo skerbno perporočali.“ Ko je sv. mati Terezja vidila, kako ojstro se bruinna žena Katarina Kordovanka pokori, ^i jo je željela posnemati, de ji je ravno spovednik 111 prepovedal: in zlo je jo mikalo, ga ne vbogati. Ker inu je pa per vsem tim vender pokorna ostala ji je PJ enkrat Bog rekel: „Moja lici ! ti liodiš po dobrim in varnim poti. Ti scer gledaš na pokoro, klero unadela, pa ljubši mi je tvoja pokoršina.“ In od tega časa je V čednost toliko ljubila, de ni le samo svojim vikšiin , zveste pokoršine skazovala, temne se je še poveril Cl s posebno obljubo zavezala, vodbi nekiga velikiga 1,1 služabnika se podvreči in ga v vsili rečeh vbogati. To ji je zlo rasti v dobrim pripomoglo, ji je pa tudi veliko tolažbo prineslo. Tako so pred njo in za njo Ul mnoge pobožne duše, de bi Bogu veci pokoršino S skazovati zamogle, svojo voljo volji njegovih slu- n ' žabnikov podvergle; katero ponižnost sveta Katarina iz Ziene v svojih pogovorih visoko hvali. Sveta vajvodnja Elizabeta se je za vsim vdala • v pokoršno in vodbo svojiga učenika Konrada: in j 11 imenitniših naukov eden, ktire je imenitni kralj, sveti Ludovik pred svojo snierljo svojimn sinu dal, je ta: 1,1 ,,Pogosto se spoveduj, zberi si uceniga spovednika, ki te bo učiti zastopil, kar ti je v prid.‘‘ „Zveat prijatel“ pravi sveto pismo. ,je močna ^ hramba; kdor ya je najsel. Zvest prijatel je zdravilo življenja in nevmirjočnosti; ki se Bot/a boje, tja najdejo Te božje besede kakor vidiš nevmerjoenost : posebno zadenejo, h kateri pred vsim drugim, zvestiga prijatla potrebujemo, de nam svetuje, nas opomina- ino skoz živlenje varno vodi, de ne pademo, alj 't ^ zanjke hudobniga sovražnika ne zajdemo. Kakor zaklad modrosti, nas bo v naših težavah, nadlogah ino 23 padcih varval; kakor zdravilo bo naše serce v du¬ hovnih boleznih krepčal in tolažil, pred nesrečo nas obvarval, našo dobro v boljše spreobračal; in ce nas kakšna bolezen naleti, vbranil, de naš ne bo k smerti peljala, zakaj on nas bo iz nje rešil. Pa kdo bo tega prijatla najšel ? Tisti ,“ odgo¬ vori modri, „ki se Boga bojeto se pravi, ponižni, ki v duhu rasti resnično želijo. Ker je tedej toljko na tem ležeče, Filoteja ! ta sveti pot pobožnosti s kakim dobrim vodnikom nastopiti, tako prosi Boga prav goreče, de ti eniga po svoji volji podeli ; in nikar ne dvomi, ko bi ti moral (udi, kakor mlajšimu Tobijatu, angelja iz nebes poslati, dobriga in zvetiga vodnika ti bo podelil. Pa v resnici ti mora zmeraj angelj biti, to je, < e si ga najŠla, ga ne imej kar kakor človeka ; in ne zanašaj se toljko na-nj in na njegovo učenost, ka kor veliko več na Boga, ki bo po svoji milosti skoz tega človeka s tab6 govoril, in mu v serce in usta položil vse kar ti je k zveličanju; ne poslušaj ga torej nič drugači, kakor angelja božjiga, ki z m*lis stopi, de bi tebe v nebo vodil. Združi s svojim zavupanjem do njega tudi resnično odkritoserčnost; odpri mu svoje serce, in odkrivaj pred njim zvesto vse kar imaš dobriga alj hudiga nad sebd, brez vse hinavšine ino zvijačnosti. Tako bo dobro, — kar jnias, prejiskauo, ino okovarjeno, hudo pa poboljšano ino ozdravleno; on te bo v žalosti krepčal in tolažil, y veselji le prederznosti varval. Veliko zavupanje imej na-nj, sklenjeno s pobožnim spoštovanjem, tako de spoštovanje ne bo zavnpanja manjšalo, savupanje p a spoštovanja ne vstavljalo. Zavupaj mu s spoštovanjem hčere proti očetu; spoštuj ga z zavupanjem sina proti materi. V kratkim ta prijaznost mora. močna ino sladka, vsa sveta, vsa pobožna, mora vsa božja, vsa duhovna biti. ,,Torej, izvolji si eniga, izmed tavženl,“ pravi Avila; jaz pa pravim, z med deset tavžent; zakaj, manj jih je, kakor se da povedati, ki bi bili za to 24 opravilo. Napolnjen mora biti z delavno Ijubeznjo, * učenostjo fno modrostjo; bi ene teh lastnost ne imeli bi že bilo nevarno. Torej ponovim : Prosi zdihova- je, za njega; in, če si ga prejela; poter« zahvali božjo veličastvo za-nj, ostani mu stanovitna, in ne jiši si druziga; ampak hodi priprosta, ponižna ino zavupliva, zakaj tvoja pot bo vsa srečna. PETA POSTAVA. De se z čišenjem duše začeti mora. ,,Cvetlice so se v našim kraji perkazale,* 4 pra¬ vi ženin v visoki pesmi, ,,cas snaženja in žetve je prišel.“ Kaj so cvetlice našiga serca druziga, moja Filoteja! kakor njegove brumne želje? Kakor hitro se torej te prikažejo, mora roka za šerp prijeti, de se vse merlve in nepotrebne dela z nase vesti po- žanjejo, Po Mojzesovi postavi je mogla vsaka h«> ptujcova, ktera se je sinu Izraelca zaročiti hotla, ob' lačilo sužnosti isleci, nohte porezati, in lase ostrici- Tako mora duša, ki po časti hrepeni, nevesta božjig* Sina postati, stariga človeka isleci, in greh zapuativšii noviga obleči, potem vse zaderžike in napotleje. jo v ljubezni bazi motijo in vstaljajo, obrezati ino i* pota spraviti. Začetek ozdrave obstoji v ocišenju kervi- Popolnaina ocišeni kar na enkrat so bili svet' Pavel, sveta Katarina iz Genue, sveta Magdalena ino Pelagja, in še nekaj malo družili. Ali takšn 0 očišenje sliši med čudeže, in je tako malo navadno ^ kraljestvi gnade, kakor vstajenje mertvih v kraljestvi nature; ne smemo se torej na-nj zanašati. Navadni) cišenje ino zdravlenje trupla kakor tudi duha gre 1 { počasi, 1u sicer od stopnje do stopnje naprej. Perute sicer imajo angelji na lestvici Jakobovi vender ne letajo, ampak po versti stopajo iz stopnj 1 ’ na stopnjo gorj in dolj. Duša, ktera se iz greha k pobožnosti vziguje, je enaka juterni zarji, ki t svojiiflJ izb Zd vit bol no; boi v’ je pa Zgl od: ki SVI se zač n a 7 n,N ket spo ciši zg« pop voj dim In i aru; leg ran prei ZgU ne sme biti. •,K. nial Vsel cen 85 ,i izhodu ne prežene na enkrat teme, ampak le počasi. iel, Zdravje, le porasi zadobljeno, je varniši in stano¬ va' vitniši, pravijo zdravniki. Prigovor pravi, de telesne ali bolezni na konji in po pošti perderejo; odlezejo pa le k ne nogam in prav počasi. Ravno tako je tudi z dušnimi i n o bolezni. Sercna tedaj, in pa vsa poterpežliva, moraš v’ začetki tega dela biti, moja Filoteja! O kako škoda je za tiste duše, ki so se encas v pobožnosti vadile, pa še slabosti nad sebd vidijo, zavolj teh vse serce zgubijo tako, de skoraj od začetiga pobožniga živlenja odstopiti mislijo ! V enaki nevarnosti se tudi znajdejo, ki se po nasprotni skušnjavi jišejo pregovoriti, de so svojih pogreškov že pervi dan ciseuja prosti postali, ira , 8 e torej za popolne deržijo, in še brez perut letati ( - f začno! — O Filoteja! zares v veliki nevarnesti tccijo, 10 ja nazaj pasti, ker svojiga z dravnika prehitro zapustijo, itro ”^ e vs v °j skovati 2 njimi se pa ne moremo, ce jih ne vi- ki dimo,^ pa tudi premagati jih ne, ce jih ne srečamo: | \1, 1,1 naša premaga ne obstoji v tim, de bi jih ne občutili, r vi, an >pak v tim, de v nje ne pervolimo. vet' Ne pervolimo pa v nje, dokler smo od njih nad- leiia * e £y a ni; in tudi moramo v tim duhovnim boju vcasi gi t o ,a,, jeni biti, de ob ponižnost ne pridemo; pa vendar 10 V Premagani ne bomo, drugači, ce življenje alj serčnost st vi 2 g ub 'mo. Pa pervsim tim nam ne morejo nenepopolnosti d»o 1,e 0 ^ pusti i vi grehi duhovno življenje odvzeti, le skoz ■ I« s,, \ ev * n ' ? r ch se zgubi. Le to nam mora torej v skerbi biti^de nam zavolj malih pogreškov serce ne opade. bovi ’>R«si me, o Gospod,“ je klical David, „boječnosti in jnj" tna ^ 08 . erc n°stl!“ Koljka sreča za nas v tim boju, de a k y se ' e J premagati zamoremo, ce se le vojskovati ho¬ ji.«) Cemo ! 3 26 SESTA POSTAVA Od perviga čišenja duše, ali od eišenja smertnih grehov. I’ervo, silno potrebno cišenje, je cišeuje greha, in perpomocik k timu sv. Zakrament pokore. Pojiši si torej boljšiga spovednika k timu, ko moreš; ino vzemi v roke ene tistih bukvic, ktere so nalaš v to zložene, vest k cisti spovedi perpraviti. Takšne bukve so pisali Ludovik Granaški, Bruno, Aria, Angeli in drugi. ®) Pazno beri ene alj druge tih bukev, in obderži si v spominu, na kar te spomnijo, de bi bila kdaj storila, od perve mladosti noter do denašniga dneva. Ce se pa na svoj spomin ne zaneseš, si pa zapiši, kar si hudiga nad sebd najšla. In kedar si tako vse grehe vkup spravila, zaničuj tajiste in od¬ povej se jim z nar veto grivengo, katero zainore tvoje serce obuditi, in premisli zraven, de si skoz greh gnado božjo zapravla, svoj del v nebeškim, kraljestvi zgubila, se sužno pekla storila, in se večni ljubezni božji odpevedla. Saj vidiš, Filoteja! de o tl spovedi celiga življenja govorim, katero scer vsakima potrebno ne deržim vendar pa terdim, de ti bo v tim začetku k velikimi) pridu, in zato ti jo perporociin, kar zamorem. Dostikrat so navadne spovedi tojistih, ki po splošni šegi sveta živijo, polne nar večih pre- greškov; velikokrat se ne perpravijo, alj saj ne do¬ sti skerbno; večkrat nimajo potrebne grivenge, in še z skrivno voljo se podavajo k spovedan), se po spovedi zopet k grehu poverniti, posebno, če se nočejo priložnosti greha zogibati, in potrebnih per- pomočkov k pravim poboljšanju življenja prijeli. V vseh (th okoljšiuah je spoved celiga živlenja k po- *) Za Slovence se v noviših molilnih bukvah, kakor # dušiti paši, življenja srečni poti za mladenee, v keršanskim divištvi, vdu h o v n i m tovarši i. t. d. dobri nauki k spra-i sevanju vesli najdejo. to pa sa 'je tei la: na oč du se od ce leh od O« žel tud CIu fta gre h e nig res ZO| doi kat pro njil )iet Ust koi 27 tolaženju duše silno potrebna. Ilazen tega nam še pa spoved od celiga živknja veliko perpoinore, de sami sebe prav spoznamo, de se pretečeniga živ- r< Ijenja sramujemo, in božjo milost občudujemo; ka¬ tera je tako dolgo z nami poterplenje imela, poto- i> laži naše serca in nam podeli dnsni mir ; obudi v ii nam dobre sklepe, da perložnost našimu duhovnimu 0 očetu, nas opomniti in nagovoriti na to, kar je naši o duši nar bolj potrebniga, in nam podeli sercnost, de e se mu v prihoduih spovedih z vsilil zavupanjcm H odkrijemo. In Ker od popolniga ponovlenja našiga serca, in iii celiga spreobernenja naših duš k Bogu govorim, tako ;a lehko spoznaš, ljuba Filoteja! de ti splošno spoved od Celiga življenja perporocili moram, si 1 - rp ,Z SEDMA POSTAVA. v, nl Od drugiga oišenja, namreč čutenja nagnjenja h grelni. )d ;|U Izraelski otroci so sicer vsi šli z egipške de- v žele, to de ne vsi radovoijno in veselo, torej jih je nekaj od njih že v pušavi po zapušeuim čebulu (luka) in mesenih loncah Egipta nazaj hrepenelo. re * Kavno tako se tudi spokorniki znajdejo, ki so scer a ' greh zapustili, nagnjenju pa se ne odpovedo; sklenejo, 111 de vec grešiti, pa le nekak otožno vzamejo od greš- P° niga veselja slovo. Serce se odreče grehu in se v Sl! resnici loči od njega pa vender se še večkrat po er ' Zapušeuim kraji ozirajo, kakor Lotova žena po Sn- * donii. Zderžijo se greha, kakor bolniki diujili buč, i’°' katerih le zato ne jedo, ker jim je zdravnik s smertjo protil; vendar jim to zderžanje, težko de; radi od r ^ njih govorijo, in premišlujejo, ali bi res bile tako z * nevarne, jih želijo vsaj poduhati, in za srečne imajo t * u liste, ki jih, jesti smejo. Tako se boječi in leni spo- P ia ' komiki zderžijo en čas greha, pa, vsi žalostni; radi 28 bi grešili, ko bi le večnima pogubljenju odšli. S senenim veseljem od greha govorijo, in grešnike za srečne deržijo. Mož, ki se je mislil maševati, spreo- berne sicer per spovedi svoje naprejvzetje, pa v kratkim ga vidimo med svojimi prijatli, in slišimo, s k ari m veseljem od svoje pravde govori, in pravi, de ; ko bi ga strah božji ne zadcržal, bi bil to alj uno ^ storil; de je postava božja tako težka, sosebno kar j odpušanje zadene, in zdiuhje, de bi vendar bilo per- , pušeuo, se maševati. Ta mož je že sicer zunaj greha, - alj od nagnjenja h grehu je še ves omrežen, zunaj j Egipta, ali posvojim poželjenji še noter, in zdihuje po 1 česnu in Inku, kateriga je tam do sitiga vžival. llavno , tako je tudi z ženstvam, ki svojo pregrešno ljubezen j scer zaničuje, pa vendar z veseljem nesramne perlizo- f vavce okolj sebe vidi. Ah! v koliki nevarno sti taks- : ni ljudje tecijo ! , Moja Filotcja! ker si sklenila, pobožno življenje t začeti, se ne sineš le kar grehu odreci, ampak moraš j tudi svoje serce od vsake grešne ljubezni zavsim <, osnažiti; zakaj razen nevarnosti, zopet v greh nazaj > pasti, bi to kalno (motno) nagnjenje h grehu znalo g še kako dušno zaspanost in duhovno otožnost v tebi ^ ^ pustiti, per kterih bi ti skoraj nemogoče bilo, svoje i dobre dela urno, goreče ino pogosto opravljati, desi- t ravno v tim življenje pobožnosti obstoji. Duše, katere ^ so pot pregrehe zapustile, pa seše niso zavsim greš- 1 niga nagnjenja znebile, so po moji misli bledičnim e dekletam podobne; če ravno niso bolne, so vendar v t vsih svojih delih vse otožne, jed jim ne diši, nimajo 1 pokojniga spanja, se smejijo brez veselja, in bolj f lazijo kakor hodijo. Zakaj ravno tako opravljajo une 5 duše dobro z toliko zopernostjo in z toljko duhovno 1 zaspanostjo, de svojim redkim in porednim dobrim delam vso lepoto odvzamejo, t I v t 29 OSMA POSTAVA. Od pripomočkov k drugimu čišenju. Pervi perpomočik in podloga tega cisenja je, de si prav živo pred oči postavimo nejzreceno škodo, ki iz greha izhaja. To nam bo pomagalo, pravo ino resnično grivengo v svojim serci obuditi, ktera nas, naj bo še tako inajhina, de je le resnična, vsih grehov očistiti zamore. posebno, c; jo z svetim ^akramentam pokore sklenemo. Je gri\inga pa velika ino živa, tedaj nas ne očisti samo vsih grehov, ampak tudi nagnjenja k tajistim. Tako, postavim, vidimo že človeka, ki ga nekoliko sovražimo težko, ter se ga radi ogibamo; — ce ga pa hudo sovražimo, potem se ne zogibljemo in ne zaničujemo le kar njega, ampak tudi njegove tovarse, znance in prijatle, in v se, kar nas n a—n j spomni, nam je zoperno. Tako tudi spokornik, ce svoj greh le nekoliko, pa prav zgriva in sovraži, sklene scer resnično, ne vec grešiti; ce ga (greh) pa zlo sovraži in z veliko gri- vengo objoka, tedaj ne sovraži in ne zaničuje le samo greh, ampak tudi grešno nagnjenje, in vse, kar grehu prijetnost in priložnost daja. Torej moramo, moja Filotcja! svojo grivengo ino žalost, kar bo rnogoce v sebi množiti, de se bo (udi čez vse, kar h grehu sliši, razširila. Tako je spodila vidika spo- kornica Magdalena per svojim spreobernjenji vse ve¬ selje i n dopadenje, katero je kdaj nad greham imela, tako za vsim od sebe, de se še več spomniti ni kot¬ la na-nj; tako je pokazal David, de mu ni le kar greh, ampak de s0 mu tudi vsi poti ino steze greha zoperui; in v tim obstoji pomladenje duše, katero ravno ta prerok ponovljenju orla primerja (perglihojc), De si to grivengo perdobiš, skerbno nasledile resnice premišljuj, katere bodo, Ce jih boš skerbno premišljevala skoz pomoč božje gnade ves greh in Vso pregrešno ljubezen y tvojim sercu zaterle. Z tega namena sim jih zložil. Vsaki dan eno tih resnic 30 v premišljevanje vzemi, in po versli, kakor so tukej ; nar boljši je zjutraj, zakaj ta čas je za vsako opra¬ vilo duše nar bolj priložen. Ponovi ga tudi večkrat čez dan. (Je pa od znotrajne molitve se praviga za- popailka nimaš, beri poprej, kar je v drugih bukvah od nje pisaniga. DEVETA POSTAVA. PERVO PREMIŠLJEVANJE. # Od stvarjenja. V Priprava. 1. Spomni se, de se v pričejočnosti božji znajdeš. 2. Prosi Boga za rasvetljenje. beli premišljevanja. 1. Premisli, de te pred malo let se ni na sveti bilo, in de je to bitje, ktero si zdaj ti, eno zgolo uic bilo, — Kje sva midva tedaj bila, moja duša! — Tako dolgo je že svet stal ; — in od na-j ni bilo-še sledu ne ! 2. Bog te je iz tega nič potegnil, de te je vpodobil k bilju, kakorsno si zdaj. To je storil, ne kakor de bi te bil potreboval; — le z goliga vami- Ijenja in dobrote, 3. Premisli svoje bitje, katero ti je Bog dal; nar im. Torej hočem vse pripomočke, ki mi bodo svetovani, pridno v to obračati, in nima se mi kc- daj dosti zdeti, naj storim kolikor hočem v popravo tolike krivice. Končanje. 1. Zahvali Boga, ki je noter do te ure nate čakal, in te zveličavne misli v tebi obudil. 2. Podaj mu v dar svoje serce, de svoje dobre misli v djanje spreobernes. 3. Prosi ga, de bi te pokrepčal, i. t. d. TRINAJSTA POSTAVA. PETO PREMIŠLJEVANJE. Od smerti. Priprava. 1. Misli se v pričo Boga. S. Prosi ga za njegovo gnado. 3. Postavi si naprej , kakor de bi na smertni posteli ležala, brez vsiga upanja, zopet ozdraviti. Deli premišljevanja. I. Premisli, de dneva smerti nihcer ne ve. O moja duša, gotovo pojdes enkrat' iz tiga tvojiga života. 40 Alj kedaj ? Po zimi, po leti? v mesti, na deželi? Po dnevi, ali po noči? Neprevidama ali previdama ? Skoz kako bolezen ali skoz hitro nakljnčbo? Boš imela čas se spovedati, ali ne? Ti bojo tvoj spovednik alj du¬ hovni zdravnik pričejoči ali ne? — Oh, od vsega tega nam ničesar ni znano ; le eno vemo, de vmerli bomo, in brez razločka prej kakor menimo. 2. Pa dobro premisli, de potem bo svet za tebe na vselej konec vzel; nobeniga sveta ne bo potem več za te. Pred tvojimi očmi' bo zginil! In ravno tako je! zakaj v tistim trenleji se nam bo vse veselje, nečim urnost, posvetni kratkočasi, bogastvo čast, iu prazna ljubezen kakor senčne podobe in megle zdelo. Oh! boš takrat zdihovala, jaz neumna du.ša! za kakšne čenčarije, za kakšne neumnosti sim svojiga Boga razžalila! Vidfla boš tečas, de si Boga za prazno nič zapustila. Nasproti pa se ti bodo takrat pobožnost, pokora in dobre dela silno prijetne ino imenitne zdele. O zakaj nisim po tim srečnim in prijetnim poli bodila! Takrat se bodo grehi, ki se ti zdaj tako majhini zdijo, kakor gore pred tebo vzdigovali, in majhina bo le tvoja pobožnost. 3. Premisli žalostno slovo, ki ga bo tvoja duša na večno zemlji dala. Na večno bo slovo vzela od bogastva in nečimurnosti, od lovaršij in kratkočasov, od veselja, od prijatlov in sosedov, od žlahte, od otrok ; žena od svojiga moža, mož od svoje žeiie in od vsakiga vidniga bitja; zadnič celo od svojiga last- niga života, kteriga bo vsiga blediga, snliiga, ne- znaniga , gerdiga in smerdliviga zapustila« 4. Premisli naglost z ktero bojo to truplo vzdig¬ nili in ga pokopat hiteli; in de, kedar bo vse to storjeno, svet malo več na tebe mislil bo, de bo na¬ te tako malo pomnil, kakor ti tajistih, ki so že vmerli, Bog mu (nje) daj večni mir • se bo reklo, in s tem bo konec. O smert, kako potreba te je premišljevati, kako nevsmiljena in grozovitna si 1 5. Premisli, de bo duša, potem ko bo enkrat od tvojiga telesa ločena, na desno ali levo iti začela. / 41 O moja duša! po kterim poti se bos iz telesa spustila? — V resnici, po nobenim drugim, ko po (istim, po kterim si tukaj hoditi začela. O b c u 11 e j i i n o 9 k 1 e p i. 1. Zdihuj k Bogu, in verzi se v nje¬ gove Očetove roke. Oli Gospod! vzemi me ti¬ sti strašni dan v svojo sveto brambo. Daj, de mi bo tista ura prijetna ino mila, in ogreni mi raji z brid¬ kostmi vse druge ure mojiga življenja. 2, Zaničuj svet. Ker ne vem ure, v kte- ri se bom od tebe, o svet , ločiti morala, tudi nočem vec na tebi visiti. O dragi prijatli in znanci ! pri¬ pustite, dc vas posihmal le s sveto prijaznostjo ljubim, ktera celo večnost terpeti zamore. Zakaj bi se z vami tako zavezala, de bi ta zaveza enkrat na večno mogla razvezana biti ? Pripraviti se hočem k resni zadni uri, in si iz vse moči perzadevati, de storim stopinjo v večnost k svojimu zveličanju. Okovariti si hočem svojo vest, kar se bo dalo, in ta in un pogrešik, dokler je čas, popraviti, ter se z vsim dobro preskerbeti, karmi je k dolgim in srečnim popotvanju potrebniga. Končanje. Zahvali Boga za dobre sklepe, ki si jih z nje¬ govo gnado storila; daruj jih božjimu veličastvu, in vnovič k Bogu zdihuj, de hi ti po zasluzeuji Jesusove smerti srečno smert dodelil. Kliči tudi na priprošnjo deviško Mater ino svetnike. Oče nas . . . C e še n a Marija . . . Naberi si duhoven suopik cvetic za svoj pokop. 4 4 a ŠTIRNAJSTA POSTAVA. ŠESTO PREMIŠLJEVANJE. Od sodbe. Priprava. 1. Misli se v pričo Boga. 2. Prosi ga za rasvelljenje. « Deli premišljevanja. I. Zadnič, kedar bo čas pri kraji, kteriga je Bog tej ’zemlji odločil, in po velikim števili strašuih predznaminj, pred kterimi bojo ljudje od strahu in trepeta odreveneli, bo ogenj iz nebesna zemljo planil, se po celi njeni poverhnji vodi enako razširil, bo vse pokončal in v pepel spremenil, tako, de nobena vsih vidnih] stvari ne bo strašnimu njegoviinu žertju odšla. t a. Po tim valu planina in bliska bodo vsi ljudje cele zemlje iz pokopališ vstali, razen tistih, ki so že poprej justali; in prikazali se bodo na trobentini glas velikiga angelja v Jože fatovi dolini. Pa jem- nasta! kako razločni! obdani z cestitlivimi in svetlo lišecimi telesi eni, z gnusobnimi in pregerdimi drugi. 3. Premisli svetlobo veličastva, v kteri bo nar- vikši sodnik prišel, obdan od vsih angeljev iuo svetnikov. Pred njim se bo lisal. svetleje ko sonce, križ, kakor bander gnade pravičnim, kakor zuaminje stermeuja hudobnim. 4. Per pogledu tega znamnja in na strašne besede Sodnika se bodo ljudje na enkrat v dve versti ločili; na desno stran pojdejo eni, in ti so izvoljeni, na levo drugi, in ti s0 zaveržcni. O večna ločituv! po kteri se nobena teh trum celo večnost več z drugo ne zaide! — 43 5. Po tej ločitvi se bukve vesti odprejo in zdaj je vse očitno, kar je bilo kedaj storjenima, dobro ali hudo. Vidi se tam hudobija grešnikov in zaničevanje, ki so ga proti Bogu skazovali ; pa ravno tako se lisi pokora pravičnih in pomoč gnade božje v njih; zakaj ničesar ne bo te čas skritiga. O Bog! koliko osra- niotenje za ene, kolika tolažba za druge! 6. Zaslisaj zdaj pazno (zatnerklivo} zadne in strašne besede obsojenja, ki jih bo pravični Sodnik čez hudobne izrekel: „Proč, vi prekleti, r večni ogenj, ki je hudiču in njegovim a n g e I j a m p r i p r a 1 j e n,“ Tehtaj dobro te besede, ljuba Filoteja, kterih teža bo hudobne v ^peklenski brezen potegnila! —,,Proč!“ jim veli. Ze sama ta beseda nam kaže neizrečeno zgubo, ki jo Bog čez hudubne izgovori, ktire na večno spred svojiga obličja pahne! O beseda večne, zaveržbe ! ,,Proč,“ nad njimi zagromi,vi prekleti! Kakšno preklet stvo, o moja duša! Prekletstvo, ki vse hudobno obseže, in vse zlo zapopade. Prekletstvo, ki ne bo nikdar nazaj vzelo, ki vse čase, oh! celo večnost obseže. — ,,U večni ogenj! 11 se pridem*. Ilaz- glej jo, moje serce! to veliko večnost terpljenja, kako strašna si! 7. Poslušaj pa tudi nasproti obsojenje dobrih. ,,Pridite" veli Sodnik. O sladka beseda zveličanja, s ktero nas Bog k sebi vabi in v naročje večne milosti kliče! „ Pridite blagoslovljeni moji- Očeta!" O zveličavni blagoslov, ki vse blago¬ slove v sebi imaš! „P osedite kraljestvo, ki V; "n je od začetka sveta p r i p r a vi j c n o.‘ c ° »eisrečeno velika milost, mojiga Boga zakaj, no- beniga konca nima to kraljestvo. Občutleji ino sklep i. 1. Tresi se moja duša! kedar to premisliš. O ® n g! kdo me bo zakrival tisti strašni dau, ko se b“do celo stebri nebes od stermeiija tresli! 4 # 41 3. Prekolni svoje grehe; zakaj le grehi bi te znali tisti strašni dan pogubiti. Oh sama se hočem zdaj soditi, de ne bom enkrat obsojena. Sprašati ho¬ čem svojo vest, se obtožiti in poboljšati, de me ne bo enkrat sodnik pogubil. Spovedati se hočem, in zveličavni nauk k sercu vzeti! i. t. d. Končanje. I, Zahvali Boga, ki ti je pripomočke dal, de bos tisti dan brez skerbi, in ti je čas pokore dodelil, 3. Daruj mu svoje serce, de bi se tukaj spo¬ koriti zamogla. 3. Prosi ga za pomoč, de bi se dobro spokorila- Oče naš. Česen a Marija. Naberi si snopek pobožnosti. PETNAJSTA POSTAVA. SEDMO PREMIŠLJEVANJE. Od pekla. Priprava. t. Misli se v pričo Boga. 3. Ponižaj se, in prosi za božjo pomoč. 3. Misli si mesto, vse temno od žvepla in smerdlive smole, žerečo, polno strasniga dima in obupnih prebivavcov, kterih nobeden vjiti pa tudi vmreti ne more. Deli premišljevanja. 1. Pogubleni so v globočini peklenskiga brezna, kakor nesrečni prebivavci v tem mesti, polttim strahu in trepeta zapcrti, kjer na vsih svojih občutkih in udih neizrečene muke terpijo. Zakaj, kakor so vse 45 počutke in ude h grehu obračali, terpijo tudi na vsih svojih 1 pocutkih štrafengo, ktera je grehu namenjena. V štrafengo 7 .a krive in pože'jivne poglede^ morajo zdaj njih oči, nar ostudniši pošasti hudičeve ino pekel gledati. Njih ušesa, ktire so nekdaj s. tolikim veseljem pregrešne besede poslušale, ne slišijo zdaj druziga, ko jok, krik in zdihovanje obupa. Ravno tako drugi pocutki. 2. Pa razen tih inarter terpijo pogubljeni tukaj se nezmerno veči od vsih druzih, zgubo namreč svetlosti božje, od katere vekomaj ločeni, je nikdar gledali ne bojo. Je že Absolonu, obličja svojiga Prijazniga očeta ne gledati, težej padlo, kakor iz dežele izgnanimu biti, o Bog! kako neskončno težka l)o še le ta štrafinga, na vekoma od gledanja tvo- jiga prijetniga in miliga obličja odlocenimu biti ! 3. Premisli sosebno večnost tih štrafnig, kar samo pekel prestrašen stori. Oh! če nam že bolha v ušesu, ali vročina kakšne male bolezni noč tako dolgo in tako težavno stori; kako strašna še le bo noč brez vsiga konca v tolikanjili težavah ? Večno obupanje, preklinjanje ino breskoncni togot rodi ta večnost. Občutleji ino sklepi. Postraši svojo dušo z besedami preroka Izaia: O moja duša! ali bi zamogla ti vekoma živeti v tej breskoncni žerjavki, v tem žerečim ognji? Ali bi hotla Boga vekoma gre.šati ? Spoznaj, de si te štrafinge v resnici zaslužila in kolikokrat! — Zatorej si hočem pa zdaj boljši del izvoljiti in na drugo pot se podati, po kateri nisim dozdaj hodila ; zakaj bi šla doli proti timu brezuu ? Posiliti se toraj hočem v tih in uuih okolšinah, de v greh ne padem, kir on mi večno smcrt pernesti zamore. Hvali, daruj, prosi i. t. d. 46 Šestnajsta postava. OSMO PREMIŠLJEVANJE. Od svetiga raja. Priprava. 1. Misli se v pričo Boga. 2. Prosi g a za njegovo pomoč. Deli premišljevanja. 1. Misli si mirno in jasno noc, in glej, kako prijetno je, nebo z brezštevilnimi in lepo razločnimi zvezdami gledati. Misli si k tej lepoti še lep jasen dan tako, de narlepši sončna svetloba zvezdine in •nesicne lepote ne skrije, in vendar smeš misliti, de vsa ta lepota skupej proti visoki prijetnosti svetiga ra ja kakor prazna rec zgine. Oh! kako vreden je ta kraj naših želj! O sveto mesto Božje! kako lepo, kako veličastno si! 2. Premisli žlahnost, lepoto in veličastvo vsili, ki tukaj v ti sveti družini živijo ; miljene in miljone angeljev, Kerubinov, Zerafinov, vse trume apostel- »ov, mucencov, spoznovavcov, divic in toliko drugih svetnikov. Brez vsega števila je ta družina. Oh, kako srečna je ta tovaršija ! nar zadnji med njimi je lepši viditi, kakor vse lepote sveta: koliko veselje še le, jih Vs* 5 " a enkrat viditi! Ino, o Rog! kako srečni so! si da r pojd sladko pesem večne ljubezni; brez pre- e la se sprehajajo, napolnjeni z večno radostjo! Eden rušim delijo B i a( jko S ti, ki nimajo imena (niso za izreuj, in živijo v ueiznernim veselji presrečne ino nerazloclive zaveze. i P ‘ e,, Vf li Ka dnic njihovo neizrečeno srečo, Ae no Boga vzivati, ki jih Vekoma z svojim silno pri- 47 jaznim in milim oblicjam razveseljuje, in skoz to razveseljenje neskončno sladkost v njihove serca vliva. Oj sreča, vekoma s svojim Zacetkam sklenjenim biti! Veselim ptičicam enako majajo in pojejo tamkaj v < sapi večniga božanstva, ki jih nd vsih strani z neizrečenim veseljem obdaja. En druziga premagujejo v ljubezni Božji in hvalnicah, pa brez vse nevoslji- vosti, svojimu Stvarniku v čast. „Bodi nam vekoma hvaljen, o naš mili, naš previsoki Stvarnik in Odre¬ šenik, ki si tolike ljubezni poln do nas, in nam svoje veličastvo tako dobrotno deliš!‘ £ In nasproti blago¬ slovi Bog z večnim blagoslovam vse svoje svetnike: ,,Bodite vekomaj blagoslovljene, vi moje drage stvari! ki .ste mi toliko zvesto služile; zato bodete pa tndi »daj, s svojim Gospodam v večni ljubezni združene, '»u brez prenehanja veselo hvalno pesem prepevale.‘‘ Ob čut leji in o sklepi. 1. Občuduj ino hvali svoji nebeško domatijo. Oj kako lep si, moj nebeški Jeruzalem in kako sreoui so tvoji prebivavci! 3. Očitaj svojimu sercu, de je bilo doslej tako mlačno, in je tako daleč od tega preslavniga pre- bivali.sa zajslo. — Zi>akaj, oh, sim se tako daleč od¬ maknila od moje nar viksi sreče? O jaz reva! za tako prazno, za tako kratko veselje sim zapustila jezero in jezerokrat tiste večne in breskončne slad¬ kosti! Kje sim imela pamet, de sim, nečimurue in zaničevavne želj« spolnili, večnih želj vredne bo¬ gastva zaničevala! 3. Oživi zopet svoje upanje in zdihuj iz dna svojiga sarca po tistim presrečnim prebivališi. O moj dobrotljivi, moj nar viksi Gospod! ker je tvoji milosti dopadlo, moje stopinje na tvoje pote uapel- jati, se no'em nikdar in nikdar od njih nazaj over- niti. Vzigni se duša moja! in bali kje gori k ne¬ skončnim pokoji, biti p ro f, obljubljeni deželi zveličanja; kaj hočeš dale/ v tim revnim Egiptu? 48 je Ogibati se hočem tih in unili reči, ki me od tig* d pota odvračujejo alj nazaj vlečejo. Nasprot hoče«' d te in ime reci storiti, ktere me v tej presrečni hoj' b podpirajo. n Zahvali, daruj, prosi. M SEDEMNAJSTA POSTAVA. j 1 DEVETO PREMIŠLJEVANJE. V kterim si duša nebesa '/.voli. Priprava. 1. Misli se v pričo Boga. S. Ponižaj se pred Bogain, in prosi ga, de to razveti. Deli premišljevanja« 1. Misli si, de hi bila na kakim travniki, čisto sama s svojim angeljem varham, kakor nekdaj mladi Tobija na poti v Ragez, in tvoj angelj bi ti na kviš' kim pokazal odpert paradiž z vsiin tim vescljamt ktern je bilo v poprejšnim premišljevanji od sv. rajo popisano; od zdol pa bi ti pokazal pekel z vsimi tajislimi strašnimi rečmi, ktire so bile v premišlje' vanji od pekla popisane. Kedar si se v duhu n* tisti kraj podala, in pred svojiga angclja pokleknila, potem premisli.“ . 3. Kako resnično je vender, de dokler živiš, V sredi med svetim rajam ino peklani stojiš, in do oboje mesto odperto stoji, te sprijeti po tem kakor si izvoliš. 3. Premisli, de bo izvolenje, ktero za enig» alj drugiga ti dveh krajev zdaj na tem sveti storis. tam na unim sveti vekomaj terpelo. 49 4. Premisli, de če ravno oboje lili dveh kra¬ jev odperto stoji, te po tvojim izviri,:nji sprejeli, in de si je ravno Bog pcrpravij n, eniga ti iz pravice, drnzigu iz milosti dati, vendar neizrečeno želi', de bi si ti sveti ruj izvolila ; tudi to tvoj angelj z vs« močjo kje sili, in vedno Boga za-te prosi, de bi ti gori pomagal. ^ 5. Jezus Kristus gleda iz nebeških višav z očmi gole milosti na te, ino te presereno klTe: „Bali, o draga duša, ki sim te bolj ko svojo lastno kri ljubil, k venimo miru! Pridi v iianrje moje milosti, v prebivališe nevnteriooe sladkosti moje ljubezni!“ Poglej z nolrajnmi ormi svojiga duha pre^estito Devico, ki tvojo dušo po materno vabi: 5>0j moja hei I ne zaničuj vro'e želje mojiga .sina, tudi ne tolikanj mojih zdihlejev za-le, ker ž njim v prešeren ih željah za tvoje zveličanje gorim,*• Ozri »e gori k svetnikam, ki te tako preš, rcno opomin ijo ; k miljnnam svetih duš, ki te tako milo vabijo, tako s e rcno želijo, de bi tvoje serce, enkrat ž njimi sklenjeno, Boga vekomaj poveli evalo, in ti kažejo, de pot v nebesa gko težek, kakor ga svdt po- ,,Veruj gotovo, ljubljena prijateica 1>‘ klijejo k tvoji duši, „kdor pot pobožnosti dobro pogl.uia, po kterim smo mi semkje prišle, bo vidil, de smo skoz nejzrecpno sladkeji veselje v domovino slad¬ kosti došle, kakor ga koli svet dati zamere. I. O pekel, sovražim te zdaj ino vekoma; sov¬ ražim tvoje štrafinge ino martre, sovražim tvojo prestrašilo večnost, in sosrbno sovražim tvoje pre- klinjevanja in kletve, ktere vdkoniaj proti svojimu Bo¬ gu vzdiguješ. Moja duša je za nebesa vstvarjena, in moje serce si gori želi. O prijetni paradiž, o večno veličastvo, o v dna sreča J Na vselej si zvolim svoje selo ino prebiva- I z v o I j e n j e 5 50 li.se v tvojih lepih in svetih prcbivališah, v tvojih nebeških ino zvoljenih šotorih. 2. Hvalim, ino objamem, o moj Bog! vsmiljenje, ki mi ga toliko dobrotlivo ponujaš. t> Jezus, moj Zveličar! z hvaležnim sercam objamem tvojo verno ljubezen, in vzamem selo in prebivališe, ktero si mi v presrečnim Jeruzalemi pripravil, in aosebno zalo si ga izvolim, de te boni tamkaj vekoma hvalila ino ljubila. 3, Vzemi gnade, ktere ti precisla Devica ino svetniki ponujajo; obljubi jim, de hočeš po poti k njim hoditi; podaj svfjimti angeljn vurliu roko, de te bo vodil, ino serčno nagovarjaj svojo dušo k tej izvolitvi. OSEMNAJSTA POSTAVA. DESK I O PREMIŠLJEVANJE. V kterim si duša pobožno življenje izvoli. Priprava. 1. Misli se v pričo Doga. 2. Ponižaj se pred Božjim obljicjem, in prosi Boga za njegovo sveto pomoč. De Ii premišljevanja. 1. Misli si, de bi spet bila na kakim prostornim travniki, sama s svojim angeljcm, in na levi poleg sebe bi vidila satana, sedeciga na prav visokim troni od trum peklenskih duhov obdaniga, okoli in okoli njega hi pa stala v lika mno ica posvrtnjakov z od¬ krito ^glavo, ki hi niu zd j s tem, zdaj s unim greharn vstreci jiskali, Preglej jih dobro — vse nesrenie dvoruike tega gnusobniga kralja. Od sovraštva, ne- vodljivosti in jeze kakor stekli se penijo eni; drugi en druziga vbijajo. Od lakomnih želj vsi goreu hre¬ penijo in premišljujejo drugi, kako bi si prav veliko bogastva na kup navlekli ; — uni le nerimurnosti in lenobi vdani, nobeniga vesolja ne poznajo, zvunaj neamniga in grešniga; li se skoz nezmernost v jedi iu pijači podivja ijo in poživinijo ; uni so od napuha vsi prevzeti, ki ji li pooblastile, krivic.,e in neprenes- live stori; drugi le v meseno poželjenje zamišljeni, gnijejo od živinskih želj. Blej, kako so vsi brez redi, brez modre umnosti. Glej, kako vsi endruziga cerlijo, preganjajo, mesarijo, pogubljajo, morijo, in se le po zunanje, na golufiv videz med sebo ljubijo. Tukaj vidiš nesrečno, ino od tega prekleliga kralja stiskano kraljestvo, ki te k pomilovanju gine, 2. IVa desnim poglej nasproti Jezusa krizaniga, ki z neizrečeno milim obrazam, poln prešeren« ljubezni in vsmiljenja, za te revne satanove sužnike zdihuje, ter svoje prošnje in svojo kri Bogu, svojimu Očetu daruje, jih iz legrozne sužnosli rešit in zbudit, de bi satanovo verige od sebe vergli iu na njegovo ljubez¬ nivo klicanje k njemu pribežali. Glej, velika truma Pobožnih duš s svojimi angelji je okoli njega, Pre¬ misli lepoto tega kraljestva pobožnosti. Oj koliko Prijeten je pogled teh deviških duš obojiga spola ; P°glej jih, šale trume blišece ces lilije, poglej te družne vdovskih , ki so se posvetile skoz žuljenje polno zatajevanja, keršanške ljubezni in ponižnosti. Glej verste tolikanj skoz zakrament zvezanih za¬ konskih, ki toliko mirno in v nasprotnim spoštovanji med sebo živijo, kar bi brez velike iljanske ljubezni mogoče ne bilo. Glej, kako te pobožne duše skrrbnost za rasno hišo s skerbno-tjo za znotrajni tempe!, ljubezen do Nozakoimkiga z ljubeznjo do nebeškiga ženina sklepajo. Poglej, kamor koli hočeš, \i lila boš vse v svetim, pohlevnim, lepim in prijaznim drržatiji, kai-o Jezusa svojiga zapoveilvavca poslušajo, kteriga vsak v svojim serci imeti želi. 52 Tudi sh veselijo, pa v mirnim, ljubezni polnim in modrim vesolji: Ijuhijo se med sebo, pa v sv ti, brezmadežni ljub zni. Kdor jo zmed tega biumniga ljudstva s težav mi ob oželi, ni preve' otožen in ne z^iibi ser’»osli. (»lej zudniž oci Zveli arja, ki jib tolaži, in kako vsi po njeni hrepenijo. 3. Zapustila si d me« sic. r skoz pobožne in terdne sklepe, ki si jih z gnado Božjo storita, satana in njegovo n. sre no derhal, vendar še nisi do kralja Jezusa prišla, tudi se še ne z njegovo sre no in sveto družno pobožnih duš sklenila, zakaj zmeraj se se meziš v sredi med obema. 4. Pre eslita II. vica, sveti .1 >žef, sveti Luilo- vik, sveta Monika, in jezer in jezer druzih, ki so nek¬ daj na sveti pobožno živeli, le vabijo, in ti serce dajaj«. 5. J zus križani kralj te klice po tvojim imeni! ,,Bali o pr. ljubljena du.s.-! pridi, z rastjo (e bom kronal. “ Z v o 1 i t u v. 1. O golufni svet! o slepi množica! Ne, nikdar vee me nimaš pod tvojim banderjem vidili! Za vselej sim se tvoji neumnosti in tvoji slepoti od¬ povedala Tudi tebi, satan! kralj prevzetnosti kralj vse nesreč , peklenski duh! se odpovem z vsim tvojim napuham, prekolnem te z vsim tvojim djanjem. 2. K tebi se obernem, o sladki Jezus! kralj *veli‘ anja in verne rasti! tebe objamem z vsiini močmi svoje du'e; t be molim iz celiga svojima serca; tebe izvolim zi zdaj mo zi vselej svojig* kralja ino ediniga Gospoda. Tebi prisež m stanovit¬ no zvestobo, tebi se za vs 1 j podveržem, isto se podveizem s pokoršino tvojim svetim postavam in uaredbam. 3. O prcsv ta Devica! moja ljubezniva Gospa! izvolim te z,i svojo vodilo, tvoj bander se vstopim, in ti obljubim posebno ceseuje. 53 4, O sveti angelj varil! vnel ij mn v ti sveto * tii r 1 1 i je, in n* zamisli in-, dokler ne pohodim ito le sre ne množice. s kleni 7.daj iim v‘komaj hočem klicati; IVajživi Jezus! Najživi Jztts! DEVETNAJSTA POSTAVA. Kako se spoved čez, celo življenje opravi. Te s o led j, ljubi Filoteja ! k nasinrnnamenu potrebne premišljevanja; .ko si ji'i skone ih, ^se s, ‘ lc 'o i no v duhu ponižnosti p id j k spovedi ez Celo življenje; in m serci ti položim,^ne daj se od nobenima »traha ali hoječnosti motiti. Škorpijon je, oe na s pikne, strup m; '■c je pi v olji ristaju), potem je dobro zdrivilo zoper lijema lastni strup. Gre.i je le tedaj Jeni, kitar Ja st irhno, ne ga pi v spoved • no p ikoro spremenimo, pote n o spo loben in > zveli- • aven ([to se pravi, de nam ne more ve' skodvat). <*nveiiga ino spoved st ■ tako lepe, in toliko prijet- *>iga duha, de gr; h v kraj spraviti, in njegov smrad odpodiie. Simon gobovi iVl igdalansi zave grešnico; kožji Odrešenik gov >ri pa ravno nasproti, ter le pri¬ jetno dišavo v misli vznne, ktero je raz.ila, ino le od velikosti njene ljubezni govori. (Je smo v resnici ponižni, o moja Fdot.-ja! tako nun bo naš gren ne¬ izrečeno z iperit, ker je Kog skoz njega razaljenj obtožba n .šiit grehov nam bo pa sladka in vesela, ker se skoz njo Bog ča ti, tudi občutimo neko po- lajšaoje, či zdravniku svojo bolezen, ki nas stiska, razločno odkrijemo. K dar se svojimu duh ivitunu o'etn b ižaš, misli te čas, de se na griču tlolgate, pred nogami Jezusa Kristusa križ miga znaj les, kteriga predragi kri te od vsili st/.aiii rosi, de bi to od tvojih grehov milila. Zmkij, desi ni prav zi prav (>rava kri Odrešenika, laku je vendar ».služenje nje¬ gove prelite kervi, ktera spokorirne du.se okoli spo- 54 vednice obilno škropi. Odpri torej resnično svoje serce, (te bos svoje grehe skoz moc spovedi iz njega izgnali; zakaj po meri, kakor grebi zginjejo, gre zaslužeuje božjiga terpljenja v naše serce, ga * svojimi bl.igodiri polnit. Porej pa vse po resnici, brez ovinkov in brez zvijač, in spravi svojo vest k resničnimi! pokoju. Potem poslušaj opomine in vkazila božjiga služabnika, in reci v svojini serci: ,,Govori Gospod, zakaj tvoj hlapeč (tvoja dekla) posluša." V resnici, vecniga Boga samiga slišiš, moja Filoteja ! ki je svojim služabnikom rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša.“ Vzemi torej nasledilo, visoko poterjenje v roke, in skleni ž njim svojo grivengo. Vender ga poprej preberi in premisli. Preberi ga pozno, in kar se da, s sercain. DVAJSTA POSTAVA. Visoko pote jenje, s kterim se sklep 1$ o g n služiti duši vtisne, in pokora storiti sklene. ,,Ker sim jaz spodaj podpisana duša v prič® ve'-niga Boga in ceiiga neheškiga dvora premislila nezmerno vsmiljenje božje dobrot« proti meni, svoji nar nevredniši in poredniši stvari, ktero je iz nic stvaril, obderžal, ohvarval, iz tolikih nevarnosti re¬ šil in s tolikimi dobrotami obdaroval; — ker sim dalej soselmo nezapopadlivo polerpežljivost pretehta¬ la, s ktero me je dobrotlivi Bog celo v mojih hu¬ dobijah preuosil, me tolikokrat iu tako prijazno raz- svetil, k spreohernjenju vabil, in me noter do lega, . . . — tiga leta mojiga življenja s toliko poterpe* ljivostjo na grivengo in pokoro čakal, de sim si rav¬ no skoz preveliko nehvaležnost, zvijačnost in nezve¬ stobo svoje spreobernjenje od dneva do dneva odla¬ gala, iu njegovo gnado zaničevaje, ga tako neumno žalila; ker sim dalej najdla, kako slin dan 55 svojiga svetiga ker.sta svojimu Bogu za vsi iti daro¬ vana in posvečena bila, de bi bila njegova hčer, M de sim vender, pri vsi obljubi, ki je bila tisti dan v mojim imeni dana, svoje serce tolikokrat, tako nesrečno in tako ostudno ogerdila, omadeževala, in ffa zoper božje veličastvo vzdigvala in spridila, — se zdaj poslednič spet sama v se obenieni; in ker se z celim sercam pred tron božje pravice verz.mi, spoznam, de sim hudobije razžaljeniga veličastva hožjiga iti Hinerti Jezus a Kr stusa kriva, ki je le zavoljo mojih grehov na križi vmerl, in de, sim toraj zaslužila, na večno zaveržena in pogubljena biti, Ker p a zdaj vse grehe svojjga prete'eniga Zlvl jenja iz cele duše in iz vsili moči obžaljujem, se spet k trouu milosti ravno tajistiga večniga Boga po- Vernem , in prosim: O moj Bog! dodeli mi gnado in vsmiljenje, in popolno odvezo vsili mojih grehov v imeni Jezusa Kristusa , tvojiga Sina, ki je za odrešenje in zveličanje moje duše terpel in vmerl. Jn ker na tebe vse moje upanje stavim, ti tudi, o moj Bog! ponovim tisto sveto zavezo prave zvestobe, kije bila pri sv. kersti v mojim imeni sklenjena z terduo obljubo, se hudiču, svetu in o mesu odpovedati, '»o vse peklensko vdajenje, nečimuriiosti ino mesene tukaj časno in tamkaj večno sovražiti. K tebi pa, svojima milosti in ljubezni polnimu l*ogu se poveriieni, ter želim, izvolim in sklenem za vselaj: zdaj in vekomaj te ljubiti, tebi samimu služiti; ti izročim toraj, posvetim in daruji ni svoj um z vsinii njegovimi močmi, svojo dušo z vsim njenim Premoženjem, svoje telo z vsilili njegovimi počutki: in obljubim, „e zdaj iu nikdar več liobeuiga po'učka svojiga bitja zoper njegovo narvikši veličastvo ob¬ račati, ter se volji božji v duliu darujem ino v last dam, de bi vekomaj njej vdana, pokorna in zvesta stvar bila: (udi nočem tega svojiga terdniga sklepa nikdar iu nikoli več razdreti ali obžalovati. Pa, o ti t ko bi se meni skoz vdajanje sovražnika, ali iz člo¬ veške slabosti kdaj pergodilo, de bi timu svojima 56 sklepu in tej vdaji, kakor si bodi, nezvesta postala, tako sklenem ino obljubim, skoz tnoc gnade svetiga Duha, so kar naloma vzdigniti, kakor hitro bom svoj padec zagledala, in se brez odloga v božjo milost oberniti. To ji moja volja, moja misel in moj n sprefnenliv ino terden sklep, kteriga brez vsigi* zaderžka in razločka storim in poterdim, in sicer v presveti pričejo Hosti svojiga Boga in v obličji premagavke in vojskovavke svete cerkve, svoje mate¬ re, ktera po svojim služabniku to mojo visoko oblju¬ bo poskuša ino sprejme. O večni, vsigamogo ! ni in pred ibrot.ivi Bog, Oče, Sin ino sveti Duh! krepčaj me v tim mojim sklepu, in daj to mojo serčuo in znotrnnjo darituv v prijetni dišavi k sebi gori puh¬ teti. In ker si me v svoji milosti rasvelil, in mi vii jo k timu sklepu dodelil, dodeli mi še moč in gnad >, ga srečno speljati, O Bog, ti si moj Bog, Bog moj g' s rca, Big moje duše, Bog mojiga duha; ta- kiga te spoznam ino molim zdaj ino vekoma. Naj živi Jezus! ENINDVAJSTA POSTAVA. ’ \ Končava tega perviga Čišenja. Po letej visoki in terdni obljubi čakaj mirno in pazno poslušaj, t r odpri oči svojiga serca, de boš be¬ sede svoje odveze zaslišala, ki jih sam Odrešenik tvoje duše iz sedeža svoje milosti, gori v nebesah, pivi! vsi,,,j angelji ino svetniki zgrvori, ravno tedaj, ko te v njegovim imeni mašni k na zemlji grehov odveže j ik In glej j v veselji čez tvojo srečo vzdigne v nezrczeni radosti cela (ruma nebeških duhov vesele, duhovne hvalnice, ino voši tvojimu posve- < eoimu sercu, ki je gnadi spet vdano, po bratovsko ljubi mir. 57 O moja Filotcjat kako čudna in »rečna zaveza je ta, po kateri se z večnim Bogam skleneš, ker se ti Njemu, — On pa tebi v ve'no življenje daruj-. Potem ti druziga ni storiti, kakor de pero vzameš, to zaobljubo voljno podpišeš in stopiš P>ed oltar, kjer bo tudi Bog tebi dodeljeno odvezo in simj no obljubo nebeskiga paradiža podpisal, in jo K<0K svoj Zakrament, kakor presveto znamnje, na tvoje serce položil in zapečatil. Tako bo, ljubljena p.loteja. po mojih mislili tvoje serce od greha in od vsake ljubezni do greha ali od grešni ga nagnjenje oci- šeno. Ker se pa vender to nagnj mje, ki ga zar olj svoje slabosti ino pregrešne željnosti, dokler tukaj živimo, sicer slabiti, b izdati, in k večini premagali, nikdar pa za vsim zatreti ne moremo, silno lahko v n isi dud spet vcimi, ti hočem tukaj še neklere nauke ali svete podeliti, ki bojo, ako jih dopolniš, tvojo dušo v prihodnje od smertniga greha in vsake l jubezni do tajistiga obvarvali, de ne bo nikdar vec prostora v tvojim serci najde!. In ker ravno ti sveti^ tudi k popolnimu dušnima čiševanju vodijo, ti h oceni po¬ prej, ko ti jih podelim, nekaj od te^a visi ga cisevau- ja povedati, h katerimu te želim napeljati. I »VMNDVAJSTA POSTAVA. Ite se je tudi od nagnjenja do odpustlivih grehov čistili potreba. Jasneji ko je dan, bolj razločno nam kaže ser- kalo (špogel) vse madeže na našim obrazi; ravno tako (udi, bolj svello ko Ijuč sveliga Duha našo vest razveti, razločniši vidimo vse grehe nagnjenja 1110 slabosti, ki naše stopinje od ..prave pobožnosti zaderžavajo. In ravno ta Iju', ki nam te pregreške 'JJ slabosti kaže, tudi željo v nas vžge, de jih c| stinio ino odpravljamo. 58 Najdla boš torej, ljubljena Filoteja, de razen o »inertnih grehov in nagnjenja k tajistim, od katerih «i se skoz zgorej razložene vodbe očistila, še murske' a ro nagnjenje in mnogi nagib do odpustlivih grehot ^ v tvoji duši teci. Zavoljo tega pa ne rečem, de boi prave odpu-dlive grehe, vender pa, de boš nagibe i® , nagnjenja do tajistili najdla. Zakaj, prav velik ra/,' | loček je per tem : čisto in za vsim brez odpustlivih grehov biti nemoremo, vsaj ne bomo dolgo za vsim brez njih ostali, vender pa zamoremo brez ljubezni do odpustlivih grehov biti, In zares je velik razloček •ned tim, ali kdo enkrat ali dvekrat iz veseliga serca in le v majhinih rečeh laže, ali pa dopadenje nad lažmi ima, ino v serci vedno nagnjenje d > tega greh* redi. Torej pravim, de se mora duša od vsake lju¬ bezni do opustlivih grehov čistili, to se pravi: nikdar ne smemo iz naprejvzetja v kakšnim , grehu koli si bodi ostali, in ga še dopernašati. (Jez vse to bi bila v resnici velika nezvestoba in vtraglivost, ko bi hotli vedno kaj Bogu tako zoperniga, kakor je volja, njemu ne doptsli, v s e l>i ohraniti. Odpustlivi greh, naj bo majhin kakor hoče, je vselej zopern Gospod- Bogu; de si ravno ne tako zlo, de bi nas za to . vekoma pogubiti hotel. (Je mu je pa odpustliv greh zopern, tako volja in ljubezen do odpustliviga greha druziga niste, kakor na p rej vzet je, s;: božjimi! veljj častvu zameriti boleti. Ali je pa mogoče, de bi sc dobra duša ne le Bogu zamerit’ hotla, ampak de bi clo veselje nad tim imela, se mu zameriti ? To dopadenje nad opusllivim greham se po¬ božnosti ravno tako vstavlja, kakor se dopadenje nad smertnim greham ljubezni vstavlja, slabi moči duše, odganja božje tolažbe, odpre duri skušnjavam, in desiravno duša od njega ne vinerje, vender prav zlo bolana postane. „Vmirjoče mušice spridijo pri¬ jetnost žlahuiga mazila,“ veli moder. Skoz te besede kaze, de mušice, ki dolgo na mazili ne ostanejo, ampak le cez lete, nekaj od nja vzamejo, pa uic 59 vec ne spridijo ko to, kar vzarn jo, ker drugo celo ostane; ce pa v mazili vmerjejo, mn vrednost vzamejo *» ga spridijo. Ravno tako je z odpustlivimi grehi. (Je “c v dušo vlezejo, pa se hitro zopet iz nje spodijo, Je ne poškodvajo preveč; ce pa skoz dopadenje, ktero duša nad njimi ima, dolgo v njej ostanejo, jo »bropajo prijetnosti lepiga duha, namreč svete po¬ božnosti. Pajki sicer čebel ne vmorijo, vender »jih med poškodvajo, in s svojimi mrežami medne celice tako omotajo, de ce dolgo ondi ostanejo, čebele svojiga dela dokončati ne morejo. Tako tudi odpustlivi greh nase duše ne vmori, vender ji pa brumuost spridi, in omoti skoz slabe navade in nagnjenja dušne moči tako zlo, de se v spolnjenji svojili opravkov hitre ljubezni, v kteri pobožnost obstoji, vec deržati ne »mre : to se namreč zgodi, ce skoz dopadenje, kteriga nad odpusllivim grehom imamo, tajisti (odpustlivi grelij v naši vesti zast ija. Malo ima v sebi, moja Filoteja! ce kako majhno laž izrečemo, ali ce se v besedah, v djanji, v pogledih, oblačilih, v snagi, igrah ino rajih nekoliko prevzamemo, če lete duhovne pajke, kakor v vest zajdejo, zopet izpoditno ino odžeuemo, kakor čebele z nat ornimi pajki počnejo. Jim pa perpustimo, se v našim serci zaploditi, in še poveril nad tim dopadenje imamo, jih pod ržavati in množiti, kmalo bomo svoj vestni med s panjem vred ves ostrupnjen in razdjan vidili. Še ponovim: Ali je mogoče, de bi dobra, serčna duša dopadenje v tim najšla, svnjimu Bogu biti zoperua; de bi jo veselilo, kaj taciga Jju- bili in poželjeti, od česar ve, de je Božjim očem ostudno? 60 TRINODVAJSTA POSTAVA. De se je od nagnjenja do nepridnih in nevarnih reži čistiti potreba. Igre, rajanje, gostarije, igrokazi (komedje) ino lisp ni samo na sebi nič hudiga, so le reci, ktere postanejo dobre ali hude po tem, kakor se jih poslu- žimo; nevarne so pa vendei' le, in še uevarnisi je, nagnjenje do njih imeli. Hečein ti torej, hiloteja! de, ako se ravno igrati , rajati, lišpati, spodobne igro- kaze gledati, gostarije napravljati, ali poleg njih liiti sme, je veinler pobožnosti nasproti, in zlo nevarno ino škodljivo, dopadj -nje nad lem imeti. To ni kaj hudiga, če se zravno le pametno in spodobno nosiš, pa za- stopi me dobro, dopadenje nad tim imeti je hudo in grešno. K veliki škodi nam je, ce na njivo svojiga serca tako prazno in neumno nagnjenje zasejemo, ker vtis¬ kam izveličanskih resnic prostor vzamejo in nam dušo tako preraste, de nima več ne moči ne veselja za čednost in svete reci. Tako se nekdaj Nacarejci niso le vsiga tega zderžali, kar vpjani, ampak tudi grozdja in še celo nezreliga; ne kakor de bi se od grozdja vpijanili, ampak ker hi bili, z zobanjem nezrelih jagod v nevarnost prišli grozdje Jesti, in po grozdji nar berž i.ovo ali staro vino piti. Torej ne pravim, de bi se unih nevarnih reci nikdar posl užiti ne smeli, vender pa rečem, de serca nikdar na-nje obesiti ne smemo, ce pobožnosti raniti nočemo. Kedar se jeleni pre¬ več trave nadcrzajo, se v gosti les skrijejo, ker čutijo, de jim je debelost na poti, hitro bežati, ko hi kje preganjani bili. Ravno tako*tudi človeško serce, ce sc preveč z unim praznim in nevarnim nagnjenjem oteža, ne more hitro, lahko in serčiw proti svojim Bogu, pr a vi m n koncu pobožnosti tekati. Mali otroci letajo za metulami, de jim je vroče, in nihče ji m ne zameri, pa kako bi bilo smešno, ali veliko več ža- lo.stno, ko bi o d rase ti i ljudje s serčno željo po toliko Porednih igračah, kakor sim jih gori imenoval, ko- perneli, in se /ravno še v nevarnost spa< enja in po¬ gubljenja postavili ? Torej ti rečmi, ljubljena Filoteja ! Je seje treba od takšnih nagnjenj čistili, in de si favno tiste djanja niso vselej pobožnosti nasproti, tako vender veselje do njih imeti vselaj škodo pernese. STIRNODVAJSTA POSTAVA. De se je od slabosti čistili potreba. Razentega, moja Filoteja! imamo še nekterenalome nagnjenja, ki prav 7.a prav niso ne smertni, ne od¬ pustljivi grehi, ker ne izhajajo iz djanskih grehov. Imenujemo jih nepopolnosti, in njih djanjam rečemo pogreški in slabosti. Tako je bila, kakor pove sv. Hironim, sveta Pavla tako zlo k žalosti in otožnosti nagnjena, de je oh smerti svojiga moža ino svojih otrok bila v nevarnosti vmreti. To je bila nepopolnost, in nobeden greh, ker je to nagnjenje zoper svojo voljo v sebi tulila. Najdejo se ljudje, od nature lahkoserčni, drugi k prepiru nagnjeni, še drugi svojo- glavni, kedar bi menili drnzih iiiisel poterditi; ti so k nevolji, tini k jezi, drugi k ljubezni nagnjenji, in s phth jih je silno malo, v tterih bi se kakšna nepo¬ polnost ne najšla. De so pa ravno takšni pogreški v »akintu kakor prirojeni in lastni, se vernler le dajo R koz skerbnost in nasprotno nagnjenje boljšali in tnanjšali, in celo ispot spraviti ino pregnati. Posihmal Ij.iha Filoteja! pravili bo'eni, kaj nam je treba v ed«;n nima tako dobre natore, de bi se skoz slabe navade ne mogla spariti in hudobna poslati, pa tudi nobeden tako hudobne; de bi se z gnado božjo in potem skoz lastno pridnost in per- zadevanje vkiotili, spreoberniti in požlahniti ne dala. Hočem ti torej nektere nauke in vodbe popisati, 0 kterimi boš svojo dušo od nevarniga nagnjenja, ne¬ popolnost in od vsiga dopadenja do odpustljivih gre- h iv ofistiti, in tako svojo vest Čedalje bolj; pred vsakim smeitoim greham okovariti zantogla, Hog tl podeli gnatlo, jili dobro oberniti. 63 Druge bukve. JHekteri nauki skoz molitiiv ino svete Zakramente dušo k Bogu vzdigniti. PERVA POSTAVA. Od potrebnosti molitve. 1. -Ni reci, de bi nas um nd njegove nevednosti, ino našo voljo od njenih pregrešnih nagibov tako gotovo očistila, kakor molittn, ki našo zaslopnost a s v it I o b o božje ljuči razsveti in našo voljo z ognjem nebeške ljubezni vžge. Ona je voda obilniga bla¬ goslova, s ktero oroseni sadeži naših dobrih želj Zelenijo ino cvetijo, ki našo dušo od njenih nepopol- u nsti opere, in kalne strasti na.šigu serca posuši. 2. Pred vsim drugim ti pa priporočim znotran- 'noliiuv serca, sosebno tisto, ki življenje in ter- b'enj B n ašiga Gospoda in Zveličarja zadene. Ako k' 1 * * * * Vl 'likokrat v pi< niišlovanji gledaš, bo tvoja du.ša Clsl ° od njega napolnjena: njegovo življenje se ti bo “dperlo, de boš lahko njegov izgled posnemala. On Je Ijuč sveta; v njemu torej, skoz njejra in sa voljo, "jeg.i moriiio razvetleiii biti. On je drevo pože.ljenja v kteriga senci se naj krepčamo. On je živi Studenc 64 Jakoba, v kteriin se mo rjo vsi naši madeži oprati* **) Ker otroci zmeraj svoje matere poslušajo in za njimi besede izrekati skušajo, se navučijo njihovi jezik govoi iti. Tako bomo tudi mi, če Re skoz premišljevanj* svojima Odrešeniku bližamo, in njegove svete besede* dj inja in nagnjenja premišljujemo, skoz mo ’ njegove gnade, kakor on, govoriti, delati, misliti ino željeti se u ili. Njega (Jezusa) se moramo deržali, i® veruj mi, Filoteja! le skoz, te vrate zamoremo priti k Očetu, Zakaj, kakor nam steklo a!j ogle dalo niče' sar viduiga ne pokaže, če ni od zadej z listam c«i» 3 ali svinca obloženo, tako bi (udi mi božanstva n* zunogli tukaj gledati, ko bi ne bilo s presveti« 1 človeštvom Odrešenika sklenjeno, kteriga življenj* ino smert je nar prilnžuiši, prijetniši in zveličavni* 1 re 1 -, ki si jo k navadnimu premišljevanju izvolit' zamoremo. Ni se zastonj Zveličar kruli imenoval, ki je iz nebes prišel ; zakaj, kakor vsakošno jed * kruliam jesti moramo, tako moramo tudi svojig® Zveličarja v vsili svojih molitvah in djanjiit premis* Ijevati, pregledovati in iskati Njegovo življenje in® srn rt je bilo od mnogoterih duhovnih učenikov po* pisano in v dele z.a premišljevanje razdeljeno; in 0 katire ti sosedino priporočim, so: Sv. Bonaventura) Belintani, Bruno, Kampilia, Ludovik Granaški in d® Pont, *) 3. Oberni vsaki dan eno uro k tim premišlj®' vanju, ® *) in če je mogoče pervo juterno, ker o b tim času še tvoje serce ni razneseno, in je z-avolj nočniga počitka bolj urno in mirno, ko drugači. P® tudi več ne oberni na to ko eno uro, če ti tvoj d®' hovni oče na ravnost drugači ne zapovejo. *) Ti še niso poslovenjeni. Do zdaj imamo od celi? 11 življenja Jezusoviga le ene bukve : Zgodbe s v e ' t i ga pisma od G. Mat. Ravnike rja, od nj*j goviga ter pij e n ja križeve pote, in raz, laganje G. Veri ti, ter postne pridge G. Pekeca. **) Kedar ti dolžnosti stanu pripustijo. 65 4. Ako to premišljevanje v cerkvi opraviti za- •noreš in tamkaj ve* miru najdeš, ti bo, mislim, nar P 1 ' 1 " 1 '*) niši, ker ti nemorejo ne oče, ne mati, ne za¬ konski tovarš ne tovaršica, in nihčer drugi po piavici oriiniti, eno uro v cerkvi ostati; ker doma, ce pod pokorsiiio stojiš, te ?ko eno tako priložilo uro naj.les. 5. Začni vsako alj zn ot raju o alj zunajno ino- Htuv s spominam na pridejo'nost božjo, in to vse- *"j , in v kratkim boš spoznala, h kolikima pridu 1 ‘ im ta^navada. 6; (Je mi hočeš verjeti in me vbo^ati, moli Oče "as, (Jesena si Marija ino Vero po latinsko, y e,| d. r se jia vidi vsiko besedo v svojini maternim Jezika dobro zaslepiti, de, če jih ravno v splošnim cerkvenim jeziku moliš vender pre udni sladki pomen (ih svetili molitev z ustmi svojima serca okusiti za- •no^reš. Prav pazno besedo zarovarjaj, in obr caj vse Obcutleje na tajislih zuslopik, Tu i nikar ne hiti, de bi jia velikokrat omniila, ampak iši, kar moliš, iz dna serca moliti; zakaj en sam Oče naš, pobožno zmaljen, je močnejši, kakor veliko hitro, bi ez pre- mislika želiranih. 7. Molituv sv. roženkranca ti bo k velikima pridu, če ga prav mol.ti zastopi i; torej bi bilo do¬ bim, ene ti.,tih bukvic imeli, ktere učij i, kako se moliti mora. Tudi litanije od našiga Zvelič rja, od pr,čiste Device, od svetnikov in druge u-tno mo¬ litve, ktere se v molilnih bukvah, od duhovnih pa- sjirjov piiporočeiiih, ziajdeji, so k vrlikimu pridu. (Je ti je pa dar znotrajne molitve do I Ijen, tako daj (ej molitvi zm (raj perva meslo ; in k > bi ti po tajisli *ivn|j prevelikih opravkov tvojiga stanu ali zavnlj kaj druziga ne ostalo še časa za ustno molituv, naj *) To svetovanje je le za tiste, ki vsaj nekoliki zapo- padek od latinšine imajo , Prane, ozain , Laham idt. terdiin Slovenca!« »e pa ne more priporojiti. G 66 te to ne straši; dosti jc, de pred premišljevanjem) ali po tajistim Gospodovo molituv, angeljsko češenj« ino vero „moliš. 8. Čutiš med ustno molilvo svoje serce k zno- trajni molitvi ganjeno alj klicano, ne vstavljaj se timU klicanju ino obračaj po rasi Hvoje serce k z n o trajni molitvi, in ne boj se, de ustna molituv ni dopolnjena, ktero si moliti sklenila; zakaj žnotrauja molituv, ka¬ tero si namesto ustne opravila, je Bogu dopudlivši in tvoji duši bolj k pridu : tega vender od opravila duhovnih ur ne mislim; zakaj če si jih po svojim stanu opravljati dolžna, jih ne smeš npušati. 9. Ko bi se za voljo mnogih opr vil ali zavo¬ ljo kaj druziga perpetilo, de bi cel tv.j dopoldan brc* obudbe znotraj n e molitve pretekel, ččcsar se moreš pa vender, kar je mogoče, varvati), tako glej to opušbo po poldne ob kakšni uri, ki je že nekaj daiej po kosilu, domestiti; zakaj ko bi znotranja molituv kmalo po kosilu, dokler še vžita jed ni raz- djana. začeti hotla, bi nar berž zraven zadremala; tudi bi bilo tvojima zdravju škodlivo. Ko bi pa cel dan časa k timu ne najšla, tako domesti to zgubo skoz veči število kratkih in og¬ njenih molitvic ali skoz branje pobožnih hukuv, ino združi kakšno delo pokore s tajistimi, dc se hudih nasledkov zogneš, ki bi ti jih ta pogrešik lehko na¬ vlekel, in skleni terdno, prihotlen dan svoje pobožne opravila z novo gorečostjo zopet začeti. *) Ce te tvoj stan, alj ojsira obljuba k sosebnimi mo¬ litvami ne vež e. «7 DRUGA POSTAVA. Kratko napeljevanje k premišljevanju, in pervič od pri- čejočnosti božje, kar jo k pripravi pervič potrebno. Lehko je pa, moja Filotcja ! de nobeniga za - Popadka od z u o trajne molitve nimaš, ker jih je, k žalosti, dan današni milo, ki bi kaj od lije vedli. Tore j ti pokažem tukaj nekaj od nje, dokler se '\ 7 , branja Še več lepih od uje spisanih bukev, sosebno P a lastne skušnje vec navuciš. Govorim narpr -j P (l P ri p ra v e, ki obstoji v treh delih, kterih pervi J t,: de se v pričcjnčn st božja mislimo, drugi, de J*°ga za pomoč iu razsvetlenje prosimo, tretji pa, he si kako resnico ali skrivnost k primišljevanju izvolimo. De se zamoreš v božjo pričejocnost postaviti, ti pokažem štir pripomočke, kterih se lehko v za¬ četki poslužiš. Pervi obstoji v živim in pazlivim zapopadki pričejoenosti in nezmernosti božje, to je: v premiš¬ ljevanji, de je Bog u vsili rečeh in povsodi pricejoc, de ni kraja ne stvari na celim sveti, kjer bi on h svojs resnično prirejo on ostjo ne bil. Kakor ptice, kamor koli letijo, povsodi zrak najdejo, tako najdemo tudi mi, kamorkoli se oberneino, ali kjerkoli smo, Uoga pricejoeiga, Vsak spozna to resaiico, vender ai vsak ne perzadene, jo zapopasti. Slepci ne vidijo kralja, ki jim je pricejoc, vender stojijo z vsim spoštovanjem pred njim, kakor hitro jim kdo pove, (| e So prod njim. Ker ga pa ne vidijo, tudi lahko Pozabijo, de je pricejoc, in še berž,- mn spodobno t:a «t skaziti. Moja Filoteja! ne vidimo sicer Boga, ki je pri nas, in de si nas ravno vera opomni na ujegovo pričejočnost, vender lehko 'na njega poza¬ bimo, ker ga z lastnimi očmi ne vidimo, in se nosimo, kakor de bi prav delec od nas bil. De si tudi vemo, C * 68 de j a povsodi u vsaki reci popolno pričejoč, pa na to ne misl mn, ji! ravno toliko, kakor do bi tega ne vedli. Torej m >ramo pred molitvi) svojo dušo veselej h Klobuki pazlivosti in po mišljenju te božje prišejoc- nosti ganiti. Dobro zipopadel je ( . kraljevi prerok David to resnico , ko je zavpil: „Ce stopim goriv nebesa, si tam, in če stopim doli do pekla, si tudi t.un. 11 Na to moramo tudi besede Jakoba oherniti, ki je lestvico Clojtro) gledaje, zakrikniU „0, kako strašen je ta kraj ! v resnici, tukaj je Bog, in jaz nisem tega vedel !“ Reči je le hotel: jaz nisem na to mislil; zakaj ni mu moglo neznano biti, de se Bog povsodi znajde. Se podaj toraj k molitvi, reci k svojima sercu: O moje serce, serce moje! v resnici Bog je tukaj! Drugi pripomočik, se v božjo pričejocnost misliti, je misel, de Bog ni kar na mesti, kjer se znajdeš, ampak, de je cisto sosebno v tvojim ser¬ ci, v dnu tvojiga duha. kteriga s svoj) božjo pri- cejo mastjo oživlja, ker je tam kakor serce tvojiga serca, duh tvojiga duha. Kakor se duša v celim truplo jno v vsih udoh prirejo'a znajde, vender pa »osebni sedež v serci ima, tako tudi B >g, če ravno vsim re'em popolnama pričejoč, venderčisto posebno v našim serci stanuje. Tor.j je imenoval David Boga „Boga svojigu serca,“ in sv. Pavel pravi: „V nj-mu živimo, se mezimo iuo smo.“ Ako tedej to resnico priv premisliš, zadobiŠ veliko spoštovanje <1 o Boga v svoje serce, ki mu jo tako popolnama prič joč. Tretji pripomoči - je: našiga Zveličarja pre¬ misliti, kako iz, nebeških vi’dn na vsakiga človeka, sosebno na kristjane, svoje otroke, in celo sosebno na te, ki mo. i j o, doli gleda, ino na njih djanje ino zuderzanje pazi. In to ni kako prazno domišljenje, ampa • gol,, resnica; zakaj, Če ga ravno mi ne vi- uno, kakor ga je sv. Stefan v svoji muki vidil, so pa vender njegove oU vedno na nas obernjene, kakor I 69 *° bile na sv, Stefana, Prav torej zamoremo * nevesto v visoki pesmi reci: ,,On sloji za steno, Vidi skoz okno in gleda skoz omrežje. 41 Cetarti priponočik obstoji v priprosti misli, s ktero si svojiga Gospoda v njegovim presvetim člo¬ veštvu blizo mislimo, kakor si kaciga prij itela naprej Postavimo, in po navadi rečemo: „Mislim si tega u |i uniga, kako to alj uno dela; se mi zdi, kakor de bi ga vidil, i, t. d,“ Ce je pa presveti Zakrament nltarja prod nami, tedaj pricejočnost Jezusa ni le “"Prej postavljena, ampak je resnična; zakaj podobe bruha so kakor zogrinjalo, izza kateriga naš ljubo* P ol n Odrešenik, v resnici pričejo', nas vidi ino gleda, e sj o- a ravno v njegovi pravi podobi ne vidimo, berni tedej enga tih štirih priporno kov k timu, de “vojo dušo pred molitvo v pricejočnost božjo posta- V| s; vsih štirih ni treba na enkrat, eden je dosti za “»krat, in tega oberni prav kratko in priprosto v ' ; i namen. TRETJA POSTAVA. Od klicanja v pomoč, kar je k pripravi drugič potrebno, Vponion klicanje se tako le opravi : Kedar “c duša v pričejočnosti božji čuti se mora v nar ni- *ji>n spoštovanji pred njega vreči, in se celo nevredno s P"znati, pred nar vikšiin velicastvam prebivali; '’’e»d,:r pa tudi naj ne pozabi, de ravno ta neskončna , brota želi, de bi ga duša za milost prosila, v premišljevanji mu prav služiti in ga moliti. Akn . e š, smeš tudi kake ognjene besede k timu ober- “ki, postavim besede Davida: „Xc zaverzi me o r*°ar! spred svojiga oblizja, in gnade svojiga svetiga /»ha mi ne odvzemi. Naj sveti ljuč tvojiga obljičja te 2 tvojo služabnico, in premišljevati hočem tvoje ro čudeže. Daj mi (umetnost, in premišlovati horeni tvojo postavo, ■ ii jo v serci obraniti / 1 in druge enako.šne besede. Tudi bo dobro svojiga angelja čuvaja* kakor tudi -svetnike v pomoč klicati, ki se v skriv¬ nosti znajdejo, ktero si namenjena premišljevati tako zamoreš v premišljevanji od smerti našiga Zvelicerja divisko Mater, svetiga Janeza, sveto Magdaleno, brunmiga razbojnika v pomoč klicati, de bi ti bilo znotranje ganjenje, kteriga so oni občutili, podeljeno; ravno tako zamoreš v premišljevanji od svoje smerti svojiga svetiga angelja varha v pomoč klicati, ki ti bo pri ejoč, de bi ti k timu namenu služite misli dal. To zadene tudi vsako drugo skrivnost. STEHTA POSTAVA. Od izvolitve skrivnosti ali resnice, kar je k pripravi tre ti £ potrebno. Zvunaj ti dveh del premišljevanja je še tretji, ki pa ni za vsako premišljevanje, in kteriga nektei ’ 1 domisljenje kraja, drugi znotranjo nalogo imenujejo; ki v tim obstoji, de si skrivnost, ali resnico, ktero premišljevati hočemo, tako pred sv >jiga duha posta¬ vimo, kakor de bi se v resnici ravno pred nami godila. Ako, postavim, Jezusa na križi premišljevati ito^e.š, si znaš predpostaviti, kakor de bi na griču Oolgate sam,, bila pricejoča, in bi gledala z očmi, kar se je dan križanja tam godilo, alj če ti je ljubše (_ss ikaj oboje je eno ino tajisto), kakor de bi se n* mesti, kjer si. Gospodovo križanje godilo, kakor s® ga evangelisti popisali. Ilavno to velja, če s m e rt premišljuješ, kakor sim te že v premišljevanji od nje opomnil, kakor tudi v premišljevanji od pekla in® enakih skrivnost, kjer vidne in občutne reči zravd' 71 pridejo; zakaj pri drugih skrivnostih, postavim, od visokosti božje, od imenitnosti čednosti, od konca, k ktiriniu smo stvarjenj, in vsih drugih, ki nevidne reci v sebi zapopadejo, se od tisa vmišljenja ne more Rovoriti. Iles je sizer, de nam je k povzdignjenjti do kake skrivnosti, kakšna predpostava ali prilika ko¬ ristna, vender jo je večkrat težko najti; in moj na men j ,: le, tebe po priprostim poti voditi, de se tvoja dušna moč Čez potrebo ne vpeha. Skoz, to predpostavo tedej zagradimo svojiga duha med mejnike skrivno¬ sti, ktero želimo premišljevati, de si ne bo zdaj sem »daj kje zajšel, kakor tico v klepko zamrejo, ali sokola v jermen denejo, de sokolniku ne vjide, Rekli bodo sizer nekteri, de je boljše, skoz priprosto misel vere, alj skoz kako podobo pameti iuo duha sc v premišljevanje tih skrivnost povzdigniti, alj si na- Prej postaviti, de se to skrivnosti v našim lastnim 2 notranjim godijo ; vender je to v začetku vse pre¬ težko , in dokler te Bog viši ne vzdigne, ti svetujem, ^iloteja, de v niškim doli ostaneš, kaleriga ti jaz ^ a žem. 72 PETA POSTAVA. Od prevdarjenja, kar je drugi del premišljevanja. Po domisljenji pride delo zastopnosti, kar premišljevanje imenujemo, in ktero v tim ob¬ stoji, de skrivnost ali resnico, ki smo si jo k pre¬ mišljevanju izvolili, en alj večkrat premislimo iz tega namena, de bi svoje serce k Bogu, — k božjim in svetim rečem povzdignili: in v tim se premišlje¬ vanje od učenja in drugih misel in prevdarjenj raz¬ loči, ker te nimajo čednosti ali ljubezni božje ampak kaj drugiga za svoj namen ali konec; postavim, si učenost perdobiti, čez kakšno rec pisati, alj se od nje prepirati. Redar si tedaj svojiga duha po danim nauku v mejo kake reči, ktero premišljevati želiš, alj skoz moč domišljeuja, če je tajista občutna, ali skn» priposto misel, če je nevidna, postavila, začni cez njo misliti; k čimur v zgoraj pokazanih premišljevanja!! celo izdelane oglede najdeš. Ako tvoj duh v kterim deli premišljevanja dosti ljuči, dopadenja jn hasiiS najde, ostani pri njemu, in ne hiti naprej; čebelam enako, kine zapustijo cvetice, dokler kaj medu v njej najdejo. Če ti pa en del premišljevanja odre m, kai' jišeš, potem so podaj po nekterih posknšnjuli k drugirnu, vse to pa opravljaj po versti, priprosto i * 1 brez vsiga prenaglenja. 73 SESTA POSTAVA. Od obSulIejev ino sklepov, kar je tretji del premišljevanja. Premišljevanje budi zvelicanske ganjenja v naši v <»lji, alj v občutnih delih naše duše. Tu sem slišijo: ljubezen do Hoga ino do bližniga, želja po nebesih in po večnim zveličanji, gorečnost za duš zveličanje, posnemanje življenja našiga Zveličarja, vsmiljenje, obcudenje, veselje, strah pred zgubo dopadjenja bož- jiga, pred sodbo ino peklam, sovraštvo gieha, zavu- panje na dobroto ino milost božjo, sramota čez naše pretečeno slabo življenje; in v te olnutleje bi se moral naš duh razliti in razširili, kolikor zatnore. Zelis k’ timu kako pomoč, poglej v pervi del premiš¬ ljevanja Gospoda Andreja Kapiija, in beri pred¬ govor; zakaj u'i, svoje občutleje razširiti; še raz¬ lomiš! kaže to P. Arja v nauku od znotranje mo¬ litve. *) **) Vender moja Filoteja! ni toliko treba, dolgo pri lih splošnih ganjenjah se zaderžavati, kakor jih veliko bolj v posmrtne in posebne sklepe spreobračati. Tako bo, postavim, perva beseda, ktero Kristus iz križa govori, tvojo dušo gotovo k zvelicanskirn posne¬ manju, namreč k želji ganila, svojini sovražnikom odpustiti, ino jih ljubiti. Vender ti rečem, delo ni zadosti, če zravno ne storiš tudi posebniga sklepa, postavim, takiga: ,,Posihmal se nočem cez bodeče besede nič več jeziti, ki ta alj uiti, moj sosed alj moja soseda, moj hlapec alj dekla čez me govori, alj čtz zaničevanje, s Merim meta ali un navdaja; nasproti hočem to ali uno storili, de si. ga perdobim *) **) Še nista poslovenjena. V’ dele razdeljene pre¬ mišljevanja imamo doslej le od 4 poslednih reči v bukvah: Pogled v’ večnost imenovanih. 7 74 alj vtolažim. In tako v drugih rečeh. Tako boš, Fi- loteja! svoj« pogreške v kratkim od sebe odpravla; ker bi drugači le po splošnih ganjenjah še le čeB dolgo ino težko tako daleč prišla. SEDMA POSTAVA. Od premisljevavnig-a skonžanja ino snopka duhovnih cvetic. Zadnič se skonča premišljevanje skoz trojno opravilo, ktero se z rar veri ponižnostjo, ki se da, storiti mora. Pervo je zahvala, s ktero Bosa za vse dobre ganjenja ino sklepe, ki jih je v nas obudil, iu pa tudi za njegovo dobroto ino milost zahvalimo, ktero smo v premišleni skrivnosti najdli. Drugo je darovanje, s kterim Botru njegovo lastno dobroto ino milost, smeit, kri ino čednosti njegoviga Sina z našimi občutleji ino sklepi vred darujemo. Tretjo opravilo obstoji' v prošnji, s ktero Boga iz dnu serca prosimo, de bi nas milosti in čednosti svojiga Sina vdeležil, in naše obcutleje in skleiie blagoslovil, de bi tajiste zvesto spolniti zamo- gli, l>o tein molimo tudi za cerkuv, za svoje du¬ hovnu pastirje, sa žlahto, p rij ali«; in druge, ino kli¬ čimo vmes preblaženo Devico, angelje ino svetnike za njihovo priprošnjo. Zadnic sim že opomnil, de se ima Gospodova molitnv ino arigeljsko česenje, kakor splošne in potrebne molitve vsili kristjanov moliti. K vsim tim še pristavim, de se ima snopek cvetic pobožnosti nabrati, in kar pod njim zastopim, bom kar razložil. Kdor je lepi vert razhodil, nerad iz njega gre, de bi si kakih šlir ali pet cvetic ne vtergal, jih sebo vzeli in čež dan večkrat poduhati Tako moramo tudi mi, če se je skoz premišljevanje naš duh po verti kake skrivnosti prehajal, vselej dvo ali tri misli zbrati, k t ir e so nas nar bolje vnele in eo našima boljšanju nar bolj priložue, de se jih čez 75 dan večkrat spomnimo, in se njihove duhovne dišave »aduhamo. To se mora pa kar na mesli zgoditi, kjer snio premislevali, ker se še lehko nekoliko pomudimo, ®lj semtertje hodimo. OSMA POSTAVA. Šc nektire zveličavne opombe od premišljevanja. Pred vsim drugim, moraš, moja Kiloteju! po spolnjenim premišljevanji svo je dobre sklepe iti o mi— »1* v spominu obderžati, de jih boš cez dan v djanje spreoberuila; zakaj to je prav za prav sad premiš¬ ljevanja, brez kteriga bi premišljevanje ne bilo le brez vsiga prida, ampak še le k škodi. Zakaj pre¬ mišljene , pa ne spolnjene čednosti včasi serce in dušo napihnejo lako, de na zadnje celo mislimo, de »ino že res, kar smo biti sklenili. De bomo pa v res- bici to, kar želinio, se bo zgodilo, če so liasi sklepi šivi in o terdni; ec pa taki niso, so zapstonj in, ako Se v djanje ne spremenijo, tudi nevarni. Zato nam n, ora perva skerb bili, storjene sklepe v djanji spol¬ niti, in v ta namen si ne le majhnih, ampak tudi v ečih priložnost iskati. Ako sim, postavim, sklenil, s k o z krotkost si tajiste perdobiti, ki mi naganjajo, jih boni tisti dan iskal srečati in jih prijazno pozdra¬ vi , in ce jih ne srečam, vsaj dobro od njih govoriti, ib za nje moliti. Po »polnjenji te sercne molitve skerbno pazi, de se tvoje serce kje zlo ne zadene, drugaci bi se ti dišava razlila, klcro si v molitvi sebi nabrala j to se pravi: rt e rži se še enčas, ce je mogoče, v svetim pokoji, zaoberni počasi serce od molitve k delu, in obderži, kar se nar dalej da, občutek in duha po¬ božnosti. Kdor bi v dragi stekleni (glažovati) po- sodvi tekočo reč velike vrednosti dobil, de bi jo domu nesel, bi gotovo varno stopal, se kar ne ozert, ampak bi zdaj pred-se gledal, de bi se v kak kamene 76 ne zadel aii zderknil, zdaj zopet na posodvo pogle¬ dal, de bi kje kaj ne razlival. Tako se moraš, moja Filoteja! po premišljevanji nositi. Glej in pazi, de se precej v druge reši ne zgubiš, ampak priprosto pred se glrj; če te pa kdo sreča, de s kom govoriti alj ga poslušati moraš, in se mu zogniti ne moreš, potem se sili podaj, zravtio pa zmeraj na s\oje serce glej, de se ti ne bo kaj prijetne dišave, s ktero te je sv. Duh v molitvi napolnil, alj nar manj ko mogoče razlilo. Moraš se tudi navaditi, od molitve se k vsa¬ kim delu , kteriga koli tvoj stan in poklic po pravici od tebe tirja, podati, ko bi se ti ravno zdelo, de sta to delo in pa obcutleji, ktere si v molitvi imela, še tako daleč vsak sebi. Tako mora pravdnik (ad¬ vokat) od molitve k zdelavanju pravde, barantaveC h kupčiji, gospodinja k dolžnostim svojiga stanu in hišnim opravilam toliko pohlevno ino mirno prestopiti, znati, de se njeno serce celo ne zkali ; zakaj ker je eno kakor drugo po narcdbi previdnosti božje, se mora v duhu ponižnosti ino pobožnosti od eniga k drugim prestopiti. Tudi se bo perpetilo, de se bo hitro po pri¬ pravi Lvoje serce k Bogu vlečeno in zlo ganjeno čutilo. Tedaj, moja Filoteja! se čisto timu občutku prepusti;, in ne gledaj na vodbo, ki ti jo jaz dajem. Zakaj de si ravno o bi-uti ej i ino sklepi splošno še le po premišljevanji pridejo, tako vender ne smeš, če ti sveti Duh te občutleje pred premišljevanjem po¬ deli, dalej čez to reč premišljevati, ker cil in konec premišljevanja obeden diugi ni, kakor občutenje obuditi. V kratkim, kolikokrat se bo občutenje v tebi zbudilo, se vdaj občutlejem, in naredi jim prostor, naj pridejo pred premišljevanjem, alj še le po tem. Zakaj de sim ravno občutlejem njihove lastno mesto se le po premisljevanjj odkazal, se je le zato zgo¬ dilo,de sim posamne delo znotranje molitve bolj raz¬ ločno razkazal, ker je sicer splošni nauk, de se ti obcutleji nikdar ne smejo vstavljati, ampak de se 77 »jim njihov tek dopustiti mora, kakor hitro se zbu¬ dijo. In in ni kar od dragih dobrih obculiojsv, ampak 1,1 ii od zalivale , darovanja in od prošnje rečeno, bteri se smejo tudi med premišljevanjem storiti, iu kleri se ravno tako malo, kakor drugi okrajšati smejo, t:e jih ravno na kraji premišljevanja ponovili moramo. Kar pa \ender sklepe zadene, se morajo vselej še le po obrutlejih delali, in sicer na konci celiga pre¬ mišljevanja, sosebno, ker si tedej posamne in znane reci pred duha postavljamo, ktire bi nam drugaci ne¬ varnost priis sle, se rasti sli, ko hi jih poprej storili. Pri obcutlejili ino sklepih je dobro, se pogo- ' a 'ja(i ii> K( taj Zveličarja, zdaj svetnike, ki v skriv¬ aš 1 slišijo, zdaj samo sebe, svoje serce ali greš- n *ke, zdaj tudi brez-živnc stvari nagovoriti, kakor tudi vidimo, de so David ino drugi svetniki v svojih »'oiilvah storili. DEVETA POSTAVA. Od suhote serca med premišljevanjem. Ko bi se ti pergodilo, Filoteja! de bi ne ob¬ čutila ne veselja, ne tolažbe v premišljevanji, tako te presercno prosim, ne pusti se za voljo tega mo¬ liti, ampak podaj se vcasi k molitvi; obtoži se pri svojim Zveličarji čez samo sebe, spoznaj svojo ne¬ vrednost, prosi ga za pomoč, kasni njegovo podobo, če jo imaš pred sebo, in reci k njem tiste besede Jakoba: ,,Gospod! ne spustim te, * dokler me ne žegnaš.“ Alj »ne, ktire je kananejska žena izgovorila : *) Prav lep zgled takih nagovorov najdeš v knigi: „Hoja za Kristusam" Tomaža Kempčana, posebno v tretjih bukvah. 78 ,,ftes Gospod! sim psiček, pa tudi psji jedo drob¬ tine, ki iz mize gospodove padejo / 1 Drugokrat vzemi kake bukve v roke, in pozno beri, dokler se ti serce zbudi ino zbrihla, p odzivi tudi v^asi svoje serce skoz kako zunajno opravilo pobožnosti; verzi se, postavim, na obraz, skleni ro¬ ke krizam na persi, alj objemi britko martro, ce si samim. Ko bi pa po vsim tim občne znotrajne tolažbe ne občutila, tudi še serca ne zgubi, naj si bo serce še toliko zupušeno, ampak stanovitna ostani z, vsim spoštovanjem v pricejocnosti božji. Koliko je dvornikov, ki po stokrat v leti v prebivalnico kralja pridejo, brez upanja, de bi jih ogovoril, le, do bi se na nje ozerl, in de mu zainorejo svojo podložnost skazati. Tako moramo tudi mi, moja ljuba Filoteja •' le v namenu,, svojo dolžnost dopolnit, in zvestobo skazat, se k sveli molitvi podati. Ako nas božja Svetlost po svoji milosti skoz svete nagibe in »notranje tolaženja ogovori, tako je to zares nar veri čast in pa nar siadkejši radost za nas; ce nam pa (e milosti ne podeli, in nas pusti ča¬ kati, brez de bi nas ogovorila, ravno kakor de bi nas ne vidila, in kakor de bi v njeni pricejocnosti ne bili, tako vendar ne odstopimo, ampak stanovitni ostanimo v mirnim in pobožnim spoštovanji pred to nar vikšo Dobroto ; in gotovo se bo na našo po- terpcžljivost milost iivu ozerla,. našo stanovitnost v njeni službi milo pogledala, in, kedar zopet pred njo pridemo, nas gotovo v gnadi sprijela, in skoz sladko tolaženje z nami govorivši, nam občutiti dala prijetnost svete molitve. Ko bi se pa tudi to ne zgo¬ dilo, tako se s tim potolažimo, moja Filoteja! (kar je za nas tudi silno velika čast), de smo pri Ajemu in pred njegovim svetim oblicjatn. 79 DESETA POSTAVA. Juterne vadbe. Kazen le(e znotranje molitve, ki sama za se obstoji, in druzih ustnih molitev, ktire vsaki (ion opra¬ viti moramo, je še pet drujih krajših molitev, ktire so bo zrastliki in veje ime vere znotranje/ molitve. Med •'mi ima, kakor priprava za vse dele celiga dne, juterna molitev pervo mesto. Ta molitev se ima tako le opraviti: 1. Moli Boga svojiga Gospoda iz dnu svojiga serca, in zahvali se mu, de te je pretečeno noč ohranil ; in ko bi bila v Lajisti kakšen greh storila, prosi ga ponižno za odpušanje. 2 . Premisli, de ti je denarni dan bil podeljen, de In si za večnost kej perdobila, in skleni terdno tek celiga dneva v la namen oberniti. 3. Poglej na svoje opravila, ki si jih danes opraviti dolžita, na drušno, v kteri si, ali v ktero priti znaš, na priložnosti, ki se ti lehko dones per- petijo, debi Bogu služila; pa tudi na skušnjave, ki te nadlegvajo, pred kterimi se dobro okovariti mo¬ raš, de Boga alj skoz jezo, alj napuh, alj skoz k ako drugo uapcnost ne razžališ, Po tem se perpravi skoz sveti sklep, vse perpomo ’ ke, ktire v svoji oblasti imaš, v božjo službo ino v svoje boljšatije v duhovnim življenji oberniti, in °bmlt nasproti terdni sklep, vse to opušati, zatirati, •n premagovati, karkolj bi se ti znalo zoper tvoje Zveličanje iti čast božjo pergoditi. Tudi je se premalo, te kar sklepe delati, ^ ampak perpravi si t(/di perpo- močke, jih spolniti. Ce namreč že naprej vidim, de se bom moral z človekarn pečati, ki je nagel in togoten, ne bom kar sklenil, se ne razjeziti dati, in ga ne raz¬ žalili, ampak že naprej bom mislil na krotke besede, de mu ž njimi naproti pridem, ali si bom koga pojiskal, kter mi ga vtolažiti pomaga. Ako previdim, de za- 80 morem kakiga bolnika obiskati, hočem na priložilo uro, na loiažlive besede in na druge okoljšine mis¬ liti, kako bi mu zamogel pomagati, Ilavuo to velja od družili priložnosti. 4, Potem se ponižaj pred Bogam, ino spoznaj, de sama od sebe ničesar od vsi »ra tega speljati ne za- mores, kar si dobro prevdarila ino sklenila, alj se hudiga ogibati, alj dobro dopernašati. In kakor bi svoje serce v rokah imela, ga da¬ ruj z vsimi dobrimi sklepi vred božji svetlosti, in prosi jo goreče, de ga naj v svoje varstvo vzame, ino podpora, de bo njeno službo zvesto dopolnovalo ; in zdihuj s timi alj enakimi besedami k Bogu: ,,0 Gospod! poglej to vbogo ino slabo serce, ki jo po tvoji milosti -s tolikimi dobrimi željami napolnjeno, pa oh! preslabo ino prerevno, to dobro speljati, po kterim koperni, če mu li svojiga uebeskiga blagoslova ne podeliš. Prosim le torej, oh Oče vsmiljenja! de mi ga milostlivo okusiti daš, skoz zasluženje terplenja tvojiga Sina, kterimu v čast današnj dan in vse dni svojiga življenja posvetim.“ Kliči še dalej preblaženo Divico, svojiga angelja čuvaja ino svetnike za njihovo priprošnjo. ' Vender morjo vse te vadbe kratko ino z živi¬ mi občutki storjene biti, in če se da, še prej, ko iz hi.še stopiš, de bode skoz rnoe to vadbe delo celiga dne od božjih blagrov oškropljeno. In tega, preljuba Filoteja! ja nikdar ne opusti. 1 81 ENAJSTA POSTAVA. Od večerne vadbe, in spraševanja vesti. Kakor je potreba, pred telesnim kosilam skoz premišljevanje duhovno kosilo deržati, ravno tako je potreba, pred večerjo kratko, pobožno ino duhovno v eeerjo imeti, saj malo južno zavžiti. Perdobodi si nekoliko časa pred večerjo, verzi se pred križani¬ ma Jezusa na svoje kolena, iu zberi svojiga duha zopet v pobožnosti, od ktere si se čez dan, v mnoge opravke zamišljena, morebiti preveč odmaknila. Po- sflavi si Jezusa skoz znotranji pogled pred oči, ter °zi\i zopet v svojim serci ogenj svojiga zjntrajniga premišljevanja skoz nektere žive zdihleje poniževanja in skoz ljubeznipoln pogled k Zveličarju tvoje duše; alj prehodi še enkrat tajiste dele tvojiga zjntrajniga premišljevanja, ki so te nar bolj ganili, alj oserči se kak drugači, kakor ti nar bolj dopade. Kako se ima vest spraševati, kar je vsaki ve¬ ter pred spanjem potreba, je tako vsakima znano, Potrebno je namreč : 1. De se Bogu zahvalimo, ki nas je cez dan v svoji milosti ohranil. 3, De prejišemo, kako smo se vsako uro pre- teceniga dneva nosili; in de bomo to ložej opravili, je treba pomisliti: kje, s kom, in v kakšnih d ni s na h in opravilih de smo bili. 3. Ako po tim takim najdemo, de smo kaj do- briga storili, se za to Bogu zahvalimo; ako hi se pa nasproti najšlo, de smo se kj; v mislih, besedah ino djanjih pregrešili, moramo božjo Svetlost za odpu- šanje prositi, s terdnim sklepam, se o pervi prilož¬ nosti zavoljo tega v spovedi obtožiti, in se skerbno poboljšati. y 4, Potem perporočimo božji previdnosti svoje telo ino dušo, cerkev, žlahto ino prijatele : prosimo 82 prečastito Divieo, svete angelje čuvaje ino svetnike, de bi za nas ino čez nas culi. Potem se podajmo z božjim hlagnslovam ino milostjo k počitku, kteriga nam je ljubi Bog- potrebniga spoznal, Ta večerna vadba se ne sme nikdar opustiti, tako malo kakor juterna. Zakaj skoz juterno vadbo odpremo okna svoje duše Soncu pravice; skoz večerno vadbo jih pa nasproti peklenskim temam zaklenemo, DVANAJSTA POSTAVA. Od duhovne samote. Tu te, ljuba Kiloteja, sosebno nagnjeno želim, moj svet poslušati, zakaj v tim nauku obstoji eden nar gotovših perpomočkov k rasti v duhovnim življenji. r Spomni se cez dan, koljkor je mogoče, na pri- Cejoenost božjo, in oberni k timu eniga lili štirih pripomočkov, ktire sim ti zgorej pokazal ; premisli, kaj ti Bog stori, in kaj ti storiš, in vidila boš, de je njegovo obličje iieprenehama k tebi obernjeno, in de te z očmi neizrečene ljubezni gleda, O Bog! bi morala klicati, zakaj ne gledam vedno na tebe, kakor ti na me gledaš? Zakaj se ti na me tolikokrat spomniš, in zakaj se jaz na te tako redko kdaj spomnim, o Gospod? Kje sve o duša mo¬ ja! Bog je naj io pravo selo, in kje sve midve ! Kakor imajo ptice gnezde na drevji, de se, če je potreba, v nje podajo, in jeleni svoje gremovje in gošo, kamor sc skrivajo in okovarijo, ino ob vročini sonca seneni hlad ji sejo: tako si m o rjo, moji Filo- teja! tudi naše serca vsaki dan prebivališč izbrati, *u alj že na griču (Jolgate alj v ranah našiga Zve¬ ličarja, ali na drugim mesti blizo njega zavetja jiskati, si tam od zunajnih opravil počili in odalmiti, in se, kakor v močnim gradi zoper skušnjive okovariti. Blagor duši, ki v resnici reči zamere k svojima 83 Zveličarju: ,,Ti si kraj mojiga pcrbivališa, ti moj dobro okovarjun grad, ti moja streha pred dežja m, in senca pred vročino sonca J“ Ne pozabi torej, moja Filotcja, večkrat v sa¬ moto svojiga serca zbežali, med tim, de se po zvu- najuim z ljudmi in delam pečaš. Množica, od ktire ®i obdana, te ne more iz znotrajue samote pregnati, ker je le okolj tvojiga trupla in ne okolj tvojiga serca; serci! ostane zmeraj samo, in sicer pri samim Bogu. Po tim se je ravnal kralj David de si je bil ravno od zunajnih opravkov ves obsut, kakor sam razodeva v premnogih krajih svojih psalmov. Tako pravi, postavim : „6 Gospod, vsikdar sim pri tebi, vedno vidim svojiga Boga pred sebo ; k tebi sim povzdignil svoje oci, o Bog', ki prebivaš v nebesih. Moje oci so zmeraj k Bogu oberiljetie.“ (Jez vse to so naši pogovori malokdaj tako rezili, de bi jim ne zamogli v mbs serca odtergati, in ga v to božjo samoto vpeljati. Ko so stari.si svete Katarine iz Siene svoji hčeri čas in kraj odvzeli, moliti ino premi.šlovati, ji je Gos¬ pod v misel dal, molitven hrainic v sredi njeniga serca narediti, v kleriga bi pri vsili svojih težavnih opravilih, s kterimi jo starisi obložijo, zbežati zamogla. In ker je ona zvesto to storila, ji ni mogel potem svet z vsim svojim zalezovanjem in vojskovanjem zoper njo, ničesar .skodrati, ker se-je, kakor je imela v navadi, reci, v znotrajni hranile zaklenila, kjer seje s svojim nebeškim ženinam tolažila. Tudi jo v časi svojim duhovnim hčeram svetovala, skrito stanico v svojih sercih si zozidati in v nji prebivati. Zakliči torej svojo dušo večkrat v nar zno- traiife svojiga serca nazaj, kjer bos, daleč oil vsih ljudi, iz serca k serca z Bogam od svoje duše govo¬ riti, in z Davidam k njemu reci zamogla: „Cula sim, in sim pelikanu v pusavi enaka postala. Enaka sim bila ponočni vrani ali sovi v njenim šotori, in samotnimu vrabcu ua strehi." Katere besede nam poveril njihove besedne zastopnosti (ktera nam kaže, 84 de je ta veliki kralj v navadi imel, si ene ure per- tergali, in jih v samoti premi,slovanju duhovnih reci posvetili,) se v trojnim duhovnim razlaganji trojno samoto, kakor tri pušavske ute kažejo, po kterih se zamoremo po zgledi uašiga Zveličarja samotno spre¬ hajati, ki je n a 'Golgoti, enak pelikanu v pušavi, s svojo kervjo svojim mertvim otroeicam novo življenje dal. V svojim rojstvi, ko je tam v samotnim hlevi naše grehe in hudobije objiskoval, je bil enak ponoč¬ ni sovi; in zadnic v svojim vnebohodi vrabcu, ker se je ločil, in se k nebesam vzdignil, ki so kakor streha liga sveta. V' lili treh selah zamoremo tedaj v sredi pertiskanja zunajnih opravkov svoje pušav- nice postaviti. Ko je pobožni (pokojni) Kleazar, knez v Ariani ni Francoskim, d Igo ti! d,dec od svoje čiste gospe-žene, in je ona nekoga do njega poslala, zvediti, kako se mu kaj godi, ji je pisal: ,,Ljubi žena! prav dobro se počutim; če me pa viditi želiš, tak me iši v stranski rani ti a siga premiliga Jezusa; tam je moja prebivavnica, tam me vsidaj najde;. Kje droži (drugd.) bi me zastonj iskala,“ Te je v resnici kršanski vitez bil. TRINAJSTA POSTAVA. Od svetih zdihlejev, kratkih gorečih molitvic in pobožnih misli. Pertekumo k Bogu, ker po njem hrepenimo, p > njem pa zato hrepenimo, de bi se per njem skrili; tako podajajo si toraj naši ognjeni zdihleji in pa duhovna samota eden drugim roke, oboje pa izhaja iz pobožnih misli. Hrepeni torej, moja Fi lote j a I pogosto s krat¬ kimi ino ognjenimi zdihleji svnjiga serca po Bogu. Ob uduj njegovo lepoto, kliči po njegovi pomoči; verzi se v duhu pod njegov križ, moli njegovo do- 85 f>ro(o, posvetuj se ž njim zavoljo svojiga zveličanja, daruj mu po tavženkrat na dan svojo dušo, oberni nvoje /.notranje oko na njegovo prijetnost, ponudi mu svojo roko, kakor malo dete svojimi! očetu, de bi te vodil, položi si ga, kakor dušeči rožni snopek na persi ; vsadi si ga kakor bander v svojo dušo, obudi tavžent obcutlejev v svojim serci, de se k lju¬ bezni božji k presercni ljubezni tiga nebeškiga ženina n žgeš. Kratke ognjene molitvice se imajo buditi, ka¬ kor veliki sveti Avguštin pobožni ženi Probi svetje- Ako se naše serce, moja Fiioteja! sladki družbi in pnijazuosti z svojim Bogam vda, bo z dišavo njegovih popolnosti napolnjeno. Ta vadba ni težka, ker se k v «un našim opravilam in delam pertisne in jih kar n ii ; ne vstavlja, sosebno, ker se v tej znotranji sa¬ moti, v tim /.notranjim povzdigvanji dolgo ne mudi¬ mo, in tak našo delo ne zavstaja, ampak še le gre Urnej od rok. Popotnik, ki svoje serce okrepčati in svoje usta izčistiti, nekoliko vina pije, ne hodi da¬ lj, desiravno nekaj časa postaji, ampak si novih moči nabere, de svoj pot po tim urnej in ložej do¬ hodi, in se le zato nekoliko pomudi, de po tem hilreji stopa. Aekieri so si lepo rec ustnih zdilejev ljubezni nabrali, ki so v resnici k velikim pridu: alj po mo¬ jih mislih se ne derži ravno tih alj unih besed, am¬ pak govori s sercam alj jezikam, kar ti ravno ljube¬ zen vda, zakaj vdala ti bo besed, kolikor jih hočeš. Pri vsim lini je pa vender veliko izrekov, ki to so¬ sebno m o c imajo, serce vtolažiti; med te grej o og¬ njeni zdihleji, k tori h so Davidovi psalmi polni, po¬ božno-»govorjenje > raeria Jezus, kakor tudi veš izrekov goreče ljubezni v visoki pesmi. Tudi duhovne pesme so sa to dobre, ako se pazno poje. Zadnic, kakor tisti, ki od človeške ino nalome ljubezni gorijo, skoraj vse svoje misli na ljubljeno rec obračajo; kakor je njihovo serce vedno gorečih obcutlejev polno ino njihove usta polne hvale za njo, 8 <» in če niso per nje, nobene priložnosti ne zamude, svoje ljubezni po pismih skazovati in komaj drevo pustijo, de bi v njegovo skorjo imena svoje ljubezni ne vrezali: tako tudi duše, ktere Boga ljubijo, ne morejo nehati, na-nj misliti, po njem zdihovati, in o d—J) j govoriti. Kadi bi, ko bi bilo mogoče, sladko in presveto ime Jezus globoko v serce vsih ljudi zapisali. Vse stvari jih k ljubezni božji vabijo, in ni je reči, ktera bi jim hvale njihoviga preljubljeniga ne oznanovala. „Vse, kar je na zemlji,“ pravi za svetim Antonam tudi sv. Avguštin, govori ž njimi scer mol¬ če, pa veuder prav zastopno od te ljubezni.“ Njih serce pa, od tih pogovorov in svetih misel ganjeno, se skoz ljubeznive zdihleje in goreče molitvice vi¬ soko k Bogu povzdigne. Tukej le nektere zglede od tiga. Ko je sv. Gregor, Nacjauški škof, kakor je sam svojima ljudstvu pravil, enkrat na brodu morja gorj in dolj hodil, je gledal na igranje valov, kako so, se brodu perbliževaje, ojstrige ino male polže, steble, morske trave ino druge drobne reti, ktere morje izmetujo, na suhim pustili, in kako so drugi nastop¬ ni valovi nekaj tih reci spet pobrali ino požerli, med tim, de so skale okolj zmeraj Icrdno in nepre- inaklivo stale, i:e so ravno valovi z vso silo v nje bili. Pri tem je to lepo misel izgovoril, de so slabe duše ojstrigum, morskim polžam in morski travi enake, kir se zdaj od težav, zdaj od tolažb, kakor si namreč valovi sreče ž njimi igrajo, prevzeti in posiliti pu¬ stijo, med tim, de močne duše skalam enako lerduo ino nepremaklivo vsako jiho prestojijo. Ino iz takih misli se je v njemu vnelo Davidovo zdihovanjc: ,,Go¬ spod ! reši me zakaj valovi so do moje duše perderli; Gospod odreši me, iz globočine vode; v globočino morja sim se vtopil, in vihar me je požer), Zakaj v veliki stiski je teeas bil, ko je trinog Maksim njegovo škofijo na se potegnil. •— Ko je sv, Ful- genci, .škof v Bušpi, pred zbrane Rimske žlahtnike stopil, (pred kterimije Tcodorik, Gotovski kralj, nagovor 87 •ieržal'), in je svitlobo in častitost toliko mogočnih ki so po versti svoje vrednosti zbrani sedeli, Je rekel sam pri sebi: „0 Bog, kak lep mora nebeški Jeruzalem biti v ker se že pozemelski Rim od takšne svitlobe lisi! Ce se svetlijo Častlivci tiga neeimerniga sveta v takšni rasti, kakšna čast še le na onim sveti tiste čaka, ki resnico gledajo.: 1 — Perpoveduje se od svetiga Anzelma, Kanterburškiga škofa, ^kteriga S°d s e je nekdaj v naših hribih prečastito obhajal) je čudoviti dar posedel, od vsakdanjšnih perpetil se k pobožnim mislim vzdigniti. Ko je ta svetnik enkrat po deželi jezdil, je mlad zajic, od psov na- gaujan, pod konja tiga svetiga škofa zbežal, kakor v samo edino zavetje, kteriga mu je očitna »inertna nevarnost pokazala. Ko si psji okolj konja nad njim a J<*joci, niso upali nad-nj pasli, so se vsi zaceli nad čudno pergodbo smejati. Sv, Anzelm se je nasprot Pa jokal, ino je zdihovaje rekel : „0h, vi se smejite, v boga žival se pa ne smeji. Tako se nastavljajo so¬ vražniki duše, ki so jo po mnogih zvijačah motili ino v greh napeljali, okolj lija ob smcrtni uri, de bi njo v svojo oblast dobili ino požerli; ona pa se trese ino trepeče, ino povsod pomoči ino zavetja •še in postane, ce ga ne najde, v osramotenje svojih 8 °vražuikov.“ Tako je rekel, in je jezdil zdihovaje ,l;i prej. — Ko je veliki Konstantin svetiinu Antonu P' - av časlillivo pisal, so se učenci tiga svetnika, 0 h o I j njejra stoječi, zlo nad tim čudili. On jim je pa 1 ®kel. ,,Kaj se čudite, de kralj človeku piše? veliko b °lj še čudite, de Večni Bog ni le kar svoje postave V| nirjočim ljudem pisal, ampak de je tudi po svojim pdinurojeniin Sini ž njimi govoril.— Ko je sveti Frančiško nekdaj eno jagnje samo med čedo kozlov * a gledal, je rekel k svojim tovaršam: ,,Glejte kako f e to jagnje krolko med kozli sprehaja! tako krotek 1110 ponižen je nekdaj naš Gospod med farizeji hodil.“ ,n ko je drugokial vidil, kako je lično jaguiče od 8v li'ela bilo rastergano, je jokaje zakriknil : ,,0 maj- 11 o jagniče, kak živo me na smert mojiga Zve- •carja opomniš. 41 8S Veliki mož, Frančiško Borgia, ko je se vaj- voda v Knndii |)i!, je na lovih jezer pobožnih misli obudil. „(Judil sim se, je rekel poznej, de se seka¬ lci na roko sekolicarja tako hitro nazaj podajo, si oni zakrili in se na kol perprti pustijo, ljudje se pa tako vstavljajo božjimh glasu! 41 Sveti Bazili je rekel, de cvetlica v sredi ternja ljudem ta le nauk daje: ,,Vejte vmerjori! nar prijetnimi reč figa sveta je z žalostjo združena, nic ni tukaj brez bridkosti; vedno je žalost radosti, vdovstvo zakonu, zaničevanje časti, skcrb rodovitnosti, potrata visokosti, noveliranje veselju, bolezen zdravju perdružena.“ „I,epa cvetlica je vertnica, pravi ravno ta svetnik, pa prav žalostnig* me dela, ker me na moj greh opomina, zivolj 0 kteriga je zemlja bila prekleta, ternje nositi, 1 ' Ko j e v jasni polnoči neka duša v mali potok gledala, ill j e lepo nebo z zvezdami v njem vidila, je zavpila: ,,0 moj Bog! ravno le zvezde bojo enkrat pod mojimi nogami, kedar mi bodeš v svojih svetih šotorih pre- hivalše napravili lil kakor se zvezde na zemlji vpo- dobljajo, tako se vpodobljajo v nebesih pozemlski ljudje v živih vodah božje ljubezni. 41 Drug, kije vidil, kako so se vode potoka naprej valile, je zavpil: ,,iVe bo pt civala veC duša moja, dokler se ne vteče v morje božanstva, svoj začetek. 11 In sveta Frančiška, ki je ličen po' tori’' premišljevala, na kteriga brodil je k molitvi po¬ kleknila, je bila tam v duhu zamaknjena, iu je več¬ krat z rahlim glasam te besede ponovila: ,,Milost mojiga Boga vleka mirno in prijetno ko ta potocic.“ Ko je nekdo drugi cvetece drevje vidil, j, rekel zdi' hovaje: Oh! zakaj sim le kar jaz brez cvetja v cerkvi božji ?•* Ne drugi je izdihnil, ko je pišeta pod perut* kokle zbrane zagledal, iu je zavpil; ,,Ohrani nas, <• Gospod! pod senco svojih perut.' 4 In spet drugi j l} rekel, son nteo premišljava je: „Kdaj, o moj Bogi kdaj bo moja duša šla za glasam tvoje milosti? 14 i* 1 ko se je ozerl na neke celo lične rožice, pa bre* vse dišave, je rekel: ,,Tako so moje misli v lepe be¬ sede oblečene, pa brez vsiga sadu iuo izpolnjenja.“ 89 Vidiš, ljuba Filoteja! kako vsi;, kar se nam v tim vmirjocim življenji v toljkanj perložnostih pokaže, zveličavne misli ino svele zdihlcje obuditi zamore. (»orjejiin, ki stvari od njihovima Stvarnika odvračajo mo v greh obračajo; blagor pa nniin, ki stvari v slavo njihoviga Stvarnika, ino njih necimernost v čast resnice obračujejo. ,,Obračam, je rekel sv. Gre¬ gov Nacjanski, vse reci v svoj duhovni prid.“ Beri pobožno grobapis, kteriga je sveti Hironim v čast svete Pavle zložil ; prijetno je viditi, kak polna je gorečih zdihlejev in svetih misli, ktere je vedno obudovala. V tej vadbi duhovne samote in kratkih ognjenih molitvic obstoji veliko opravilo brumnosti, Te dome- •nestijo opušbo vsili drujih molituv; njih opušanje pa se ne da skoz nikake druge perpomocke domesti- ti. Brez njih pač kar ni znotranjiga premišljevavniga življenja, in le slabo se bomo brez njih v djanskim življenji znašali. Brez njih je počitik le postopanje, in deli) le zapotikanje. Torej ti prav na serce na¬ vežem, de se lej vadbi iz cele duše vdaš, iu nikar kdaj od nje ne odstopiš. ŠTIRN A J ST A POSTAVA. Od svete maše, in kak se ima slišati. 1. Še ti nisim nič povedal od ..presvete, previ¬ soke božje daritve, od zakramenta svete maše, ki je med duhovnimi pobožnimi vadbami to, kar je sonce med zvezdami ; zakaj v resnici je ona duša pobož¬ nosti, oserčje svete keršanske vere, v kterim vse njene skrivnosti ino vse njene zapovedi počivajo. Ona je nezrečenu skrivnost božje ljubezni, po kteri se Bog v djanju z nami sklene, ino nam vse ljubez¬ nivo, sroje nar imenitniki darove in gnade podeli. 8 90 2. Molituv, tej presveti daritvi pcrdružena, ima moc, ki se ne da izgovoriti, Zakaj, kakor na svojim ljubku sloneča, dobiva duša obilnost nebeških gnad od njega, ki jo s toliko prijetno dišavo in duhovno sladkostjo navdaja, de stebriču preprijetnih dišav, mire, kadila in vsili dragih mazil enaka perhaja, kakor jo visoka pesem ljubezni popeva. 3. Skerbi torej, kar le preniores, vsak dan pri sveti maši biti, in z mašnikam durituv Odrešenika Bogu, njegovimu Očetu, za-te in celo eerkuv per- nesti. ,,Vselej je ondi, 1 * govori sveti Janez Krizo- stom „angeljev truma, to presveto skrivnost s svojo pričejocnostjo častiti; in če se v enakim nameni poleg znajdemo, tak ni mogoče, de bi se skoz to price- jocnost potoka nebeških gnad ne vdeležili. Kori premagavne iuo vojskovavne cerkve se v tej presveti daritvi Kristusu Gospodu perdružijo, de bi nam ž njim, v ujem ino po njem serce Boga, nebeškiga Occia perdobili in vse njegovo vsmiljenje na nas obernili. Kakšen prid torej za dušo, ki s svojimi po¬ božnimi občutleji si to drago in toljko požcljenja vredno blago osvojiti' perzadeva. 4. Ce ti kak neustaviven zaderžek ne perpusti, to previsoko daritnv tudi s telcsam obhajati, tak saj svoje serce kje pošli, de boš saj v duhu lam priče- joča. Podaj se torej v kaki juterni uri, če ue dru- gaci, saj po duhu v eerkuv: združi svoj namen K nameuam vsili kristjanov, in stori na mestu, kjer si, znotraj, kar bi storila, ko bi v cerkvi resnično pri daritvi svete maše bila. De boš torej sveto maso, tako v djanji, kakor po duhovno slišala, so 1) od začetka do perstopa K mašnikam perpravljaj. Ta perprava v tim obstoji, de se v pričejočnost božjo misliš, svojo nevrednost spoznas, in zavoljo svojih grehov za oripušanje prosiš. 2) Od tiga, de mašnik k aitarju stopi, noter do Evaugelja premišluj priprosto in splošno prihod i* življenje našiga Odrešenika na tim sveti. 3) Od Evangelja noter cez Kredo (vero) premišljuj pridi- 91 garsko opravili) našiga Zveličarja, in poterdi, de v veri ino družbi »vete katoliške cerkve živeti ino vmreti hočeš. 4.) Od rere (Kredo} do Pater uoster (Očenaša) si vravnaj serce ino misli, svete skriv¬ nosti terpljenja ino smerti našima božjiga Izvelicarja premišljevati, ki se v ti sveti daritvi po bitji ino r resnici predpostavijo; le daruj z mašnikam ino vsim ljudstvam Bogu Očetu k njegovi časti ino svojima zveličanju. 5.) Od Očenaša do sveti ga Obhajila povzdigni svoje serce skoz sveto lirepenjenje in imej 0 nUjene želje, z našim božjim Odrešenikom skoz zavezo večne ljubezni sklenjena bili. (>.} OJ Obha- jjla do konca se večnimu Bogu zahvali za njegovo človeško postajenje, za njegovo življenje, terpljenje ■no sniert, in za ljubezen, ktero nam je v tej presveti daritvi skazal, in ga prosi iz dnu svojiga serca, de bi zavoljo tiga tebi, tvoji žlahti, ino prijatelam, in« Celi cerkvi vekomaj milostliv bil, ino prejmi z serčno ponižnostjo in pobožno blagoslov, kteriga ti Gospod po svojim služabniku podeli. Ako pa vender hočeš med sveto mašo svoje premišljevanje čez svete skrivnosti po vsakdanjim redi deržati, tak ni ravno potrebno, de bi se po vsakim tukaj imenovanim delu ravnati mogla; za¬ dosti bo, če kar od začetka svoj namen na to ober- neš, skoz svoje premišljevanje ino svojo molituv to presveto dariluv moliti ino darovali, ker so v celim premišljevanji vse tiste opravila ali na ravnost ali le po zastopnosti zapopadeuc. 8 * 'J 2 PETNAJSTA POSTAVA. Od očitnih ino splošnih vadb pobožnosti. Kazen tiga moraš, moja Filoteja! ob nedelah ino praznikih, kolikor ti okolj.šiue perpustijo, cerk¬ venim uram, ako se v kori opravljajo in pa večer¬ nicam biti pricejoca ; zakaj ker so (i dnevi Bogu sosebno posve. eni, tak mormo ob njih tudi vec k njegovi časti ino hvali storiti, kakor droge dni. Skoz to boš obilno sladkost pobožnosti občutila, kakor nekdaj sveti Avguštin, ki v svoji očitni spovedi spri- cuje, de, ko je v začetku svojiga preobernjenja cerkvene ure prepevati poslušal, se mu je,, serce od prijetnosti tajalo, oči pa v solzah plavale. (Jez to,— in to naj bp za vselej rečeno, — človeku zmeraj vikši prid iti tolažba iz očitne službe božje svete cerkve, kakor iz samovoljnih brumnih opravil izvira, ker je sam Bog zapovedal, de je združenje z cerkvo cez vse samovoljne vadbe br umnosti povikševati. Stopi rada v bratovšine svojiga domačiga kra¬ ja, sosebnov tajiste, kterili brumne opravila k večimu duhovnimu dobičku in dusnimu pridu služijo; skoz to se boš nekaki Bogu dopadljivi pokoršini podvergla, Zakaj, če ravno cerkuv bratovšin na ravnost ne za¬ pove, tak jih vender perporoča, ker jim, de bi svoje dopadjenje nad njihovim pomnoženjem na znanje dala, odpuslike in druge dobrote podeljuje. Razen tega je zmeraj delo ljubezni, v drusini z bližnim kaj dobriga opravljali, in njegovim dobrim namfinam rast perdajati. In ko bi vender sami za se posebej ravno tak dobre dela opravljali, in ko bi jih raji sami za se opravljali, tak se vender skoz združenje in dodavki naših dobrih del k dobrim delam naših bratov ino Miznih božja čast veliko bolj množi. Kavno to zadene vse druge očitne molitve in svete opravila, h katerim bi mogli, kolikor zatnoremo , svoj lastni zgled k rasti bližniga, in svojo ljubezen k poveličanju božjim in k splošnim dobrim uamcun s sebo pomesti. 93 šestnajsta postava. De imamo svetnike častili in v pomoč klicati. Ker nam Bo;r svoje raz-svetlenje večkrat skoz svoje angelje podeli, niormo tudi mi skoz nje več¬ krat svoj,; pobožne zdihleje k njemu poslati. Svete duše vernih rajnih, ki so v nebesih z angelci, in kakor naš Zveličar pravi, angeljam enake, storijo tudi to za nas, ker nam zveličavne misli vdavajo, in skoz svojo sveto molituv per Bogu za nas prosijo. Združimo torej, moja Kiloteja! svoje serca s timi ne¬ beškimi duhovi j ii o zveličanimi dušami. Kakor se mali slavčiki z velikimi peti učijo , tak bomo tudi mi po tej sveti drušni s svetniki kmalo tak deleč prišli, do bomo veljko bolje moliti in božje hvalnice prepevati znali. ..Hvalnice bom prepeval," je rekel David,pred obljičjem tvojih aiigeljov.“ Časti, spoštuj ioo ljubi s sosebno Ij n bezaj o prečastito in visoko bvaleno Divico Marijo, ki je ka¬ kor mati našiga itarvišiga Brata, naša prava mati. K njej torej moramo perbežati , ino per vsaki per- ložnosli, kakor njeni otročiči s popolnim zavupanjem v njeno naročje perteci; zdihujmo pogosto k tej sladki materi, kličimo njeno materno ljubezen v pomoč, perzadevajmo si, njene visoke čednosti posnemati, ino redimo resnično otročje občutenje proti njej v svojim serci. Seznani se (udi prav pridno s svetimi angelji, dostikrat jih poglej, koko so ti, če ravno nevidni, v življenji pričejoči ; sosebno pa angelja škofije v kteri živiš, kakor tudi angelje čuvaje tajistih. s kteriini si, celo posebno pa svojiga lastuiga. Zdihuj pogosto k njim, hvali njih, ino »ačui z njihovo pomočjo vsako duhovno in tudi časno opravilo, de bodo tvojimu dobrimu namenu dobro rast podelili. 94 Ko je imenitni Peter Faber, pervi mašnik, per- vi pridgar, pervi učenik božjiga znanja iz pobožne družbe Jezusove, in pervi spretnljevaveo svetig* Jgnacja, začetnika te družbe, enkrat iz Nemškig* nazaj prišel, kjer je k časti našiga tlospoda Jezusa velike dela opravil, in je skoz našo (Geneveško) škofijo, v kteri je rojen bil, šel, je pravil, de je skoz mnoge krivoveri vdane kraje potovaje, neizre¬ čeno tolaženje občutil, ker je v vsaki fari angeljc čuvaje tajiste fare pozdravil, in kako je njih varvanje ino pomoč očitno spoznal, ker so ga pred zalezovan¬ jem odstopencov (krivovercov) varvali, in mu mnog® voljne ino besedi zveličanja odperte serca perpeljalb On je tudi perporočal to brumno vadbo s tako goreč¬ nostjo, de je neka tedaj še mlada gospodična, ki j e ; to iz njegovih lastnih ust slišala, še pred štirimi leti to je vec ko GO let po njegovi smerti, * velikim ganjenjem od tega perpovedovala. Jaz sam sim so nebno veselje občutil, ko sim lansko leto v ■uajhini, med hudimi hribi ležeči vasi Vilaret, v kter' jo ta veliki služabnik božji rojen bil, en altar posvetil- Zvoli si ti v sosebno nektere svetnike, kterib življenje te nar bolj nagovarja ino k posnemanju spodbada ino v kterili priprošnjo sosebno zavupanje staviš. Svetnik tvojiga imena ti je že por kurati od- kazan bil. *) '* leta prej, ko je s. Frančišk te bukve zložil. SEDEMNAJSTA POSTAVA Kako so ima božja beseda poslušali ino brati. „ Sprejemaj božjo besedo s spoštovanjem, alj jo * e v prijaznih pogovorih od svojih duhovnih pri— .latelov, alj ,v pridigi zavzameš. Poslušaj jo zmeraj pazlivo ino spodobno ; oberni si jo vselej z vso skcrbjo k dobrim, in ne pcrpusti, de bi na-tla padla, ampak kakor žlahni palzam jo vzemi v svoje serce, j rl posnemaj s tim prečastito Divieo, ki je z nar v eco skerbjo v svojim serci vsako besedo ohranila, ki je bila k časti ujeniga Deteta zgovorjena. Spomni ®e tudi, de Bog besede, ktere na njega obračamo, Po ti meri sprejema, po kteri mi sprejemamo njegove besede, ki nam jih po pridgarjovih ustah govori. Imej zmeraj kake lepe bukve brumnosti blizo sebe. Med te slišijo bukve svetiga Bonaventura, Gerzona, Dionizia, Kartuziana, Ludovika ; Bloziu, Ludovika Granaškiga, Steleta, Ariaza, Pineleta du Ponta, Duhovna vojska, Spovedi svetiga Avguština, pisme svetiga Hironima, in druge takšne. *j) Beri vsaki dan nekaj prav pobožno iz njih, in derži te hukve za pisme, ktirc so ti svetniki iz nebes poslali, de bi t pot kje pokazali, in te oscrcili, se k njim na Pot podati. Beri tudi zgodbe ino življenje svetnikov, v kterih boš kakor v serkaii (špegli) podobo ker- sanskiga življenja zagledala, in oberni si njihove dela P° svojim stani v prid. Zakaj, desiravno nektere dela svetnikov za ljudji, ki v sveti živijo, niso skoz *) Do zdaj so še le bukve od svete vojske v našim jeziki, vse druge tih pa še niso poslovenjene ; ven- der branje Kcmpenzarja, Baragove ino Verititove bukve vsakimu, „Srečni pot“ pa mladenčem in ,,Divištvo“ odekličem veliko k pobožnosti perpomore. 96 in skoz za posnemati, tak se vender dajo vec ali •nanj v prid obračati. Tako zamoreš, postavim, s a* moti) perviga svetiga pušavuika Pavla v s\oji du* hovni ino resnični samoti posnemati, od ktere sim že govoril, in še bom. Tako tudi preveliko vboštvo svetiga Frančiška v vadbi vboštva, kakor bo dalej za- di razkazana, in tako še vec drugih čednosti. Xek- tero popisovanje življenja res da vec ljuci za na¬ prave našiga življenja, kakor drugo« Naukov polno je, kar to zadene, življenje zera- finske matere Terezje , življenjepisi pervih pobožnih mož iz združbe Jezusove, življenje svetiga Karola , Boromeja, velikiga škofa v Milani, svetiga Ludoviko, perpovedi reda svetiga Frančiška in vec takig® : Nasproti so še pa drugi, ki nas bolj k občudovanju nagnejo, kakor k posnemanju sercijo: postavim živ¬ ljenje svete Marije iz Egipta, obeh svetih Katarin, ene iz Sijenc, druge iz Genove, svete Angele, ino onacih, ki pa per vsim tim veliko veselje do božje ljubezni podelijo. OSEMNAJSTA POSTAVA. Rako se božje vdilinjenja sprejeti morajo. Pod besedo v d i h n j e n j e zastopimo vse znolrajne nagibe, ganjenja, očitanja, kakor tudi grivengo, raz- svetlenje ino spoznanje. Mero Bog v nas dela, ki v svojih blagodarih po ocini skerbnosti ljubezni našo serca nagovarja, de bi jih obudil, spodbudil ino h svetim čednostim , k nebeški ljubezni, k dobrim sklepam, sploh k vsim timu osercil ino užgal, kal' nas na poti večniga zveličanja naprej spravlja. To imenuje v visoki pesmi nebeški ženin : ,,pred durmi stati ino terkati; k sercu neveste govoriti, jo zbuditi) ce spi; jo klicati ino jiskati, če je od doma; jo k 9 7 svojini me» P« tim takim le vsakih štirnajst dni k svetim obhajilu perstopiti; to je, ce se ta zopernost z nobeno rečjo premagati ne da. In kar sploh to za¬ dene, se no e vodila ino jim opravka ne dajala. Vender jim pa ipravka ne daja vsim na enkrat, ne valiti enakiga, 11 e ob vsakim času, ne na vsakim mestu. Pravičen J® podoben drevesu, ob dravaii rek (per odtekanji v °de) zasajenimu, ki sad ob" svojim času prirodi, ker ljubezen, če dušo oškropi, sadje čednosti, in s 'eer vsake oh njenim času pernese. Glej, de boš Prigovor svetiga pisma: ,,Muzika desi je sama na Se bi prijetna, je ob času žalovanja nadležna,“ dobro Zl, stopila. Kaže nam namreč veliko popako in nc- V IU| io oimašo tistih, ki se ene alj druge posamesne ,: ednosti lotijo, ter jo pri vsaki priložnosti še prav P° svoji lastni termi v djanji skazovati hočejo. Ti 110 so tistim starim modrivcam enaki, kterih eden se je zmiraj smejati, drugi pa jokati hotel; in še nespamet- nisi, kakor ti, ker druge, ki po njih misli ne delajo, vedno grajajo in krivo sodijo. ,,Veselite se z veseli¬ mi, ino jočite se z jokajočimi, u je nauk apostelna, „zakaj ljubezen je poterpežljiva, dobrotliva, rado¬ darna, modra ino petpravn,a.“ Vender so pa nektere čednosti take, de se skoraj vedno ino povsod, ne le kar v nekterih okol- šinah opravljati zarnorjo, in de niso kar same na sebi vse prijetne, ampak tudi vse druge čednosti podpirajo in njih sad polepšajo. Le po redkim imam 0 perložnost, visokodu.šnost, serčnost ino radodarnost skazati; drugači je pa s krotkostjo, zmernostjo, spo¬ dobnostjo, prijaznostjo ino ponižnostjo, zakaj to so čednosti, od kterih duha se vse naše djanje oživ¬ ljati in svetiti mora. So res nektere čednosti bolj imenitne, ko te, vender je pa bolj potrebno, te iz- polnovati. Tako je sladkor žlahnejši ko sol, pa več¬ krat ino bolj nam je sploh soli potreba. Torej moramo tih čednost vedno lepo ret: perpravljenih ino zmeraj per redi imeti, ker jih je skoraj zmeraj ino povsod treba. Med čednostmi si moramo za vadbo liste pred vsimi drugimi odbrati, ki izpolnovanje naših dolžnost zadenejo, ne pa tistih, ktcre so na.šimu sercu ceZ vse všeče. Sveta Pavla je bila sosebno vlečena, svojo telo z veliko ojstrostjo pokoriti, de bi skoz to slad¬ kosti duhovniga življenja toljko več občutila. Potreb- niši ji je pa bila pokoršina proti predpostavljenim. Torej jo je sveti llironini grajal, de je zoper sve¬ tovanje svojiga škofa skoz nezmerne pokorila svoje telo slabila. Kasproti so pa aposteljni, poklicani, sveti evangelj oznanovati, ino dušam nebeški kruh deliti, prav modro sodili, de bi ne storili prav, ko bi svoj sveti poklic zanemarili, ter se s skerbjo Z* vboge pečali, (le si je ravno ta čednost sama n a sebi vsa imenitna. Vsakimu stanu je potreba kake posebne čednosti ; zakaj drugakšne čednosti se jišejo per duhovnim viksim pastirji, drogakšne per dežel¬ nim oblastniku, drugakšne per Žolnirji, drugakšne per zakonski, in spet drugakšne per vdovi; in de smo ravno dolžni vse čednosti imeli, vender jih vsih enako ispolnovati ne moremo, ampak vsak naj po¬ sebno tiste čednosti izpolnuje, ki so dolžnostim njegoviga poklica narpotrebniši. Med čednostmi, ki ne slisijo sosebno k našim stanu, se morajo narboljši, ne narimenitnisi izbrati. Tiste zvezde,, ki se le vcasi vse posebne vidijo, se repače ali kometi imenujejo, se nam sploh zdijo vece, kakor stanovitne zvezde, vender pa stanovitnih zvezd ne dojdejo ne v velikosti, ne v vrednosti, in vidijo se velike le zato, ker je njih steza bliže j nas, in ker so iz bolj porednih reci storjene. Ravno tako je nekaj čednosti, ki so zavoljo tiga, ker so bližej, bolj vidne in skoraj za prijeti, od ljudstva visoko, ino vse bolj obrajtane, kakor te druge. Tako polaga skoraj vselej veci vrednost na telesno kakor na dušno milošno (alinožno), veci na oblačila, pokore, poste, nagoto, bičanje ino drugo pokorjene života, kakor na krotkost, dobroto, spodobnost ino drugo pokor- jetije serca, ki so vender vse boljši ino žlahniši. Zberi si torej, moja Filoteja! narboljše, in ne narbolj slovečih, naržlahtniš!, in ne narvidnisih, koristnisi (nuzniši), in ne narcudnisi čednost. Dobro je tudi, de si vsak eno sosebno čednost odbere, in se v nji vadi; ne, de bi zavoljo tiga dru¬ ge opustil, ampak de bi ložej svojigu duha prav rav¬ nal, in ga mlačnosti prevarval. Perkazala se je enkrat 'svetimu Janezu, Alek- snndrijskiiriu škofu, prelepa ino čez vse prijetna di- vica, svetlejši ko sonce, kraljevo oblečena ino ozalj¬ šana, z vencam iz olikinih verhicov opledena, ki je k njemu tako le rekla : „Jaz sim narstariši hči kralja; m e hočeš si prijatlico izvolili, tak te bom pred nje¬ govo obličje peljala in ti boš pred njim milost najšel.“ In ta svetnik je spoznal, de mu je Dog v ti prikazni milost do vbogih priporočil, ter se je tej čednosti I 12 tako zavsim vdal, de je zavoljo tiga po celi cerkvi perimik „Janez milošnik, to je almožnik“ dobil. Ko je sveti Evlogi iz Aleksandrije močno želje v sebi občutil, Bogu sosebno služiti, in ni zadosti moči V sebi najdel, po pušavnisko živeti, ne pod pokoršino drujiga človeka se podati, je vbogig;a, zapušeniga, ino od gob vsiga strateniga človeka k sebi vzel, de bi se per njem v ljubezni ino zatajevanji saniiga sebe vadil. In de bi to delo ljubezni bolj popolnama opravljal, se je z obljubo zavezal, reveža kakor hlapec svojigatgospoda spoštovati, cediti ino pestre i. Ko sta pa pozneje obadva, gobov namreč ino Evlogi, bila skušana, eden drujiga zapustiti, sta se obadva s svetim Antonam zavoljo litra posvetovala, Ou jima je pa djal: ,,Nikarta, moja deteta! de bi eden drujiga zapustila ; zakaj, ko sta že obadva blizo kraja, bi se v nevarnost postavila, svoje vence zgubiti, ko bi vaj Gospodov angelj združena ne najdel.“ Sveti Ludovik, francoski kralj, je bolnišnice objiskaval, ino bolnikam z lastilo roko stregel, kakor de bi se bil k tim poniževanju s pismam zaper- segel. ® # V' Y m • Y V Sveti Frančišk (Zerafski) je pa vboznnst eez vse čislal, tako de jo je svojo Gospo imenoval; ravno tako je bil sveti Dominik v pridgovanje ves zaljub¬ ljen, zato je njegova tovaršija (red, orden) perimik pridgarska tovaršija dobila. Sveti Gregor Veliki je V tim imel sosebno veselje, de je po zgledu velikiga očaka Abrahama popotnike sprejemal, in je sreče de¬ ležen postal, kralja časti v podobi popotnika postreči. Tobija je svojo ljubezin do bližniga s tem na znanje dal, de je merlice pokopoval. Sveta Elizabet, tak vi¬ soka gospa ko je bila, je po tim hrepenela, kak bi se bolj ponižati zainogla. Ko je sveta Katarina iz Genove vdova poslala, sc je zavsim strežbi po bol¬ nišnicah vdala. Kasjan perpoveduje, de je bila neka Bogu vdana divica, ki se je polna želj, se v poter- pcžlivostt vaditi, k svelimu Alanazju podala, in de ji je on na njeno prošnjo neko vbogo, zraven liga pa 1 t:i režečo, serditnn, zoperno ino vso neljudno vdovo v hišo poslal, ki je pobožnima dekleta na eno dražila, in ji tako mnoge perložnosti dala, se v krotkosti ino pohlevnostii popolnama zbrihlati. Tako se eni tema vdajo, de bolnikam strežejo, drugi, de vboge presker- bljuvajo, drugi, de male otroke keršanškiga nauka učijo, drugi, de zmotene ino zgubljene ovcice v krilo svete cerkve nazaj spravljajo, še drugi, de cerkve ino altarje kim ajo (cirajo), drugi zaduič, de mir ino lepo zastopnost med ljudmi delajo. Vsi ti posnemajo vsivavce (slikarje), ki na mnoge dna ino v prijetni različnosti svilo (žido), zlato ino srebd všivavajo ino vse sorte rože v nja spravijo, zakaj enako tako se vdajo tine pobožne duše eni lastni ino sosebni čed¬ nosti, in jo imajo za dno svojiga duhovniga všiva- vanja (stikanja), na kteriga v prijetni različnosti vse druge ^čednosti všivavajo, ker tako svoje opravila mo obcutleje na sosebni namen svoje perve ino po¬ glavitne čednosti obračajo, in jih tako ličnlši zver- stijo ino soslavijo, ino svojiga zbrihtauiga duha v opravljanji vsake čednosti skoz to razodevajo, „De lično vse stoji v obleki svatovski, In rožea rožici svetlobo podeli.“ Ce nam kaka pregreha zlo naganja, se moramo, koljkor je kolj mogoče, v nasprotni čednosti vaditi, druge čednosti pa tako opravljati, de vse na to čed¬ nost obračamo. Tako bomo sovražnika premagali, eno čednost dosegli, ki je doslej se_ nismo imeli, in v vsih drugih bolj popolni postali. Ce sim, postavim, k napuhu ali jezi skušan, se motam v vsih rečeh k Ponižnosti ino krotkosti nagibali, ino k timu vse po¬ božne opravila, kakor so molituv, sveti zakramenti, •nodrost, serenost, ino zderžnost obračati, zakaj ka¬ kor divji prašiči, si popadavne zobe obojslriti, ta- jiste na drugih zobeh glodajo ino brusijo in si tako se te drno-e zobe ojstre ino režeče storijo, ravno tako tudi pobožna duša, ki je terdno sklenila, po- polua postati v eni čednosti, ktere kakor mocniga orodja potrebuje, naj tajisto skoz skerbno vadbo na drugih čednostih gloda ino brusi, katire bodo ravno skoz to, de uno pervo brusijo, same bolj popolnama ino lišece postale. Tako je Job popolnama svet in vsili čednost bogat postal, kir se je sosebno v po- terpežlivosti zoper tolikanjšne skušnjave hudobniga sovražnika vadil. In sveti Gregor Nacjunski pravi, de se je že niarsktera duša, ki seje v eni sami čed¬ nosti resnično ino popolnama vadila, verh keršanškc popolnosti vzdignila. Vender se pak ve, de se takšno posamesno dobro delo pač vse posebno ino z veliko gorečnost¬ jo ino ljubeznjo opravljati mora. DRUGA POSTAVA. Dalje ravno tiga nauka od izbiranja čednost. Lez vse lepo pravi sveti Avguštin, de začetniki v pobožnosti nektire pogreške storijo, ktere bi, ko h jih ojstro po postavah popolnosti sodili, grajati in zavreči mogli, vender pa hvalo zaslužijo, ker so napo« vcdovavci velike pobožnosti, kateri še pot naprav¬ ljajo. Zatose mora tista poredna in hlapčevska plaš¬ nost, ki preveliko boječnost v lajistih naredi, ki so sc le pred nekaj časa pregrešno stezo zapustili, v tim začetku za vsiga perporocenja vredno čednost in zagotovo znamnje prihodnje cistote vesti derzati J pa ravno tista boječnost bi se mogla na tistih gra¬ jati, ki so že dolgo časa na pravim potu popolnosti, ker bi v njenih sercih mogla ljubezen gospodariti, ki ta hlapčevski strah scasama odpravi. Sveti Bernard je bi od kraja silno hud iuo oj- sler proti tajistim, ki so se njegovi vodbi podvergli, in jim je poprej, ko je kaj ž njimi začel, napovedal, de morajo život izsleči, in kar z duham k njemu priti. 115 Oe je njih spoved sprejel, jim je z neizrečeno oj- strostjo vse njihove slabosti očital, če so še tako niajhine bile, v kratkim: onje duše tih vbogih začet¬ nikov v popolnosti tako oplašil in nepokojne storil, de jih je več od pota popolnosti odstrašil, ko pa na lijema pripeljal ; zakaj vsa serčnošt in moč jim je vpadla, ker -so se po toljko voski ino stcrmi poti s toljko silo pergaojane vidili. Moja Kiloteja! ognjena goreč¬ nost k popolni čistosti je tiga velikiga svetnika k takšnimu ravnanju nagnila, m zares je bila ta goreč¬ nost sama ne sebi velika čednost, pa vender taka čednost, ki za hvaliti ni. Tudi ga je sam Boa: v sveti perkazni od tiga ozdravil, in je v njegovo serce toljko pohlevnign, prijazniga in prijetniga duha vlil, de je skoz to ves drugačen postal, in se je v veliki žalosti čes svojo preveliko reznost ino ojstrost ob¬ tožil; in toljko vsmiljeu ino ljubezniv je postal proti vsakimu, de je vsim vse bil, de bi vse Bogu per- dobil. Sv, Hironiin, ki je življenje sv. Pavle, svoje ljubeznive duhovne hčere popisal, je na nje tri ne¬ popolnosti gledal: V telesnim pokorjenji je bila namreč preojstra, preveč svojoglavna, ker se je raj svoje terme, ko modriga sveta svojiga škofa, svetiga Epifanja, derzala; — preveč k žalosti nagnjena, ker se je pri smurti svojih olrok in svojiga moža od ta- jiste tako prevzeti pustila, de je od prevelikiga ža¬ lovanja skoraj vmerla. ,,Leliko bi kdo mislil, pravi r «tvno ta sveti oče, ,,de namesto hvale te svetnice kar njene popake ino slabosti popisujem; pa Jezusa, kterimu je ona služila, kakor mu tudi jaz služiti želim, za pričo pokličem, de v tim ino utiim nič ne •'ecern, kar bi res ne bilo, ampak priprosto, kakor kristjan od perpovedujem, kakor je ko kristjana živela, lo se pravi; popisujem njeno življenje, ne pa njene * lv ale. Znal |,j tudi reči, de bi njene popake per ka¬ kim drugim človeku bile čednosti.“ S timi besedami r eče, de" bi bile slabosti ino popake svete 1’avle v mai >j ponolni duši ime visoke čednosti zaslužile, ka- 1 10 * 116 kor je tudi v resnici marsikako djanje, kije per po¬ polnih nepopolnost, ki bi pa per nepopolnih za viso¬ ko popolnost veljalo. Dobro zn a milj e je za bolnika, če mu proti izkoncavanja bolezni noge otekajo, za¬ kaj to priča, de se pokrepčana natura preobilnih mokrot in žlez izpraznuje ; ravno ta naključba bi p a per zdravim životu bila zlo huda ; pričala bi namreč, de natura nima dosti moči, mokrote in žleze raz¬ deliti ino razdjati. Moja Filoteja! zmiraj moramo dobro misel imeti od ljudi, kterih čednosti se kake pogreške imajo , ker sami svetniki niso bili tajistili prosti; ti pa bodi vsa skerbna, se v popolnosti vaditi, tako de z modrostjo tudi zvestobo združiš. De boš pa to zamogla, stori po svetu modriga, ki nas uri, de bi ne zaupali il3 svojo lastno modroto, ampak de bi se modrosti tistih podvergli, ki nam jih je Bog za vodnike dal. So tudi nektire reči, ktiro marsikdo med čed¬ nosti šteje, ki pa n i kak c čednosti niso; in od tih ti tudi moram nekaj povedati. Med te slišijo: zamak¬ njenje, neobčutnost života, prostost v siga terpljeiija, sklenitev duše z Bogam, odzdignjenje života od zem¬ lje, spromenjenje in druge takšne visoke reči, od i kterih nektire bukve govorijo, k obetajo dušo od zgol vidivniga premišljevanja ki resničnim perbli' zanju duha ino k previsokim čeznaturnim življenj 11 perpeljati. Te visoke reči, moja Filoteja! niso nobene čednosti, so le zgol plačila, ktire Bog za izpolnjeni® čednosti deli, alj še bolj prav reči, so preokuski iieiz' rečenih sladkost prihodniga življenja, ktire Bog čl®' veku včasi pokaže, de bi njegove želje po dosc£' tega zveličanja vžgal, ki mu je v nebesih perpravljen®- Pa nihčer ne sme takšnih gnad ne iskati, ne poželet', ker jih k ljubezni ino službi božji, po kterih moram 0 vedno hrepeneli, celo nič ne potrebujemo. Tndi so te gnade večidel take, de se skozi čl®' veško perzadevanje perdobiti ne dajo, in se človek* same od sebi polotijo, tako de jih pa sam v sebi zbuditi ne zamore. K vsimu temu še perstavim, d® i ir in, o le sklenili, resnično pravični, pobožni ino brumni ljudje biti, in (!e si k dosegi tega namena vse pri— *adeti moramo; nas pa hoče Bog do tisle angeljske Popolnosti vzigniti, prav: potim bomo se tudi dobri a »f, r elji na zemlji. Vse to Bogu prepustivši, se hočemo zdaj priprosto, ponižno ino pobožno v tistih manj "»enitnih čednostih vaditi, kterih si perdobiti in jih opravljati, je Bog, naš (lospod, po svoji milosti naši slabosti m o c podelil, namreč v poterpežli vosti, krat¬ kosti, pokorjen ji serca, ponižnosti, pokoršiui, vboštvu, čistosti, vsmiljenji do vbogiga bližniga, perzanesli- vosti njegovih slabost, skerbnosti ino sveti gorec- nosti.Prepustimo tiste nadzemeljske popolnosti dušam, Iti so nad zemljo povzdignjene, mi ne zaslužimo no- "®ne tako visoke stopnje v božji službi, in že to 1 -a 'isoko čast deržimo, de mu v kuhini ino kruharnici s,lec >> ino njegovi hlapci, strežeti ino vratarji biti smemo; per njemu je po tim ležeče, alj nas hoče še v tst povzdigniti, ino v svojo lastno prebivalke, ino k 8v °jim skrivnim posvetovanji pripustiti. In to se tudi lehko zgodi, moja Filolcja! zakaj ta kralj rasti svojih služabnikov ne plačuje po imenitnosti službe, v kteri stojijo, ampak po ljubezni ino ponižnosti, po ktet i svojo službo opravljajo. Ko je Savel osle svojiga očeta iskal, je najšel izraelsko kraljestvo. Ko je Re¬ beka Abrahamove velblude (kamilic) napajala, je zena njegoviga sina postala; ko je Bula za ženjicami Bora klasje pobarala, in se pred njegove noge spu¬ stila, je bila na njegovo »trati vzeta, ino za njegovo ženo izvoljena. Je gotova resnica, dr tisti, ki uapuh- njeno ino prederzno po tistih visokih ino posebnih gnadah hrepenijo, silno lrhko v zmotnjave ino sle¬ parije zabredejo; in ne pergodi se redko, dc taki, ki sc angeljce domišlja jejo, še pridni ljudje niso, in de se po vsih straneh več imenitnosti v njihovih zrekah ino besedah, kakor pa v njihovim občutku ino djanji znajde. Vender pa ne smemo nikogar zaničevati, tudi nB prederzno soditi; ampak moramo le Boga zavoljo visokih čednosti drugih ljudi hvaliti, ino v ponižnosti I 13 po svoji poredili stezi naprej iti, ki je sicer nižji, p* bolj varna, ne tako imenitna, pa za naše slabe mocr ino našo revšino bolj pripravna, ino iz katire nas bo B0£ na imenitne višave perpeljal, ce druga ci v poniz' nosti ino zvestobi naprej gremo. TRETJA POSTAVA. Od poterpežlivosti. ,,Potreba vam je poterpežlivosti, de božjo voljo dopolnivši, obljubo dosežete.“ Tako govori aposleljt ino prav tako je, kakor je tudi naš Jzvelicar govoril: „V svoji poterpežlivosti bole svoje duše ohranili. 11< Velika sreča je za človeka, moja Filoteja! de svojo dušo ohrani; in popolniši, ko je naša poterpežlivost, toljko popolniši ohranimo tudi svoje duše. Prevdari, de nas je naš Zveličar skoz terpljenje ino bolečine odrešil, de torej ravno tako tudi mi svoje zveličanje v terplenji ino težavah kovariti, ino razžalenje, vstav¬ ljanje ino vse zoperno z nar veči krotkostjo, ko je mogoče, prenesti moramo. Tvoja poterpežlivost ne obsegaj kar voljno pre- nesenje tega alj mrl g a razžalenja, te alj une težave, ampak raztegni se na vsako, kakorsna si bodi, zoper- nest, ktero ti Bog pošlje, alj perpusti, de te zadene. So nekteri, ki so le takih težav voljni, katere so i> častjo sklenjene. Radi prenesejo, de so v vojski ran¬ jeni ali vlovljeni, de zavoljo svete vere preganjanje tcrpe, alj v pravdi obožajo, de je le ne zgubijo; laki ne ljubijo težave, ampak le čast, ki iz težave izhaja. Pravi služabnik božji pa vsako težavo mirno prenese, naj bo ž njo osrainotenje alj čast sklenjena. Veselje naredi serčnimu človeku, de ga hudobni zaničujejo, grajajo ino slabo sodijo ; pa grajanje, slabe sodbe ino preganjanje od pobožnih z mirnim 1 19 secam prenesti, k timu sliši duša, ki je v resnici velika. Za vec ti e rži m krotkost velikima škofa, sv. Karola Baromeja, ki je hudo grajanje tiho ino dolgo časa prenesel, s ktemn ga je neki pridgar iz silno ojstriga veda očitno iz kanceljna osramotil, kakor vse, liar je od drugih prenesti mogel. Zakaj, kakor veliko * )0 'j boli, re čebela pikne, kakor de komar vbode, ravno tako nas vse huje vternc, če nas pobožni ljudje Zaničujejo ino nam nasprot govorijo, kakor vse, kar nam kdo drugi stori. Ni nič kaj redki ga, ce dva dobra človeka, ki scer dober namen, pa vsak svojo misel imata, ojstro eden drugima nasprot stopita ino se med sebo zgriseta. Bodi poterpežljiva, ne le, kar narhujši težavo zadene, ampak tudi, kar zadene okoljšine ino do- letke, ki so s težavo sklenjene. Marsikdo bi .se rad kaj terpel, ko bi se le brez sitnob zamoglo zgoditi. •K® dene mi težko, de sim obožal, pravi eden, le to mi težko de, de mi zavoljo tega ni mogoče, svojini pri- Jallani streči, svojih otrok dobro oskerbeti, ino spo¬ dobno živeti. Drugi reče ; Za to se malo zmenim, le tn me peče, do bojo ljudje te misli, de sim si sam tega kriv. Še drugi bi hiI prav vesel, de ga obreku¬ jejo, ko bi le nihčcr besedučam ne verjel. „ So še drugi, ki pravijo, kakor se jim zdi, de bi 2e radi prenesli nekaj tega, kar terpijo, le celo ter- Plienje jim je zoperno. Tiga niso nevoljni, pravijo, de so bolani, le to jim hudo de, de dnaijev nimajo, Sl; zdraviti dati, alj de so ljudeip nadležni, ki so per "jih. Jaz ti pa pravim, moja Filoteja! de moremo ne le v bolezni sploh, ampak tudi ravno v tej bolezni, v kteri Bog hoče, ravno ondi, kjer on hoče, med ljudmi, med kterimi on hoče, ino z vsimi zopernostmi, R katerimi on hoče, zadovoljni in polerpežljivi biti. Kavno tak v drugih britkostiti. Te doleti kaka težava, ®i moraš po božji voli skerbno vse nasprotne per- P°močke poiskati; zakaj drugači ravnati, in brez de k' »ama k temu kaj storila, pomoči perčakovati, bi Be reklo, božje veličastvo skušati. Si pa vse storila, 120 po tim percakuj 3 popolnim vdanjem, kar bo Bo? naredil. Je božja volja, de najdena pomoč težavo premaga, se mu z narveei ponižnostjo zahvali; je P a 1 njemu dopadlivo, de težava pomoč premaga, poten 1 | ga v poterpežlivosti hvali. Svetujem ti, kar sv. Gregor svetuje : „Te V° pravici kakiga pregreška obdolžijo, kteriga si v res' niči storila (storil), tak se globoko ponižaj, ino spo' znaj, de še več kakor samo to obdolženje zaslužiš* Je pa obdolženje krivično, potem se izgovori v krot' kosti, in odkritosercno povej, de si nedolžna, zak 3 J toljko spoštovanja si resnici ino pa dobrimu zgledj 1 ^ bližniga dolžna; te pa po tvojim resničnim ino pravic' nim izgovori še le naprej dolžijo, potim ostani mirii3> in ne perzadevaj si, de bi tvoj izgovor bil poterjen■ zakaj če si dolžnost do resnice dopolnila, jo dopolni zdaj tudi do ponižnosti. Tako ne skodjes ne sv oj im« dobrimu imenu, pa tudi ne lepi želji, ki jo po pokoj 1 « krotkosti ino ponižnosti serca imeti moraš.“ Pcrtoži se manj, ko je mogoče, cez krivico, ktero ti je kdo storil; zakaj gotovo je, de, kdor tožuje, tu '* 1 sploh greši; sosehno ker nam naša lastna ijube/.c 11 razžalenje vselej veči ino obcutniši kaže, kakor j 8 v resnici ; narbolj se pa vari, svoje toževanje pred ušesa takšnih ljudi pernesti, ktire lehko jeza prim®* in radi hudo mislijo. Ge upaš, de se s toževanje n ’ zlega znebiš, alj potolažiš, tak se znaš per mirnih dušah pertožili, ki serčno ljubezen do Boga imajo? zakaj drugi bi, namesto ti serce potolažiti, ga še l e bolj razdražili, in namesto de bi ti tern, ki te bode? izpotegnili, ti ga še le globokeje v nogo vtisnili. Nekten' bolniki, žalostni ali raz-žaljeni, se skerb' no varjejo toževati ino svoje slabo serce pokazati! zakaj to bi v njihovih očeh (kakor je tudi v resnici) očitno veliko slabost ino pomanjkanje moči in sere- nosti na znanje dalo, vender pa prav zlo želijo, * ,ia z vsimi umetnimi ovinki besedo tako obračajo, de bi jih vsak prav iz serca pomiloval, in jih, ne le za pobite, ampak tudi za poterpežlive ino serčue deržai' 131 To jo žaren poterpežlivost, pa zločesta, golufiva poter- pezlivont, ki drujiga ni, kakor silno zlo premetena V 1 ** »»nšparta hvaleželjnost ino prevzetnost, ,,Imajo t'ast,“ pravi Apostclj, ,,to de ne pred lio»am.'‘ Pravi poterpežljivec ne toži čez svoje terpljenje, ne želi, de hi ga kilo pomiloval, bres ovinkov resnično ino piipiosto od njega govori, in zraven ne zdihuje, ne tožuje, in tcrpljenja^ veriga ne kaže, kakor je, pre- u ese sicer voljno, ee ga kdo pomiljuje, lo pa ne, de **' ara kdo čez križ pomiljeval, ki ga ne stiska: za¬ kaj timu kar na ravnost pove, do (ega križa nima, in ostane tako miren med resnico ino potcrpežljivosljo, ker svojo težavo spozna, vonder pa čez njo ue to zuje. Per sezikanji, ki se (e per pobožnih opravilih ne bo zngnilo, se spomni besed našiga Gospoda Je- KUsa : „Zena v porodi ima žalost, če je pa porodila, Pozabi na njo, zavoljo veselja, de je en človek na * Vl; t rojen.“ Zakaj v svoji duši si nar čistillivši de¬ li 5 celiga sveta, Jezusa Kristusa, spočela. Prej ko *e razcveti ino vleže, boš gotovo težave ino bole- c 'ne lerpela, pa seična bodi, zakaj so enkrat te bo¬ lečine prestane, potim te čaka večna radost (nar- v eči veselje), ker si takšniga človeka na svet poro¬ dila. Zavsim ti bo pa porojen, ce si ga cisto v svo¬ jim serci ino v svojih djanjih skoz posnemanje nje- 8°viga življenja izobrazila. Si bolna, tako daruj vse svoje bolečine ino *ežave v božjo službo, in ga prosi, de bi jih z ve¬ likim lerpljcnjem združil, ki ga je On sam za e Prestal. V'bogaj zdravnika, jemlji rada zdravila, jedi •»o druge perpomočke zavolj Boga, in spomni v se » a žolč, kteriga je on iz ljubezni do tebe pil. Zeli »zdraviti, de bi mu služila, ne brani se terpeti, de bi se •K« pokoršnost skazala, in perpravi se, ako je nje- &av« volja, vmreti, kim n a dno, iu se tamkje vsede, tuko ga za unrboljsiga in nar- žiahnisga deržiino. Kavno tako se da spoznali, ali je en človek 'f resnici moder, men, visokodušen ino dober; po¬ gleda se namreč na to, alj se njegove dobre lastno¬ sti na ponižnost ino podložnoat obračajo ; zakaj v resnici dobre so, če se tako najde ; cc pa poveril plavajo, in se hočejo oceni kazati, potem so toljko poredni.ši, koljkor bolj zunanjima lišpa isejo. Bisari (perlni), ki se ob vetru alj gromenji sirijo, nimajo drujiga, kakor zunanjo lupino bisarja, znotraj so pa prazni, in nimajo nič v sebi ; ravno tako imajo človeške čednosti, ki iz napuha, prevzetnosti iuo nečimernosti izhajajo, Je zunanjo lišobo dobriga, so pa brez jedra, brez muzga ino brez terdnosti. Častitljive službe, visok stan ino imenitnost so kakor žafran, ki lepši izrasli*, bolj ko je teptan. No¬ bena čast ni v ec lep biti, če se kdo sam sebe zato ogleduj.; ino baha ; lepota le dopade, če se ne kin- či (čira), znanje tudi tistimi! nobene časti nc pernese, kije zavoljo njo napihnjen ino se v šoljskiga lesjaka spridi. Kdor je lehko razžaljen, če se inu zavoljo lije- goviga stanu dosti velika čast ne skaže, si lp na¬ pravi, de je s svojo Častjo vred zaničevan ino za¬ smehovan, poverh še pa rado pride, de ljudje po- pra.škujejo, sodijo ino naganjajo (kljubjejo), spo¬ dobno spoštovanj.; pa odrečejo; zakaj tako lepa, k® je čast, če sc kakor dar dobi, lak gerda je, če se ise , tirja, ino persiliti lioce. Kedar se pav našopiri, de bi se gledal, se vstraši med tim, de svoje lepo perje msposlri ino kaže, nad drugimi deli svojiga trupla, in tako od vsili strani pokaže, karkolj ger- diga na svojim truplu ima. Rože so lepe, dokler v zemlji korenino imajo, pa vsahnejo, ako v roko pri¬ dejo. lu kakor se listi, ki spavne jabuke le memo- 185 grede ino od delci; duhajo, od prijetnima duha oživijo, drugi pa, ki ravno to jabuko od bližej ino dolgo vohajo omoteni, zaspani ino bolehni postanejo: tako razveselijo časti' tudi tajiste prav prijetno, ki jih la °<1 delec ino le metno grede vohajo, brez de bi se zraven mudili, alj se za nje gnali, ker si nasproti ta j i s li, kdor svoje serce na nje naveže in sc na njeh pase, le ^sramotenja ion graj m j a na njih naž.injc. Z Ijubeznjo do čednosti ino hrepenenjem p-> nji a e naša čednost za ne, in z ljub.znjo po časti ino hrepenenjem po nji se začne naša porednost ino malopridnost. Duše, ki so v resnici žlalme, ne bodo dragi čas tratile z nečimernim jiskanj m visokiga s * a >iu, časti ino zunajne visokosti; one druge oprav¬ ke imajo, za uui prazen hliš se le postopači tergati zamorjo. Kdor si zamore Lisarov navlastili, se ne bo po ostrigah zaganjal, in kdor po čednosti hrepeni, ne bo rasli jiskal. Ilcu jo sicer, de si zamore vsak svojo posvetno imenitnost okovariti, in se v nji ohra¬ niti, brez de bi ponižnost le kol'kaj oskrunil, če la to vse priprosto ino brez prepira stori. Zakaj, kakor tisti bogati barantavoi, ki se i» Peruanske dežele nazaj v Evropo veni jo, razen zlata ino srebra, kferiga so si tamkje perdohili, tudi še kako opico (merkevco) ali papigo s sebo per- peljajo, zalo ker je taka reč tam dober kup, in tudi barko, malo obteži, ravno tako tudi tistim, ki po čed¬ nosti hrepenijo, ni prepovedano, de bi ne smeli svoje posvetne imenitnosti ino časti, ktera jim za tega voljo sliši, s sebo vzeti, če jih le drugači te reči preveč ne mudijo ino motijo, in jim nobene prev¬ zetnosti, nobeuiga nepokoja, prepira ino krega ne na¬ redijo. Vender j,,/ ne govorim tukaj od možev, kterih imenitnost deželo zadeva, tudi ne od nekterih poseb¬ nih okoljšin, ki velike nastopke imajo; zakaj v tih okoljšiuuh mora vsak kovariti, kar mu sliši, in se mora z modrostjo, 8 pretnislikam, P a tu di z Ijubczstjo »no peiijutluooljo vesti. 126 PETA POSTAVA. Od znotrajne ponižnosti. Vender pa horeš, moja Filotejal do bi te ja* napoti ponižnosti se dalrj naprej spravil; zikaj kar sire ti do zdaj od nje povedal, je bolj posvetni pre¬ kanjenosti kakor ponižnosti podobno, tim so, ki ne¬ kaj nočejo, nekaj si pa ne upajo milost (gnado) prevdariti, kterc jim jo Boj: sosebuo podelil, de bi kje po tim ne poslali prevzetni alj sami sebi dopadljivi alj v tim se silno zlo motijo. Zakaj, ker po besedah angeljskiga urnika (svHi-a Tomaža Akv.) iiargo- toviši perpoinoč, so k božji ljubezni vzdigniti, v pre- miš'juvanji božjih dobrot obstoji, tako bomo tudi Boga toljko ser nisi ljubili, kolikor bolj njegove dobrote spoznamo; in ker nas verli tega posebne dobrote bolj spodbodejo, kakor splošne, tak jih moramo tudi toljko pazniši premis jevati. Gotovo, de nas pred bož¬ jim vsniiljenjem ničet ur to'jko ne poniža, ko | r,:ve- Siko število božjih dobrot, pa (udi pred božjo piavico nii; tojko no osramoti, ko veliko število naših hu¬ dobij. Premislimo, kaj je on za nas, in kaj smo ni« proti njonu storili; in ker mi svoj,; grehe po samim premišljujemo, spreglejmo šc po samim njegove do¬ brote. Ne bojmo se, de nas bo spoznanje božjih do¬ brot k napuhu spodbodlo; de le drugači resorne spred 4JCi ne zgubimo, de dobro, kar na sebi imamo, ni od «as. Alj so mule zato manj lene ino sinradlivc žvalii iker drago ino dišeče orodje, kralj t tovorijo (jiosejn) ? ijKaj pa imamo dobriga, de bi ne bili prejeli, iti ako smo prejeli, zakaj bi se hodi s tim prevzeti ?“ Nas¬ proti nas šc le živa spregledanje prijetih gnad k ponižnosti spodbada ; zakaj spoznanje stori, de sni® ihvaležnt. Ko bi nas pi ve n d er, kedar gnade božje »pregledujemo, kakšna prevzetnost navdala, bo ktnal® 127 po njej, ce se ozremo no svojo nehvaležnost, na svoja tfrehe in slabosti. (Je spregledamo, kaj smo storili, !! ko 15 o g k r;>mi ni bil, i <> -n celo leli < spoznali, rji ^obro, kar unperriescmv, niti ne izvira od nas, niti *mse ni; in tako bo pcršlo, de se bomo sicer svojiga dobriga veselili, in kar nam je dal dobriga, veselo vzivali, per rsim tem pa ie Bogu čast dajali, ker J« On sam začetnik vsiga dobriga. Tako spozna preblažena Devica, de je ISog ve- Me reti nad njo storil; to spoznanje jo pa vender iv- kje zaoverne, de samo sebe poniža, ,a Boga pn- Ve li’(iji'. ,,Moja dušn,“ zapoje, »poveličuje Gospoda, *akaj velike reči je storil z mcno.“ Toljkokrat rečemo, de smo goto nie, de nas ni drnjiga ko revšina, de smo smet sv.ta; kako bi nas pa Vsinilo, ko bi nas ljudje per besedi obderžali, in povsod razglasili, de smo v resnici tako poredni, kakor sami pravimo, de smo. Pač tako ravnamo, kakor de bi bežali ino se poskrili, pa ie zato, de bi ljudje v.a nami tekli, in nas pojiskali : se spakama, kakor bi h uiti narz -dnji biti, in na zadnitn konci mize sedeti, z to, de bi s tolj^o veri častjo na spred ni konec bili posajeni. Pravi po¬ nižnih ne kaže svoje ponižnosti, in ponižnih besed nima v ustih. Ponižnost bi nar raji samo sebe, pa tudi druge čednosti skrila, in ko bi snela legati, se hliniti, alj bližniga pohujševati, bi še napuhrjeuo ino ffizdavo delala, tie bi se le med takimi d .Ti bolj dobro skrila, ino ('isto neznana ino varna živela. Ja* toraj tako le mislim, moja Filoleja: Ali ne govoiimo t-Tlo nobenih ponižnih besed, alj jih pa govorimo s Pravim znolranjinr občulkam, ki se z našimi besedi cisto zedini. Ne ponižajmo nikdar oži, če ne poni- «»«. z njimi tudi serca, in ne delajmo se nikdar, kakor k* hodi nar zadnji biti, če v resnici biti nočemo. Po tim nauku se je tako sploh ravnati, de po n ‘°ji misli nobeniga izvzetja iti, drugači ko bi zavoljo Perljudnosti bilo, iz katire včasi komu čast pred se- 1)0 ponudimo, desiravno vemo, do jo sprejel ne bo. ' T tim pa ni ue zvijače, ne hinavske pouižuuHti; za- 128 kaj v tej okoljšini jc priprosta ponudba spredite rasti le začetek rasti, in ker mn cele rasti dtiji m* moremo, ne storimo slabo, (e mu njen in začetek damo. Ravno taka ju z nekterimi besedi i/. spošto¬ vanji, klire, če ravno prav /, i prav niso videti res¬ nične, si vender dosti na resnici mejijo, i‘e ta, ki j '* 1 izgovori, vender resnični namen ima, tnjistiga spoš¬ tovati, h kterimu jih ju govoril; zakaj, desiravo« takšne besede več v sebi imajo, kakor reci hočem«, tak vender z njimi nic kriviga ne storimo, ceješeg«, sploh tako govorili. Res bi |ia jaz silno rad, de bi naše besede na¬ šim mislam bile, koljkor mogoče, enake, zalo, do bj \ se mi povsod, ino* v vsih^rcoeh po priprosti iuo ljubi ravnoserčnosti ravnali. Človek, ki je v resnici po¬ nižen, bi rajši, de bi mu kdo drugi rekel, de je reven ino poreden, kakor de si sam pravi; saj besede ne odbija, ce ve, de ljudji res tako pravijo, ampak * celim sercam poterdi, zakaj, ker sam to terdno verje, je vesel, de drugi ravno tako od njega mislijo* Koljko jih je, ki pravijo, de znotrajno molituv ti»* prepustijo, ki so bolj popolni, ker oni niso vredni, n* nje deržati še drugi so, ki terdijn, de si ne upaj«, pogosto k svetimo obhajilu hoditi, ker se ne spn#* ' najo dosti vrednih ; ti pravijo, de se bojijo hrumiiost oskruniti, ko bi tudi oni, toljko poredni ino slald ljudje, holti brunini biti, ino uni se hranijo, svoj talent k službi božji ino svojiga bližniga oberniti, ker, kakor pravijo, svojo slabost dobro poznajo, in *e prevzeti bojijo, ko bi postali orodje za eno alj drog« dobro, in de bi kje, ker druge razsvetijo, sami « c bili pogubljeni. Vse to je zvijačnost ino trika poni** nost, ki ni le kar lažniva, ampak tudi hudobna, sk«* katero se podstopijo skrivno in prav zvito božje darove zaničovati, alj saj pod kazanjem ponižnost* sosebno ljubezen zs svoje lastne dozdevke, ali svoj* leuobo zakrivajo. 129 ‘ „Pože!i znamnj* od Koga, ali v višini nebo«, ali v gl »boemi morja,“ je rekel prerok k mal 'Prid¬ ni mu Ahacu; ta mu j-, pa odgovoril: ,,Jaz ne pi- Zeliai imbeuiga, in nočem okušali Gospodi.' 1 Oj ga hu¬ dobneža! ali ne ne delt, kakor bi nurveči spošto¬ vanje do Boga imel, in vendtjr se brani, kakor, do Id ponižen bil, se za gnado perzadevali, h Meri ga božja milost vabi. Ali ni vedel, de je gotova prev¬ zetnost, Če se gnadam ino blagrom, s klerimi na« s *og obdarovati hoče, odpovemo? do nos bo/ji darovi k sprejetju zavežejo, in de j ; ponižnost, so temu, kar B> - želi, koljkor zumoremo, podvreči? Zejla našiga ®«ga j c u, de bi mi bili popolni, de bi se ž n jnii sklenili, in ga posnemali, koljkor le zamoremo. evzetnež, 1Se naprej grem I no ti rečem, moja l<' i 1 o t e j a J t,e ' ,a j v vsili rečeh ino po vsih kraj h svojo lastno ni- skosl ljubiš. Me l;j i vprašaš, kaj se pravi, svojo lastno niskost ljubiti, ti odgovorim, de Lalinci, pravijo nis- hosti ponižnost, ponižnosti pa niskost. (Je torej pre- ' »mena Devica v svoji božji hvalni pesmi pravi, e 8e j ; Gospod na ponižnost svoje dekle ogledal, in de bode ona za to od vsili narodov ko blažena hva- jena, tako hoče s timi besedami reci, de je Gospod x milostjo na njeno ponižanje, na njeno inajhinost ino !'! s '°. st P°Kledal, de bi j» z gnadami ino nebeškimi Idagri napolnil. .. Vender je pa čednost ponižnosti čisto kaj dru- J 1 ?!« kakor niskost. Zakaj niskost ni drujiga, kakor 'iiajhinost ino nevrednost, ki v nas teči, brez de na to mislimo; čednost ponižnosti je pa nasproti pravo spoznanje ino prostovoljno obstojenje naše nevredno* 6, i. Visoki verh ponižnosti obstoji po tem takim v * e 'n, de svoji niskost ne le prostovoljno obstojimo, a '"l>ak, de jo še poverh ljubimo, ino si v njej du- Padeino, in to ne lije zato, ker nimamo serčnosti ino spoznave, kaj je imenitno, ampak le samo zato, de 'J božjo svetlost (oljko višje poveličevali ino bliž- ""ffa vse več ko samih sebe obrajtali, I 11 k temu te *;- , gova | j a ,„. {ie m0 |,o.š bolj zastopiln, tak Vedi, j.® Jll ‘ je med težavami, ki nas zadevajo, nekaj takih, ponižaj v, nekaj p a takih, ki nas store slavite. Kdor svetiga pušavnika zagleda v razstergani ? kf od mraza dergeče, časti njegovo obleko, “ "Jugovo tcrpljenje mu gre v serre; naj pa kdo *’8'ffa rokodelca, zbožaniga žlahnikn, revno gos- P°dieno v taki obleki zagleda, ga zaničuje ino zas- 132 metulje; in tako vbožlvo poniža, Ako menih od svojiga vlkšiga, ali otrok ooremo vračali, sosebno, ako hi iz tega pogreška hndi nastopki izvirali. Ako bi jaz na obrazi kako čudno rano imel, bom gledal, jo ozdravili, pa vender Ue tako, de bi zraven na svoje - poprejšno ponižanje pozabil. Sim kaj liapcniga storil, kar pa nikogar ni žalilo, ge tudi izgovarjal ne bom; zakaj, de sije ravno kaj liapcniga, pa kmalo samo od sebe mine; torej bi tim izgovarjanji drujiga namena imeti ne mogel, kakor de bi svoje ponižanje izgovarjal, to pa, poniž¬ nost nikdar perpuslili ne more; drugači je pa ako »im iz nepaznosti alj nepremišljenosti koga razžalil *»tj pobujšal, tedaj moram škodo z resničnim izgo- Vorain popraviti, sosebno, ako pogrešek bude nastop- 134 ke ima, in me zapoved ljubezni veze, pogrešek po¬ pravili. Po vsim tein nas pa tudi vcasi ljubezen veže* de v prid bližniga, kalcriniii je nase dobro ime po* trebilo, vcasi ponižanje odplaviti išemo; kedar je p a tako pa moramo med tim, de ponižanje spred oe« spravimo, tajisto k lastni duhovni rasti v svojcserce zaklenili ino skriti. Alj hočeš vediti, moja Filoleja! klero po¬ nižanje je naiboljši ? Tisto je, ti prav razložilo po¬ vem, za našo dušo k nar večimu pridu, Bogu pft nar bolj dopadlivo, ki nas brez »ašiga vedenja za¬ dene, alj ktero je že z našim slanam sklenjeno; kef si ga nismo sami izbrali, ampak ga prejeli, kakor nam ga je Bog poslal, ki vselej vse bolj izbere, k«' kor mi. Ko bi pa mi sami imeli za izbirali, tedaj si narveči poniževanji; zberimo; zakaj narveči je zmiraj nabroljši; narve i je pa tisto, ki je na.šitnu n ignjeiij" narbolj nasproti, ce le drugaci našim poklicu ni nas¬ proti ; zakaj (de enkrat za vsekrat povem j); naša izbera, (o je, naša lastna volja je čednostim vselej škodliva, jih skoraj vse pokaži in pomanjša, ker ji 111 večidel zaslužeiije odvzame. O, kdo nam bo saj milost podelil, de bi enkrat s tistim velikim kraljem reči zamogli: ,,Zvolil sim si, rajši v Gospodovi hiši ) zaničliv biti, kakor v šotorili grešnikov prebivali. 1 * IVihčer lega lic zamore, ljubljena Filoleja! razen tisti' ga, ki je, de bi nas povikšal, v življenji ino smeri* zaničevanje ljudi in zasmehovanje ljudstvu postal. Povedal silil ti zdaj eno ino drugo, kar se ti bo težko zdelo, ako vse prav prevdariš; pa le verjuni mit slajši (i bo, ko sladkor ino med, ako boš začela tako ravnati. SEDMA POSTAVA. Kako sc v poniževanji dobro ime ohraniti ima. 135 Hvala, čast ino slov ne bo človeku zavoljo kake priprostc, ampak le zavoljo kake imenitne čed¬ nosti. Xak»j z hvalo hočemo koga z visokim za- popadkam od imenitnosti kakiga posameznica dobri¬ ka dela navdati, z častjo mu na znanje damo, de ga tudi mi visoko obiajtamo, slov pa po moji misli drujiga ni, kakor neki lis dobriga imena, ki se iz vsiga spoštovanja ino povikševanja skuprj sveti, ker sta spoštovanje ino povikševanje enaka žlahnim kam¬ nam visoke vrednosti, iz kterib, če sc sklenejo, slov kakor zlitek izhaja. Ker pa ponižnost tega ne pre¬ nese, de bi sami od sebe kaj velikiga mislili, alj de bi hotli kaj več bili, kakor kdo drugi, tudi ne bo dovolila, de bi bili hvale, časti ino slova lakomni, ki le imenitnosti slišijo. Vender se pa vda nauku mo- driga, ki nas opomina, de naj za svoje dobro ime skeihimo, ker dobro ime ni spoštovanje zavoljo ene ali druge imenitnosti, ampak le zavoljo navadne po¬ štenosti ino pridnosti, ktire nam ponižnost ne pre¬ poveduje na sebi spoznati, tudi ne zavoljo njih dober slov ieljeti. Res bi se ponižnost za dobro ime malo menila, ko bi ljubezen brez njega obstati zamogla j ker je pa dobro ime lepa podp-ora človeške družine, tako de bi ji brez njega ne le v noben prid ne Mi, ampak bi ji bil; poveril še zavoljo pohujšanja škod¬ ljivi, tako hoče ljubezen, ponižnost pa perpusti, de dobro ime želimo, in ,i e 8 kcrbno kovarimo. Dobro ime je za človeka, kar je lepo zeleno perje za drevo. Perje samo na sebi malo velja, ven- der drevesu veliko perpomore, ker mu ne služi samo k veči lepoti, ampak mu | U( ]i njegovo mlado sadiče braniti in kovariti pomaga. Ravno tako tudi dobro 136 ime, ki-samo ira sebi nima toljko v sebi, velik oper- pomore ne le k lep ili našima življenja, ampak tudi k hrambi in varstvu naših č ednosl, in že c 'Id, ako so še majcine ino rahle. Dolžnost, svoje dobro ime ohraniti, ino hiti, kar drugi od nas mislijo, spoti' bada zalo serce močna ino s prijetno silo k vsiuiu dobrima. Ohraniva, svoje rednosti, ljuba Filoleja I ker so Bogu, narvečimu ino narvikšimii koncu vsib naših tlel, dopadljive. Kakor pa ljudje, ki sad p er' braniti žrle, nimajo s tim zadovolj, de ga v sladkorji ovrrjejo, ampak ga še poveril v nalaš zato narrte p<»- sodve zaprejo, tako moramo tudi mi, ako j; ravno ljubezen božja narperva varhnja in čuvarka naših čednost, vender le za dobro ime skerheti, ker je zlo potrebni iti pomoglivi pripomni ik, si čednosti oko- variti. Se pa tako zastopi, de se v ti reci ne Rinemo re* več gnali, siliti, ino preskerbni biti; zakaj, kdor je v ohranjenji svojiga dobriga imena preol.čutliv in o pre- skerben, je tistim enak, ki zavoljo narmaiijši beležnice zdravila pijejo, ter menijo zdravje kovarili , ker ga vender le ravno s lem kvarijo ino do kraja podkoplej«* Kavno tako tajiati, ki z preveliko skerbjo svoje dobro ime ohraniti išejo, poslednic celo ob vso čast prideji. Zakaj ta preskrrlma ol,čutnost stori, de so samosvojci, polni prepira, lastne terme, de niso za prenesti, in tako sami podkurijo hndubijo ohrekovavccv. Sprcgledanje ino zaničevanje razzaljenja i» obrekovanja je sploh vse boljši vračilo ali nasprotni pripomoček kakor ohcutnnst, prepir ino mašcvnnjes zaničevanje cela potla i zopernika, jeza ga še pa le oseiči. Krokodili škodjejo le tistim, ki strah pred njimi imajo, in v resnici tudi obrekovanje le tistim škodje, ki se ga hoje, Nezmerni strah, svoje dobro ime zgubiti, ozna- nuje, de se na nj.-gnvo terdnost malo zanesemo; namreč, de se nam samim liaso življenj.; dobriga imena vredno ue zdi. Mesta, ki čez velike reke I® lesene nioste imajo, so vedno v etrahi, de jim jih bo 13 * perva povoiinja pobrala ; mesta pa, ki so * zidanimi mo.stmi previdcne, se še nenavadno velikih povodnj malo bojijo. Tako tudi keršanske v čednosti dobr« ''I rjeiu! duš ; vse napadke hudobnih jezikov^zanicujc- jo; tiste pa. ki Ranic svojo nialoVrednost občutijo, per vsakim doletku nepokojne postanejo. Kdor, moj*. Piliteja! povsodi v časti Blati iše, bo gotovo ob njo Peršci; in kdor Rvojo rast per tjudih izberaciti želi, kterim je pregreha čast no postenje vzela, po pravici zasluži^ do kraja vso čast zgubiti. ^ Dobro ime ti bodi kakor izohešnik ali zunajni uapisj kteri prebivališč čednosti kazj;; čednost mora torej zmiraj pervo čast imeti. Reče torej kdo, de si hinavec, ker pobožno živiž, alj de si sleva, ker ruzialj nje odpušaš, ti ni d ruj igo treba, ko smejati sc. Zakaj, razen tega, de takšne sodbo le od neum¬ nih ino malopridnih jezikov pridejo, tudi čednosti zttvolj tega nikdar opustiti ino od njene steze od¬ stopili ne smemo, ko bi ravno zraven dobro ime zgubili. Sadje na drevji je zmiraj več vredno, ko perje; tako je tudi znotranje duhovno blago boljši od zvunajniga. Na dobrim imeni nam more veliko ležečo kiti, tudi se smemo za njega potegniti; malika pa ven¬ dar ne smemo iz nja narediti; in kakor ne smemo °cesa dobriga človeka razžaliti, tako si tudi nikolj "e sinemo pcrzadcvati, očesu hudobneža vstreci. Drada je lepota na obrazu moža, ino lasje na glavi žene, naj se pa brada iz podbradka, in lasje iz glave « korenino vred populijo , težko bodo kdaj vec na novo izrasli, če sc p a ’l e porežejo ali postrižejo, knialo se bodo spet obrasli, in še le terdneji ino gosji, kakorpopred. a ko nam tedej jeziki opravljiv¬ cev, ki ho po besedah Davida zbrušenim Škarjem enaki, dobro ime porežejo alj čisto postrižejo, bo¬ dimo brez skerbi, zakaj knialo bo »pet vnovič, in ne le kar tako leno kakor poprej, ampak žlahniši ino terdneji izraslo. Ako nam pa naše pregrehe, naša lenoba ino niše slabo življenje dobro^ ime odvzamejo, potim bo p,tč težko kdaj več vnovič izraslo, ker j« 138 iz korenine izroto. Korenina dobriga imena pa j® lepo ino pošteno zaderžanje, ki nam, dokler sc v resnici tako zaderžimo, spodobno čast da. ktere nafl* nobena hudobija oduzeti ne more. Zapustiti moramo tisto necinierno tovaršijo, tiste nepridne šege, tisto neumno prijaznost, kakor hitro bi našimu dobrima imenu škodvati zamoglc? zakaj boljši je dobro ime, ko jezero praznih kratko- casov. Ce nas pa kdo zavoljo opravljanja pobožnih del, zavoljo višiga peržadjanja po brumnosti ino za¬ voljo pota proti večnim zakladam sovraži, obrekuje, alj zavoljo tega gondra in nam klubje, potim jih po prigovori pustimo, de kakor psje nad mcscam lajajo, Akojim bo to lajanje kaj zdaio, morde tam pa tam kako slabo misel od našiga dobriga imena obudilo? šilo tako lase ino brado na.siga dobriga slntja pore¬ zalo ino postriglo, sej se bo vnovič spet obrasla, in škarje obrekovanja bodo naši. časti ravno tako dobro pomagale, kakor vinjck vinski terti, ktera zavoljo njega dober in mnogi sad obilno požene. Le vselej se na Jezusa Križaniga obcrnimo, in bodimo v zavupanju ino priprosti, vender pa modri ino s promislikam v njegovi sveti službi; on bo varh našiga dobriga 'imena; in oko tudi perpnsli, de nain dobro ime vzamejo, nam bo pa namesto njega še boljšiga dal; pa tudi zavoljo (ega perpusti, de v sveti ponižnosti rasemo, od ktire je en sam lot ve® vreden, ko jezero liber časti. Nas kdo krivično obrece, postavimo njegovima obrekovanju resnico mirno nas¬ proti; če pa obrekovanje le ne mine, pa glejmo, de V poniževanji s a miga sebe serčni ostanemo; zakaj tako položimo z dušo vred svojo čast v božje roke, in nikjer je nc moremo bolj okovariti, kakor tukej- Služimo Gospodu v dobrim ino slabim slutji, de bom® potem z Davidam reči zamegli: ,,Moj lt o g! zavoljo tebe seje zgodilo, de sim bil zasramovan, in de j® osramotenje moje obli je pokrilo.“ t)d t e £a pa vender odvzamem nektire gerde in® nemarne pregrehe, kterih obdolženja uibeer terpel* 13 » ne sm«, ako sc ga le znebiti znmore, kakor tudi Bektira persone, kterih dobro im i je mnogim ljudem k rasti v dobrini potrebno. Zakaj v taks ti okoljsini •e mora po nauku svetili učenikov povernenje do- b t mleka do naših domačih ino Miznih sosedov; cVz kar se vsi tnji«tl Srozno pregrešijo, ki so po drugoti angeljri viditi, doma pa ko živi zlodeji. DEVETA POSTAVA. Od krotko« ti do namiga sebe. N ari ep ši pa s krotkostjo ravnamo, ako jo na same sebe obračamo, de nikdar t ez nas same, it* naše nepopolnosti ne režimo; zavaj, pamet tirjn, de moramo Čez storjene grehe grivengo ino sovraštvo imeli, se veildcr ta grivenga ni 'i ar ^ smo v raskaecnje, britkost, ser d ino jezo previeci. In v ti rc i jih dosti napčno ravna, ki se po svoji jezi jezijo, de so se razjezili, ki so nevoljni, e so nevoljni bili, ino gondr.jo, de so gondrali, zaunj ravno s tem rodijo ino *»tiderž.ijcj !> v svojim suci jezo; in če se ravno vidi, de druga peivo jezo iz¬ ganja, tak vender ta druga jeza za drojiga m, •>- kor, de per nar pervi perložnosti n° vl J 1 r ‘ 1 , 1 °‘ prc in ji pot nar avna, de ni'-, od tega n ? rel ' t ' m ' J. la jeza, ta togata ino razkamoat samiga do se 144 le napuh »a »voj cilj ino lastno ljubezen za svoj * 3 ' čctek ima. hi je nepok >jn.» ino huJa, tlc nas se ne* populile vidi. Naše sovraštvo do storjenih grchev mora t*>' rej mirno, pokojno ino terdno hiti, zakaj, kakor sod' nik hudobni: vse bolj prav štrafa, ako pametno in* mirno sodbo če* nje sklene, kakor de bi jih v je* 1 ino togoti obsodil, ker, re v jezi sodi, ne slraf® hudobijo kakoršna je, ampak kaknršen je on sai»» tako tudi mi same sebe vse bolj prav štrafaitt® skoz mirno ino stanovitno grivengo, kakor sk»* bridko, togotno ino serdito ksanje, ktcrig.i ne obO' davijamo (oljko po velikosti greha, kakor po nagib«* svoji ga nagnjenja. Tik se bo, postavim, tajisti, ki (istost snsebno ljubi, zavoljo narmanjšiga progrešk 3 « ki se mu je tez to (ednost permcril, neizre.cn* sam Cez .sebe jezil, nad velikim opravljanjem, * kterirn se je zoper hližniga pregrešil, se bo pa 1® »mejil. Nasproti se bo pa tiKti, ki opravljanje soV' raži, cez narmanjsi goderjiiije proti bližnimu jeni'* pi ni: pnrajtal na veliko prelonijenjo zoper ci tosl* Takšnih perpetil je dosti. Vse to pa od t id pride« de taki ljudje ne sodijo svoje vesti po pameti, a®«' pak po naklonu svojiga serca. Vet jami mi, moja Kiloteja! de kakor pnhlev«® ino prešerno oponiinvanje o^cta veliko vee otroka zamore, in ga vse bolj k poboljšanju spod" bode, kakor njegova j za ino togota, tako tudi M*' še serce, ako se je pregrešilo, ino mu mi njego* pogrešek s krotko,sljo ino pohlevnostjo očitamo, n«* veu pomilovanja kakor jeze pokažemo, vse ve 1 -* griv e n go ob'ulilo ino bolj globoko presunjeno bo, k a ' kor bi razkačena, scrtliu ino nagla grivunga kedaj storiti zam igla. Ko bi jaz, postavim, ljube o željo imel, n« * pregrešek nečtničriinsli pasti, in bi bil vetider I* globoko padel, bi ne očital svojimu sercu nja f>r g ' grebo a temi le besedami: Ali nisi gerdo ino nemarne« de si se po (olj k .h sklepih veuder pustilo v iicutne*"' i 45 nosi zapolegniti! Vzemi konec v svoji sramoti, i:i ne Povzdigni mi vec kdaj svo jih oci proti iiel>e«am, (i slepo, neumno, gnlufno in o svcjiinu Bogu nezveslo serec! — alj z esn družini lakim ; ampak jaz hi ga s pametnimi besedami in kakor s pomilovanjem takole nagovoril: Vzdigni se, revno serce moje ! glej v jamo sva pa..la, Mere se i žogi h 'tl sva tol jkokrat sklenila. O, vzigniva sc, sapustiva jo na vselej! zdihujva k božji milosti, ino imejva terdno zavupanje, de nama bo pomagala, v pribo lino bolj stanovitnim biti, in podajva se spet na st. z o ponižnosti n z j. Le senom! Imlj skerbna bodiva o tl z lej ; Bog naj bo pidpiral, in > terdna bova; _ in po tem o itanji bi j os resni’ni ino t er cini sklep storil, nikdar vet; v ta pregrenek pasti, in bi k temu prave perpomo ke , in tudi svetovanje svojiga duhovniga vodnika obračal. Bi pa vender kdo najde! , de s tem krotkim oči¬ tanjem svojiga serca dosti ne omehča, luko z n a sicer njslrrje o’ilanje ino močneje opominvanje v lo ohernili, do bi svoje serce k vecimu sramovanju nagnil, vender P« naj po lem ojstrim ravnanji s k rolkcjioi opoininaiijem sklene , ino naj svojo žalost in serd z ljubeznivim 'tio sladkim zavupanjem na Boga izkouca, kakor listi velik spokornik, kije, veliko žalost svoje duše gle¬ daje, jo s temi besedami pokrepčal; „Zokaj si ža os na, 'noja duša! in ztkij me motiš? Zavupaj na Boga, *akaj, še ga boni hvalil, njega, veselje tnojigu obličja, svojiga Boga! Vzdigni torej svoje serce, ako je padlo, 'nirno ino krotko, ino se ponižuj zavoljo spoznanji svoje rev.šine globoko pred’Bogom; in se cež svoj P a d e c kar ni' ne čudi; zakaj per tem se ni nič čuditi, de je bolezen bolana, sl .bosi slaba, in > rcvšiua tevna; vender pa obžaluj iz vse muci ra/.žalenjc , kleriga si , alerila; obudi veliko serčnost ino zavupanje na ujegovo milost , in stopi vnovič na stezo čednosti, od fctil 'e si odstopila. 13 146 DESETA POSTAVA. De avoje dela s skerbnosljo, vender brez prcnagdjivostt ino boječnosti opravljati moramo. Skcrbnost ino pridnost, s ktcrinii svoje dela oprav¬ ljati moramo. se od skerbi ,j bojicnasli ino prena- gijivosti rislo razločite. Augelji skerbijo za naše zve-- licanje ino to skerbnosl z veliko pridnostjo opravljajo, pa vender zavoljo tega niso ne v skerbi, ne boječi, ne preuagljivi; zakaj skerbnosl in pridnost slišijo k njihovi ljubezni, skerbi pa, boječnost ino prenagljivost bi bile njihovimu zveličanju cisto nasproti, ker se skerbnosl ino pridnost z miram ino s pokojam duha zdru¬ žiti daste: ne pa tako skerb ino boječnost, še manj preuagljivost, lSodi torej skerbna ino pridna v vsili delih svo¬ jima poklica, moja Filoteja! zakaj Bog, ki ti jih je izporočil, hoče, de jih z veliko skerbnosljo oprav' ljaš ; vender pa cc je drugaei mogoče, ne bodi boječa ino preskerbna, to se pravi, ne začni jih z ncpokojain, bojeinosijo ino z naglico , ino ue preženi se v delo, ker vsako prcnagljenjs pamet ino presodik moli , in® nas vstavlja, reč, ktire smo se s prenaglenjem perjeli, dobro izkoin ati. Ko je naš Gospod Marti očital, ji je rekel ; „Marta , Marta, ti si skerbna, in se ženeš za velik® reči . 11 Vidiš! ko bi bila kat^ skerbna, bi se ne bil® gnala; ker jc bila pa boječa ino nepekojna , sej® preuaglila in je zmotena postala, In zavoljo tiga jo J® Gospod kregal. Vode, ki pohlevno po ravninah tecej 0 * nesejo velike ladje ino dosti blaga, in dež, ki pohlevno travnike pada, jih stori rodovitne na travi in jagodah, veke pa ino dereee vode, ki v velikih valovih hrašij®> 147 pokončajo Mizne okolce, in ne veljajo za kupčevanje, de bi po njih vozili; ravno tako nalivi ino plohe hudo škodo po polji ino po travnikih narede. Nikdar ni delo, ki se prenaglo opravlja, dobro oskerhlj.-no, ,,Se ženi, pa se ne preženi (teci počasi)" je star prigovor, ,,Kdor jo vliva,‘‘ pravi Salomon, ,,je v nevarnosti pasti ali se zadeti." Dosti hitro delamo, te dobro delamo. Cmeril vse veci hrup napravijo, ino ao veliko nagliši ko čebele, vender le kar vosk narede ne pa medu ; tako tudi tajisti, ki s sklecimi skerbmi ino s hrupefo delaMiostjo delajo, ne opravijo, ne dobro ne veliko. Komarji nam niso nadležni zavoljo "jih muci, ampak le zavoljo njihove mnogosti; tako tudi velike opravila ne motijo (oljko, ko male, ce J '* 1 je veliko. Sprejmi torej dela, po versti, kakor na.stopij 0) mirno, ino iši jih po versti kakor pridejo, opraviti. Zakaj, ko biti hotla vse na enkrat, alj vse križem oskerbeti, potim hiše toljko z njimi trudila, de hi se 'pehala ino pod njih težo opešala, brez de bi kaj opravila. V vseli svojih delih se vpiraj le na božjo pre¬ vidnost, in le skoz njo se naj vse skonca, kar si za¬ čela; ravno tako si pa tudi perzadivaj, de boš v vsi krolkosti tudi storila, koljkor samoreš; potem si pa bodi svesta, de, (te je bilo tvoje zavupanje terduo, tudi za tebe vse dobro izteče; naj se tebi dobro alj alabo dozdeva. Majhiniin olrokam enako , ki se z' eno roko za avojiga očeta dolžijo, med tim de z drugo per germo- *i ih jagode alj maline teegajo, primi tudi ti, med tein, d“ s j K ,.|]o roko blago tega sveta zheras alj oskerhluješ, z drugo roko vselej nebeskiga O r eta, in vc.mi B0| .j ^ „j einu poglej, jeli mu je tvoj opravik dopadljiv. In le vari se, de njegove roke ino njegov« brambe | le izpustiš, ali meniš, de bi brez njega vce "ubrala ali zamogla. Zakaj, Cj te izpusti, še stopinje "e boš več storila, de bi se ne zadela aji padla. Alj, de z drugimi besedami rečeni, moja Filoteja I ako imaš navadne opravila alj dela oskerbeti, per kterih ni 13 * 148 posebnepazke ino vpešanja Ir^ha , led oj glej vc? n s Boga kakor na delo. So pa opravila bolj iincnilne, lok'* de v ho i\ojo pazko polrebujojo, tedaj pa le vra Jl vmes povzdigni ovoj pogled k Bogu, kakor ludjaij 1 na morji, ki, de bi spel na suho prišli, večkrat 113 nebo ko na morje pogledajo, p> klerim se vozijo;' i® tak bo Bog h tebd, v tebi ino za tebe delal; iuo to¬ lažba te bode po delu krepčala. EDNAJSTA POSTAVA. Od pokoršine. I,e ljubezen je, ki popolnomast doseže, pa po- kcršina, čistost ino vhošlvo mo le prave tri pomagavket ki jo dosegi pomagajo; pokoršina daruje naše serom cislost naše telo, in vboštvo naše premoženje Ijubezn 1 ino sluz bi božji. Te so tri mladike dnhovniga kri-'.o vcepljene vender vse ti i na starin, ki je sveta poniZ' nosi. Ne rečem tukaj ni esar od tih treb čednost, kar obljubo zadene, s ktero se jim zavežemo, ker to le osebe (porsone) kakiga reda (ordna) zadene, tud* ne, kar zadene priproslc ob'jube od nji ti, zakaj, dias' ravno obljubit vsian cedniast in obilniši gnade *<'0 zasluženja pordobi, tak vendar ni potrebno, de bi s o jim skoz obljube zavezali, ce smo jim le drug aci v<'aai. In če r-.vno , posebno po ('asliiljvi (n ilni) obljubi; človeku na pol popolnosti spravijo, tak je vender Z a dosego popolaiosli ze daasli, de jih sploh izpolnujeiiao« ker je med polam k popolnosti ino s,manj popolnostjo velik velik razloček; tako je vsak, ki v duhoven stan alj duhoven red sliši , na poli pop dnosli, zalo še P a ue popolnoma, kakor se, dr bi tako ne, večkrat vidi 1 - 1 zamore. 1’erzadevajva si torij, moja Filotejn ! de le tri fednosli, padem ko najin | oklic perpusli, dobi’ 0 dopolniva, zakaj ce naj ravno na pot popolnosti 115 postavijo, n n j vendar peijaj) k nami popolnosti; po v.sim tim sni;> tudi vsi od k. ja dolžiti, te tri čed¬ nosti izpulim vali , de, si ravno ne enako. Dvojna je pokoršina ;* ena je potrebna iti druga je prostovoljna. l’a potrebni pokoršini si dolžni, svijiin duhovnim »uprejpostavlenim, papežu, škofa, fa >trn, iiio nji onvi,n »a nestnikam pokorna biti, kakor tudi deželskim naprejpost iv!jenim , svojima vojvodu ('c- sarju) ino gnsposkam, ktere oni t er, deželo poslavij >; pokorna biti nimaš zadni' hišni gosposki, svojim * « e Ut, svoji n*'deri, svojima gosp idarju , svoji go¬ sp »linji, To pokoršina iin inajemo potrebn i, ker se, n ' her ti dolžnosti, svojim naprejpost ivlenini pokoren ‘‘‘ti, odreči n.; sme, ker jim je sam Bog po razločnosti 'datiu oblast dal, nam vkuzovati ino /,apoV t.lovati« Vlm Ka j torej vsako njihovih p tveij. zakaj to je dolžnost Mo potrebnost; vhoguj [ia, če hočeš p tpolna hiti, tudi nji.tove uvele, ino če ijubczen ino modrost droga i ne svetujete, tuli njihove žeja ino nagnjenji. Vliogij jih, 'e ti zapovejo jesti , atj si kak kratek e is u ire li¬ ti, zak.tj, če se tudi vidi, de bi ne bila kaka posebna rednost v takih reč ih vbogati , bi bi! pa vender velik, pogrešek, ako bi no vbogalt, Vbogai v rečeh, ki veljajo vse eno; ako ti po¬ stavim, zapovejo, to aij uho opravo obleci, po tim »j uiiim poti iti, peti alj molčati; in velike hv lic vredni ji la pokoršina. V boga j v težkih, neprijetnih •tla težavnih re’eh , in tvoja pokoršina j; pop dnann. Vbogaj poslednič s kriitkostjo brez vsiga iz rovarjenja, hitro brez ndlaška, veselo brez c.nemosti iuo iz Iju- hezai do listigi, ki j : iz ljubezni d > nas pokom postal d« s ni e rti križa, in kije, kakor sveti Bernard govori, ,,ra 3 hotel življenji kakor pokoršino zgubiti, 1 * De s C b iš navadila , lehko svojim napr jmstav- l-nim pokorna biti, podavftj se radi v voljo tajnih, h' «o tetii enaki, ino vdaj se njihovi.n dozdevkan v v 'ia rii eh , ki niso hudobne , in sicer brez vsega pra- h' r a ino lastne terme; stori tudi rada ta, kar tvoji 150 podložni želijo , dc le pamet perpusfi , in vari se, ji& z oblastjo gospodariti, dokler dolgo mi dobri. Zio se moti, kdor meni , de hi kakor menili aU nuna lehko pokom bil, oko se brani, tistim pokor- šiuo sknzati, ktire je Bos: mu naprejpostavil. Prostovoljno pokoršino pa tisto zavemo , v kte- ro se kdo iz lastnica izvoleiija zaveže, in ktire nam iiihcer ne nalaga. Sploh si nihfe ne izvdlji svojiga vajvoda (cesarja,), tudi ud škofa, tudi ne očeta in® mater, in še vselej ne svojiga sozakouskiga; izvoli¬ mo si pa sami svojiga spovednika ino dušnima vodnika. Alj se pa kdo, kedar si ga izvoli, z obljubo mu V pokoršino zaveže, (kakor beremo, de se je sveti Terezija razen očitno obljublene pokoršine do vikših svojiga reda (ordou) še s pifprostoj o b ljub o j k pnkorsini do patra Gracjana zavezala), alj se brez obljube p>><1 pokoršino takiga človeka poda, lak se ti pokoriini pravi, de je prostovoljna, ker iz naše proste volje* iz našiga lastniga izvoljeuja iz - bajt. Sploh moramo vsakima naprejpostavlenimu, kar oblast zad ne nam zapovedovati, pokorni biti. Pokorn' moramo bili vajvodu v vsih rečeh, ktire deržanje de¬ želne varnosti ino druge očitne naredbe zadenejo* duhovnim naprejpostavleniin v vsem , kar duhavn® vladanje zadene; starišem, gospodarjem, snzakonskim v vsih hišnih opravilih, spovedniku ino dušnima vod¬ niku v posebni vodbi naše duše. Pusti si vse dela pobožnosti, ktire imaš oprav¬ ljati, od svojiga duhovniga očeta naprejpisali; to bo storilo, de bodo vse ver vredne, ino z dvojnoj da- brotoj ino gnati oj obdeljene; eno že imajo same*' sebi, ker so brumne , drugo dobijo skoz pokoršinost* ktera jih je naložila, ino skoz ktire mor se hod® opravljale. Blagor pokornim; zakaj nikdar ne ho B®£ perpustil , de bi si zajšli. DVANAJSTA POSTAVA. Be je čistost potrebna. (.istost je lilija vsih rednosti, ino povzdigne ( ioveka skoraj do angel jev; nični lepiga, ko le zavoljo snage, snaga človeka je pa čitsost, Pravi se tudi čistosti, de je poštenost, ino njeno ohraujenje sc imenuje čast ; tudi ji pravimo , de je brezmadožtiosf, *n njej nasprotni pregrehi , popaka« S kratkoma , ima de vso posebno slavo, de je nar lepši ino nar svetlejši bednost duše ino telesa. Nikdar .in nikoli ni perpušeno, naše telo v ka j si zakol 78 - 6 ' 10 “ e ‘ s *" veselje oberniti, kakor v pravični, D v ° IIN ' i ' Zfl vezi, ktire svetost po pravičnim povračili ^ 8'esek popravi, ki iz sladnosti iz-haji. Pa ccld v ' 0111 se mora čista misel ohraniti, de, če ravno v '•poliiovanji tajisti kaj nespodobniga leži, vcuder Jo (ista ino snažna ostane. Cisto serce je kakor bisarica, ki niti kaple vo- ,,e sprejme, ako ne pade od neba; nobeniga me- Su,, 'ga veselja ne zamore vžitf, razen v zakonski za- . tSZ, _> ktira je iz nebes izporoena. Zunaj zaveze mu .'•‘Perpušeno, v prostovoljnih ino postaj o čili mesenih ““»lin na t„ misliti, Kar zadene pervo stopnjo te čednosti, se varji, "loja Piloteja! pred vsako prepovedano stadnosljo, “■'J »i bo, ktira hoče: prepovedana je pa vsaka zunaj ^nkona , ino celo v zavezi zakonski, ako je zapove- a '" Zakonskim nasproti. Kar zadene drugo stopnjo , si prepovej, krdjkor Je k olj mogoče, vsako nepotrebno razvescljenje, če je tudi perpušeno. Kar zadene tretjo stopnjo, tak si ne navezi aTn jih občutkov na sporočene ino vstarjene sladi » io2 zakonu : zakaj, desiravno so v cilj in konec sve* ti^ra zak. , •> |iolrel>iie , lak se vendar serce in mišji na nje nikdar navezali ne sme. 5‘o tim pa (udi nikogatja ni, de bi mu ta čed¬ nost silno zlo potrebna no bila : ki v vdovskim st.uiO živijo, potre! ujejo močno si C.le čistosti, S,i ne sovia/- 1 kar pridejo’ih iuo prihodnili p< rliižnost , ampak kise tuili mi.slam vstavlji, ki se lehko zavoljo spqiniua na pernušeno veselje prefiTcitiga zakona v glavo vsadijo; iii lorej so takšni za nečiste nagibe bolj pripravni. Zatoj-,j ob mluje sveti Avguštin čistost svejiga Ijublj. ni ga Alipa tako zlu, ki je mesene sladi sovražil in si jih popolnoma iz misli spravil, de si mu ravna v njegovi mladosti niso neznane osta’e. in res, kakor se popolnania zdravo iiiu zrelo sadje v slami, v pesku, tudi v svojim lastnim perji obraniti da , oskrunjeno sai j : se pa skora j nikak ne obvarje, oko se ne povrejo v sladkorji ino medu, tako se tudi čisto nepokvarjena (isio. I da lehko ubraniti sc enim ino drugim perpo- mo kam; ni esaija pa ni, kar bi pokvarjeno in® oskrunjeno čistost obvai vati zamoglo, razen brunmoati, ki pa prav velika mora bili, in ki je, kakor sim že večkrat rekel, sladkor ino med sercu. Mladini je priprostc ino prav natančne čistosti potreba, tako, de vsako radovedno misel iz svoji ga serca odžene ino z resnim sovraži vam vsako nečisto vesi Ije zaničuj;, ki v resnici vredno ni, de bi ga ljudje poze jeli, ker so osii ino svinj ; bolj pripravne za - ii j , kakor oni. Varvafi se torej morajo lete Čiste duše, de ne bodo nikdar dvojile, dje čistost vse in vse bolj .i, kakor vse , kar ji je nasproti. ,,Zakaj so¬ vražnik ,“ pravi veliki sveti llironim draži divišk«* ljudi zlo k puželjf nju, slad okusiti, iuo jim j„ vse I Ojljši ino vese!ej‘,i naprej postavlja, kakor je, kar ji'® veliko nepokoja napravi, ker si neznano rec (oljko prijetno mislijo.“ Kakor pa vesa, plamen zagledajo radovedno okolj lija leta, okusiti, ali ja (udi sladek, ker je tako lep, ino od te misli gnana, ne neb*, dokler se v n ja spusti, in se per pervim naletu osmodi, 153 t:ik o so Ulili večkrat posli mladina od goinfne in o hil- dolme želje po plamenu mesene sladi pri j. 1 i, de po mnogoterih i adovcdnili mislih zadni’- sv jo p >gubo v "ji najde; \ k a len m pa bolj neumno ravna ko vesa, Zakaj veš« si l.hko mislijo, deje ogenj sladek in pri- j len, ker vidijo, d; je I p in sv,del; mladina pa vc, •le jeti, kar j i sc , n‘spodobno in nepošteno, in por vhiiii li n vender ne neha, visoke vrednosti na neumno Mio živinsko sl idnost polagati. Kar zakonske posebej zadene, jim je Mslost (kar «e p i , de bi lak ne , vse premalo prevdari} zlo zlo potrebna; ker njihova (istnsl ne obstoji v popolnim zderžanji , ampak le v pravični zmerno, ti. Kakor je Pa, po moji misli, zapoved: jezite se, pa nikar J 1 e grešile, veiko težji, kakor celo nit; se ne d zite, i n j e ložej, se jeze za vsim zderziiti, kakor ji pr .ve mejnike vstav jati, luko je tudi ložrj, se mesene h| ndi zavsim zd ržati, ka-or jo med mejniki zmernosti, ""'"'ti. It e s ima posveena proslnsl zakonskima N j a " u posebno mi/, o .stenj požcljenja pogasili; pa slabost l. |j , kterim je dana, lebko od p. rpušenja v •azvuzdaiij.:, in o od prašiče v krivico zajde, • n kakor sj bogatini n jd jo, ki ne kradejo iz P°lrebe , ampak iz lakomnosti, tako (udi zakonskih ni ki se s samo nezmernostjo ino z grešnim po- zeljenjem pregrešijo, desiravno po pravi nim per- P'S nji sžbi z v zaoisra imajo , s kterim bi zamogli "•o morajo z ulov.Jj ii bili; ker je nji o poželenje hitrimu Plamenu e „,ko, ki semterlje divja, vse požge, in “'Mer n e obstoji, ^ mor a j nevarna rc' ostane, mo ne zdravila piti, zakaj se ve' vzame, kakor je Ir.-ba , in če niso prav "‘Mnavljenc, na bo nikelj bivz velike škodo. Zaveza *ako"Nka je bila zapovedana, in nekaj tudi za per- Poiim e k 70 j (tir holivuo..! namenjena , in res je prav dob ;r P rpomo^ek zoper njo , por vsim tem pa vender "mimo zdravilo, ki torej lehko škodje , uko se z njim 1 av pametno ne ravna, Kazen lega se dostikrat naklju i, de zavoljo 154 marskakiga opravka alj zavoljo dolgih bolezni zavezani* vsaksebe bili mo rajo. 'I o ej je zavezanim dvojne čistosti potreba: ene zn olj« popolne zderžnoslii ako so, kakor sim rekel, eden od diujiga; druge* zmernost med sabo imeti, ako so po navadno skupej* 8v.ta Katarina izZijmc ja med pogubjenimi veliko duš vidila , ki s> grozne n.uke (iii ntre) tcrpele, ker »o svetost zakona oskrunile , in sicer ne zavoljo ve¬ likosti grdia, pravi ta svetnica, ker ste valjanje in 0 preklinjanje Boga še vso Infjj pregrehe, ampak ži¬ vo j tega, ker tisti, ki tako grehe delajo, si nobene vesti iz tega ne storijo, ino dolgo v njih ostanejo. Vidiš tedej, deje čistost vsi m slanovam potreb¬ na. ,,Imejte mir z vsakim ,“ pravi apnstel, ,,ino sve¬ tost, brez ktirc nih :er Boga gledal ne l><>.- 4 Pod svetostjo se pa po razlaganji svetih cerkve¬ nih o etov Hironima ino Krizostnma cisto t zastopi* ^e, ne, moja Kiloteja! brez čistosti nihčer ne bo Uoga gledal, nihcer ne bo v njegovih svetili šotorih prebival, kdor t i.-diga serca nima, in kakor Izvoli sam govori: ,,1’si in nečistniki bodo iz njega zaperti.* Blagor njim, ki so cisti ga serca, zakaj oni bodo Boga gledali. TRINAJSTA POSTAVA. Nauki, Čistost ohraniti. Bodi prav zlo urna, se vsake perlnznnsti, ktif* k meseni sludnosti vabi, izognili, zakaj ti z leg ^ poloti človeka, de ne misli na-uj, in z Cotek, ^ ce!6 malo v sebi ima, ima bode hude nastopke. Z* f|l J iožej se mu jc izogniti , kakor se kdaj z.ivaitn njega ozdraviti. Človeške telesa so posodvam, iz stekla C?* az£l ) 155 narejenim, zlo omike, klerihne moremo nosili, do bi sc ena v d ni jr o zadevalo, če nočemo, de bi se nam ne P'bile, enake tudi sadju, ki, če je ravno brez vse rane, kn.alo madež dobi, ako se eno drujiga dotika. Saj še vod,, , naj bo čista kakor liocc v kaki p oso dvi, ne bo več za piti, kakor hitro kaka živad do nje pride. Ne perpusti nikdar, moja Kdoleja! de bi se te kdo >dj iz nerodnosti , alj kar iz šale C' i P y>ia ) a 'j prijaznosti doteknil, zakaj ko bi ravno res s takim pečenjem, ki je bolj nespametno kakor hudobno, čistost celo nepokvarjen i ostala, je vender le škodlivo, ino roži cistosli njeno živnost ino prah cveta odvzame, nespodobno se pa dotikali pustiti, se pravi, čistost do kraja pndkopati. Ci test stanuje v serci , ima pa telo za svojo vlast. Zatorej se zamnre zgubili skoz vse zunajuo pofutke telesa kakor tudi sk z vse misli ino želje serca. Ne istost je , m: iste reči gledali, poslušati, govoriti, duhati ino tipali (šlatntij, ako se serce tega veseli. Apostel to uči s kratkimi besedami: ,,Nečistost se med vami še imenovati ne sme.“ Čebele se ne le merile ne dotaknejo , ampak še pred vsakim smradam bežijo , ki od ondod pride, in ga zlo sovražijo. Nevesta v visoki pesmi ima roke, iz ktirih mira kaple , ki strohuenja ino gujilosti picvarje; nje ustni¬ ce so z zvvzkam sklenjene, kar lepoto ino sramož- livo.st v nj mili besedah pomeni; njene o*i so golobič¬ ke oči zavolj i njihove snažnosti, njene ušesa z zlatimi tfakei prepletene, v zjinmpje njene čistote, njenin nos j° Ltbauouskimu cedru podoben, kleriga les^ nikdar ,l e strohni. Taka mora bili čista • duša, snažna ino 8, 'aaiožliva v rokah, ustnicah, ušesih, očeh ino na Celini životi. Semkaj sliši tudi beseda, od ktere stari učenik Kasij.iti perpoveduje, ino ktero je iz ust svetiga Ra¬ cija slišal, ki je sam od sebe perpovedvaje, enkrat • akol e dj il: ,, Nevem , kaj je ženska, pa vender nisitn deviški,'* Res se čislost loljkostuo zna zgubiti, kolj- 15G koršna je nečistost, klira, pn lem, ko ja vsi alj manjši, t isto.sl oslabi, orani a j vmori. So nekiiro ti-premišljene, neumne ino mesene prijaznosti ino perpušenj i, ktire sicer prav za prav čistosti ne razranijo , ki jo pa v.-nder oslabijo, oniak- nejo ino njeni lepi beloti liš odvzamejo. So še tniii druge prijaznosti ino perpušenj i, ki niso le kar ne* premišljene, ampak pr.-grešne, ne la kar n u nne, ampak nespodobne, ne le telesne ampak tudi mesene, in s temi se čistost vsaj zlo orani ino pokvari, pravim vsaj, ker tudi vinerje in popolnoma konec vzame, c te hudobne oumiiusii zadno mn ' mes ne sladi vtrlesii obudijo; in čistost še n evredniši, gerši ino nesle nis* 8 tem konec vzame, kakor skoz kurbanje, pivšosl vn ino kervonesraniosf , ker so le zdaj imenovane gnu¬ sobe le grebi, uoe pa, kakor Tertuljan v bukvah od čistosti govori, pošasti, hudobije ino pregrehe. In take misli je Kasijan ravno tako, kakor jas, de sveti Ga¬ zili, oil take pošasti m,'mi, ker zdihuje, de deviški ui; zakaj jas mislim, de on s temi besedami ie hude ino sladile misli meni, Mere, de «i mu ravno niso telesa omadeževale, so mu pa vender sere; uskr nule , nad kteriga čist o s tj i lepe duše toljko skerlmo cujejo, Xc prijazni se nikdar z neistinii ljudmi, so nibno ce so tudi nesramni, kar so skorij vselej; zakaj, kakor kozli, ako se sla I ki h jeitrov s sv jim j zikain dotaknejo, njih sladkost v grenkobo spremeni jo, tako tudi tisti nečisti ino smradlivi ljudi sk ir a j z nobenim (lovekam ne govorijo, naj bo svoj ga alj drugig® spola, de bi nj govo či tost kakor si že bodi, ne,sla¬ bili; baziliskam enako imajo struji v svojih om-.i, šc cela njih sapa je strupna. Nasproti se pa rola derži lju li , ki čist ist > n čednost ljubijo, beri ino premišljuj velik ikr.it pobožne ino bruiinie reči, zakaj beseda božja je čista, in štor* ciste tajate, ki imajo dopulenje nad njo: zator.j j° David p e rin eri (pergliia) topazu, žlahtniinu k#* racini, ki ima lastnost, plamen pnželjcnja zatreti. Sklepaj se vedno , po duhovno skoz premi ,ljr» 157 Ta nje, ino v resnici skoz sveto obhajilo z križanim »lezn,sum. Piavijo, de kdor na zelišu , agnus kastus C i*to jagnje) imenovanim , leži, cist in sramožliv postane; goloviši Imš pa ti, ako bo tvoje serce na našim Zveli arji p.čivalo, ki je pravo ino neomade- žano jagnje , izvedla, de se bota tvoja duša in tvoje serce skoraj od vsega blata nesnažnosli ino nečistosti očedila. STIIINAJSTA POSTAVA. *tako se vboštvo v duhu v sredi bogastva ohranili da. oBI tgor jim vhogim v duhu , zakaj njih je ne- ° t _ , ‘ a -jesl v '6.** Gorju torej bogatim v duhu , zakaj ^ l,nv Jc pekel. Hognl v dnini je, kdor svoje bo- e.as(vo v serci, alj svoje sercev svojim bogastvi ima; v bog v duhu j:, kdor nobenga blaga v svojim se ci, 111 tu, li svojiga s. rca v bogastvu nima. Tiče , zimo- r “dci imenovane, si d. lajo gnezde , ile so jahelki po- dobne , ino pustijo ua njiii le eno samo majceno od- l , ‘*> t i n o pinti zgoraj, in poleni jih spravijo na breg "»»ja, in jih druga i (ako močne in ncprcmocivne "apravjj i, de fe valovi perderejo, kaplice vode v nje lc pride. Znt. nj plavajo povrrh, ino morje gospodarijo n ® innrji ino v morji. Takti, moji Pilot.ja ! mara tvoje * e, ‘ Ce *n»craj nebesam o d p c rt o , bogastvu ino minjo- Cl ‘" r <-*Cem pa zapeli o biti. Si bogata, tak okvari svoje 1 1 c« skerlmo pred vso Ijabeznj > do bogastva. Serce *meraj p,. rV o oblast ob.leržati , in v sredi bo- 1’astva brez bogastva, in gospod bogastva biti. O ne 1,1,1 svojiga duha, ki je i/. nebes, pod pogasivo zemlje; '»Hssr.ij mora nad njim, nikdar pa v njim bili. Strup imeti, in" s slrupam zavd.m biti so dve llil ° cazlocue reci, IViendc kolj vsi zdravil arji C'P 0- 153 (ek a rji) imajo strupe , d e jih v eni alj drugi nakljubi v prid občutili zamorejo; pa zavoljo tega niso s strti- pam zavdatti, ker sirupa nimajo v telesu ampak v shrambi; tak za m o res (udi li bogastvo imeti, bre», de bi bila od njega zavdana, če ga namreč imaš v svoji hiši, alj v svoji mosni, pa ne v serci, V resnici bogat, zraven pa vbog v duhu biti, je prava sre'■a «» kristjana, zakaj tako ima srn o bogastva za ta svet, in zaslušettje vbošlva za uni svet, .Moja Filotejt! nih er ne bo kdaj obstal, de je lakomen; vsak odriva to porednost ino vmazanost serca od sebe; eni se izgovarjajo s potrebno skerbjo za mnogo otrok, z modrostjo, Mera svetuje, de naj nekaj premoženja imamo, in de ga nikdar preveč ni, ker zmeraj kake potrebšine nastopijo, ki potrebo st"' rijo , še več imeti: in celo tajali, ki so res vse skopi, še ne verjamejo, de bi lakomni bili, in še v svoji vedi ne mislijo, de so; zakaj lakomnost je močna, močna ognenca (legcr), ki človeka čedalje bo’j neob- čutuiga stori, vec in bolj vroči ko je. Želiš stanovitno, goreče ino nepokojno blago, kteriga nimaš, zastonj praviš, de ga ne želiš krivično '• zakaj zavoljo lega nisi ničesar manj lakomna, Kdof stanovitno, goreče ino z nepokojem piti želi, če ravno drnjiga ne, ko vodo, zastopuo kaže, de vročinsko bolezen ima. O moja Filnleja! v resnici nevem; ali bi bil® pravima želja, a ko bi bogastva po pravici posesti zamogli , klire so po pravici koga drujiga ; zakaj zdi se, de bi mi skoz nepriročnost hližuiga priročno radi imeli. Ali listi, ki kaj po pravici posede, nima veC pravice, to kar ima, po pravici obderžati, ko mi, |>° pravici želeti? zakaj zdaijšamo našo željo noter d® njegove priročnosti, ob ktero bi ga radi spravili? T® poželjenje, ko bi se že dalo reči, de je po pravic’, saj ni po ljubezni; zakaj mi sami bi it■ kak ne hodi, de bi kdo, če tudi po pravici, blago želel, ktero m} po pravici, obderžati hočemo. To je bil greh Ahaba, k* je Nubotov vinograd po pravici imeti željel, ko ga 159 * a se po pravici obderžali hotel; nni ga je željel furece, .stanovitno ino z tiepokojem, in s tim jc Go- ®poda razžalil. Zat ri svoje želje po bla^u Mižuiga tako dolgo T svojim serci, moja Filoteja! de bo on sam začel selcti, se ga znebiti, zakaj tako njegova želja ne bo le kar tvoje želje opravičila, ampak jo tudi v djanje keršanskc ljubezni spremenila. Kad perpustim, de *>voje blago ino premoženje pomnožiš, če ga le dru- grači ne le po pravici, ampak tudi krotko in po lju¬ bezni pomnožiš. (Jc na posestvi svnjiga blaga preveč visiš, ce si zlo skerbna za- nj ; svoje serce in svoje ■»lisli na-nj obesiš, in le s trepetanjem na to misliš, de hi ga znala zgubiti, potim mi pa gotovo verjami, de na vmčniei bolehaš; zakaj kteri so vročnicni, pijejo y°do, ki se jim poda, z nekoj gollnosljo, urnostjo ,Uo zadovoljnostjo, ki se per zdravih ne najde za kar bodi. Ki mogoče, de bi komu kaka reč dopadla , de . U»hezni do nje ne dobil. Ako ob svoje blago prideš. >u tvoje serce zav olj» tega *lo žaluje, in se otolažiti Ue da, potem, verji mi, moja Kiloteja! zlo na lijem vi *iš; Zakaj ničesar ne prida (oljko od nagnjenja do zgubljene reči, kakor žalost čez njeno zgubo. Ne poželi torej nikdar z velikim pnžeije»j;m k* a ffa, kteriga nimaš, ne obesi tudi preveč svojiga * ei 'ca na tisto, ktero imaš; ne bodi nevtolažliva nad ®kodnj ino zguboj, in potem znaš vupati , de si per paničnim bogastvi vboga v duhu, iu torej srečna, *® r je nebeško kraljestvo tvoje. IGO PETNAJSTA POSTAVA. Kako -sc v pravim bogastvi resnično vbožno živi. Ohrnznik [(maku) Porazi je popisni Atenska ljudstvo prav v živo, kakor ljudi ne enake in ne¬ stanovitne nature: jezne, krivi ne, spremenljive, perljadne , dobrotljive, vsmilj ne, prevzetne ino po¬ nižne, sei' ue ino boječe skup j. laz, moja Pilnleju! bi ti ravno tako rad bogastvu in vbošlvo, veliko sk ib'- nost za rasno blago ino ravno tako veliko zaničevanj® tujisliga na serce položil, Bodi bolj skerbna , ko posvetni ljudje, s svojin' blagaim dobro ino pridno obračati; zakaj, povej mi, a!i niso vertnarji krajev ino velikih gospodov velik® bolj skeroni ino pridni v oskerbij. nji ino lepšanji ujiti* izničenih vet tov, kakor de bi njim v last slišal? Zakaj io? Res zato, ker si te verle kakor verte svojih kraljev ino gospodov mislijo , per kterili jim skoz I® službe vstreci želijo. Moja Filoleja! blago, kteriga ud posedemo, ni naše; Rog nam ga je izm il, d;; g® oskerbimo, iuboce, d« sad in prid iz njega dobitnoi torej mu s to skerbnostjo dopadljivo službo storimo. Bolj velika in bolj rezna mora torej naša skerb' nosi bili, kakor je akcrbuost posvetnih l judi za nji ' 1 posestva; zakaj oni si prizadevajo le iz Ijahczni samih sebe, mi pa moramo iz ljubezni do Boga dela 11 * Kakor je pa ljubezen do namiga sebe ljubezen poh ,i4 uepokoja ino sile, tako je tudi skerb, ki iz te ljubez¬ ni izvira, rtepokojna ino presiljena, in kakor j.; n y s- proti ljubezen božja krotka, mirna ino pokojna, ,y ^ je tudi ljubezen, ki iz nje izhaja, krotka, mirna id® prijazna. Imejmo torej to ljub.zni polno skerbiiost obranjenje, in celo tudi za pohmoženje svojiga ^asnig® blaga , ako se k timu perložnost liakjuti, in ako n v* 161 R tan (o dopnsti, zakaj Bog ho r c, c!c iz ljubezni €» •'jega laku ravnamo. * J1 e j pa tudi, do te lastna ljubezen ne ogoljufa; v.alaj velik »krat se v p ml n ho bo j' ljubezni tako zlo f nako preverže, de jo je težko od nje r.zlo iti. De te D‘d,j t, zmota n »omnoi te v nn-uoitni n ost.* vi o o o m ii i i rt„Ai-....* v M ee to je: govori ž njimi, kakor bi med nje slišala; pa bogata z rokami in podeli jim, kakor bogatejša, ** v °j*i premoženja. kotli d ko vec storili, moja Kilntcja! tak ti ne si vhožna , ko vhožui; bodi v.iožuisni, V oz,| i- Kako to? Služabnik je manj ko gospod; 1 l toees se >sti, de 163 bodi ledej dekla vhogih , postrezi njim v njihovi« postelah , ako so bolni, in sicer z lastnimi rokam 1 ' bodi jim kuharica, in sicer z lastnimi iztroški; bedi njihova širili (muškra) ino perica. O moja Filotejai »lavuiši j:; takšna služba, ko oldast rez celo kraljestvo' Nikdar se ne morem načuditi rez gorečnost, s kter® je sveti Ludovifc, eden narvecili kraljev pod sonca'" 1 in sicer v vsili imenitnih rečeh, la svfit dopolnil. V"' likokrat je stregel per mizi vbogim, ktire j s preredki in skoraj vsaki dan jih je nekaj k svoji lastni mizi vzeli večkrat je še z !j n bezajo, de je težko verjeti, jedek kar je njim ostalo. Ako je bolnišnice (spitale) ohjiskal (k; ir se je velikrat zgodilo), tak je navadno tisti^ bolnikam stregel, ki so bili z nargroznvilnišimi boleZ" 1 ’ z gobami, ranami ino enakimi z legi navdani, i" 3 Zveličarja svi la v njih »poslovaje, jim j.; stregel klečži odkrit, in je ravnal z njimi s toliko sladko ljub e z "j"’ de komaj uarbojša mali s svojim perserčno ljubljen* 1 ’’ otrokam drugače ravnali za more. Sveta Elizabet, hčer vogerskiga kralja A n d rej 3 ' se je velikokrat vbogim perdružila, se je večkrat ^ sredi mrd svojimi gospodičnami kakor kakšna vbog* zena oblekla, ino jim je rekla : ,,Ko bi jaz bila vbožn*' bi se takole nosila," O moja Filoteja! kako vbo£ 9 sta bili ta kralj in ta vajvodnja v svojim bogastvi, kako bogata v svojini vhoštvu! Blagor tistim, ki so tako vbožni; zakaj njilio*' 3 je nebeško kraljestvo, ,,Jas sim bil la^en, in naši 1 '* 1 sle me. sim bil nag, in vi ste me oblekli; pose* 1 '* 6 kraljestvo, ki vam je bilo pripravljeno od začeti sveta." Tako bo na veliki dan sodbe kralj vbogih ' ,|0 kraljev rekel. JNikogar ni, de bi ga per marskaki priložn*" l< ' kakšno pomanjkanje alj sitnoba ne zadela. Včasi P I '' < |5, kak gost, kterimu bi radi lepo postregli, in kar bi tn® 1 dolžnost bila, pa ravno tedaj nimamo z čem. /na"*'j imeli kje prazno oblačilo; pa bi ga kje drugo! m« 1 '" 1 iuičti, kjer se spodobno oblečeni perkazati mora"* 0 ' 163 «e pergodi, de vse dobro vino v kleti sltj spremnni hisahne, in le to slabo ino kisela še ostane. I.ahka smo v kakim ptojim kraji, atj in kaki pristavi, kjer v «ega pomaujka, in kjer ne najdemo ne postele, ne Prebivalnice, ne mine, ne postrežbe. Sploh, večkrat pcide, de nam je cesar treba, ko bi drugaci še tako premožni bili. Tedaj smo v resnici vbožni v tem, kar "ain j ; potreba. Veseli sc takšnih nak!jii ‘h, moj* ^iloteja! sprejmi jih s pripravnostjo, in prenesi jih * v,; 8clim s er c a m. r Te zadenejo nesreče, skoz ktire vet: alj manj ob suša ? za s, postavim, hudo vreme, ogeiij , povodnje. v) Sa tatvine alj kiivica, tedaj je pravi žetuvni ca* P''cu ^ a \^ e ta k° llia,| j«nje svojiga premoženja pohlevno Mes ’ hi sc poterpcžljivo ino sercno v to vbo- Zj "J« vdaš. fc* y dl ik ; av J e stopil pred svo jima o ela s kosmatimi ino di' 1 'Sstiinj rokami, tako je storil tudi Jakob; ker pa '*" e na Jakobovih rokah niso v koži, ampak kar v I a vica h tičale, so se mu lehko dlake izpulile, brez sc jezil ino branil, (Je nam je naše blag« .. r "a serce perrašeiio, in nam hudo vreme, tolovaj •iii ^°l* U f kaj otl njega odterga, tedaj toževauja H ,° uevoije ne ho noben konec. (Je pa blago, kar na ' leži, ktero nam je Bog naložil, ne pa na našim serci, potem z njim ne zgubimo, ce nam je ne serca, ne razuma. Taje, kar oblatilo zadene, z !°cek med ljudmi ino živino, de je živini oblaila turraseno, človeku po kar od zunaj na telesi leži, po svoji volji obleči alj istcJi zamorijo. 14 * 164 ŠESTNAJSTA POSTAVA. Od duha bogastva v resničnim vboStvi. fii pa v resnici vbožna, oj potem tudi vhožn* bodi po duhu. Naredi iz sile fednnst , ino oborili * ta ž ahen hisar vhoštva po njegovi celi vrednosti. Nje' guva svetloba se ne sveti brez zagrinjala na tem evetfl? pa zato ni nič manj neizrečeno l ip in žlalien. Pnterpi, zakaj v dobri drusini živiš; nas Izve' ličar, preblažena Devica, npostdni in premnogi svet' niki obojiga spola so bili vbožni, in so blago zini e- vali, de iii si ravno lahko bogati bili. Koljko ime n i* •*•** lega sveta j; bilo , ki so v naive im bogastvi rojetib vemlei z nacveči skerbjo sveto vbošlvo j.skali po ki"' šlrih ino bolnišnicah, de si so njim je ravno v ,e vstavljalo! Veliš o so si prizadeli , de bi ga najdi; t pri '*• te resnice so: sveti Aleks, sveta Pavla, svet 1 J’.vilo, sveta Angela, ino loljko drugih, la glej’ moja Pilot ja! vbošlvo tebe bolj ljubi, ko une , ker ) c samo k tebi peršlo, de ga ni bilo treba jiskati, in br«* vsega perzadevanja si ga n ljšia : o t ik ohjaaii ga k ik» r dragiga prijalela Kristusa, kije v boštvi rojen bil, ^ boštvi živ, 1 ino vut.nl, in ga ja cela živ jeoje za tovaft" ino redni 1 - a imel. Dvoje pa je, moja Fitot ja! kar tvoje vho d'" posebno dobiiga v sebi ima, in kur le leliko k veli' kitnu zashižciiju perpelja. Pervo , de te ni iz svojih' 1 laslnigu izvil jetija, ampak po samim p n ; ukenji božj 1 *” zadčlo, de te je tedaj Kog, brez, de bi bila ti s svoj" voljo le ko!'kanj penljalt, v božtvo postavil. Kai'I 1 ' 1 mi po sami volji božji prejmemo, mu j vselej .1' ' / -' a dopadljivo, de le lajisto z voljnim sercam ia<< i* L) 1 * j bežni do njegove svete volje spr.jmenm. Kj r j; ma*v 165 nasiffo , tam je vec hnžjiga ; io priprosto ino voljno "Prijetje kaMga tcrp'en;a, ker nam ga božja volja pošlje, tajisto n'Ki cfeno dobro stori, tiru go posebno dobro tvojima vhostva je pa to, de J e v resnici vbngu vbožtvo. Vbožtvo, klerika hvalijo, povzdigujejo, spn dujcjo, podpiraj i, in skoz perpomuč manjšajo, ima marskaj nad sehii, kar po hnga.tvi dahne, sa j ni relovbogo; alj vbožtvo, ki je zaničevano, očitano ino zapu leno, je pa v resnici vbogn vbožtvo imenovali. In tbksno je vbožtvo listih, ki zunaj kin.širov živijo; zakaj ker si g;i niso sami i/voljili , jim »a tudi nih er za kaj ne zarajta. In ravno zato, ker ji.n fT« nihcer zakaj ne z irajta , je vbožniši, ko vboštvn kiošt,irskih, desiravno Mostarsko visoko vrednost in zavoljo obljubo ino namena, iz kterlga je iz Vu 'jeno , vse hvalo vredno je. Me (oži toraj rez svoje vbožtvo, ljub’j m a Ki- Jnfeja! zakaj mi le tožimo < e z kaj takiga , kar nam je zoprrnn , in 'c ti je vboživo zoperno, potem nisi ve’ v boga ampak bog la v duhu, i\c toži, de nimaš potrebne pomoči, zakaj, ravno v t m obstoji imenitnost vbožtva. Kdor bi vbnžcn sicer rad bil. de bi 1; no¬ bene sitnobe v tern ne občutil, bi bil zlo napuhnjm, Zakaj, kaj diujiga tleče, ko čast vbožtva in do¬ broto bogastva. Ne sramuj se, vbožna bili, tudi ne Bogu v ime prosili. Spnjini, kar se ti (la, s ponižnost jo, in prenosi a krntkosljo, re le prazno odpravij Spomni se »n- "tokrat pola, kleli« a je naša ljubo Blati, prrsv. ta 1)ovira s svojim ljubim Drl. lam v Kgipt sli,rila, io k olj k o zaničevanja, vbošlva in težav sije tamkaj vžil •! t..e tako živiš, bos v svojim vbošlvi neizrečeno bogato« SEDEMNAJSTA BOSTAVA Od prijatelstvov, in perviS od hudobnih. Med nagibi duše stoji ljubezen na pervim mesta; ona je kraljica vsili jribljcjev serca, vse jih prestvari po svoji lastni po lobi, in nas stori enake tisti resi, ktero ljubimo. Glej torej dobro , moja Filoteja! de tvoja ljubezen ne bo huda; zakaj, kmalu bi ti sama bila vsa huda. !\i je pa ljubezni, ki bi toljko nevarna bila, kakor je perjalelstvo : zakaj vsaka druga ljubezen r.amore brez nasprotnica podeljenja obstati, perjatelslvo je pa in samo nasprotno podcljenjc zazidano, in torej se skoraj nikdar pcrjatcl.it vo s kom imeti ne da, de bi se nagnjenje ne sprijelo (zedinilo.) I) Vsaka ljubezen ni perjatelslvo; zakaj lahko kora ljubimo, ki nas nasprot ne ljubi, ino tukaj se našim a obi utku pravi ljubezen , in ne perjatelslvo, ker perjatelslvo v nasprotni ljubezni obstoji, in perjatelslvo ni perjalelstvo, cc ni ljubezen nasprotna. 2.) Tudi bo ni zadosti, de je ljubezen nasprotna; perjateli , ki en drujiga ljubijo, si morajo tudi nasprntniga nagnjenj* zvesti biti, in cc si ga niso, lak je le ljubezen, p* n e perjatelslvo. In čez vse to mora .'}) kakšna družba med njimi biti, na kteri dno njihoviga perjatelstva počiva. Potem pa, kakor so družbe mnogotere, so tildi perjatelstva same mnogoteri;; te družbe se pa razločijo po mnogoterih rečeh alj lastnostih, ktire sc nasproti podelijo. So lete krive ino necimerne, potem je per- j itelstvo samo krivo ino necinierno, so pa prave ino resni ne, je tudi perjatelslvo pravo ino reseimo, in boljši ko so te reči, boljše je tudi samo perjatelstva« ^aknj kakor je med, iz cvetja narboljših rož nabran, boljši ko vsak drugi, tak je tudi ljubezen, ki iz dobre 167 družbe izhaja, silno dobra. In kakor je (V Heraklii na’ Ponli) neki med, ki je strupen, de tisti, ki ara vžijejo, obdivjaju, ker se iz strupnika zelisa, vol’ji koren »lj lisjak imenovanigra, nabira, ki v tistim kraji zlo raste, lak je (udi perjalelstvo , ki je na nasprotno podeljenje k'ivih ino hudobnih reci zasajeno, skoz iu skoz krivo i»o hudobno. Združenje mesenih slad je nasprotni nagib in živinski spodbadik , ki i ne perjatelstva ravno toljko Zasluži, kakor občina konjev ino oslov v enakih oko!jšiiiah, in ko hi v Zakonski zivezi ne bilo druge družbe, ko taka, tak bi v nji tudi nobeniga perjatelstva "e bilo; ker je pa v nji tudi združeno življenje, zilru- Ze "a pridnost, zdru/.cno blago ino nagnjenja in pa n oraz!om!jiva zvestoba, tak jo zakon pravo ino sveto perjalelstvo. I‘crj delstvo , ki je na podeljenje posvetniga ve- f e U» Zazidano , je vselej neobtesano , iuo ne zasluži • ln eua perjatelstva; ravno tako perjatelstvo, ki je zazi¬ dano na popolnosti, ki so'nečimerne , ino v resni i Popolnosti niso, ker le od zunajnih počutkov svojo 'rednost dobivajo. Posvetno veselje imenuj ;m jaz taji¬ jo , ki na ravnost in »osebno zunajne počutke zadc- Va ; kakor veselje, lepoto gledali, prijetno človeš¬ ko gerlo slišati, potipanjc i. t, d. Nečimerne popolnosti, 111 take, ki v resnici popolnosti niso, imenujem neke '"•riosti ino ne imernc lastnosti, ktire slaba pamet po¬ polnosti (menu j e. Lp poslušajmo vc’i število deklic, žen ino mladih 'judi ; ne zakrivajo in očitno rečejo: ta mlad človek d" silno popolnoma , dobro pleše , igra vsako igro Prav prebisano, — bodi verlo oblečen, — poje, deje ka .i, je poln šalj (uorcov) iu se Zalo vede. Iu vrešaki deržijo nat ve ’ persmode za narpopoluiši ljudi. Ker v *a te lastnusti le po utke zadevajo, tak perjatelstva, iz njih izhajajo, posvetne, nečimerne, minljive "nenuj'tun , in bolj prav bi se jim reklo , de so neum¬ nosti. ko perjatelstva. Takšne so veči dol perjatelstva mladih ljudi, ki 168 iinsjn svoje veselje nad resasto, neobrito (musta- caslo) brado, nad konjmi, nad zaljubljenimi pogledi, nad oblačili nad, zdim vedenjem, ino nad bedast n» < en ”anjem; pač nikomur ne slisi taksno perjat. Istvo kakor med mladost, klice bednost se .sc ocirnda ni, ii* kterih razum še v cimi leži ; tudi so take pri at Istva minljive ko slana, ki sc raz edi, ko le souce persije. OSEMNAJSTA postava. Od neCimerniga ljubovanja. Ako sc take neumne perjatelstva med per tonami nasprotnica spola za nejo, ki se ne mislijo vzeti, tako se imenujejo ne( imerno Ijnbovanje (nesramna ljubezen'); zakaj, ker so le nezrel sad , alj c.: bolj prav senen perjatelstva, tak jih zavoljo njihove prev. like ne i- mernosti ino nepopolnosti nemoremo ne perjalnlslvo ne ljubezen imenovati. Serca možkih ino ženskih so skoznje vnele, preinrcžciie in med seboj zapletene v tleči merilih ino neumnih nagnjenj polt lužijo, in tiki p er izv oljenji »Vijo Iju e - /, ti ne gledajo ni iiienar drujiga, kakor 'ta svoje pocutke, in ne spustijo, kakor nilro m kako Prijetno osebo (peršuno) vki p pridejo, n tajalo vlako ijubovunje, In e/. de bi njeno neice alj z.derž.tnji Pr* jiskov.ili, in ne potim v le nem.ene znijke tako hudo zamotajo, de ho poz-iej le s l.-žovo izvozlati Kainorejo« Drugi ne d jo i7, name prev/, tiiosti v lake teci zapeljali, in menijo, de je velika ant za nje, Ukoserca z ljubrznjo vjam jo ino /.akujejo. Kor takšni per svojim izvnl nji ie a»t za >voj n.n.eo imajo, tak nastavijo nv.ije imeze inn /.anjke na imenitne, vi,oke 'no sloveče kraje. So druge goni zalj bljeno nagnjenje "m prevzetnost nkupej ; in , de ni je ravno tudi nji— bori, se i Ce ^ |j ibezni nagnjeno, tak se^vcnder ne ’ 1 *io v ljubezen zapclj ti, če se tu>.i kaka rast zraven “ e Perdobi. Vse lake perjatelnlva so za v.-, im ha d o b ii e, neitm- 11 o ino nečiincrne: krr ne r. greham /op r čistost It o ura jo , in potem takim svoje nrrce Bogu, ženi alj možu vkradejn , klerim po priviti sliši; — neum¬ ne, ker no bit/, pametnima zsčelka ino t.zrrka;— te čim c me, ker ni zrav n ne dobitka, ne ami, ne v tolaženjs. Aasprot pokvarijo čar, podkopleji ilobio "n«, inne p rnes.) dmjiga veselja, kakor neko tis« nje, nekaj hoteli ino vopali , brez, de Iti ne prav vedii >, boj ne hoče, in kaj ne želi. Vedno se dozdeva tim •motenim sirotam, kakor de bi vrazndevanji nasprotne ■jub.Bni, btira se jim izkazuje, k. j nkt ivnigft, vsega Pozeljenja vredniga. nkiiio ležalo; in v utler prav zn Plav nikdar povedali «e umrejo, kaj njtht ve želje hr z konca žive obd.r/i, in njihovo serce vedno z neza- y«plivo8ljo in siraham pted zguba naspiolne ljubezni 1,1 Z uepokojem greni, Sveli (,'rcgor piše. v enim spisu zoper prevzet¬ no žene čudno lepo od le reči. Tukaj one liesetie, ki ~ e s »o ravne na žene pisane, vender uidi možem v prid biti zamore;o. »Lepoti, kakor ti jo j: 15,g 1 5 da!, je 170 zadosti »a tvojiga moža, ako že pa želiš, de bi tudi dri sini dopairia, in jo hočeš, kakor razprosIreno mrežo za vl«\ljenje ptiov nastavili, kaj bo pa peržlo iz te^a? Dopadcl bo tebi lajisti, kteriin tio tvoja lepota dooudla , zaljubljene poglede bos z zaljubljenimi po¬ gledi pcvrarevala; potim se perdruži od kraia neko pei jaziio itasmejauje, potim na skrivnim besede ljubezni; pa skorej ho n sprotna ljubezen zaueslivži, in se pre- verže v bolj zastopno Ijubovanje. Vari se, moj be- stdbv ji zik perpovi dovali, kaj poleni pride; vemter če ja moram te le besede pervreci: Kar mladi ljudje ino žene v lakim neumnim IjUhovanji počnejo, ni ničesar brez velikiga napeljevanja v greh. Vse lo hudobno Ijubovanje se derži skupej, alj eno drugo nase vle¬ če, kakor železo, ki je bilo od magnet a na se po- tegujeno , že vec drngiga železa na se vleče.“ O kako prav govori ta veliki škof! Kaj misliš začel i ? K ljubezni vrniti? — Poslušaj me: INihce ne vn. me koga z ljubeznjo, de bi poslednič sam od lju¬ bezni vnel ne bil. Kdor v tej igri lovi, se sam vlovu i e lis« Apioksiz prime ogenj, kakor ga blizo sebe obč uti , in je v lem prava podoba naših sere , ki so tudi kakor hitro občutijo , de kdo od ljubezni do njih gmi, krnelo od enakiga planina k nasprotni ljubezni p.rjete. Kaj pa je že, zna kdo re'i, če tudi la pla¬ men en treni jej občutim, do se le od njega prijeti ne dam ? O kako zlo se motiš! ta ogenj ljubezni je moc- ueji ino vse globokeje seže, ko ti misliti zamoreš: le h. o iskro misliš ti v Berce sprejeti, pa se čndivža bos sagledala, kako se na enkrat eeiiga tvojima serca poloti, vse tvoje sklepe v pepel spremeni, in tvoje dobro ime zavsim v dim razžene (razkadi), ,,Kdo b» pomiljeval slepaija ,“ pravi modri, „kteriga je kača piknita ?“ In za njim vpijem jaz: O neumni tepci! a*‘ kje mislite, de ljubezen (ako zarotiti zamorete, de bi z nju storiti zamogli, kar se vam ljubi? Igrati si hočete z njo. pa nevarno vas bo piknila ino vgriznila. In veste , kaj bodo ljudje k teinu rekli? Vsak vas bo zasramoval ino zasmihoval, de ste ljubezen zarotit* 171 holli, in de sle iz bedastiga savupanja v nedelje ne— vmiio ki.co vzeli, ki vas je ranila, ter ob dušo in o rasi spravila. O Bog! koljka slepota je vcnder, naržlahniši blago naš« duše lako brez skerbi v igro poslaviti, in za toljko min jive za lave ga v nevarnost zgube djati? Pa' v resiiSkratkomi, lo 1) hi vanje pitpo..i ne le kar nebeško ljubezen, ampak tudi silah božji, oslabi serce, in polere dobro ime, je igi aea postopača, pa kuga serca. DEVETNAJSTA POSTAVA. Od praviga perjatelstva. O moja Filoleja! ljubi vsnkiga človeka z veliko, s ser v ao Iji.b /,ija; pa les listin. i perjalelsko diuziuo skleni , s klei im st* posvetovali zamorci od lega, kar k čednosti pomaga ; in vo r , ko so elnosi, ki sc v Ji družini oprav.juli /.mnogo, bolj popolno lo tudi perjale s!vo. Ako se učene znanosti iiasprot delijo, tako j) perjalej Ivo res hvale vredno ; pa še veči hvalo zasluzi, ako eden drugi ga k čcdnostaiii , k modrosti, poniž- nesli, s r nOsli ino pravičnosti senčile, Ako st* v ti tovaršiji od sv te ljubezni, od pobožnosti, od ker- šam.ke popolnosti pogovarjate , o kok il Iu o visoko je potem vašo p, rj.telslvo! A isoko je, ker od Boga pride; visoko, l;er k Bogu pelji; visoko, ker ji njegova sklenilva v Bogu sklenjena; visoko, ker Im vekomaj v Bogu obst I", O kas dobro je, že tukaj ljubili, kakor so v nebes ljubijo; že luk j na tim sveti eden diujiga za ljubo imeli, kakor se bomo gori na iiiiini svelu vekomaj za ljubo imeli! J z ne govorim tukaj od keršanske ljubezni sploh , klero smo do vsakiga človeka imeti do lužni, le duhovno perja! Istvo zad. ne, kar lokaj menim po kterim si dve tri, ulj več duš svojo pobožnost, svoje h,umne oh'ulleje nasprot delijo, ' n le eno Serce, le ena duša med seboj postanejo. IVatr 173 po pravici zamnrejo takšne du -e s p a’ini-1 im p'ti: 11 «1 j, kak dobro . kak prij ;l m je, jrr !>r ti vkup I*t)iv j i*aer<*n, y,akaj zlatic.i pulza.n po ožnnsti ieee p i v.aluim nasprotnim podolenji i/, euiau s rca v drugo, in v rt'ptici .so tla r -ri. tlc.j' H'»jr Hv»j klas: >slov iuo sv j>; življenje za večne ia»e c z lo perjate.st- vo razlil. \ se druge peijute stvi so. po moji mis’i. sen- fe proti letim, ino njihove vezi proti veliki vse r.lmli Vezi svete In tmnosti le steklaste f.,1 tzoviir} alj *rip- S 0s(e verice (kel.ie). \e si lep j nikil r drngnniisra perjatelstv a, ako Si sklep il m sli ; z ikaj perjate s v t, v klire le tialura ***** popr js ta Ib id. jo. |) kuk'r popotnik mi, ki po ravnini sknpej tfred ',. n ; ruvil) ppirehno ed u drujiga za roke deržati, *’• m ni nevarno naprej š.i : potrebno pa tistim, ki P° siemiih ino p.,Iških pota!) potujejo; tak tudi tistim, 174 ki so po kloštrih, obeniga perjatelstva posebej ni potrebo, alj potreba ga je tistim bnimnim, ki v s-edi sveta živeli morajo, «i e po mnogih stermih in o polskih polah, po kle¬ rik hoditi morajo, eden drujign kovartjo , ino eden d ruj imn naprej pomagajo. \a sveti ne hrepenijo vsi po enim in tajistim čili: tudi nimajo vsi enakima nag¬ njenja; torej se je treba »dlo iti, in si posebne per¬ ja!. Istva po svojim nameni delati; in to je v resnici odločenje, pa sveto odlo’enje, ki obeniga r.izdcrtja ne napravi razen tega, dobriga od hnilohnigu, ovc od kozlov, čebelj od os , kar je gotovo zlo potrebno. J\'e da se nikak tajiti de je nas Izvelicar svefiga Janeza, I.acarja , Marto ino Magdaleno z bo j ser no ino posebno ljubeznijo ljubil; zakaj samo sveto pismo nas laga prepriča. Tudi vemo , de je sveti Peter svo- tiga Marka ino sveto Pelronilo perser no ljubil, in ravno tako sveti Pavel svojiga Timotej 1 ino sveto Teklo, V ec ko stokrat se hvali sveti Gregor i\ arija n cim sv.j- jiga persercniga perjalelstva z velikim svetim Bnzi.tjam, ino tajisto s tem le besedami popisuje; „Je bilo, kakor de bi bila v nama obeh le ena duša , ki bi dvoje truplo živila. In, de si ravno tistim nimamo verjeti, ki pra¬ vijo, de je vse v vsim, taksnima vendar nama verjdi, de sva bila oba v enim, ino vsak v drugimi obrniva sva imela edin namen, po čednosti živeti, hrepotijcnje iiajniga življenja v zavapanji prihodnigu bogastva ravnati,^ in se tako še pied najiio smertjo od tega vmirojociga življenja lociti.“ Sveti Avguštin sprieuje, de je sveti Ambrož sveto Moniko zavoljo posebno imenitnih čednosti, ktire je na nji vidil, sosebno Ij ibil, in de je tudi ona njega kakor angelja božjiga ljubila. Pa brez potrebe se zaderžujem tako dolgo per ti reči, ktira je sama na sebi tako zastopna. Sveti Hironitn, sveti Avguštin, sveti Gregor, sveti Bernard in nar veci služabniki božji so imeli brez svega per- terganja svoje popolnosti , celo posebne perjalelstva, Sveti Pavel, ki ajdom *) njihove razlocenje očita, jih * Paganam , krivivercam. 175 dolži, de so ljudje'brez vse perserčnosli, (o je, h *ez Vs e pri pravnosti za perjatelstvo ; in sveti Tomaž derži, kakor vsak dober mod.tjai), perjatelstvo za "ednost. On govori pa od posebnisra perjatelstva , ker, kakor 0, i sam pravi, popolno perjatelstvo le majbino število ljudi obseči zamore. Popolnost po tem takim, ne oli- stoji v tem, de obeniga perjitelstva nimamo, ampak de obeniga drugiga , ko dobro , brumni) in a sveto P er jatelatvo imamo. DVAJSTA POSTAVA. Od razločka med pravimi ino krivimi perjatelstvi. Poslušaj zdaj , moja Filoteja ! prav potrebno opombo. Med iz Uerakleje , ki je (oljko strupen, je na viileš zdravimo medu enak; prezlo nevarno je pa, eniga namesto drujiga a!j obojiga vkup vzeti, zakaj dobrota eniga ne odvzame drugima strupa. Varno se moramo v takšnih perjatelstvah vesti, sosebno , ako so 'bile iz kaker.šniga si bodi namena med osebimi (personalni) nasprotniga spola vpeljane; zakaj mars- ki at ogiilufa oče laži serca ljubečih. Začne se z Ijubeznjo čednosti, ako pa ni varnost velika, se bo kmalo ne¬ umna ljubezni zraven permetla, ki potim v posvetno m P »slednič v mesenft ljubezen izdivja; saj šc celo duhovna ljubezen ni brez vse nevarnosti; ak«,sc dosti « e okovari; de si se ravna zmota tukej ne mora tako ehko V| lružiti , ker čistost in h e lot a te ljubezni vsako marogo in vsak madež razločnim pokažete, ktere sa- aiiova zvijačnost permetiti hot e. Ako^ misli kaj takiga zaceli, sp cez čuda zvito vede, in skusa strop nesnage Prav skrivaj, de skoraj ni poznati, vmes spraviti. Posvetno perjatelstvo zamorca od svejiga perja- 1 stva , in ip j e p 0 rednosti, s lent razločiti, a ccm 1 ?6 se med iz t¥er ikl« j«! od »dra' iga medu razlo i. Her»' klej ki med j; s aj,i n a j ziki . ka or navadni med. k ei jr a voleji koriti p r e-J ji. in po v (no perjateist v« je s premnogimi medenimi besedami, z z, reki zajet 1 ' Ij niii ol>culi‘j v ino s pr e .valjenj ;in lepote, prijet in drugili lastnost , ki v iči padejo, prosi jenu J sveto perjat I.nImi je uasprot v b-soili pripro do ino resnično, in ne mor.; drujiga hvaliti, ko čednost ino guado božjo , edino podporo, na kleri po iva H raklejski m d naredi, ako se vžije , ninnfco v glavi: kriv« perjatelstvo naredi omotico v duhu. po k t ri 01.10'en se Čistosti ino biummisti omahovati za ne, si nečiste, za ljudje n e ino i azvtljzd me pogled 6 perpusli, se od I juliovanja vname, se tihim /dihov,mju p 0 nasprotni Iju lezni prepusti, svoje truplo nekak pnsi-.biiO napr vlja in obrača in tiku, v pi-epovjdano ljubezen vabi. se v z.ilju dj ne p igovurc, polj ibljenje (kusev mjn) in drug gre,ne pnrjazno,|i potegniti tla, ki so gotova znamnjimo resnični nepovetlovavci Mizne smet ti pr e* •Ir .ge list s' i. Sveto p rij ileljsivo i. a le priproNte in° sr.m,ožine oči. le ( i-lo mo resnično r zodevanj.; d' 1 ' padajnja, le zdihieje za nebesa, le skrivnosti za le' polo v duhu, I.; zdhovunj; zavoljo premajhine Ijd' bežni do Bora j some gotove znmnnj i čistosti, lit iklejsKi med temni oko telesi, posvetno pet' jatelstvo pa oko lU.a, in sicer t.ko zlo, (leti, ki v oj pod jo . dobro del. ti menijo , med tem de hudi’ delajo, ino svoje izgovore, zagovore ino neimert * 6 besede za r.snične in pametne vzro-e imajo. Se z"' gib ijo lju i, in ljubijo temo, sveto p oj ileljsivo je S ,a naspr.iii le bist iga o’ena, in se ne skriv i, ampak se rade pred bi umnimi ju.lmi poka e Poslednič heraklejski me‘i veliko grenkobo v iiotah pusti, ravno tako se skincaj 9 krive p rjalelslvo z nečistimi besedami ino želja 1 " 1 ' a’j per odr.ki z lazžaljenj m, oprav jajem, giilufij 1 ’* ž .lostji, osr umil nj tn ino strah,uti zavo jo nezvestobe - kar se vse večkrat z živinsko divjostjo ino razkai rnj ,in dodelojej cisto p.rjateNtvo je pa vedno enako s|'°' dobiu, e.iaso perljudoo ino pcijazno, in «e nikdar 177 v kaj drnjiga ne spremeni, kakor v čedalje popolni*! i» čistejši sklenitve sere j lepa živa podoba presre niga Perjalelatva med nebeškimi prebivavo . Sveti Gregor N’a n e ij a liski pravi, de pav, ke.ia« ®voje penite prevzetno raspro>lri hi > vresi, p. krono i® si spleti iz nje, po besedah sveliga pisma, ograj® okolj svujiga si rca, lic lisle male lesicc ne bodo iladj mogle. Bodi varna, in seji nikakor ne pusti v kak® barantiju s tem sovražnik.im. I\c reci: ,,poslušala g 8 sicer bom, pa me vsiga tega ne bom storila, kar «•' pur c J uho mu že'odprem, serce mu bom pa terdu® zaklenila,** O moja Filoteja ! okoval i se za božjo volj 0 ' s serčno ojstiostjo vlakih nak'jučbah; serce io uho st® preveč med sebe zavezana j de bi misliti mogli, serce o® bo občutilo, kar skoz uiio pride ; in kakor je vse zastoiiji reko vstunnviti, ki je čez odvisle (n.tvdol) kake g® rB svoj (ek i/.e,u , tak je tudi čez vse težko vhraniti, d« bi ljubezen, ki je skoz ušesa perderla, v serce d® vlekla, Koze sopijo, kakor v učeni Aleineon terdh skoz ušesa in ne skoz nosnice; ker pa Aristoteles *° ne poterdi, tak ne vem, kter ima prav. To pač dobi 0 vem, de naše serce sapo skoz ušesa dobiva, in kak® 1 svoje misli z jezikam vtin veje, tak sapo skoz tise® 8 dobiva, skoz klire se mu misli drugih ljudi dopeljavaj 0, Varvajmo torej svojih ušes pred sapo nespodobnih besedi, zakaj kmalu bi bilo na.še serce od njih osiruP' njeno. Nikdar in nikak ne vzemi kake nespodobno pouudve (vabe), le v ti edini sami okoij.šiui 1' ) 9 179 de bo Peipusi-no, de smes neljudna, rudna in neprijazna Csrohi,) biti. Spomni se, de si svoje serce Bogu posvetila, in !*y n |o ijiiliezin njemu v dar peruesla. *) Božji rop hi 1 "‘nga nor manjši del zaderžuti. Batuj mu ga raji • J '/.ero dobrimi sklepi ino obljubami v novic, in se 01 *' v njih, kakor jelen v gošavi; klici Boga v po- i in pomagal li bo, in bo tvojo ljubezen vaival, le v njem in za njega gorela. t Si pa že v mrežo te nespametne ljubezni jamo. ' mu > •> Bog! kak težko se boš premagala ino izsnula! ' 'M 1 * kje pred svetlost božjo; spoznaj pred njoj velikost NV|l 'i c revšine , svoje slabosti ino nečimcrnosti, in z 11,11 v eim i perzadetjom, ki ga tvoje serce zamore, za- 1)1 uj začetek tega Ijubovanja ; odreti se jim, odpovej * e v saki obljubi, k ti je v ta namen dana bila, in stori 'šeidni sklep, se nikdar več v tako tovaršijo spustiti. Kar ti narboli svetujem , je to, de kraj zapustiš, d J e le koljkanj mogoče, zakaj kakor pravijo, de se tisti, klire je gad pičil, težko dajo v pri'o treh /•zdraviti, ki so že kedaj od njega piknjeui bili , tako "" tudi tisti, ki je od Ij ib.-zni ranjen, težko od te bo- IfZni ozdravel, dokler dolgo j,; bitzo lega, ki je od ®»akiga piknjenji ranjen tSpremenjenje kraja zlo per- Poinore, ogenj in skerb alj bolečine a'j ljubezni pre- jtaati. iViladenč, od kteriga sveti Ambrož v drugih '"kvah od pokore govori, je peršel po dolgim popnt- > ki ga jo storil, od neumne ljubezni, v kteri je J°piej zamotan bil, ves ozdravljen ino pr ist in tako Pieiiienjui nazaj, do, ko ga je njegova nespametna JUj ka sre ala, ino vprašala: Alj mene poznaš? glej, Ali z obljubo, vedno nezavezana (deviča) ostati, ali * mislijo, pošteno ino keršansko v zakon stopiti, ali že si v zakoni , tajistiga v edini zavezi s svojim »o- zakonskim , pošteno peljati. P r e s t a v 1 j a v e c. 180 zmir.ij sim se ta perva; ji odgovoril ji;: „!les, dol* 1 tak ih- ! ja/, pa vec nisim ta pervi.“ Odilulšauje o® svojiga kraji jo Ukano srečno spreilieiijeiijo v njen’ li ir (lilo, Tudi sveti Avgu-tiu spričuj;, d - si žalesl < e/, smert sv ijiga ljubi ga perjatelj i vkruliti, je Tegnsl c zapustil, kjer je perjatelj vuierl, in se v Karla,* 0 podal. Kaj ima ti.s'i storiti, kter pro - ne more? Z n ' gibali se mora celo vsakiga po*ehnigu pngovarj mj"' vsakrga skrivirga čenčanja vsakiga zaljubljen#* pogleda , vsakiga n smejanja , in sploh vsake družb® In vsakiga nepeljvanj i , ki hi ta smradliv in sp a e® «i*r -«ij ohraniti alj podpih ti zamoglo; alj če je pc r ' si jen, /, nekdaj lini lovaršem pregrehe govoriti, 1“^ mu naj k vcim s kratkimi , serriiimi ino resnimi h®* Modami na vekomaj sklenj no slovo napove, (J a-* !ll> klicem vsim , ki so v tih nesrečnih /tidergah zamotaU'* razrežite, ra/, - sekajte , ra/, drobite jih! Ne p -jcr»*** obede n ob utek spo lliadal ra/,en velrkiga gousenja ■'* to gonlu ljube/,n jo , in na vsim, kar k nji sii.-i prosta boi osla.a od vs,kiga nagnjenja do zapiuett'" tnvarša ra/, n de ga i a gulčistc keišunake ljube*" zavoljo Boga ljubiš. , (Je pa z voljo nepopolnosti tvoje grivoiige #t! kaki hudi nagilii v t b zaostanejo, lak peli svojo d" šo v duhovno samoto, kakor sini te spre j uciU 1 d rzi se v nji, kakor dolgo le za moreš , in se mrazen parali se morajo tike neumne sklenitve; ,a ' sl rgalise mor-jo; »e p icasi odpmj ti te zave/-®' ampak r ,zc sodi se morajo, ker so triki in vezi*" uie. Ne sme se rahli’ r.viuti s lako Ijubeznjo, ki r božji jubez i lako /, o nasproti. ,.I)e si pa ravno po takim vervi te sramol® e sužm sli ra/, ornim, mi še vender neki po utek zaosU 11 '' io sledi in maioge bodo še zmeraj mi na nogah, 10 je v spominu vtisnjeno ostalo !“ Xe, ne, moja Ki' 11 ’! liji! tega ne bo, uko tiiljkiini grivengo čez aV tf J dolg obudiš, koljkoršno zasluži; zakaj potem te ne i 11 ! • a« in hr a v ej s sto-ino »tokratnimi povzdigovanji sv.ijiga doli" 18 I v "a»u svojilni) nagnjenju, zataji jili iz se n oč ! beri * e tral, ko po navadi, duhovne bukve, idi pogosto * K Veti spovedi ion obhajilu, se pogovarjaj poni n« 1,10 odkrito s svojim duhovnim voditoiam, aij če ti ni niognoe, saj s kako drugo zvesto in modro d i.šo ’ e z svoje ^notranje ganjenja ino skušnjave. !\e hoj se; Wo j> te ho gotovo od vsake strasti rešil, ako 1. dni- Saci zvesta in stanovitna v vadbi teh čednosti o.danrš* . Alj pa ni nehv dežnosf, mi morde nasproti re- ' et ’< ,a ^ naglo in tako n vsmiljeno znanje razdreti? le blaga netiv■! ržiinsl, ki perdobi božje dopadj.mje! 1 e > ne, moja Kdoteja! ni n e nehvaležnost, (bog je priča , de resnico govorili) ampak le dobrota je, l|( ' svojimi) tovarišu podeliš; zakaj svoje vezi iazlo- razlomiš njegove, ker so bi,e o.belt, in Če tudi |J e sreče na enkrat ne spozna, jo bo pa kmalu po t ' 1 " spoznal, ino s tebo , z hvaležnim s ero a m pel: j' Gospodi razdjal si moje vezi, daritve hvale ti 'oni daroval , in v tvoje sveto ime klical.*' D V KIN i) V A J ST A POSTAVA. nektirl nauki <>ci pei jVeljstva »Se ri moram od perjateljst-va eno potrebno svarilo ? ,)( JpliU. i*erjatelj tvo se med' ljubečim brez t. nloe ob- y u,x ti ;,|j /.iieužbe re more, ne zaeti, ne obderžati. sv' * a ' S ’ združbi se velikokrat pergodi, de prijatel j p: ijalljo hitro tudi vse skrivnosti svojiga serca au pa. Vsi nag’h leji ki v globo inj serca po ivajo, 11 ( ‘jo po nasprotnih sercnih vtiskih in po nasprotnim v ^"'l e Vanji /ulil in nagibov skrivaj iz cniga s roa ^ drujjg 8 . rj, (| S| , p 0He |,|,„ rado tedaj permeri, kedar . s % a (udi visoko obrajlaino in spoštujemo, ka~ tr ‘= ; ' ljubimo; zakaj odpremo mu tedaj zavoljo 182 perjateljstva serce tako zlo, de ne stoji le pr'jateljslvd odperlo; ampak spoštovanje do njega stori, de •tuil* vse lij ‘gove misli ino nagnjenji, ravno take kakoršnesOt jeli dobre ali I,udobne v serce sprejmemo« Čebele, ki heraklejski med berejo, išejo res le medu, zravn® pa zezajo, de ne sprevidijo, ob enim tudi strupi'® lastnosti voič jiga korena v sebe, ker na njem meden® roso berejo. Prava podoba prijateljstva, ki z dobrin' skrivaj tudi hudo sprejme. Tukaj, sosebno, moj i Fii"* leja! moramo besedo pred o’mi obderzati, ktiro j® Zveličar naših duš toljkokrat v ustili imel: ,,Bodil® modri menjavci in barantat ci“; to je; ne vzemite * dobrim dnaij rn tudi takiga, ki nič ne velja, tudi n® z žlahniiu zlatarn poredniga izberite vselaj le dobi'® izmed slabiča; zakaj, kolj redek je, ki hi kakšni nepopolnost na sebi ne imel. tu zakaj bi mogli pogrel 1 ' ke in slabosti svojiga perjatelja s perjateljstvam vred hranjevali ? Ljubiti ga zares moramo per vsili njegovih slabostih, sl.bosti pa ne smemo ne ljubiti, ne preV' zeli; zakaj perjalelj-dvo hoče le nasprotno p o deljenj® dobriga, ne pa litidiga. Zato moramo pri svojin ’ 0 prijutlju vselej rja dobre lastnosti od njegovih m |i°' polnost lotili, ravno tako, kakor tisti, ki iz rek®' Tajo imenovane, pesek lovijo, zlato odločijo in° * nebo vzamejo, pesek pa na brodi pustijo. Tako naj 10 '* 1 tisti ki družbo dobriga prijateljstva vživajo, pridno |'®' srk nepopolnosti odberajo ; in nikdar ne perpuslijo , d® bi se jim v serec vtisnil. Sveti Gregor iVancijo "®* 1 perpovoduje med drugim, de so nekteri, ki so s»®' liga Bazilija ljubili ino občudovali, v posnemanji 18 ' jistiga tako delte šli, de so ga Colu tudi v nj 'g° vl ^ zunanjih nepopolnostih, v počasnim govorjenji, I |C ' kterim je globoko mislil, v podobi njegove brade, 11,0 v njegovi hoji posnemali. Tako vidimo tudi zakonske, otroke, ino perjatelje, ki veliko spoštovanje d« svoj' parjateljov, starišev, ino nezakonskih imajo, jeli perjaznosti ali iz posnemovanja brez - številne liitie nepn| olnosti v nasprotnim pcrjateljslvi eden n drujiga na se vzeti. 183 Tn se nikak ne sme zgoditi. Zakaj, vsak že ima jiosti svoje lastne nepopolnosti nositi, pok;j si bo Ke pluje slabosti nalagal? in prrjajeljslvo ne le kar •ega ne lirja, ampak nas še zavezuje , eden dru- §"nu pomagati, de bi eden drujiga od \ sako sne Nepopolnosti rešili. Moramo res /, nepopolnostmi per- Jdela potrpljenje imeti , pa ne, jih Čislati ulj celo Posnemava!!. Jaz govorim tukaj le od nepopolnost , zakaj grehov ne smemo na perjotelju ne čislati ne lerpeti, Hlabo in hudobno je perjaleljsl vo, ki vidi'perjatelja konec jemali, io mu ne pomaga j ga na rani vinirati vidi. in R i ne upa, ga s prij zn im ali nerazžalivim posvar- jenjem rešili. Pravo ino živo perjateljstvo ne more % deltam obstati. Praviji, de macural ogenj vg.mne, al 'o se v nja vleže ; gotovo pa greli perjateljstvo rozdere, 'ned kterc svoje prebivališč posla'i. Ce greh hitro ptejde, ga perjutclstvo 7. svarjenjem splaši, de se lle verne nazaj; ako se pa začne zaderžuvuti, in s * hoče prtdiivalj,e postaviti, bo perjateljstvo gotovo Nehalo, nikdar brez, prave čednosti obstati ne more. Koljko manj je še le perpušeno , iz ljubezni do perja- tcljstva grešiti? IN i vec prijatelj, ampak sovražnik, ako ltas bore v greli napeljati, ako perjatelji spačili m v po¬ gubljenje spravili iše: ino iiargotovši zttamnje httdiga Peijate.jslva je, ako vidimo, de se s kakim c.ovekani •■lerži, ki je kaki pregrehi vdan, naj bo kakoršna si hoo, Ako je tisti kterigu ljubimo, pregrehi vdan, je Sotovo tudi naše pcijeteljstvo pregrešno j zakaj ker Perjateljstvo le na pravi čednosti počivati samote, mora uknj gotovo kako neumno le doz.ievavno vednost alj kak«, posv, Ino lastnost v o vsu imeti, Perj iteljslvo, v kteriga barantavci med selin sto- |j ,JO ’ je lekar po zunanjim pravimtl perjateljstvu po- 1 °bno, ker „j H k| e njeno iz ljubezni do oseb (peršon), 8,,, Pak iz ljube/ni do dobi ku, Poslednje sto tiste dve božje izreke dva tcrdna »tebr, ra » ki keršansko življenje podpirata: ena je izreka tnodritra , ki pravi; ,Kdor se Boga boji, bo dobr° perj-steljs! vo imel.*' Diugn pa je beseda svetiga Jo* hobu: „Perjaleljstvo liga sveta je sovraštvo božje,“ T RIN O D VAJ STA POSTAVA. Od del zunanjiga pokorjenja. IVekteri, ki so n at urne muci prcjiskovali iuo kmetijstva pisali, terdijo, de, ako.se na celo in mlado iniimlelifovo jedcrce kaka besedu zapise, !i> potim sp i v koširo položi ino dobro zapetlo v zenilj 0 vsadi, vsi manddni iistiga drevesa, k! iz nja izraste* tkati besedo vpisano ino vtisnjeno imajo. Kar pa terdini, je to, moja Filoteja! de nisim nikdar za tisi in 1 ' 1 » o t e ” 11 i 1, ki, tlovska spreoberniti , z zunanjim, z v«' tlenjem trupla, obla i!«in ino lasmi začnejo. Veliko ver, se mora, po moji misli, od znotraj zadeti. ,,Spre«bernite se k meni ,“ pravi 15ng, >»’* vsiga svojiga serca J moje dete, daj mi svoje serce! Zakaj ker j,- serce Studenc vsakiga dj mja , tak b° vsako djanje takšno, kakoišno je serce. Božji zet' 11 v visoki pesmi govori ker du.»o k svoji ljubezni val' 1 * tako le: ,,Položi me, kakor peead, na svoje sefCC' kakor peend v svoje n no je.“ Po pravim govori; zaMJj kdor kolj Jezusa Kristusa v serci ima, ga bo škof "J tudi v vsili zunajnib djanjih imel. Torej sim ti hote t moja Ijtibljetiii Filoteja! pred vsi mi rečmi to sveto b'; 0 pre astiLo bes. do: Jezus naj živi! 1 ' v serce zaP 1 ' seli ino vtisniti, ker sim cdd prepričan, de bo pote" tvoje življenje, ki iz Ivojiga serca, kakor mandelno* tir vo iz jed. rcn i/- baja, v v« h svojih djanjih* "j 1 gnvim sadil, le besede zveličanja vpisane Ino ' njene perneslo, iti de, kedar sladki Jezus v tvoj' 135 serci živi, bo tudi v vsih tvojih (Ijanjili ino v vsim tvojim /.unajaim vedenji živel, n* se v tvoji;) o eh, v tvojih oslih , v (v.>j■ li rokah, ino telo in tvojih lasih »azoiev.il, de bos zamogla s svetim Pavlam re i; »Živim , pa ne vet ja/,, ampak Kristus živi v meni * 4 **škra(kmna kdori si je serce človeka perdohil, sije ecliifa človeka penlnlhl. VenJcr |ia (udi potrebuje simo to serce, s klerim zičeti hčerino, de jra p idučimo, kako svojo /,uo.tuje /,ad.;ržatije vravnali iu > /.v rstiti »hora, ti.; se ne bo le sama In timnost v njem perku/.ala, oinpuk ludi velika modrost in premi ■vletipst. Tor j t« hočem Uikej uoktere kratke nauke popisati. Ako v. a moreš post prenesti, bos pr.iv storila, ako 8|! boš, ne le zapovedan,; postit,; d.ii , ampak tudi se ob drugih dudi postil,: zakaj ra/,-n navadnima sala, h' duha po vzdigne, ino meso vkroli, ■ cilnosl pom- ,lo/ i, iu veliko ph/ilo 7,1 nebesa perdobi, je tu li lep tlobicgk , ako požrešnost premagamo , ino telo jtoti postavo duha spravimo, in če si; tudi “e/, z,!o ne postimo, so nas vender sovražnik vse več boji, ako v e, de se postili z nnoreino. Sred.;, petki in a sabote 80 dnevi, ob kterih so si pervi kristjani v jedi per- lergovali, Izberi si torej i/, lili dnevov nektiie sa post, potim, ko (e tvoja pobožnost ni^ilta, in ti moder prc- s °dik tvojin-a duhovnica vodnika 'svetuje, H id tokaj rec-mi, kar je sveti Hironim bruntni Sospi j |,eti rekel: »Dolgi in čezmerni posli mi isto *" 1 ‘ ne doiiadejo, sosebuo por tisti ), ki so še mladi .* 4 kastno skn vlije sim se izvueil, d.;, ce s ; mlad osel *'? Poli izpuhu , i>, steze stopiti iv} iu mladi Ijtdje, ' s * /a vol jo p re oj s Ir ih poslov bolehnosti nikojtejo; t L *.*!'' od ojstrosti na mehkužnosl obernejo, V dveh okul H»»ali se jeleni k teku n-■pripravne slorijo: ako “"niee zavoljo predobre paše predebeli, ali ked.r K ° zavoljo preslab; presuhi, Narbolj smo od skuštijiv “Oilleu-vmii, ako telo prčve’: redimo, in "e go preveS “■dahimo , porvo »a stori prevzetnico, drugo pa /,a- Vo| jo slabiga p )euu;ii,|i oložniga ; in kakor ga mi nositi )e “'orenio, ako je predebelo, tako telo ne more nar* J 6 186 nositi ako je presuh«. Ta nezmernost v postih, * noši spokornih oblačil i/, žime in v drugih spokornih delih stori, de narhojši leta nfarsteriga brumniga v slušbo ino ljubezen božjo nepripravne postanejo, kakor seje svetima Bernardu zgodilo, ki je žaloval, de je s svojim trupiain loko ojstro ravnal} in ojstreji ko sc* taki od zajetka proti svojimu životu, bolj so na konci persiljeni, mu spregledovati. Ali bi ti c bili bolj prav storili, ko bi bili zmeraj enako, kakor se njihovimi* poklicu ino njihovi službi perleže z njim ravnali. Bost in delo slabita in krotita meso. Ti je tvoje j dele potrebno, alj povikšuje božjo rast, tak mi je ljubši, de težavo d.da voljno prenašaš, kakor de »» a podam vbijaš. To je (udi misel svete cerkve, k' zavoljo opravit ki so B»gu dopadlive, iil IdižninU 1 koristne, takšne dolovce še od zapovedanih pošto* proste izgovori. Težko enimu pride, se postiti, driigimu , bolni' kam streči, jetnike objiskati, spovedovati, pridgovali) žalostne tolažiti, moliti, in druge takšne dela opravljatij bolj koristno je pa to perzadevanje, ko uiio ; zakaj razen tigu, de oboje enako vpeba , pernese to bolj 1 sad, kot uno. Torej je vsploh govoriti, boljše, trupi 1 * bolj, kakor je ravno potrebno, per mori obderžati, kakor ga cez pravico slabiti; zakaj, mor mil še zmeraj lehko odvzamemo, kedar hočemo, dodjati mu je i ,a ne moremo, kedar in kakor bi hoti i. Po moji misli bi mogli besede, ktere je nas božji Odrešenik Jezus Kristus k svojim vučcncam govori 1 „Jejte , kar se pred vas postavi,** v veliki časti J«* 1 ’" žali. Mislim, de je veri čednost, jesti brez vsig ; ‘ izbirka kar se pred te postavi, in po versti, po ktci ' 1 se postavi, noj (i diši, alj ne, kakor pa, de bi Hl vselej le napnrednisi jed izbrala. Zakaj, de ti se ravn*’ to poslednje vidi, kakor de bi ostreje bilo, je veiiJ®* pcr pervitn več zatajenju , ker se ne odpove kar svo' jiniu slaju, ampak tudi svojimu izvoljinju; to P a " l majhino pokorjenje, svoj slaj po volji vsakiga oberndN in ga per vsaki perložnosti premagati, Razen tigu je •* 187 tudi taksno pokorjcnjc, de ga nihčer ne zapazi; ni •'•komur zopcrno , in se v življenje človeško druš.je posebno lepo perleže. Eno jed odriniti, po drugi se i, v se okusili jno načeti, in nikjer kaj najti, de bi dobro Napravljeno alj dosti snažno bilo , od vsakega grižleja kaj povedati, j<: znamnje mehkužnosti, ki je le v Nkrožnike (talerje) iuo sklede zamišljena. Več obrajtam svetiga Bernarda , de je namesto v °de alj vina olje pil, kakor de bi bil iznaprcjv/.etja Pelinovec pil; zakaj s tim je na znanje dal, de ni na t® mislil, kar je pil. Itio v ti neskerbnosti na to, kaj ^ jedli alj pili, obstoji popolnost izpolnjena tistih Sv etih besedi: „Jejte kar se pred vas postavi/ 1 Med pa res jedi ne štejem , ktere so zadruvju škodli- v ali bi celo našiga duha slabo navdale, kakor se * n »ekteiim pergodi, ako tople, zlo dišeče, okajene |No napih ijoče jedi vživajo , tako tudi perlažuosti od¬ vzamem, v kterih natura potajšauja iuo pomoči po¬ trebuje, de bo zamogla kako več delo k časti ( božji 1'reuesti. Stanovitna iuo spametna mernost je bulji, kakor dolga posiljena zderžnost, Mera se pa večkrat ». velikim p olajšanjem iuo verlim gostovanjem prelerga. Bic, (gajžla) z zmernostjo v pokorjcnjc obernjen, ima prečudno moč, hrepenjenje po brumnosti spet oživeti, Spokorno oblačilo iz žinle kroti telo zlo, vender zakonskim ljudem, in takim, ki so bolj slabiga života, 'n tudi tistim, ki težke dela opravljati imajo, ni per- poročiti, Vender se znajo taja ob nar imenitnišib časih pokore z njim pokoriti, ako moder spovednik k timu Retnje. Koc imamo v spanje obračati, in sicer vsak po P "trebi svojiga trupla, in koljkor je potrebno, de se P° tim Čez dan bedeti da, in potrebne dela opravljati Sianiorejo. In ker nam sveto pismo v mnogih krajih, ■*#?led svetnikov, in zdrava pamet jutcrile ure kakor Narbolje in nar rodovitnim eeliga dne tako zlo perpo- rn,V '"io, in ker je celo Kristus, naš gospod, sonce niovan, preblažena Devica pa juterna danica zvana, l '‘k deržim za lepo navado, do se zvečer zardu spat n; * 188 podamo, de bo moči drugi dan spet zoran vsčfsati. CJa* tnvo j<; ta ras n up rjazoiši, norprijetniši in narpo* K oj u is. i, že cehi tire nas led j kličejo vstati in ISog tnalo dali. Vzgodaj vstajali ni torej k zdravju ampak tudi k svetosti. 15 la .m je na svoji, osli-ei jczdaril ino kralj' dl .laka iskal, ker pa ni me do briga v misli imel, «» j' prreakul angeij božji m poti z nagim utečem, dr bi srn vmoril; oslica p t, ko je angelja zagledala, sr jo splašena trikrat nazaj'/.overiti.a. Alj Baklam jo je nevsmiljeno s svojo padeo pretepal in jo je naganjal naprej , tak dolgo, de se je ob tr Ijim pod Jialaamai" na (la iz irnzuila, in ga po velikim čudu fakola nago' varila: ,,Kaj sim ti storila, de m o že v tretje pr e' trpaš ?•* In zd j so se Huluamu oci odperle, in za' g edal je angelja, ki "ti je lak nagovoril, ,,Zakaj pretepaš svojo oslico? ko bi se ne Ima meni vmaknila, bi bii tebe vbil, njo pa živeli p.talil.Balaam j: p" rekel k angcljii: ,.Gospod! "rešil sim zakaj nisi«* vedel, de si se zoper mene ni pot vstavil.(»leji moja Filoteja ! Balaam je t i "a zlega kriv, in prelepa vhogo oslico, ki je vender v vsim tem isto nedolžna' To se mnogokrat v našim življenji najde, Tam ja žen ;| i ki vidi svojiga moža ;tlj svoje d de b.dano , in kar s f zuc.u: po.-diti, spokorno oblači'« nositi, se bičali, kakor je nekdaj llavid v takšni »koljšini storil. Oj p ■rjaleli' ca! pokaj tepeš svojima vbogiga osli, pokaj trud"* svoje telo? Saj je nedolžno nad žlezam, ki le j® zadelo , d • je Bo« svoj meč rez ( be vzignil; puhalj^J I • svoje serce , ki je tiya moža kakor mal.ka mol'*®’ ki je timu otroku jezero napčnosl spregledalo in gr" h nanubii, nečimernosti ino prevzetnosti redila, k'" 1 mož spozna, de je večkrat v greh nečistosti b" pili l; nje« va vest se kakor nevsmiljena inaševavk® . z nagim mečem Cez njega \ zigne , ga z svetim straha 1 " prebosti. Hitro se sam v se ob one , ino zavpije: • ! j te, nezvesto meso ki si se spontalo! de bi te, P'" cV zetni život! vi si me sovražniku i/dal! In glej ves 1 ® skačen sc loti života, in ga oj dro terpin i z nezmerni"* 189 poslani, z hmlim hianjetn z ucpreneslivimi spokornimi oblatili, o vboga duša! akt) bi fcamoglo tvoje mesti go- -voriLi, kakor Balaamova oslica, reklo bi li: Zakaj tepeš otene, vbogiga reveža? Zoper tebe samo, moja duša! vzdiguje Bog svojo maševavno roko, ti sama si prc— lomljivka božjih zapoved ! Pokaj me vodiš v liste slabe periožuosti ? pokaj obraaš moje oči moje roke, itoj jezik k nečistosti?- pokaj ate i mažeš z nesramnimi misli? Imej dobre misli, in občna hudobna želji sc ne bo v meni vzignila. Pajdaši se z čistimi ljudmi, in nikdar me moje poželj-mje ne bo \ greli skušalo. Oj te, ti sama me mečeš v plamen, in hočeš, tl e hi ne gorel; mi pihaš dim v oči, in ho es, de bi ne otekle. Zagotovo tudi Bog v ti okoljsini k tebi govori: Pre¬ čkajte , vbij jte inn razdrobile sosebno svoje serca, zakaj zoper nje se je moja jeza vžgala. S rbenja se znebili in ga is - zdraviti, ni (oljko eba , se vmivati inn kopati, kakor veliko več, si kri 1,1 jetrc izčistiti. Kavno tak, ako se lio'cmo pregreli r e.šili, in jih i zdraviti, je sicer dobro, de telo po¬ korimo vender je pa sosebno potrebno , de si serec 1-rav iz/istimo. Zuloraj sc nikdar ni podati k pokor¬ jeni« telesa, drugači, de duhovni vodnik kaj taki ga -s\ etujc. STIRNOIVVAJHTA POSTAVA. Od d nične ino samote. Za drušnoj tekali, in seje zogibafi, nobeno ni Pametno nobeno se ne perleže Intimnosti, ki ima dol- Z'tosti človeške družbe lepo tedili. Družin se zogibati, kaze neko zaničevanje ino zamclovanje blizniga, jih Dalaš jiskuti je znamnjc lenobe iu vlraglivosli. i 190 Rlržniga moramo ljubiti, kakor karnisa sebe; mu to ljubezen ukazati, se ne smemo njegove tovaršije zogibiti, v znamnje pa. de sami sebe ljuoimo, moramo sami por sebi listati , k e dar smo p er sebi. Per sebi smo pa, kedar smo sami. ,,Misli sani na-se,“ pravi sveti Bernard, ,,potim na druge.“ Ako te tedaj ničesar ne veže, v družino iti, ulj družino sprejeli, tak ostani v samim sebi , in se pogovarjaj s svojim serca« 1 * Pride pa družina k tebi, alj te tak pametni vzrok vabi ( družino obiskati, potim , moja Piloteju! idi •/, Bogat«* in gledaj svojiga bližniga z veselim o esun jno sercatn, Slabe družine se zavejo tiste, v ktire *e s slabim namenam z baja, pa tudi, ako so tisti, ki se shajaj'’' hudobni, nepremišljeni ino razvujzdani; in lili se } e 7. o gib iti, kakor se čebele os in obadov zogililjejO’ Zakaj kakor so put, sapa ino slina tistih Ijnli, ki od izteklih psov vgriznjeni, s ose Im o otrokam in i ljudi«* drobniga života nevarne; tak se tudi ne da z hudob' ni mi ino ra/, vujzd.mirni ljudmi pečati; sončimo naj hod« tisti prav zlo varni, kterih čednost je še rahla i « 9 nevtenleua, So tudi take družine, ki k nremuri niso, ko I«* si po vtrudivnih opravkih oddehniti. In, de se ji " 1 ravno ne smemo cisto ino zavsim vdati , tak vcnde r toljko časa smemo na nje oberniti , koljkor ga je ** odehntti si, treba. V 7 K Se druge družne so ki nimajo drujiga name« 3 ; ko perljndnost. Takšne so obiskovanji ino nckl er { shodi, ki se liližnimu v čast store. Inče nam tudi >" treba, kar to zadene, čez vet; skerbnim biti, ,alt veuder tudi ne smemo lak neperlj idni biti , de bi 1,9 nečza-nje ne zmeni.i , ampak dolžnost per j udii <' s * 1 se mora priprosto dopolniti in varvati se j; zrave« vse ncoblesnosti ino lahkomisienošti. Sdaj je še govoriti od koristnih družin, v ktire »c brumne ino pobožne duše zberajo. O moja Pilotcj®' zi veliko srečo si štej, ako v takšne družne veck ' 8 priti zamoreš. Vinske terte, ki med. oljkami r:ntr|m oljnate in po oljki dišeče grozdje nosijo; in duša* 19 ! rada med brumnitni ljudmi zaleržujc, mora njihove JaMtiujHti ni-se vzeti. Troti sami ne 11162:0 nobenima medu narediti , pomagajo p a , ga čebelam napravljati. Kavno tak zaderževanje z brumnimi dušami naši brum- "osti mo no k rasti pomaga. V saki družini mora vse odkrito, priprosto, pohlevno ino spodobno biti. So n 1:kteri, ki ničesar ,le počnejo, kar bi ne bilo tako persiljeno, de vsa- tiga nadlegje. In kakor hi človek, ki bi nikdar drugiCt 'to pregovoril ulj ne prestopil , kakor de bi pel ino 8y oje stopinje štel, s tem vsukimu zopern bil, ravno ta ko so tisti celi družni silno na poli, ki se ne zmezijo 'htigaci, kakor le persiljeno, in iii rekel, kakor de bili na škripce ; in kaj jih drnjiga tako ravnati, kakor skriti napuh! Zmerna dobrovoljnost mora zmeraj bn pervim mesti v družini bili. Svetimu Komualdo mo »vetitnu Antonu k veliki časti perpoveduj jo, de so "jo o|,|icj a per vsi njih vi ojstri spokornimi! vedno z Ve Seljem , dobro voljo ino perljudnosljo olepšane bile. >>&inejajle se s smeje'imi, in veselite sc z veselimi,“ ti zopet pravim z aposteljnam, ,,veseli se vedno, to de V Gospodu, iu tvoja spodobnost naj bo vsim ljudem znana.“ l>e se v Gospodu veseliš, mora podloga tvoji ga veselj« ne le pcrpušc.ia ampak tudi vsa spo¬ dobna bili; to rečem zato, ker je nekaj reci, ki so aicer perpušene, to de ne zavsim spodobne; in de bo ,v oja spodobnost znana, vari se vsake napake, ki "'kjer ni perpušeua. finimju zanjko nastaviti , tle bi l‘ ;l del, drujiga ocerniti, tretjiga zabavljati, nespa- |"etninia kaj hudiga storili, je neumno in divje veselje, *" "oiejati se zavoljo kuj tukiga , je vselej zlo ne- ttazen znofranje sauote, v ktiro se tudi iz sre- "arglasniši družine podati zamnreš, kakor sim te * e v postavi drugih bukev vucil, ljubi tudi resnično 8a,| >oto; ne de bi mogla v pušavo bezali, kakor sveta j r 'j a Kgipcanka, sveti Pavel, Anton, A rženi iuo ' brumni o-aki, ampak zaderži se nekaj časa v jispi, v svojim verti, aij druži kji, kjer se 1 <*!i v narznnlrauji; svojima serca podati ino svoj« dušo * hruamimi ino svetimi misli, aij s pobožnim kranje 1 " ra/.j iMiili /,amori'> j in posnemaj v lem zbledi veliki#* sveti/a (»resorja iz Kanrijanen, ki satu od sebe lak 9 pei povedojo: ,,1'roti soncnimii zahodu sim se sam s sebo p« brodit morja spre!) ja!} zakaj treba mi j; leg® pol j;auja, de si niha razjasnim, in bularo navadni!* opravkov mi - tresem. ,k In poiitn razklada listo zve' ličano misel , kfiro miii jaz že nekidruzi v misel vze!> Tudi sveti Avguštin pokaže od tigi en izgled od sve- (iga Ambroža, ino rove. deje večkrat v prebivavnief* (iga velikima moža stopil (zakaj to j: bilo vsakim p e*'* I puš-no), in de gaje t tiri k je premišljeval, kako je brali in tle se je t ez nekaj časa prav tiho ven podal i" mislil, tle se temu velikim« d.tsnitnu pastirju la kratek čas vzeti ne sme, klerika mu je po prcloljkšinili opra¬ vilih potreba, de si du.ia pmlzivi ino ra,/.jasni. Tud* (Jospini .J zus j ; enkrat rekel apusteljiiatn » ki so m** prepoved.tv,tli , kako so prilizovali, in kaj so ,šc diU' jiga opravili: ,,l*oj lite v samoto, in si eno mal® otlaluitte,“ PETINPVAJSTA postava. Od spodobnosti v oblačilih. Sveii I’avel naroda I riimnim ženskam (in to ® il ” deni; tudi možke) de bi se spodobno obla*Ue i» fie pošteno, in le kar je prav, ljšpalc. Spodobnost * obleki ino lišpuji se pa ravna po (im, iz 'esa, je, kak je vrezana, in potim, kak je snažna. Singi nio r * v vsakim našim olda ili bili, ii na občnim ne sinem 0 * koljkor je le mogo e, kakšno vin zrnje alj nesnažna*^ ter peti. Ztinajiia snaga nckoljko odkriva znotraj 1 * 0 193 ' islost. Uiijr sam napoveduje služabnikain altarja, in im , Merim j« perva skerb na bi umnost izročena, •eles««, snažnost. la resa, de naj bo oblačilo, in kak naj bo vre¬ zano, to naravnava kcršai.ska modrost po mnogih V ko| jsinah, nami ec, po tim, ko je čas leta, stat ost ali stan '.•"Vika, in kakor perntse s si bo di usina alj perložnost. I-ustit;, v ,j se sploh opravljijo ob praznikih, in toljko *'"lj, ko j,- praznik velik ino imeniten. Ob časi pokore, kakor v posli se oblačijo priprosto, na ženitninah nosijo svatovske oblačila, in per poknpališali obleko žalo- Va nja. Na dvori oblastnika se obleka po\ikšu, ki se doma per svojih spet poi ižati mora. Zakonska se sme tllu ima, kcii.ii' je per možu, spodobno lispati, ako se fu lišpa , kadar moža ni v pričo, lak bi jo bilo dobro vprašali, komo s svojim lišpam dopusti ž. li. Devicam Ne sme nekaj več lišpanja pri pustili, de ne bojo zavoljo Zanemarjenja snage v noši spregledane , brez moža o.M a ! e . Tudi vdovam , ki bi se spet rade omožile, tiihčer "e bo zameril, ako se še i.ekmjto lišpajo , to de ne bodo kake otročarije nia se ituvesile, ker so že go¬ spodinje bilo, in jih že \sak >a bolj resne derži', ker so ze žalost vdovstva pokusile. A dovam pa , ki niso kar po tel su ampak tudi po serci vdove postale, se "e spodobi drugo li.spanje, ko ponižnost, spodobnost '"o hrinimost Zikaj, niso prave vdove, ako nato S'' jo, može z Ijubeznjo navdati ; ako pa liga nočejo, 1'okuj pa orodje ljubezni s sebo nosijo? Kdor gostov 110 «, naj oštar.jno znamnje iz svisli izume, Starim ljudem se vsak smeji ako se lišpajo, ta neti.ost se "ud uiladim še nekak prenesti da. Hudi snažna, moja Kiloteja! in ni esar ne sme v I' 1 ' ji obleki razterganiga alj uespodobniga biti. Jfinani- j", de liste malo obrajtamo, s Merim se družimo, ako ne. pmlobno pred - nje pridemo ; vari se pa ravno luko, i| e „ e boš ven’orla, šopirila ino gizdavo ob- , iM ' 111 , k..kor de bi ti ob panu t šlo, Derži se zmeraj, "•j-or se k o Ij da, pri pr osli ino spodobnosti, ki v resnici 17 194 narbolj lepoto povzdigne, in nepiiliCen obraz narbolj zagovarja. Sveti Peter sosebito mlade ženske opomina, de si nimajo lasov ferkiali, krožlali, spl. (lati, ino k 'ti¬ rati, Možkim ki so se tak omehkuzili, de to nespa¬ metno lišparijo ljubijo, vsak pravi, de so se pohabili- In ako c islost iensek, ki se šopirijo, ni hčer visoko ne obrajti, tak se saj toljko ren zimore, dejo v tej lišparii ino v tih norostih zagledati ni. Se sicer izg"" varjajo, de nifcsar huiliga ne mislijo. Ja/, pa i>dvlš’ain, kakor sim že nekili druži , de pa hudič vedno kaj kn¬ jiga misli. Jaz bi rad, de bi moji, brumni, kakci- lini* moje bruinne zmeraj, narbofjši, pa ne narbolj imenitni in narbolj zlišpano v celi drušini oble eni , in kakor 1 bukvah prigovorov sloji . s prijetnostjo, spodobnostjo ino castitnstjo olišpani bili. Sveti l.u cvik pravi s krat¬ kimi besedi , de se imamo po svojim stani nositi d e modri ino brumni ne porin ejo: ti storiš prevef; pa tud' ne mladi ljude : li storiš premalo. Ako pa mladim lj u ' dem s spodobnostjo ni zadosti, tak se je po mislit* modrih ravnati. ŠESTINI) VAJ STA POSTAVA. Od pogovarjenfa, in sicer pervie kakor od Boga govor* 1 ’ moramo. Zdravniki si po spregledanji jezika veliko znanj r pcrdobijo, kako z zdravjem človeku sloji, ravno 1“^ ito tudi nase be«ede resni ne kazavke , kako sr na*** duša poruti. ,,Po svojih besed Ji ,*• pravi I/.veli i,r j ,,boš opravi cn, in po svojih besed ili boš pogubljen * Hitro seže roka po tistim deli telesa, ki nas boli, lid ,l> jezik po reci, ktero ljubimo. 195 Ako torej Boga perserČno ljubiš, moja Filoleja ! »e boš velikokrat n svojimi doma'imi, sosedi ino prija¬ telji od lija pogovarjala. Ne dvomim, de bi ne, „z kaj Usta pravičniga bodo modrost premišljevale, in njegov jezik bo sodbo oznaimval “ In kakor se s svojimi maj'knimi astmi čebele le medu dotikajo , tako bo tudi tvoj jezik vedno od prevelike sladkosti svojiga Boga oslajen, in nikdar ne bo ve e sladkosti občutil, kakor, ako čast ino hvala božjiga imena čez tvoje usinice teče; kar sc od svetiga Frančiška (Serafškiga) pravi , ki je Vedno svoje stuniee iz zezaval ino oblezaval, ako je sladso ime božjiga Gospoda izrekel, kakor de bi iz »Vnjih Ustnic narve. i pozemelsko sladkost izzezal. Govori pa vselej od Boga, kakor se božji svet¬ losti spodobi, to je s spodobnostjo ino s pobožnostjo iti "c z lastno dopadljivostjo, tudi ne z glasain pridgarja, ampak v duhu kratkosti, ljubezni ino ponižnosti, in rosi, kakor dobro zastopiš, (po izgledu neveste v visoki pesmi) čudno sladek med pobožnosti ino nebeških reči, po kaplicah, zdaj v uho euiga, zdaj drugiga, in prosi Boga iz dna svojiga serca, de bi to sveto roso v serce tajislih -vtisnil, ki te poslušajo, l.e« vse pn , (o angeljsko opravilo krotko ino ljubeznivo opravljaj ino ne s hudimi besedi , ampak veliko ve - lakošno, kakor Bog nebeško prijetne besede dušam vdaja: zakaj čudno moč ima ljubeznivost ino Prijazno dopovedovanje dobre, reči, in silno vabi ino vleče serce na se. Ne govori torej nikdar hitro in le iz kralkiga < asa °d Boga ino brumnosti, ampak kadar govoriš, bodi v *a pobožna, in misli dobro, kaj govoriš To lire eni, "e pred neko prevzetnostjo. Utira je uektertm ljudem u ” , "a , ti sc med hrumite štejejoin per vsaki per- ••'^iiosti, brez, de Ivina to mislili, v sveie ino goreče *' c *fcde izhopernijo in potim še mislijo, de so res takšni, ^kor njihove besede kažejo, kar pa v resnici ni tako. 17 * 196 SE I) E MI N O I) V A J S T A POSTAVA. Od spodobnosti v besedi, ino od spoštovanja, kterlga smo ljudem dolini. ,,K(lor se v besedah ne pregreši / 1 pravi sveti Jakob, „je popoln človek / 1 Bodi zlo zlo skerhna, i e ti nikdar l-.aka nespodobna beseda iz (vojih ust ne ujtdei zakaj ko bi jo tudi ti iz obeniga hudiga namenu nC izgovorila, si jo znajo pa tisti, ki jo slišijo, v.se drU' gači razložili, Nespodobna beseda, ki pade v slab® serce, se v njem raz-širi ino si prostor perdobb kakor k..pla olja r ki na sukno pade; in večkrat se serca tako poloti, de ga s lavženterlmi ne mamiiej misli ino skušnjavami napuliti, /»kaj, kakor telesi * 1 strup skoz usta noter pride, tako pride strup sere® skoz uho, in vsmertenja je jezik kriv, ki je strupu 1 ’ besedo izgovoril, in ko bi tudi izpljuvali strup ne hi* serca poslušavcov ostrupil , ker je dobro okovarj U* bilo, lak ni strupu perpisati , de serca niso biie I ’ 0 ujem viiiorjene. Nilicer mi naj nasproti ne re<’e, de v tim nicesaf budi*.a ne misli, zakaj večna resnica, kleti so gotov® vse človeške misli znane, na ravnost pravi, ,,de ust® te govorijo, lesarje serce polno.“ In naj bi že 1,11 nic hudiga ne mislili, pa gotovo sovražnik nušiga izve' tiranja veliko hudiga misli, in vse skrivaj te hude l ,e ' sede na to oberuu , de serce človeka z njimi prebod*'; I'ravijo, de kdor od augeličnih korenin večkrat k’J vživa, vedno lepo ino dušečo sapo ima, r.vno tak® so bese le tistih, ktirim spodobnost ino čistost v sri fl prebivate, vedno spodobne prijazne ino čiste. J\esp°' 197 <1ohne, in o nerodne reci nam se izgovarjati apostelj Prepoveduje, in nam pove, de „doliriga za lerž inja ni esar toljko ne popadi, kakor nespodobuo arovoijenje-** I>a vse strupni Šale (Špani) ino »pletene besede, ktirc si dru- N, na s spodobno d ibrovojjo ino z veselim sercam med nebo dovolji, slišijo k čednosti, Klaro so staid Gerki ev Jc«pelja imenovali, mi bi ji pa vesela kiatkočasnost re i zatnojrii* z njo si kratkočas delamo spodobno ino PtijaziK, nad n a ključ bi , ktire iz človežke nepopolnosti •»bajajo. Vender je p , gledati, de lo spodobno veselje v »»sramovanje ne izdi'ja. Zasramovanje nas namreč "»giblje, se iz zaničevanja bližniga smejati j dobro- v °lj» pa ino Šala napravite pr .južno smejanje iz dobriga * erc » iuo iz prijaznosti, združeno s kako znajdeno l ‘>8 šaljuo besedo. Sveti Ludovik ju rekel svojim duhov¬ nim, ako so po kosilu od visokih reci /, njim govoriti hotii. ,,Zdaj ii i cas vuoeno govoriti, ampak si skoz kako veselo besedo kratkoms narediti, vsak naj spo¬ dobno kremlji, kar se mu ljubi.“ To je rekel iz prt' j a z u os ti do imenitnih gostov, ki so kako veselo be¬ sedo iz ust svojiga kraja slišali želeli. Pa, moja Fil<>" tejal dopernesimo ure krutkocasa vselaj (ako, de svete vernosti zraven ne zapravimo, ampak si jo s brumnostjo okovarimo. OSE MIN O D VAJ 8 TA POSTAVA. Od krivičoiga sojenja. „Ne sodite, de ne bote sojeni , 44 pravi Odrešenik naših duš, ,,uc pogubljajte, d.) ne bote pogublj ■ni.‘ < ,,i\e sodite,“ pravi sveti apostelj, ,,ne sadite pred rasam, dokler Gospod pride, ki bo skrivnost tem® razodel, (no svete sere odkril . 14 O, kak zlo so zo- perne Gospod - Bogu prederzne sodbe! Prederzne so sodbe človeških otrok, ker obeden ni sodnik drugi#** in ker si s svojimi sodbi oblast našiga Gospoda in n* f vikšiga sodnika lastijo. Prederzne so dalej njihov® sodbe, ker uarveci hudobija greha v nameni in» žeU* serca leži, kar je pa za res nam popoluam skrit' 1 ' Prederzne so d a I e j , ker vsak Ima s tim dosti opraviti, de sam sebe sodi, ni mu torej potrebno si sodbo f * bližniga po krivici lastiti, Ako nosemo enkrat soj ® 111 biti, je ravno tako potrebno, do drugih ne sodim 0 ’ kakor, de saini sebe sodimo. Zakaj, kakor nam Jez"*’, naš Izveličar, eno prepove, tako nam njegov aposteJ drugo zapove s tim besedni!: ,,Ako bi mi sami sodili, bi ne bili enkrat sojeni , 44 Pa delamo, de bi ta 199 •*e! ravno nasprotJ nikdar ne henjamo delati kar je prepovedano , in mo dim o svojiga bližniga per vsaki Perložnosli; in nikdar ne storimo kar nam je zapove¬ dano , nikdar namreč sami sebe ne tožimo. In tako moramo na vzroke gledati, iz Merili nase krivfne sodbe izvirajo de jih vstavimo. So ljudje, Merim Je gorjupo, bril ko ino ncperljudno serce kakor p r i - •aseno; in takšni ogrenijo vse, kar vidijo ino slišijo, •" spremenijo po besedah preroka sodbo v pelin , ker °d bližniga nikdar drugaci, kakor z ojstrostjo ino grenkosljo ne sodjo. Zlo potrebno je takim, de v roke dobrigii duhpvniga zdravnika pridejo; zakaj ker jim je ta gr, nkoba serca natorna , tako je zlo težko pre¬ lagali, in de si ravno za nje ni greh ampak le nepo¬ polnost, tako je vender le nevarna, ker prederzno sodim ino opravlivost v dušo vpelja , in jima gospo¬ darstvo prepusti, Prederzno sodijo eni, n c iz grenkobe, a, npak iz napuha, ke.r mislijo, de svojo čast za toljkor Pomnožijo, za koljkor tast bližniga pomanjšajo. Na¬ puhi jeni prederzni duhovi so ti, ki se sami sebe ob¬ čudujejo, ino v spoštovanji samiga sebe tako visoko stavijo, de vse kar niso oni , za majbino ino ni vred¬ no ileržijo. ,,.Jaz nisem tak, kakoršni so drugi lju lje,“ je tekel tisti farizejski persmoda. So še drugi, ki pa niso tako o imo napuhnj mi, ampak kar z nekim lastnim dopadjetijem hudo na drugih gledajo, tako, de to dobro, Mero mislijo, de na sebi imajo, s pre¬ letenim veseljem okušajo (no drugim okusili ponujajo, la ta (iopadlivosl. nad samim sebb je tako skrita iir ne- najdjiva, de, kdor nima prav bistriga očesa, jo ne Po zapazil, in še celo tisti ne vejo za - njo, ki so od dje vneli, ako jih tiga ne prepričamo. Eni so, ki se Sa mi sebi perlizujej«, sami sebe izgovarjajo, ino si * v «jo hudo vest s tim tolažijo, de sodijo, de imajo drugi ravno tako pregreho nad sebi, alj še pa kekšno Ve i, ko oni, in menijo, de nijltov greh zavoljo veli- k'ga števila htidodelnikuv ne bo tako hudoben. Nektcri pa kar zavoljo tiga veselja radi pre der- * n ° nudijo, de bi se modre izkazali, ki Zaderžanje 200 ino nagnjenje drugih ljudi z samo zastopnnsljo izluh- tati zamorejo. Ako v časi ki nesivi s svojim sojenje* 1 * resnico zadenejo, potim raste njih prederznost in v s. !j<*, »e v ti hudi navadi še liolj izbnhtati, tako zlo, de j' težko, jim jo vstaviti. Drugi sodijo iz hode strasti, i" mislijo zmeraj dohro o-l listih, Mire sovražijo r ze» v eni sami čudni pa vender resnični re’i ne, namre ", kjer jih preobilna ljubezen k hudi sodbi c z re napelji, klero ljubijo. In (o je zares nerodni nastopile nečiste, nepopolne, zmotene ino bolne ljubezni, namre-: a jfr iti' ja, klero , kakor je vsakimu znano, zavoljo eniga sa- miga pogleda, kakiga maliga nasmejanja drur- ne¬ zvestobe in prešestva obdolži, Poslednič (udi boječa ost, castiželnost ino druge dušne slabosti veliko k nutol- covanja ino prederznim sodbam perpotnorejo. Vender, kako se da tukaj nasprot ravnati? Pra¬ vijo, de setistimu, kdor je soka od zeliša ofiu/.a pil, ki v Etiapi rase, zli, de posod kače ino strašne pošasti vidi. Tako tudi tisti, ki so strop napuha, nevošljivosli) castiželjnosti, ino sovraštva požerli, obene rt-Ci ne vidijo, ki bi se jim ne vidiia hudobna ino ni' vredna« Ki so mi sok piii , morajo potim vino iz palmoviga sadja piti, de jim zmota prejde, tim poslednitn pa na- prot vpijem: Pijte, koljkop zamorete od vina svete ljubezni, pregnal vam bo gerdi sok, ki vas h kvjim sodbam napeljuje. Ljubezen se boji , na bu lo zadeti, veliko manj ga bo sama iskal i, in ako v njega zadene, tak odverne od nja ohljicje, kakor, de bi "-a tie vidita« In že per pervim perkazanji zaklene oči, poprej kakor ga še za vsilil vidi, in misli potim v sveti priprosti, de iii hudo, ampak le kar senca hudiga. Ako je pa ven¬ der persilj ena, ga spoznati, takse hitro proč obern«, in si perzadcva, nj -gnvo podobo iz spomina spraviti. Ljubezen je gotovo zdravilo za vsak zl:g, posebno p a za tiga. Zlateničnimu se vsaka reč zdi rumena, in kdor se te bolezni znebiti želi, pravijo, de si mora pustiti na podplate zeliše kelidoni imenovano, pervezat' iu ga nekaj časa nositi. V resnici, navada, prederzt * 0 soditi je duhovna zlatenica, ki očem bolnih , ki e° 201 * »j« navdani, vse reci hudobne predpostavi. In kdor 0,1 nje ozdraviti želi, mora zdravilo, no na on, ne na u "'i ampak na serce, ki so prave noje duše, položiti. J tvojo serce krotko, je tudi tvoja sodba polna krot- kosii, je ljubezni polno , tak bo tudi tvoja sodba. Tri precedile zg ede ti od liga predpostavim. Izak je rekel, '• u je IVebcka njegova sestra. Abimeleh ju p a vidil, je z njo prijazno ino prešerno ravnal , in kmalo Jb obs dil, de je njegova žena. Hudobno oko bi bilo ) a j' sodilo, deje le njegova vlačuga, alj pa. de iga pozna, tak si ventler nikdar sodbe cez njega ne ® sv oji, ampak jo prepusti samimu Bogu. Tak je tudi '■ižan Izvelicar, ker pregrehe tistih , ki so ga na kriz Perbili , ni za mogel zagovarjati, vender njihovo liu- a!j le dozdevati, ki se mora poprej prrjis ■ ati, kak ir« de se zamere ino sme soditi. Torej tu li sveto pismo pravi: ,,kdor ne Verje, je že sojen,“ zato ker c * njegovo pogubljenje ni obeniga dvom«. Ali i n-ej a* oben greh, ako ehz svojiga bližniga dvomimo? — \e, zakaj ni prepovedano dvomiti, ampak I.: s ulili j pre¬ povedano, vender pa tudi ui perpu.šeno dvomiti in® natolcevati, ako nas ne silijo prav imenitni vzroki in° spricanje na toj drugaČi bi bilo dvomenj: ino ndolco' vanje prederzno. Ko bi bilo kako hudobno oko ,f ,k"b* gledalo, kose je per štepihu perij.nlno z ftuhe'o menil, alj vjdilo, kako je ll :b :Ua likalnice ino ročne vezib* od ntujiga Kleacarju v tisti de/cli sprejela, bilo bi gotovo od tib dveh zgledov čistosti slabo mislilo, in* vender le brez vsiga vzroka. Zakaj, ako j •. djanje tako, de samo na sebi nic ne pomeni , tak j.: prederzno n®* tolcovanje, kaj liudiga iz njega skl mili , drugaci , ^ e še v«;c takih okolišinj zraven pride, iz kterih se t® djanje bolj gotovo izpri a, kakšno, de je. Tudi je pr«" derzna sodba , ako se iz eniga samig« djanja sklep®, kakšen je drugaci človek. Skoraj se boni pa c e/, rec bolj zastopno izgovoril. S kratkoma , komur je za lastno vest resni n* skerb, sev pretlerzue soiibe čez bližniga ne bo lehk® izpustil. Zakaj, kakor se čebele, ako v meglt‘i>i rtl vremeni oblake zagledajo, v sv je panje nazaj P n ' vernejo , ino svoj spravljen med predela vajo, tako * e tudi misli hrumnih duš ne spustijo v kalne ino xiin°' tane pravde ino v meglene djanja svojiga bližnig 8 ' 203 ampak, de si svojih oči ne nasmetijo, se potegnejo v svoje lastne serca nazij, de dobre sklepe svojiga laalniga p iholjšanja oskerhijo ino izpolnujejo. Le duša, ki je ni n.;č prida, se s sodbami živ¬ ljenja drugih p. Ca. l*a ne smeš misliti, de to tudi 1'sle zadene, ki i oaju dolžnost na svojo hišo, alj pa Ce l'> na cele okoljce alj dežele gledati, zakaj ena nar Ve ih dolžnosti, klire'na vesti imajo, jih ostro veze, v, ‘dno cnjece oko nad drugimi imeti. Takšni naj svojo dolžnost s ljubezujo mo krotkosijo izpolnujejo, drugači Pa naj bodo sami v sebi saperli. DEVETIM) VAJSTA POSTAVA. Od opravljanja. Fr. prederznih zodb izhaja nepokoj , zaničevanje blizniga, napah, lastna dopadlivost ino jezero ilrugih *• * 0 z, o škndlivih nastopkov med kterim je npravljenje, Pcavu kuga človeških d nisi n j na perviin mesti. O de ‘J 1 jaz imel žereč ogel od svetiga allarja, de bi se °taknil z njim človeških ust, jim njihovo hudobijo ®'Fvzet, in njih grehov očistit, kakor Serufin ki je usta Pceroka Izaia očistili Kdor bi npravlivost iz zemlje s P'avi|, |,i veči število pregreh krivice odvzel. Kilorkolj dobri s In v svojiga blizniga p« krivici ^ krajša, je, razen greha, ki ga stori, k p iver- ^Jenj u xave . /ailj ju povernjenje se spremeujnje kaKor °Pravlivost razloči; zakaj nihč ki se le v časti ino v dobrim slutji ohrani. S04 Opravljiric ve i del 8 na;nim enim vbocilejem svojiga jt-zik.i oh enim trojni vboj tl oper«'« .<•; v.nori po du¬ hovno svojo In st n o dušo, dni j du o tisti ga, ki ga posl na, ino spravi lisligu, nad klerim jezik brusi, ob družinsko življenje. ,,Z.ikij,“ kakor sveti Hernar I govori, ,,imata oba hu ne i per sebi, opravljiv m ino njegov pos ui >vec; eninio te i na j ziku , ijnigimu cepi v usesu," David pravi od opravlivcov; ,,Ušpičili no st jezike, kakor ha e.“ Kare imajo, k kor Aristoteles privi, vil od jezik, ki se v dva konci neaa. Ravno tak jezik im* opravljivec, zikaj, kakor »a požene, prebode in* ostrupiullb poslašavca ino dobro im.; tistima, o tl starima govori. Zarotim le torej, moja prešernim ljubljena File' teja! de nikar kdaj koga n - na ravnost , ne po oviti' kih ne opravljaš; vari se ven ier c z vse skerbno, de ne boš nikdar koga ne izmišljenih pregreli in h udobji obdolžila, |ia tudi ne nj govih skrivnih ino skritih grehov raznašala, in de Iti ii ti dih ne boš povikšaln« ki so znani, ne dobrih d d v hudo razlagala, alj d>br». ki ti j' od kog i znana, tajila, alj z hudobni.n iiamenarn zakrivala alj z besedo pomanjšala. Zakaj, dvojni greh je, lasati, in zraven tudi Id žnimu škodovati. Tisti, ki proprej d a koga opravljati zaCoej■», hvale vredno reci od njega kvisijo, alj pa kakšno mujhin* Iteno besedo alj kvanlo vmes voz.jo. hi narbolj zvit 1 mo narbol j strupni opravljivci iz med vsih , kar jih je* ,,1’ovem, doga ue ljubim eno malo, pravijo, postavi' 11 , in de je drugaci, moder človek, pa karje resje res,gerdo je ravnal, de je (a o n zvestoba dop -m sel. On ) e res tekle I piga zaderžanj i, pa z ipjljati se j a d da,“ "J in droge take »pletene bes;le. Kdo ne vidi tukej »vijaee? Kdor z loka n strelatl bo a;, potegne pšice k sebi kar za more. pa le zalo, de jo po tim z veci m» j° iztreli. Tok se tudi zdi, de taki opravljivci pšir° opravljanja k sebi vlečejo, pa le zato, de so bo P° tim (erdneji pognala, in glubokej t v serce poslušavc** vtisnila. Opravljanje, ki se v šalah dopernaša, je 205 bolj nevsmiljeno , ko vsako drugo. ( ikula *) sama na sebi ui oboden hitri sirup, ampak le pogasi škoduje,, •n se še da z vračili pregnati , ;-lj če se z vi nam • • • . . V ' Zmešana spije, potim je vsako vi cul vn zastonj. Tako lodi opravljanje, ki bi bilo drugače per enim ušesu not r, p. r drugim ven šlo, kakor prigovor pravi, lerdno v sercilt pri ejo’ib o. lune , ak» se s premetena • no smešno b sedo oslajša. ,,0ni imajo," pravi David, »ffadji strup na svojih jezikih." Ako gad pikne, se od kraja obrtia nevarnost rie perkaže, in ta strup napravi 'irko pi Ij. tim, žcgetanje , skoz kteriga se serce ino- ospr je raztegne, tako de ves strup v se poziza, in potim jo vsako vra enje prazno dem, ISe reci; un je pij me, tudi, ako si ga pijaniga vidiki, tudi ne, d j prešesLnik, ker si ga v tim gtehi Zapazila; tudi ne, de je kervosramnež, ko bi ga bila v ti pregrehi zalezita, zakaj eno samo djaije še ne stori imena. Sonce j - enkrat obstali, de je Jozvttovo Premuganje poveličalo, enkrat se je pa ol, umilo , de Jo sini rt Odrešenika obžalovalo, pa komu bo v glavo Pidlo, reši, d.- se soncu ne mezi a j deje temno. Noe seje enkr t vpijanji, Lol en drugi krat, in poslcdui Je še enkrat kri v osraintiosl dop rnesel; voniler ni bil Pij'iic, nr eden, ue drugi, in posl dni nobeden ker- v osr.imnež. tak malo kakor sveti Peter kervožejen, je enkrat kri prelil ; alj pa božji prrjiiinjovaveo, ''o je enkrat po krivim persegel. I)e kdo od ene čed- ,,n «u alj hudobe ime zadobi, seje moral v nje že k oj v< r..iti ino se navaditi. M ln še tedej , ako hi bil kilo v eni pregrehi dolgo živel , hi .še k liko I iž govoril, kdor J 1 ’ ga liudoliniga imenoval: Sim m , gobovi , je Magda- "tio grešnico imenoval, ker je še pred kratkim grešnica “•i®; veniler je očitno legal, zakaj, ni bila več grešni ca,. a, "pak sveta spokorni a, zatorej jo je Odrešenik za- Ruv arjal. Trobelika, neko zeleno, veliko zeliše, ki po sencah rado raste , ino hud strup ima. sioe Tisti bedast farizej jo deržal coljnnrja za velikima grešnika, in se morde za krivičnika, prešestnika ino talil, pa kak seje motil, zakaj oh t a j isti uri je bil opravičen. Kako zamoremo za gotovo terdili, deje tajisti, kije veruj grešnik bil-, še donos , ker je do¬ brota božja tako velika, de je en t rini k zadosti, gnado božjo spiosili iuo dobiti?— Včerajšni ! kako uateirno moram tehtnico deržati , de se za e " sam las ne zarajtarn. Je le kar majceno dozdevanje, ' a k ne bom drngiga , ko lo rekel; je le ena priprosta ^premišljenost; lak tudi besedce ne peiatavimj ako P" ni ne nepremišlj nost, ne resnično dozdevanje hu- . ampak ivci stojijo le tako, de bi kakimu Im— '■biiiinu oTesii priložnost k opravljanju dali zamogle, '"k bom , alj cisto molčal, alj pa drugiga ne rekel, k” lo, kar je. Jezik v mojih uslah je, med tim, de °d iPižniga govorim, kakor kopjice (suleica ojster ''"zicj v rokah zdravnika, ki med čutnimi nitkami ino *''bmi r zali kože. Vrez, ktero delam mora tako na- *' 11 bo premerjena bili, de ne reeiri manj ne vec, * !1 k o r je. Poslednif še moreš na to dobro gledati, de, hudobijo tepeš, človeku, ki io je stor.l, koljkor lli0|, eš, perzanašaš. K s se sme od nemarnih , raznesenih ino očitnih R,,ri postost. Posvetna modrost ino mesena zvijačnost 8 *e blago otrok tega sveta, božji otroci pa ne hodijo P° ovinkih, in brez vsake gerbeje njihovo serce. „Kdor P r ip raslo hodi, hodi varno,“ pravi moder. Laž, dvojnost ‘no spakarija so zmeraj gotovo znamnje slabiga ino Poredniga serca, Sveti Avguštin piše v štertih bukvah svoje očitne ^Povedi, de ste njegova duša in duša njegoviga per- ! a| elji le ena duš i bile, iu de mu po smcrti tega per- jatelja življenje ni bilo zi prenesli, ker s polovico stost ino ravnosercnost so res zala lepota kersanskiga Z ‘ v ‘jeiija. David pravi: „Ojal sim: Paziti liomm na Nv °je pote, de se z jezikam ne bom spoteknil. O Go- 8 Po.lI postavi stražo pred moje usta, iu z duri zapri n, °jc ustnice ,“ Prav koristila opomba svetiga Lndovika jc ta le: "nbenimu zo pergo voriti , drugaci ko bi iz porvoljenja greii aj kaka druga škoda vstala, to je rekel, Vs akošcn kre >- ino prepir prevarvati. Ako bo pa po- 18 S10 trebno, de komu »opergovorimn, alj svojo misel njegovi nasprot postavimo , tak se moramo z veliko krot kostjo ino znajdenostjo vesti, brez, de bi bodi sercu b!iž- niga silo -storiti, in že celo, ker se s silo nic ne opravi. Malo govoriti, kar stari modri (oljko perporocajo, neobstoji v tim, de se malo besedi izgovori, ampak, de se malo nepotrebnih besedi reče. Zaka j v govorjenji se ne gleda (oljko na število kakor na veljavo besedi, in meni se dozdeva , de se je per obema nezmernost! treba varvati. Se premodriga ino preresniga kazati, ino v (Irusni nic k nasprotnimu pogovoru prireči, kaze, kakor semeni zdi, nezavupnost v drusno, alj kako zaničevanje iz napuha; nasproti pa zmeraj čenčati ino norce predajati, ino drugim nobene perložnosti perpusliti, de bi se po želji uakramljali, je znamnje nepremišljenosti ino otrocnosti. Svetimu Ludoviku se je težko zdelo, ako so se v dru.šui skrivaj pogovarjali, kakor de bi se kaj po¬ svetovali, sosebno per mizi, de bi kje kdo ne mislil, de se od drugih slabo govori, ,,Kdor je per mizi * dobri drušni, je rekel,“ in ima kaj vseliga alj krat¬ kočasnega povedati, naj glasno peve, de bo vsak slišal! je pa kaj imenituiga, tak naj molči, in ne govori od tiga. ENINTRIDESETA POSTAVA. Od kratkočasa ino sprelajšanja , in sicer pervič kar j e perpušeniga ino pošteniga, Vrasi moramo svojim« duhu nekaj počitka dati, in svoj život s kakim kratkocasam poživeti, Svetig* Janeza Evangelista je enkrat, kakor Kasijan dopoveduje, nek lovec zapazil, ko je ravno jerebico na roki deržal, >n si s tem krutkočas delal, de sije prijazno s tem ti^err* |K |- al; in tak ":a je lovec vprašal, zakaj on, (oljko *'»-nitei) i ti o svet mož s toljko porednimi in o nevred- niini redni eastrali. Namesto odgovoriti, ga je nasprot 8v eti Janez vprašal: ,,Zakaj ne nosiš zmeraj svojiga *°cna napetiga?“ ,,Zat» , u mu je odgovoril lovec, ,,kcr bi zmeraj napet itto vkriveu svojo urnost zgulili, kadar bi mi narbolj potreben bi!.** ,,Tak se pa (udi ti nc ;»k ga le vpeha. Se prevelik dmr v igro postavi, la h I ihko igravca v lakomnost nagne, in razen tijra ni P° pravici, na take poredne ino malovredne zbrisanosti Ve, 'k d nar postaviti, kakor je prebrisanost v igri. Pred V .* iln pa dobro slej, moja Filoteja! ile si na take reči !"b< ne navežeš; zakaj, naj bo že igra poštena kakor °® e , tak vender zmeraj napcno ostane, svoje celo 18 * 212 serce ino vse svoje poeutlejc tajisti ntinagniti, N« rečem , de bi ne smeli per igranji svojih misli per igri imeti, (zakaj drugaci bi nam ne bil kratek čas per nje) ampik le pravim, de ji ne smemo celiga serca podati, velikima požetjeoja po njej imeti, se nezmerne zraven veseliti, in po nji koperneti. Od prepovedanima igranja. Kockati (kobrati, burflati), kvartali, ino z drugimi takimi igri se pečati, per kteii.i le tisti dobi, katerim« se pernjeri, niso le, kakor ples, nevarni kratko asi, ampak so že Hame na sebi hudobne alj kaznjive , in torej tudi po deželjskih ino duhovskih postavah prepo¬ vedane, Me morde vprašaš: Kaj je pa ze t djko hu- diga zraven ? — tak odgovorim: dobiček per tih igrah ne pade po pameti, ampak po srei, in večkrat tist dobi , ki po svoji zbrisannsli ino premetenosti nič ne zasluži. Pamet je torej zraven zasramovana. ,,Pa smo se tako med sebo pogodili ,' 1 praviš. —ll,:s je, alj to je le toljko zadelo, de dobičkar drugim obene krivice storili ne sme; in iz tega še ne iz-lija, de bi t® pogodba z igro vred nespametna ne bila j zakaj stava, ki bi menila, plačilo zbrisanosti bili, postane tukaj planilo sreče, kteri obeno plačilo ne sliši, ker ne iz' ; baja od igravca. Verh tega imajo te igre ime, de so kratkočasi, ino so zato tudi iznnjdene ; v en d er niso ničesar manj. ko kratko 'asi, ampak so le posilno liudenje. /.aka j. ali ni to trudenje, ako je duh skoz vedno pazljivost napet, alj skoz vedno nepokojnost, bojcčuo.st ino .i 1 '" zo stiskan? Ali se najde bolj žalostna in bolj otožna S I 3 pazljivost, kakor je pazljivost igravcnv? ,Se govoriti sme jo med igro , ne se smejati, ne kašlati, de bi Jeza med njimi ne vstala. Poslednie obstoji veselje per igri v edinim do- tinku ; ali pa ni to vesolje čez vse hudobno, ki le iz s kode in > nevolje soigravca iz-bajali zamore ? Sra- [hutno zares je tako veselje. I/. treh vzrokov so torej 'o 1 "« prepovedane. Ko je veliki sveti kralj l.ttdovik za¬ slišal, de njegov brat, Anžnvski knez z Balteram, Ne- '»ttrski Gospodam igra, seje per vsi svoji bolezni iz postele vzdignil, seje zapotikaje v njihovo jispo podal, J e popadel desko, na kleri sta igrali, s kohii ino ^"armitn vred, in je vergel vse skunej, v veliki jezi ni| d obema skoz okno v morje. Ko je sveta ino cista devica Žara z Bogatit od svoje nedolžnosti govorila, je rekla: ,,Ti ves, o Gospod! de se nikdar uisitn z igravci Pečala/r TRINOTRIDESETA POSTAVA. Od plesov in drugih perpušenih , vender nevarnih kratko časov. Plesi, de si ravno niso sami na sebi pregrešni, ® e vender h’ grehu zlo iiagitujejo, kakor se sploh imajo, 111 so torej zlo zlo nevarni. Napravljajo jih po noči, V temi se pa prav rado kaj temniga ino huiiiga med verih okoljšinah se igrati alj plesati sme. Plesati i n o igrati se fene le iz sprelajsmja , ne i® nagnjenja, malokdaj in le na kr tko , ne pa do viru- d nja ino »motenju. Zakaj, kdor bi si iz nju mvido tureili), bi sprelajšanje v delo spremenil. ,,Pa klop* so okoljšine, de se v njih igrati ali plesati sni j? ,,Spodobnih perložnindi k plesu , kakor tudi k igraur, ki same na sebi niso grešne, j' ve' ; ulj nulo jih je k prepovedanim igram, zato ker so (e ve" grujmj* vredne ino bolj nevarne. Zaloraj i kratkimi besedami rečem: Plesi si že ino igraj ob takih niklju'bab, kakor sim ti povedal, ako namreč, se pošteni d sušni vstre i, modrost i>* perljudnosl tako svetujete; zakaj iz d ibriga namena volji drugih se vdali, spreobrne reči, ki same na sebi ni ne veljajo v dobre, nevarne v perpusene, in J* tistim hudobijo odvzame, ki so od ene alj druge str.d 1 * kolj hudobne. Zatoraj tilde igre sreče, ki same na sebi ni*® brez graje, grajljive biti nehajo, ako nas pravic"® podverženje v Voljo drugih v nje perpclja. Potolaži" mo je, ko sim v r.ivjonju svetiga Karelna 'JarooicJ 1 bral , kako je Nvajceijem mnoge reci dovolil, v klerik je drngai ves ojster bil; in kako je sveti Ignaci, k igli vabljen , se v tajistc spustil. v Tudi sveta Eli/, iliet, vogerska princezija je ve ' krat plesala ino igrala, ako je bila v kratk>cusn' drušnafi , brez de bi bila svojo pobožnost k ij poškodo vala , ki so je t iko globoko v njeni duši ukorenini de je, enaka skalam, ki jezer Reale obdavajo, ia 217 rastejo, ako jih valovi pluskajo, v sredi posvetne vi¬ sokosti i n o nežimernosti rasla, v klerih jo je njen i n R (an deržal. Veliki ogenj se viši vzigue, ako ga veter Podpihuje, majhin pa ravno skoz pihanje vetra vgasne, a Po se ne zaslone skerbno s pokrivavko. De moramo v velikih kakor v majhinih rečeh z\esli bili. Božji ženin v visoki pismi pravi, de mu je nje¬ gova nevesta z enim svojih oci ino z enim svojih lasov serce vropala. Med vsimi zunanjimi udi cloveškiga trupla , naj si bo, kar vmetno sostavo olj njih opravila Nadene, ni oheden toljko žlahen ko oko, oheden na¬ sproti, tako poreden ko las. .S tim nam hoče božji ženin Pokazati, de mu niso kar imenitne opravila brumnih •Judi dopadlive , ampak tudi njihove poredne ino niške belica, in de, kdor mu po njegovim dopadcnji služiti *'ože, K ve iiko skerhjo na to gledati mora , de mu bo ,le le v visokih ino velikih ampak tudi v priprostih ino Porednih delih služil , ker mu z obojimi enacno skoz 'JUbezen njegovo serce prijeti zamoremo. 1'erpravi se torej, moja Filoteja! velike ino »inoge težave in še celo muke za Boga terpeti. Bodi Popravljena, ako bi njegovi sveti volji dopadlo, kar ti •* e oarljuhši, ino nardrajšf, očeta, mater, sozakonskiga, otroke, in celo svoje oci ino svoje življenje mu pre- Postiti, Dokler dolgo pa vender tebi božja previdnost °'jko občutnih in tako velikih težav ne pošlje, in tvojih ? CI n e terja, ji saj lase daruj ; to se reče: terpi s 10 tkostjo majhino razžaljenje, tisto majhino zgubo,tiste 19 2 1 S majhine sitnobe, ki skori vsak dan zadevajo, zakaj ako si take majhine okolišine v duhu ino v občutku ljubezni k pridu obračaš, si boš njegovo sercp zavsim perdobila, in si ga v svojo vlast spremenila. Tiste vsakdanje tlela keršanskiga vsmiljenja, tista glavna bolezen, zobje pobolenje, nahod, cmerenje sozakonskiga, potrup kakiga stekla (glaža), tisto zasrotnovanje alj gondranje, una zguba rokovict) ali rubca, una majhina sitnost, zarano se k spanju podati, dtj bo vzgodaj mo¬ goče pobožne dela molitve alj sveto obhajilo opravljati, tista majhina sramota, nektire dela pobožnosti očitno opraviti, sploh, vse tiste ma jhine sitnohce ino terplenje, so božji dobroti zlo dopadjive, ako jih v duha ljubezni sprejmemo ino preterpiino, ki svojim zvestim služab¬ nikom za sam kozarec vode morje neskocno radost, obeta; in ker se takšne perložnosti skoraj vsaki dai* naklucijo, tak imamo, ako jh pametno obernemo, z njimi velik perpomocek, si veliko blaga za svoja dušo nabrati. Ko sim v žizljenji svete Katarine iz Siene bral, koljkokrat je bila v duha zamaknjenja, kakšne visoke besede modrosti je govorila, kakšne prečudne pridge je deržala, mi je bilo brez vsiga dvoja, de je z ocesain zuotranjiga gledanja serce svojiga »ebeškiga ženina oropala; pa obeniga manjši tolaženja nisim občutil, ko sim bral , de je ravno ona v kuhni očetove hiše v po¬ nižnosti pečenko sukala, ojgen vpihala, zakurila, ku¬ hala, moko kvasila, in narporedniši hišne dela opr»' vljala z velikim veseljam, ki je bilo s perserčno Ijd' beznjo do Boga oživljeno. In nič manj ne.štejem kratko ino priproste premišljevanja, klire je sredi svojih niški* 1 ino porednih opravkov deržala, k o zamaknjenje i> 10 visoko razsvetlenje, s kterimi je toljkokrat bila ° ( * zgoraj oblagodarvana, in ko so ji bile morde ravno zavoljo lisic njene ponižnosti ino same sebe zaniče¬ vanja podeljene. Njeno preinišlevanje je bilo pak takšno le: Mislila si je, ko je za očeta kuhala, de kakor drug® Maria Gospodu Jezusu obed napravljaj v svoji mate 1 * 219 Je gledala preblažcno Devico , in v svojih bratih apo- sleljne , in seje po takim v duhu serčila, celima ne- beškimu dvoru služiti , ter je vse reci s prečudno lju¬ beznivostjo opravljala , ker ji je bilo gotovo, de je tako v °lja Karvikšiga. Ta zgled, sim ti, moja Filoteja! zato Pred oci postavil, de vidiš, koljko velja, ako vse svoje opravila, naj bodo se toljko poredne, za v službo božje svetlosti opravljamo. Torej ti perporočam ; kar narveč zamorcm, de tisto jako ženo posnemaš, ktero veliki Salomod tako močno hvali, in ki je svoje roke na močne, žlahtne ino imenitne reci položila , per vsi m tim pa ne opustila, s Pulico verteli. l?Ja močne reci je položila roko, iu fiv ojimi perstmi je špulico vertela ; tak tudi ti svojo roko na močne reci položi; vadi se v molitvi ino pre¬ mišljevanji, v pogostnim zavžitji Zakramentov; bodi fforera, ljubezen božjo v dušah obuditi, njih serca z dobrimi misli navdati, in velike ino imenitne reci, po thn, ko tvoj stan dopusti, opravljati; pa ne pozabi Per tem na svojo špulico, to se reče: opravljaj une |‘iskc ino poredne čednostice, ki ličnim rožicam enako ’ z Pod križa rastejo, kakor so: vbogim postreči, bolnike °biskati , domače preskerbeli, z vsimi opravki, ki * 1 'aven slišijo, in s koristno pridnostjo, ki te ne bo n 'kdar brez dela postopati pustila; ino med timi opravili ^bri premišljevanja, kakor sim ti jih ravno od svete Katarine razkazal, Perložnost, Bog« v velikih rečeh služiti, je malo, Uav adne so pa take, v kterih mu v majhinih rečeh 8 l «ži.no, ,,Kdor ho pa v majhinih rečeh zvest /najden,“ pr avi Odrešenik, ,,ho čez velike postavljen.“ Stori ,0r °j vse v imenu božjim , in vse bo prav storjeno, ni Uje,š, alj piješ, spiš alj si oddehneš, pečenko vertiš, alj kaj drujiga počneš; de^si le vse pametno uravnaš, b°š čedalje veča v božjih očeh perhajala, to se pravi, also le zato vse storiš, ker Bog hoče, de storiš. 19 * 220 ŠESTNOTRIDESETA POSTAVA. De moramo pravičnih ino pametnih misli hiti. Ljudje se nam le zalo reče, ker pamet imamo, vender je človek, resnično pameten zlo kaj redkiga, ker nas lastna ljubezen sploh od pameti odtezoje, i ' 1 nas v stotere in stolerc krivice in hudobije zapelji, ki enako tistim niajhinim lesicam, od kterili se v visoki pesmi govori, vinograde pokončajo; zakaj ravno zato, ker so majliine , se ne menimo za nje, ker jih je p 11 grozno število, pa le veliko škodo napravijo. Alj ni to hudobija in nespamet, kar ti bom zdaj le povedal ? Zavoljo kake male stvarice obsodimo bližniga , sami sebe pa izgovarjamo v mnogih receh> Predali bi radi vse drago, kupili pa za mujhino ceno* Hočemo, de bi se z Miznim po ojstri pravici ravnalo, nam pa vse spregledalo ino perzaneslo. Želimo, de hi nam naših besed nihče slabo ne razlagal, smo pa silno pikri, ce kdo kaj cez nas zine. »Silimo, de hi na 1 " bliiui predal, kar je samima všece: alj bi ne bilo bolj spodobno , de obdolži svoje drago blago, nii P® svoj dnar? Za hudo mu vzamemo, de se naši sitno stl ne vda, ali hi ne imel on bolj prav, de bi nam za vzel, de ga nadlegjemo? Ako se v kakim opravilu pobožnosti dobro uvo' diuio , vse drugo zaničujemo, in vse drugo deržim 0 za nic, ker se z našim dozdevkam ne zlega. Ako kd° naših podložnih ni tak, kpkoršniga mi želimo, a y> ako smo enkrat uevoljo zoper njega dobili, P° ^ nam vec ne vstreže, naj počne, kar hoče; ne neham® ga žaliti, ju vedno mislimo , kak bi ga izplačali, & 2ŽI nam je pa enkrat kilo iz koke naturne prijetnosti per- kupil, po tim vse zagovarjamo, noj začne, kar hoče, ‘Se najdejo ljubeznjivi otroci, kteri pa zato nikdar do¬ brika očesa od starišev ne dobijo , ker kak telesni po- pacik na sebi imajo; nas prot se pa tudi prav hudobni otroci naletijo, ki so zavoljo telesne lepote ljubljenčki starišev. Povsod bogate vec čislamo , kakor vbožne, a ko tudi niso, ne imeuitnišiga stanu, no boljšima za¬ del žanja; saj še (isti v na sili očeh vec velja, ki boljo obleko na sebi ima. Svojo pravico tirjamo natenčno, Dasprot pa hočemo , de bi vs ak, ki per nas kaj iskati, ima, ves dober bil, ftlhčer nam nima naše časti za en las izkrajsati, in hočemo, de hi se nam vsak ponižen in pohleven skazal. Le preradi se cez bližniga pertoži- oio, čez nas hi se pa ne smel nikdar nihčer pertožiti. Kar mi drugim storimo , visoko cenimo , kar pa drugi za nas storijo, se nam pa skorej noč ne zdi. Z eno besedo, taki smo, kakor jerebice iz Pafligonije, ki dvnj, ; sereo imajo. Krotko, Ijubeznijvo, prijazno serce Kiianio za se, terdo , ojstro in bodeče serce imamo /a bližniga. Dvoja tehtnico imamo: eno, de svojo pri¬ ročnost in lasten dobiček bolj dobro , ko je mogoče, Z njo odtehtamo (odvagun i), drugo pa de priročnost •no dobiček bližniga v narveci njegovo škodo ž njo odmerimo. Kako p a sveto pismo govori? Vsta hu¬ dobnih so iz cniga in še cniga serca govorile,“ to se rei -‘e, hudobni imajo dvo jno serce; in gnusoba je pred Jogani dvojno tehtnico (vago) imeti, eno ki čez obilno v,| ga, s ktero kupujemo, drugo pa prelehko, s ktero dojanio ino predajamo* Moja Pilotrja ! hodi euoserčnaino pravična v svojih konjih ; misli se vselej ua mesti bližniga , iu bližniga ' la svojim mesti, in pravično bos vse razsodila. Budi *"P<>vavka, keilar predajaš, in predajavka, kedar * u Puješ, in pravično boš kupovala ino prodajala. Vse te krivice se ilcržijo za inajhine, zato ker k povračila " e vežejo, in zraven med meujiki nalenčiiosti liga Planemo, kar nas v sitnobe ne perpelja; vender nas te krivice k poboljšanju vežejo; zakaj veliki po- 222 greški pameti ino ljubezni so to, iu res tudi krivice? in nikdar nam ne bo to škode preneslo. de dobro sercno , pošteno ino prijazno ravnamo , in se s pra¬ vilnim, dobrini ino pametnim sercam vedemo. K e P°' žabi torej, moja Filoteja! svojima serca večkrat prejis- kati, jidije proti bližnimu tako kakor želiš, de bi serce bližniga proti tebi bilo, ko bi ti bila na njegovim mesti, zakaj to je poglavilnost, kar našo pamet zadeva. Ko so cesarju Trajanu njegovi perjafeli očitali, de svoja visokost preveč na neč deva , ker prelehko vsakih® pred se pusti jim je odgovoril: ,,Kaj, ali ne bom proti podložnim tak cesar, kakor bi si sam cesarja želel, ko bi jaz podložen bil9“ SEDEMINOTRIDESETA POSTAVA. Od poželjenja. Koj vsak ve, de sc moramo poželjenja po grešnik rečeh varvati; zakaj poželjeuje hudiga nas stori sam® hudobne. Jaz ti še pa poveih tiga rečem , moja Filo¬ teja! ne poželi neč ka j takiga, kar bi tvoj duši leliko ško¬ dovalo, medlo slišijo plesi, ig re in marskteridrugi kratko¬ časi; kakor tudi nič manj: visok stan ino častitljive služb®, in še celo perkazni ino zamaknjenja. Zakaj mnog 0 neriinernosti ino zmote se rade med take reči pennete* Ne poželi tudi takih reči ne, ki so Še predaleč, to j® taksnih , ki se se le čez veliko časa zgoditi zamorej®* Koljko jih je, ki si brez vsiga prida s takimi želja' 1 " svoje serce raztresejo, in se v nevarnost veliki# 9 nepokoja spravijo. Kaj pernesc niladenču , de Zzeljo po kaki službi vbija, proprej d« čas pride. Ak® 223 Zakonska zena po liunstvu zdihuje; kaj ji njeno hre¬ penenje pomaga? Ali ne zapravim nepridno časa, ako hlago bližniga kupiti želim, poprej, ko ga v prodaj •spusti? Ako sim bolan, in zlo želim pridgovali, alj sveto maso brati, bolnike obiskovati, alj niso taksne želje prazne, ker ne stoji v moji oblasti? Takšne želje ie prostor prevzamejo drugim željam, ktere bi moral imeti; namreč, želje, de bi zlo poterpežliv ino Bogu vdan bil, de bi sam sebi odmeri, pokorn ino pohleven v svojim (cepljenji bil, ker to je prav za prav, kar volja božja od mene bore. Sploh so pa naše želje, kakor tistih bolanih, ki v jesen vnovič nabranih česen, in vspomla- di vnovič naterganiga grozdja poželjijo. Kikdar ne bom poterdil, debi, kdor je k dolžno— stam eniga stanu zavezan , kako drugačno življenje *eljei, ki se z njegovim stanam sklepali ne da; alj da bi kake pobožne dela opravljal, ki so njegovima stanu v se nasproti , zakaj to moti serce , in mu odvzame '«oč k potrebnim opravilam. Ko bi jaz po kartajzarski samoti poželjaval, se zastonj tereni s poželjenjem , in poželjenje je na mesti tistiga , kteriga bi v resnici 'meti moral, namreč, dolžnosti svojiga prieejočiga Slanu natenčno izpolnovati. In jaz bi še nolel, de bi kdo boljši zastopnost 'n razločniši razsodik, imeti zelje!; zakaj zastonj s» take želje, in jemljejo prostor tistim željam, klire bi Vsak imeli moral, svojo zastopnost in raz-sodik, kakor ''''ima, v dobro oberniti; tudi hi notel, de bi kdo, ^ogu služiti perpomočkov želj el, kterih nima, ampak, ''o liste, kteri so v njegovi oblasti, prav obe m e. To zadene Pa le hrepenjenje , ki serce zastonj (ergn; zakaj pri- P p oste želje ne perneso obeiie škode, de jiti le preve¬ čkrat nimamo. l\e poželi nobeniga križa, razen po velikosti, po¬ trpežljivosti s k ' 01 ' 0 s ' dozdanje težave prestala; za- *taj zmota je , si martro željeti , ako nimamo serca, '[azžaljenja prenesti. Večkrat obudi sovrazuik velike Zc 'je po takih rečeh, ki so deleč, in nas nikolj zadele ,,e bodo , de nam serce od pricejočih reči odverne, ki 224 nam take majhiite , ko so, vender veliki dobiček per- ncsti zamorejo. V našim dozdevanji pobijamo pošasti v Afriških pušavah, meil tim, de nas zavoljo neskerb- liosti majhine kače vmorijo , ki so na naši it polih. Re želi si skušnjav; zakaj to bi bila gola pre- derznost, p er p ra vi si pa serce, de jih boš sercno per- cakala, in se jim vbraniti zamogla, kedar se te lotijo. Mnogotere jedi per enim obedi vživ ati, posebno ako jih je veliko, stiskajo vselej želodec, in ga potečejo, akoje slah. Re napolni svoje duše s premnogimi že¬ ljami, ne s posvetnimi, zakaj bite do kraja vgonobile, pa tudi ne z duhovnimi, zakaj te bi' te preveč zmotile. Ako je tvoja duša dobro o .išeua, in se vsili škodljivih sokov prosto občuti, tedaj ima prav veliki glad po duhovnih rečeh, ino v svoji veliki lakoti želi stotere opravila pobožuosli, pokorjenja, ljubezni ino molitve. Dobro zn a mnj e je zares le ta glad , moja Filoteja! vendar pa tudi previl,ai, ali boš zamogla vse dobro prežvečiti, kaj vziti hoče;. Izberi si torej pn svetu svojiga duhovniga očeta iz med toljkanjib želj tajste, ktire zdaj izpeljati ino izpolniti zamoreš, in tistih so stanovitno derži, potim ti bo Bog druge poslal, ktire boš oli svojim času izpeljati zamogla: in tako sine boš časa s praznimi željami zapravl jala. Jaz ti pa s tim ne rečem, de bi imela kako dobro željo zanemariti !■ ampak moramo želje po redi izpulilo vati , in tiste, ki ee »daj izpeljati ne dajo, tako dolgo v koteč serca tirati, dokler njih versta pride, do tih malov pa tiste izpolnovati , ki so že zrele za izpolnili. In to ne gi'« kar od duhovnih, ampak tudi od takih želj, ki po- svetno zadevajo, ker bi mi drugači nikdar ne zainogd* brez uepokoja in bojecuosti živeti. 225 OSE MIN O TRIDESETA POSTAVA. Pod učenje za poročene. ,,Zakon je velik Zakrament, (jaz rečem) v Kri¬ stusu ino v njegovi cerkvi.“ Od vsili, v vsili, ino v vaim, to je, v vsili svojih delili je zakon v časti 'jeržati. Od vsih; zakaj tudi device ga imajo v poni¬ žnosti čislati. V vsih; zakaj enako svet je zakon med v boginii, kakor med bogatimi. V 7 vsim, zakaj svet je njegov začetek , njegov cilj in konec , njegov prid, njegovo znamnje in njegov zapopadik. On je sadni Vert kersanstva, ki zemljo z vernimi napolnjuje, de bo število izvoljenih v nebesih enkrat polno. Ohranjenje zakonskima stanu je torej liarimcnitiiiši reč za deželo, ker je začetek ino izvirk vsih njenih potokov. O ko bi vender Sin božji na vse žonitnine bil povabljen, kakor je bil povabljen na tisto ki so jo v Kani na Galilejskim obhajali! V nobenim zakonu bi po tim vina tolažb in blagoslovov ne grešali. De se Pa, razen kje v začetki, sploh greša, pride le iz liga, ^er Adona (necimernost) namesto božjiga Odrešenika, 111 Venero (nesramnost) namesto visokohvaljene Device v svatovšino vabijo. „ Pravijo, de kdor lepe ino pisane jagnice imeti , jim pisane sibice naprej deržati mora, kedar se a |- Užijo: kdor pa v zakonu srečo in blagoslov imeti Ze li, si mora per ženitvi svetost in visokost tega Za- ^•'auienta naprej postaviti. Namesto tega se pa rado čezmerno razvujzdanje med svatovske kratkocase, Pojedine ino pogovore perlepe. Ni se torej čuditi , de ak° mnogi hudi nasledki iz tega nastopajo. 226 Bolj ko vse, perporočam zakonskim nasprotno ljubezen, ktero jim sam sveti Buh na premnogih krajih svetiga pisma perporoca. O zakonski! nič ni to, oho vam kličejo: Ljubite se med sebo z natur n o ljubeznj<>» zakaj to stori tudi dvoje gerličj tudi nic ni, a!«o vam pravijo; Ljubite eden drujiga z človeško Ijubeznjo? zakaj tudi ajdje so to storili. Jaz vam pa rečem z ve¬ likim aposteljuam Pavlam : ,,Možje! ljubite svoje zei* e ’ kakor Jezus svojo cerkuv ljubi, in ve žene, ljubite svoje može, kakor cerkuv Kristusa, svojiga Izve- li carja. “ Bog sam je Evo n asi mu pervimu očetu Adami 1 perpeljal, in sam Bog je tudi, ki je s svojo nevidne roko posvečeno zavezo vajniga zakona sklenil, in vaj eniga drugima perpeljal. Zakaj torej ne ljubila e d«” d ruji ga s popolnama sveto , cisto božjo ljubeznjo? Pervi nnslopik te ljubezni je ncrazlocliva skle-' niti«v vajnih sere. Ako se dve hnjove dili z limam sklenete, se bate na vsakim drugim mesti poprej raz¬ klati dale, ko ondi, kjer so zlimaue, de je le ii*** za kaj. Jezus sam je sklenil s svojo lastno kervj® moža ino ženo, torej je tudi la sklenita v tako močna* de se poprej ima telo od duše, ko mož od žene ločite In ta skleniluv ne veže toliko telesa , kakor serca* nagnjenja ino ljubezen. Drugi nastopik te ljubezni mora biti ne razlom- liva zvestoba obeh zakonskih eniga proti drugim' 1 * Pečatniki so bili svoje dni v perstane vrezani, kaki> r še samo sveto pismo s pričuje. To je tedaj skrivnost cerkveniga opravila per poroki. Skoz roko mašnih® blagoslovi cerkuv perstan , tur ga narprej ženinu poda, in ga s tim opomni, de zdaj skoz moč Zakrament® njegovo serce na vselej zapečati, tako de zdaj i® nikdar, ne ime ne ljubezen kake druge ženske d " 1 ' 1 v njega najti ne sme, dokler dolgo bo ta živela, ktcr» se mu je zdaj za ženo dala. Potim poda ženiti persta® nevesti, de nasproti naj tudi ona ve, de nikdar ne smo svojiga serca drugiinu možkimu odpreti, dokler dolg® bo la na zemlji živel, kteriga ji je ravno zdaj Bog dal. 327 Tretji sad zakona je radovolin zarod ino dobro ! z-rejenje otrok. Visoka čast za vas, o vi zakonski! de Bog, ko število duš množiti hoče, ki so poklicane, ga vekomaj častiti ino hvaliti, vas sa deležnike strežete te visoke skrivnosti, vzame, de iz vaše sklenitve trupla 'z-bajajo, kterim kakor bisar nebeške rose skoz stvarjenje dušo vdahne, kakor jo skoz svojo sapo V truplih stvari. Imajte torej, o možje! blago stanovitno ino pre— sercno ljubezen do svojih žen. Zatorej je bila žena od rebra 0’ebresa) perviga moža vzeta, kije narbližje serca, de bi jo blago ino persercno ljubil. K nikakimu Zasramovanju, ne zaničevanju vas nimajo dražiti reve sij slabosti vaših žen; naj si bodo na telesi alj na duši, ampak vas še le morajo k krotkima, ino ljubezni pol¬ nima vsmiljenju nagniti, ker jih je Bog tako stravil, de vam skoz svojo podložnost vec časti ino spoštovanja doraste, in de bi jih vi tako za tovaršice imeli, de stesi ravno njihova glava ino njihovi predpostavljeni. In ve, o žene! ljubite može, ktire vam jc Bog dal, z blago, persercno, pa vender tudi s spoštovavuo ljubeznjo; zakaj ravno /.ato jc stvaril Bog može mo- vnejiga in višjigtr spola , in je hotel, de bo zena, kost °d njegove kosti, in meso od lijegoviga mesa, bila '»'ožu podložna, in ker iz njegoviga rebra, izpod njegove rame iz-baja, od njega poljana bila. To pod- I°žnost vam pcrpnroca sveto pismo silno ino zlo, alj rav »o to sveto pismo vam polajša vašo butaro, ker ne Zapove samo, de se ve z ljubeznjo podveržete, am- ! ' a ^ tudi vašim možem zapove, de morajo svojo oblast z v eliko ljubeznjo , dobroto ino perserčnostjo izpolno- v nti. ,,\i možje,“ govori sveti Boter , ,,ravnajte pa— lotilo s svojimi ženami, kakor z rahlimi posodvami, 111 jih deržite v časti .“ Tako zlo pa, ko vas, opomiuam nasprotno ljube- f en > klero ste eden drugima dolžni, vedno vikšati ,n ° množiti, se vender varjite, de se ne hov strah za zvestobo (v ajfrauje) sprevergla; zakaj, nic redkiga ' ll > de kakor se v naržlalmiših ino cisto zrcliii jabukaii 328 červi žare Je. se tudi iz nargoreciši ino perserčnisi ljubezni dvoje zakonskih ajfranje zcimi, skoz ktero se prava ljubezen strati ino popači ; zakaj zcasama izra- steta prepir ino ločetije iz njega. Gotovo se nebo ondi nikdar ajfranje začelo, kjer se prijaznost na čednost vpira; torej je tudi gotovo znamnjc zgol mesene lju¬ bezni, ki seje v serce vkradila, kjer ji ju pregrešna, nestanovitna, in k nezavuplivosti nagnjena čednost n a prot prišla. Torej je bedasta hvala perjaznosli, ako jo kdo z ajfranjem povikšati hoče. Zakaj ajfranje je sicer spričevanje velike, ne pa poštene ino popolnoma pri¬ jaznosti , ker se popolnamost perjaznosli na tenlnost čednosti per ljubljenim človeku zanaša , ajfranje |' a nad njo dvomi. Ako želite, o možje! de bi vam vaše žene zvesto bile, tak jih učite to čednost z lastnim zglodam, ,,S kakšnim čelam“ pravi sveti Gregor iz [Vacijanca, „za- inorele sramežljivost od svojili žen tirjati, ako sami nesramno živite? Kako tir jate od ujeli, kar jim ne podelite? Hočete, de bodo čiste? Zaderžite se sami čisti proti njim , in vsak naj obrani po besedah svetiga Petra svojo posoduv k posvečenju. Ako jih pa vi san * 1 gnusobo učite, tak ni čuda, de vam njihovo razvujzdaiijc sramoto naredi. Vi pa , o žene! kterih čast je z vašo čistostjo in lepim zaderžanjem na tenko sklenjena* ohranite svojo velicast in se perzadevajte za njo, in n® perpustite nikdar, de bi razvujzdanje lis vašiga do- briga imena oteinnelo.“ Boj se vsakiga zalezovanja, naj se ti še tak majhino zdi, in ne terpi nikdar krivičniga perlizovaiij* blizo tebe. Kdorkolj tvojo lepoto in lepo postavo hvah* tega se varji. Zakaj, kdor blago hvali, in ga kupit* ne more , je v veliki nevarnosti, ga ropati, Ako pa kdo razen tvoje hvale se slabo od tvojiga moža govori, ta te hudo razžali; zakaj očitno je, de tak nima kar misli, te zapeljali, ampak te že tudi z i napol prema¬ gano derži, ker je kupčija z drugim barantavcam napol sklenjena, ako perviga več nočemo. Že v starin 22ft časih, kakor še zdaj nosijo žene veliko število liisar- jev v svojih ušesih, in sicer, kakor Plini meni, za¬ voljo veselja, jih rošlati slišati, kedar se zadevajo. Jaz pa, ki vem, de je veliki služabnik božji Izak de¬ viški Rebeki za pervo zastavo svoje ljubezni, bisurjev Poslal, mislim, de ta skrivni lišp pervo pravico po- fneni, ktero mož čez ženo imeti , žena pa sveslo ohraniti ima, namreč uho; de se nikdar v njega ne bo druga beseda alj drugi glas sprejel, kakor le pri¬ jetni ino perjazni glas čistih besedi, ki so prav za prav evangeljski pisarji juterne dežele. Zakaj nikdar se ne »me pozabiti, de se duša skoz uhro strupi, kakor telo skoz usta. Ljubezen iuo zvestoba, med sebd sklenjene, sto¬ jite vselej nasprotno zavupanje, Zatoraj so sveti možje ino svete žene nasprotno ljubovanje v svojim zakonu zmeraj visoko čislali. Tako je bilo viditi Izaka ino K-ebeko iz okna v takim perserčnirn ljubovanji zapo- padenc , ako ravno nič nespodobniga v mes ni bilo, je vender Abimeleh kmalo sklenil, de morala zakonska biti. Veliki sveti Ludovik, ravno tako ojster proti svojimu telesu , kakor perserčen v ljubezni do svoje žene, je bil skoraj zavoljo tega grajan, de se je silno zlo takšnimu ljubovanju prepustil, de si je v resnici še le zaslužil hvaljen biti, ki je svojiga vojaškiga ino »erčniga duha v take majhine dolžnosti nagniti vedel, J 1 ' so za ohranjenje zakonske ljubezni toljko potrebne, ^nkaj, de si ravno takšno spricevanje čiste ino od- kritoserčne perjaziiosti sere ne zveže, vender eniga ^)'ugimu bližje spravi, ino je prijetna vaba k nasprotnim. Ijubeznjivim pogovarjanju. Ko je sveta Monika z velikim svetim Avguštinam ,,0 seča hodila, ga je velikokrat keršanski veri ino sl užbi božje časti posvetila , kakor (udi sam priča, „de i e že pred rojstvam sol božjo okusil. l< Lep nauk za "etžanske žene , de sad svetiga zakona naj božji svet¬ osti darujejo še poprej, ko ga svetloba sonca obsije ; Zakaj llog, ki daritve ponižnija ino voljniga serca »30 dopadljivo sprejema, ob takim časi sploh pobožne misli matere obglagodari. Priče tega so Zamnel, sveti Tomaž Akvin, sveti Andre, Fijezolski škof, ino veliko drugih. Mati svetiga Bernarda, vredna mati (akšniga sina, je v/.cla vsako svojih otrok v’ naročje, in ga je Jezusu Kristusu v’ dar pernesla: in od tih malov je vsakiga ljubila s pobožnim spoštovanjem kakor sveto, od Boga ji iz¬ ročeno zastavo, in je tudi tako srečna bila, de so vsih sedmer njenih otrok svetniki postali, Ker pa te pre¬ ljube stvarice počasi k’ pameti perhajajo, si morajo stariši perzadevati, de njihove serca s strabam bož¬ jim navdajo. Pac je to dolžnost sveta Blanka z go¬ rečim ajfrnm dopolnila, in večkrat je djala k 1 svojiinii sinu, svetimo kralju Ludoviku: „Rajši bi vidita, pre¬ ljubi sin, de bi mi per priči vinurl, kakor, de bi kdaj kak smerten greh storil/' In tako globoko so se te besede v’ dušo tiga svetiga sina vtisnile, de ni, kakor sam pravi, noben dan celiga svojiga živlenja na nje pozabil, in si je vedno perzadeval, ta božji nauk s* v’ prid oberniti. Rodu naših predstarišev iz kteriga izhajamo, tudi pravimo, deje hiša, in tak tudi pravi sveto pismo, de je Bog porodnim pomočnicam v’ Egipti hiše zazidal; iz kterih besed se naj uumo, de dobra hiša neobstoji v’tim, de se mnogo casniga blaga zbira, ampak Je se otroci v’ straho božjim ino v' čednosti odredijo. I" torej naj ne bo nobena skerb, nobeno perzadevaiij 0 preveliko, ker so otroci castitliva krona starišev: Tak je vganjala (udi sveta Monika hudobno nag¬ njenje svojiga sina, svetiga Augustina s tako velik® gorečnostjo in s tako močno stanovitnostjo, de J^ c rez dežele ino morje za ujm hodila , in vse bolj sreč¬ na bila, ko mu je s svojimi solzami spreobernjenj e sprosila, in mu tak duhovna mati postala, kakor tacaš* ko gaje, kakor mati pervokrat povila. Sveti Pavel prepusti skerb hiše ženam, in torej marskter misli, in to ne brez vzroka, de iijih° v ® pobožnost domačim veliko vec nese, ko pobožno* 231 možev, ki jih, ker po .sploh od doma, ne morejo tako lehko k’ čednosti liapelevali. Torej tudi Salomon v’ svojih prigovorih srečo Cele hiše pervlastuje skerbnosti j»o pridnosti močne žene, ki jo v’ tih prigovorih po¬ pisuje. Beremo v’ bukvah stvarjenja, deje Izak, ker je "j |; ffa ino njegovo ženo Kebeko Bog brez otrok pustil, k Bogu za nje molil, alj prav po hebrejkih besedah svetiga pisma, deje vštric nje k’ Gospodu molil, de Rta tako v’ molitevski hiši oba, eden proti dnigimu obernjena molila. Tudi je tako opravljena molituv "loža bila vslišana. To je pa tudi narviši in narrodo- 'itniši združenje moža ino žene, ako se oba k’ sveti Pobožnosti skleueta, v’ kteri eden drujiga serciti zaniorela. Je nektero sadje, kakor postavim kutine, ki je zavoljo ^svojiga gorupiga slaja le dobro, ako je ku- la "°. Se drugo je, ki se zavoljo svoje rahlobe ino mehkobe ne da shraniti, ako se v’ sladkorji alj "'edu , le p 0 VI .g < Takšne so slive ino črešnje^ Tak l"° ra jo tudi žene želeti, de bi njihovi možje čez in £ ez s sladkorjem pobožnosti prevlečeni bili, zakaj mož bre z pobožnosti je pikra gorjupa in divja zver. Ravno | a ko l,i mogli možje želeti, de bi njihove žene I) rum n e lile ) zakaj brez brumnosti je ženska vsa preslaba "estaiiovilna in v’ vedni nevarnosti, od poštenosti kopiti, alj tajisto prelomiti. Sveti Pavel pravi: „uevern mož bo skoz verno f en °» in neverna žena skoz verniga moža posvečena,“ v° r v’ (j terdni sklenitvi sakona eden drujiga lehko k’ £ e dnosti serciti zamore. Pa kak velik bo blagoslov ‘ a šona, ako vem mož in verna žena eden drujiga v bož dati "ikd z jim strahu posvečujeta! Bo verli tiga morata eden drugiinu toijko pregle¬ de se nikdar oba na enkrat ne jezita, de ne bo „j. a, ‘ krega in prepira med njima. Čebele ne bodo , r .. ar «de tam, kjer sc manjk razlega, alj drugi * a šo tudi sveti duli hišo popusti, kjer se ta.stvo, kreg, vres in besedovanje sliši. 232 Sveti Gregor iz Nacijanca spričuje, de so v’ njegovim caso zakonski vsako leto obletnico poroke obhajali. Kak zlo želim, de bi (a šega tudi dan da- našen povsod bila! ne de bi se posvetni kratko; asi in le sa pocutik zraven znašli, ampak, de bi mož ino zena po sveti spovedi ino obhajilo Gospod - Boga se bolji goreče ko sploh srečo svojiga zakona v’ ponio c klicala, in svoje sklepe ponovila, svoj etan skos n a ' sprotno perjaznost ino svestobo čedalje bolj posvece* vati, in de bi si kakor v’ Gospodu oilahnila, in si tak butaro ino težave svojiga poklica po lajšala: DEVE T I N T It I1) E S E T A POSTAVA. Od zakon tke spodobnosti. Zakonska postel mora po nauku sveliga Pav 1® brez madeža, (o se pravi, brez vsaki nečistosti » l0 vsakiga drugiga pregrešniga omadežanja biti. Toi' e J je bil sveti zakon tudi v’ paradižu uarnapervo vp°' stavjlen, kamor še do tistokrat otieno razvujzdai)j e poželjenja, in tud nič grugiga nespodobniga ni peršhj* Med telesnoj hotivnostjo ino poželenjem do v* 1 ' vanja jedi se najde marskej enakiga, zakaj oboje deva telo, desi se ravno pervo zavoljo svoje siinostb sploh reče, meseno. Razložil bom torej-po euini; ko* od drugiga tak lehko ne povem. 1. Jesti je zapovedano, de človeka redi i* 1 ® ubrani. Kakor je tedaj dobro , potrebno ino od Bog zapovedano, le za to jesti, de živimo ino obdc 233 tak je tudi, kar je v’ zanoku polrehniga otroke 'etliti, in človeški rod ohraniti, dobro ino sveto dja- •'Je, ker je to na pervi namen zakonske sklenitve. 2 Jesti ne samo zalo, de bi se živlenje ohra- ' n ’ a '“pak de bi se nasprotna perjaznost ktiro smo ‘n drugimi! dolžni ohranila, je cisto spodobno ino 8fi {‘vale vredno; in tak tudi sveti Pavel nasprotno J" a vicno dopolnjenje v’ svetim zakonu dolžnost iiue- U J e * 1“ t a k velika je ta dolžnost, de apostol ne per- u ^li, de bi se ji eden iz med njih clo ne zavoljo a, ‘b pobožnosti, brez postovaljnig.a ino nepersileuia-a ' )e ‘voInjenja drugiga odrem sine! j kar me je tudi j'. a S»iIo, v’ poftavi od svetiga obhajila nekaj od 'f* reci. Koliko manj je še perpušeno zavoljo do- 1,1 jslenih ccdnosl, ali iz jeze ino nevolje se lajisti “dlegniti, . d. Kakor listi, ki zavoljo dolžne nasprotne j °>jaznosti jedo, radovoljno in ne kakor persileno jesti, 1 se i'adojednost razodevati imajo, tak se jc tudi v’ '•“šonsko dolžnost vselaj z’ vso zvestobo ino rado* 0, j“os!jo, in sicer ravno tako vdati, kakor de bi za¬ upanje bilo, otroke spodrediti, de bi se ravno za- oi i u okolišin kaj takiga vupati ne zamoglo. 7 4. JVe iz tih dveh pervih vzrokov ampak le i j ato jesti, de se railojednost vtolaži, je še sicer per- ), " e “H, pa ne hvaliti. Zakaj zgol veselje telesne , 1 ,;uo ali (ohcutniga pogona) še ni zadosti, de hi 0 ujanje zavoljo nje hvalo zaslužilo, pa dosti, de “e w - w v. w # i,. Ne kar iz radojednosli, ampak z nezmer- buV° '* 10 lz samogoltnosti jesti, je ^vec alj manj '° b »» po tim, ko je razvujsdanje veri alj niarijši- I), Rjiv. vil iv U n n i #» ( ir O!(II O Kih V* lC(il 00 Ili San t v.jii, ik jv, . , v-j. j J J V Razvuj/.danje (goltuosl) v’ jedi pa ni samo tj| n t,,n > de se preveč jedi živa, ampak lehko tudi v’ K e j.’ * sa ko se vživajo. Ni spregledati, de med, cc- «ko!i m Uko lastei1 to'jko koristen, tajistim veniler ^7? Va ti zamore, tako, de od nja zbolijo kakor se “koga v’ spomladi preveč z.avžijrjo; in ta ‘ e ‘Uost napravi, de naglico dobijo ali celo po- 20 234 merjo, sosebno ako si spredno stran glave alj P* perutnice preveč if~ med.im—napolnijo. Tak tu Ji z >- konsko združenje, tako sveto pravično, perporoelivo, in tako koristno ko je za deželo, vender v’ enih in® drugih okoljšinah z ikonskim zlo nevarno postane; za- kaj večkrat njihove duše zavoljo odpustlivih grehov slo zbolijo in ta bolezen pride iz zgol nezmernosti> vcasi jih pa tudi popoln ima vmori skoz sinertni greh; in to se zgodi, ako se postava, spodrediti otrok os¬ kruni alj spreoborne-; in vsi taki grehi liakoplejo večno pogubljenje, ker so sami smertni in veči alj manjši, potim, ko se od te postave več ali manj zognc. Zakaj ker je reja otrok pervi in narimeuitniši namen svetila zakona, tak nikdar ni perpušeno, od postave k’ timu potrebne odstopiti, de se ravno t.a namen večkrat doseči ue da, kak se pa le zgodi kedar gotova nerodovilnost alj pa noseči stan jo ne¬ mogoče stori. Zakaj tudi v’ takih okolišinah je še mogoče, združenje sveto ino pravično, ako se lv natur m postava ne preslepi, ker nobena reč tiste postave ovreči ne more, ktero je pervi namen zakon* naložil. Gnusoba pred flogam je bilo tisto nesramne ino pogubljivo dj.mje, kar je Onau v t svojim zakoni* storil, kakor besede svetila pisma v’ 38. postavi bukev stvarjenja sama pričajo. In de si ravno nckteri krivoverci našiga časa, stokrat hudebttiši, kakoi' nekdanji Ciniki, od klerik sveti Hironim Cv’ razla¬ ganji lista do ETežanov) govori, terdijo, de je lc gerdi namen tisliga hudobneža bil Bogu zopern, tak vender sveto pismo vse druga.i govori, in na ra*' nost pravi, de je d j m j e samo na sebi uesramno, i |10 gnusoba pred Bogam bilo. Bred obedam lena jed misliti, je snamje slabigb gerdiga ino nesramniga serca; še ucsramniši je, P° kosilu na veselje misliti, ktero se je pcr jedi vzi' valo, in svoje misli ino besede s spomiaam na slad' nost ogerditi, s kterim seje vsak grižlej požerl, kakor tisti delajo, ki pred jedjo svoje serce na vreteno pečenke po jedi pa na skic le obesijo. Res so taki ljudje pravi kuhinski vučcnci, ki kakoi„sveti Pavel Pravi. Boga iz svojima trebuha uarede. Cedili ljudje i tte mislijo na mizo, dokler se k’ nji ne vsedejo, in si izalijejo po jedi roke ino usta, de bi ne obder- *ali ne sl a ja ne duha zavžite jedi. Trapasta žival ja slon, pa po svoji zastopnosli niar imenitniši, kar jih je na sveti. Le eno reč ti od njegove čednosti povem. On oslaie, brez de bi si spremenjal, zmeraj per eni slo.iki, in ji je, fcedar si jo je izvelil, perseeno dober; vendcr se le vsako 1 tretje leto z’ njo združi, in le v’ petih dneh, in še tacaš tako naskrivši, de ga ni nikdar v’ tim zapaziti; vidijo ga. pa šesti dan, ob kterim kar na ravnost v’ kako vodo hiti, kjer se ves iskoplje, ker bi, de bi sc poprej vsiga ne očedil se nikak več k’ svoji čredi hazaj ne povernil. A'j niso to lepe ino čedne last¬ nosti na taki živali, ki s tim zakonske opomina, de ne smejo svojima serci na sladnost obesiti, b.teri se poklicu svojima stanu vdajo, ampak de po n j ij knialo svoje serce ino svoje misli očediti ino oprati imajo, de bodo potim druge, čistejši ino viši čednosti s pro¬ stim duham izpolncvati zamogli. V' tim opomiuanji obstoji predepi nauk, kteriga sveti Pavel Korincanam podeli: ,,Cas je kratek, listi torej, ki žene imajo, naj bodo, kakor de bi jih ne imel i.“ Zakaj po razlaganji sveti ga Gregorju, ima tisti >,ženo, kakor de bi jo ne imel,“ ki se ž’ njo sladno- stam zakona tako vda, de se zavoljo njih ne mudi po veselju duha hrepeneti. Kar je tukaj od moža rečeno, zadeva nasproti tudi ženo, kakor ravno tisti Apostol pravi: Tisti ki se s tim svetam pečajo, naj I bodo, kakor bi se z njim ne pečali . 11 Asak se zna torej, po tim, de je njegov poklic, s tim svetaiu pečali vmder pa le tako, de svojiga serca na-nj »e perveže, de tako z naglim ino prostim doharu ftogu služiti zamere, kakor bi se s svetam ne pečal« Prava nesreča človeka, govori sveti Avguštin opstoji v’ tim de reči vživali hoče, ktire bi si ie v’ Prid obračati moral, in si tiste v’ prid obrača, ktere 30 * 236 bi vzivati imel. Duhovne reci so, de jih vživamo, telesne le zalo, de si jih V’ prid ohracamo; ako pa, poslednje v’ vživinjc spreoberneino , tak tudi svojo umno dušo pozi viniliio. In tak mislim, de siin vse re- k el^ kar sim reci hote!, in nič tiga, kar nisi m hotel. ST1RDESETA POSTAVA. Opombe za vdove. Sveti Pavel opomina vse duhovne pastirje v’ osebi svojiga Timoteja s tim le besedami: ,,Spoštuj vdove, ki so v’ resnici vdove/' Prava vdova biti, so pa nasledne lastnosti potrebne: 1. Da vdova ni kar po telesi ampak tudi po duhu vdova, to se pravi, de je nepremaklivi sklep storila v’ stanu cistiga vdovstva živeti, Zakaj vdove, ki so le tak dolge vdove, dokler perložnosti ne naj¬ dejo, se spet omožiti, so od možkih le po telesu lo¬ čene, po volji i n o duhu pa ž njimi sklenjene. Ako še' poveril tiga, se v’ stani vdovstva v’ dobrini vter- diti, vdova Gospod-Bogu svoje telo ino svojo či¬ stost skoz moc obljube vf dar pernesti hoče, bo svoje vdovstvo z lepim lišparn povzdignila, in svoj sklep se vse bolj okovarila; zakaj, ako vidi, de po njeni obljubi ni več v’ njeni oblasti, se čistosti odreci, ako se noče tudi nebesam odpovedati, tak bo svoje naprejvzetja tak okovarila, de se narmanjsi misli na novo inožitvo ne bo v’ svojim serci ne za en trenlej dolg-o prostora pustila. Ta obljuba bo po tim takim za močen grad med njeno dušo, ino vsimi mislimi, ki bi se nasproti vzdignile. To obljubo tudi 237 sveti Avguštin kcrsanskim v d n v; a m zlo perporoča. Se dalej grč stari ino učeni Originez; uu svetuje ker- šanskim ženam keršansko vdovstvo še v’ zakonu obljubiti, ko bi njihovi možje proprej ko one same vmerli, de bodo se med veseljem zakona po časno storjeni obljubi zasluženja cistiga vdovstva deležne. Obljuba stori skoz svojo moč, de vse djanja, ki iz nje izhajajo, Bogu bolj dopadejo; povikša moc, tajistc izpolniti, in ne daruje Bogu le kar vsiga sadja naše dobre volje, ampak mu daruje tudi dobro voljo samo, ki je kakor drevo vsiga nasiga djanja. Skoz priprosto čistost ga pa kakor popolni dar prinesemo, brez, de bi si kako oblast zaderžali, to obljubo na¬ zaj vzeti, in postanemo tako srečni sužni storjene obljube. In zares castlivši je ta sužuost kakor vsako kraljestvo. Zavsim poterdim opominanja tega velikiga cerkveniga učenika 5 vender tudi zraven želim, de bi se srečne duše, ki se jih prijeti hočejo, zraven modro, sveto ino resno vedele, svoje sercnost dobro poskusile, Boga za razsvetienje prosile, in se z modrim ino brumnim spovednikom posvetovale, zakaj z’ večim pridam se bo potim vse to zgodilo. 3. Potim mora pa tudi odreconje druge možitve čisto ino priprosto biti, de vdova svoje serce ino Vse svoje želje z vikšo čistostjo k Bogu oaerniti, ino svoje serce z vsimi njegovimi nagnjenji ino obculleji božji svetlosti darovati zatnore. Zakaj, ako jo želja, svoje otroke bolj oskerbeti aij kak drugi posvetni namen, od drugiga oinoženja nazaj derži tak ji zna sicer to čast pernestt, alj per Bogu resnično ne, ker pred Bogam ničesar prave časti zaslužiti ne more, kar se zavoljo Boga ne zgodi. 3. K.’ timu še mora vdova, ki hoče prava vdova biti, prostovoljno se vsiga posvetnima ino necimer- niga veselja ločiti ino zdoržati, ,,Vdova', ki v’ neci- niernosti živi, je živa meriva,“ pravi sveti Pavel. Ki jodova hoče biti, per vsim tem pa vender, dopasti *eii, perlizovavue ino saljubljene besede posluša, so po plesih ino pojedinah potika, lišpa iao kin'i, ino zala biti hoče, je vdova, ki sicer po telesi živi, p» duii je pa mertva. Kakšen razloček je, jeli je škit Adona alj grešne ljub ;zni na kopu (pušelcu) iz belig* capliniga perja kakor na kolu izobešen, alj de i* tenkiga paj'olana, nareži enako obraz zagrinja; zakaj večkrat se dene k’ povikšanju nečimernosti cevno ua belo, de se bolj pozna, kar je beliga. Vdova, ki je že zvucena, kako se narložje možkim dopasti da, vse bolj nevarno svoj; psice v' njihove serca meče. Vdova torej, ki v’ neumni nečimernosti živi, je živa mertva, iu je prav za prav le prazna podoba vdovstva. „Nastopil je cas, drevja obrezovati, zakaj ger- 1 ioni glas se jo v’ našim kraji zaslišal ,“ poje visoka pesem. Obreza posvetne preobilnosti je vsakima po¬ trebna, ki pobožno živeti želi, posebno pa pravi vdovi, ki kakor cista gerlica še solze pretaka, in po svojim možu zdihuje ino žaluje. Ko je Soema is Mo- aba spet v’ Bcthlehem nazaj peršla, so se žene, ki so jo v’ začetku zakona poznale, med seboj popra- ševale: ,,Bli ni, to Noema, (kar se pravi, za a ino iepa)?“ Ona je pa djala; Prosim vas, nikar mi vet? ne recite Noema, ampak imenujte me Mara (bridko), zakaj Gospod me je z bridkostjo napolnil.* 1 To jo rekla, ker ji j« njenin moš vmerl. Tako tudi prava vdova nikdar noec lepa imenovana ino povzdigovana biti, zakaj dosti ji je, de je to, kar Bog hoče, de bi namreč ponižna ino majbina bila, pred njegovim obličjem, Lampe, ki so z dušečim oljem napolnjene, silno prijetno zadišijo, kedar plamen vgasne, tako razširijo tudi vdove, kterih ljubezen je bila čista v’ zakonu, še bolji prijetno dišavo čednosti iuo čitosti, ako nji¬ hova Ijuc namreč njihov mož, skoz s nert vgasne. Moža ljubiti, dokler dolgo j; per ž iv len ji, ui neč redkiga per ženah, pa ga tako ljubiti, depo njegovi smerti obeniga drugiga noče, to je stopnja ljubezni, kije le pravim vdovam lastna. Na Boga savupati, 239 dokler j j mož hišna podpera, (o ni nič kaj posebnima, pa na Boga vupati, kedar ji je la podpera odsveta, to je zares velike hvale vredno. Zatorej se na vdovi popolnost šednosti vse lozej spozna, ktiro je v’zako¬ nu imela. Vdova, ki otroke ima, kteri še pomoči, vod¬ stva, in višanja posebno potrebujejo kar njihovo zve¬ ličanje ino časno oskerblenje zadene, ne smjtajistih pod obenim izgovorom zapustiti; zakaj na ravnost pravi sveti Pave!j de je k’ tej skerbi zavezana, de tako svojini olrokam dobrote poverile, ktire je od svojih starišev prejela, in ker je ,,tajisti, ki za svo* je domače, sosebno pa sa svojo rodino (familjo) ne skerbi, še hujši ko ajd.‘ f Kedar pa enkrat otroci njene voje več ne potrebujejo, potim naj vdova vse svoje misli ino želje zbere, de jih bo z višjo cistoto k’ dobri rasti v’ ljubezni božji obračala. Ako ne bo posebno velike potrebe, se v’ zu- najne opravila postavim, vpravde podajati de bi jo , (pravo vdovo) vest na nje vezala, tak ji svetujem , de se jim popolnama odreče, in de si naj izvolji, koljkor bo mogoče mirno, svoje dela peljati, ko bi se ji ravno zdelo, de si tako narree ne pomaga. Zakaj prid hrumečiga živlauja bi moral v resnici silno velik biti, de bi prid presegel, ki iz velikiga ino svetiga miru izhaja, pa saj pravde iu posvetili prepiri serce raztrosijo, iu večkrat sovražnikam či¬ stosti duri odprejo, ker se tistim vstreči, kterih per- jaznosti se potrebuje, marskaj stori, kar je nespo- dobuiga, pobožnosti nasproti ino Bogu zoperniga. Molitev naj bo vedno opravilo vdove. Zakaj, ker druge ljubezni vec imeti ne srna, ko le za Boga, ta¬ ko tudi skorej drugih besed imeti ne sine razen za Boga. In kakor se železo ne pusti tako zlo od magneta na se potegniti, ako je demant blizo, kakor hitro se pa demant v’ stran dene, hitro k' magnatu izleti, tako 'tudi naj serca vdove, ki s j ob živlenji moža ni za- •noglo zavsim k’ Bogu vzdigniti, po njegovi smarti hitro dišavi uebešklh rečinaprot hiti, ias' mvesto v’ vi- 240 šoki pesmi reče: O Gospod! zdaj ko sim suma svoja, mo vzemi zavsim v’ svojo last; ,,vleci me k’ sebi, dišavi /vojih mazilj naproti tečemo.“ Čednosti, sveti vdovi lastne, so^: de je popolno spodobnima zaderžauja, de se vsi casli, družinam luo vsaki nečimernosti odpove, vbogim ino bolanim streže, žalostne tolaži, deklice v’ brumnopti vu i, ino mlajšim ženam kakor popoln zgled vsili čednosti sveti. Potreba ino priprostost naj bo iišp njene ob¬ leke, ponižnost in perjaznost kine (eir) njeniga go¬ vorjenja, čistost ino sramožlivost lepotija njenih oei, in križan Jezus edina ljubezen njeniga serca. Ob kratkim: prava vdova mora v’ cerkvi med ženami iu deklici biti, kaj je spomladanska violica med rožami. Ta rožica prav lepo prijetno dišavo od sebe dajaj sc pod široko perje skriva; njena boja (Tarba) je temna, in le v hladnih senčnatih in samdtnih krajih rada cveti. Lepa podoba vdovi, ki jo uči, de bi tudi ona dišave krotke pobožnosti, ponižnosti, niskdte, pokorjenja, samotne in pokojne sramožlivosti od sebe dajala; ne pa, de bi s posvet¬ nim veseljem ino požeijenjatn bogastva rasli , ali še clo ljubezni svojo serce oskrunila. ,,In srečna bo, pravi sveti apostelj, ,,ako tako ostane / 1 Ui še imel marskej od tiga povedati, vender pa mislim, de bo dosti, ako vdovo, ki zlo skerbi, čast svojiga stanu ohraniti na pridno in pazilo branje le¬ pih listov opomnim, ktire je veliki sveti Ilironim Furii Zal vi i ino v.sim (istim ženam pisal, ki so to srečo imele, duhovne hčere eniga tako velikiga očeta biti, iVicesar ni njegovim opominjanjem dodjali, razen to, de prava vdova ne sme tistih zaničevati, ki sc v’drugič, alj celo v’ tretjič možijo; zakaj v’ nektetih okolišinah Bog v' svojo več o čast tako ravne. Tudi ne smemo nikdar tistiga nauka starih učenikov cerk¬ ve izpred oči zgubiti, de nima ne vdovstvo ue divištvo druge časti v' nebesih, ko tisto, ktero jim poniž¬ nost podeli. £41 ENIŠT1BDESETA POSTAVA. Beseda devica m. Vani ciste duše! imam le dve besedi povedati j dingo pa kje drugde najdete. Ake gre vaša misel po časnim zakonu, tak ohranite z’ vso skerbjo svojo per- vo ljubezen za svojiga moža. Zakaj, za veliko golj- fijo to deržim, ako se na mesto celiga ino odkriliga »erca takšno serce poda, ki je od pregrešne lju¬ bezni vse sprideno (zuucano), spačeno, ino vsahnjeno. Vas pa klice vaša sreča k’ čisti ino deviški duhovni poroki, in želite svoje devištvo na vselaj ohraniti: ■o tak ohranite v' narveco skerbjo svojo ljubezen za tistiga božjiga ženina, ki sam uarvikši čistost, ničesar toljko ne ljubi, kakor čistost, in pervino vsih reci, ktera se mu spodobi, sosebno pa pervino ljubezni. Listi svetiga ltirnnima vam vse potrebne nauke od tega podelijo. In ker vas vaš stan k’ pokoršno- sti veže, tak ši izvolite vodnika, pod kteriga vodbo botc v’ višji svetosti, Rvoje serre ino svoje telo za- v»im bošji svetlosti darovati zamogle. 21 242 STERTE BUKVE. Potrebni nauki zoper navadno skušnjave. FEB V A POSTAVA. De se nimamo meniti za besede posvetnjakov. Kakor hitro otroci ti°;a sveta zagledajo , de si sklenila pobožno živeti, bodo jezero psi c narstrup- nišiga govorjenja in o opravljanja na te spustili. IVar- hudohniši bodo tvoje spremenj -ti o živi e lij e za hinav- sino, svetohlinstvo inospakarijo razklicalij rekli bo¬ do, de je svet svoje obličje od tebe odvernil , torej ni zavoljo njesroviga zaničevanja, k’ Bogu potegnila; 8voji perjateli si bodo pak perzadevali, čes več ve¬ liko, po njih misli, modrih iuo dobrih svetov tebi po¬ deliti. Ilekli bodo, de boš vsa otožna postala, svojo srečo per ljudeh zapadla, de boš sitna in ne *a prestati, in de bos pred rasam stara, in de bodo tudi tvoji hišni opravki zavoljo tigra zaostajali. Pore¬ ko, de na sveti se mora s svetam živeji, in de je tudi mogoče zveličanim biti, de se ravno takih čudnih ino majhinili reči ne deržim. i. t. d. 243 Moja Filoteja! vse (o je nočimcrno, nespametno ,n <> neumno govorjenje. Tim ljudem ni skcrb ne za tvoje zdravje ne za (vojo srečo, ,,Ko bi vi od tisa ®veta bili,*’ pravi Izvelrar, tak bi svet ljubil, bar je njegovima: ker pa niste od tiga svela, zatorej v as svet sovraži Smo vidili imenitne ljudi. gospode itto »:ozp6 ( ki so celo noc pa še tudi več noči, eno Za drugo per kvartal) alj kaki drugi jigri prebedeli. Ali se pa najde kako žalostniši, otožuiši ino sitniši opravilo, kakor so ravno take igre? Ali čez kaj tiga Posvetni besedice ne zinejo; obeden perjatel ni za¬ voljo tiga nepokojin ; ce pa kako uro v premišljevanji tlaperuesemo, ulj, ce nckoljkn poprej vstanemo, kakor Po navadi, de bi se k’ svetima obhajilo perpraviti, Vsak v’ zdravnika perliska, naj nas od otožnosti ino Zlatenice ozdravi. Trideset noči se naj per plesu pre¬ bedi, in nihčer se čez to ne potoži; zavoljo prebe- •ienja na sveti večer pa drugi dan vsak kašlja ino 'oži, de gn,grize! Kdo ne spozna iz tiara, deje svet krivičen sodnik, mehek ino dober proti svojim otro¬ bom, ojster pa proti božjim otrokam? Nikdar ne moremo v’ lepi zastopnosti s svelam stati, drugači, de se ž njim vred v’ pogubljen¬ je vderemo. Nikak in nikolj ni mogoče, de bi uni P>'av storili; zakaj svet se sam sebo ne zastopi. ,,Janez je peršel,“ pravi Izvelicar, ,,in ni je- ijel ne pil, in pravite, de ima hudiča, po tim je peršel človekov Sin, in je jedel ino pil, in vi pravite, de je ‘^imariian. 1 * (iotovo, moja Filoteja! se bo svet, ako * njun krahočemo, z njim igramo, plešemo, nad no- **>! pnhujial, in nas, ako ne storimo, hinavšiiie alj P» otožnosti dujžil. Ako se zalo oblačimo, tak bo v«u spravil, de kak slab namen imamo} ako se p a ""Ij poredno nosimo, tak bo berbrul, de smo revnih Možgan. Ako se pošteno vselimo; bo djal, de smo raz¬ uzdani, ako se zavoljo pokorjeuja veselja zderžimo, 21 * 244 Jjo sklenil, de smo otožni; in ker nas zmeraj le po Strani gleda, ni mogoče* de bi mu kdaj vstreci * a " mogli. Naše nepopolnosti povikšoje, in jih izkli e * a grehe, s inertne prcgehe dela iz naših odpustlivih grehov, in pogreške, ki se nam iz slabosti pergodij® v’ pregehe, ktire bi bili iz hudobije storili. Namesto de je ljubezen po besedah aposteljna, dobrotljiva, je .svet hudoben; namesto de ljubezen nič budiga ne misli, misli svet le na hudo, in ako ne more nasiga djanja obsoditi, tak sodi saj naše namene. Naj imajo ovce rogle alj ne, naj'bojo bele ali čeme, davil jih bo volk, de le do njih more. Pocnirno si, kar si hočemo, svet bo zoper nas. Smo dolgo v’ spovednici, tak bo vprašal, kaj se nek loijko spovedovati imamo; smo pa le malo časa, tak bo spletel, de nismo vse povedali. Vsako naše dja- njice ho izpazil, iu zavoljo ene same serdite besede se ho pordušil, de nas ni prestati. Skerb za (asno srečo ho imenoval lakomnost, našo krotkost pa abotnost; uasprot pa poreče pravi jezi posvetnjakov, de je serčnost, lakomnosti, de je skerbnost, pregrešnima pajdaštvu, de so spodobni pogovori; — Zmeraj zatirajo pajki, kar čebele na¬ pravijo. Pusti ga slepca, naj boli, dokler se inu ljubi, moja Filoteja! naj se dere, ko ponočna sova, ki podnevne ptice straši. Bodimo stanovitni v’ svojim naprejvzetji, nespremeuljvi v’ svojih sklepih; naša stanovitnost bo spri ala, jeli nam je bilo resnica, de smo se Bogu darovali, in k’ banderi pobožnosti per- segli. Slepima ognju na hobi se vidi, de bi imel enako svetlobo, kakor prave zvezde, pa le hitro zgine, med tim, de zvezdam enaka svetloba ostane. Tak ste si tudi hinavšina ino resni na pobožnost navzunaj sl* podobne, vender se daste v’ kratkim razločiti, ker binavciha obene stanovitnosti nima, in se kakor dim razkadi, kedar se kviško vzdigne, med tim, da j® prava rednost vedno terdna ino stanovitna. K’ veli" kiinu pridu služi, ako se začetek pobožnosti s tim 24 » okovari, de sc zasramovanje ino opravlivost caz na* vzdigneta; zakaj tako se bomo obvarvali zoper neči- mernosti ino prevzetnosti, ki pobožnost večkrat že V korenini zadužite; enako tistim egip anskfm babi¬ cam kterim jo prcluidnbcn Farao zepovedal, vse Isra- clske fantiče iiitro po porodu pomoriti. Mi smo svc- ®u križani, ino svet mora nam križan biti; za nespa¬ metne nas svet derži. deržimo mi njega zaneumniga DRUGA POSTAVA De nam je serčniin bili potrebno. Ljoc, tak blaga ino ljuba, ko je našim očem, jih vender bleši, ako so dolgo na temnim bile, in poprej, ko se s prebivaei ptujiga kraja sprijaznimo *e nekaj časa le nekako boječi nosimo, naj bodo se lak prijazni ino perljudni z nami, Zgoditi se zna, mo¬ ja Filnteja! de se bo per tim spremenjenji tvojiga *ivlenja marskak vihar v tvojim serci vzdignil, in de bo to veliko ino splošno slovo kteriga si sveta dali, nek ohčntik žalosti ino otožnosti v’ tebi zapit- s tilo. Ako bi se to zgodilo, tak te prosim, poterpi le hekoljko, zakaj to ničesar ne pomeni; je la majltitia> * a ;i z.H j e, kteriga nova reč s’ sebo pernese, kmalo bo* Po nje, in obilna tolažba ti bo serce napolnila. Za¬ dostna boš inende od kraja, de čast ino hvalo..pogre- «aš, ktero so ueuinci, perlizovavci ino zasinebovavci tvoji nečimernosti dejali; ali bi pa hotla večno čast Pogrešati, ktiro ti bo Bog gotovo podelil? Zna bitij de se bodo tisti minlivi kratkočasi ino veselja, v’ tlečih si poprejšne leta preživela, k’ tvojimu serca dveriiile, de bi ga spet vneli ino zaovernili; alibi pa ftllT gla skleniti, de bi se tisti srečni večnosti odpo- v eda!a, in se (oljko golufuimu veselju vdala? Verja- 346 mi mi, ako si stanovitna, bo tvoje serce skoraj s tako neizrečeno sladkim veseljem napolnjeno, de boš sama spoznala, de je vsa sladkost sveta le pelin proti^ ti' niu nebeškimu medu, in de en sam dan v’ pobožno¬ sti dopernešen jezero let posvetniga veselja preseže. Vender, (i vidiš, kai-o neskončno visok je hrjb keržauske popolnosti. O Bog! kličeš, kako mi bo moči, no ta hrib priti? Potolaži se moja Filoteja! Ako tiste majbine mušice, iz kterih bodo čebele, zaCllO neko podobo dobivljati, jih imenujemo červice, in te* dej se ne mogo na cvetlice, še manj na griče i * i0 hribe se vzdigniti, de bi si med same brale, ampak se od tistiga medu živijo, kteriga so jim stare čebele napravile, in med tim jim zraslo peruta, tako, de p® tim celo okoljco lehko obletijo. Tak smo še tudi M* mušice v’ pobožnosti, in še ne moremo, se vzdignit* kakor je naša želja, ki nič bližje ne seže, kakor « e v verh keršanske popolnosti pognati; de pa le sca- sama kako podobo dobimo skoz naše želja ino naše sklepe, potim nam bodo tudi peruta izrasle; in torej smemo upati, de bomo še tudi enkrat du.lovne cehe* le, in de se bomo zamogli višje vzdigniti; tačas p® živimo od medu toljkanih naukov, k tire so nam po' božni stari zapustili, in prosimo Boga, de bi naj® peruta golobov podelil, de nam ne bo samo mogoče v sedajniin življenji letati, ampak tudi v’ srečni več* nosti prihoduiga življenja počivati. 347 TRETJA POSTAVA. Od lastnost skušnjav, ino od razločka med ob čuten jen* ino pervolcnjem v’ tajiste. Misli si moja Filoteja! mlado, žlahno kneginj« (gospo), ktero njeni mož persercno ljubi, in ktero zapeljati, ino bisar zakonske zvestobe ji vzeli, kak¬ šen hudobnež nesramnica clovpka pošle, ki bi ji nje¬ govo nemarno misel odkril. Nurprej gardež gospej namen svojiga gospodarja razodene. Potim ji to ra- zodenje dopadc ali merzi, in posl.sinic v' nja dovoli, alj sc mu odreče. Tako pošiljajo tudi satan, svet ino meso duši, ktero božjima Sinu zaročeno vidijo, svoje skušnjave ino hude misli, s kterimi se ji greh ponuja; 3. ji dopaile, ali ji je zopern; S. v’ nje¬ ga pervolji, al j se mu odreče. Zakaj to so tri st opoje, ktero v’hudobijo pelajo: skušnjava, dopadnjenje nad njo, ino p e r v o I j e n je. In, de si se ravno v' vsakim grehu razločno ne sposnajo, so pa vender či¬ sto razločne v’ velikih ino gnusnih grehih. Ko bi skušnjava do kakiga streha celo naše živ- lenje kar naprej terpela, bi se vender, de hi nam le zoperna bila, in bi v’ njo ne pervolili, božji svetlosti ne zamerili. In to zato ne, ker v’ skušnjavi nismo toljko delavni kakor terpeči ♦ in nikakiga pervolj nja v’ tajisto nimamo, torej tudi nikakiga dolga ne mar¬ ino zavoljo nje imeti. Sveti Pavel je bil grozno dolgo od mesa skušati, zavoljo liga pa ni le kar Bogu cisto nic zopern bil, ampak Bog je še bil skoz to poveli¬ čan. Blažena Angela Fnlinjska je občutila tako strašne »kužnjave života, de nas ko nam jili perpoveduje, k* 348 pomiljevanja nagne. Nič manjši niso biie skušnja '' 0 svetiga Frančiška (Zerafškiga) ino svetila Benedikta, in tako zlo so nad nja pertiskale, de se je eden po teruji, drugi po snegi valjal, de bi si jih odgnal, in skoz to idsta le kar ničesar od gnadc božje zgubila, ampak tajista se je le naaprot veliko v njima po¬ množila. Nikar torej v' skušnjavah serca ne zgubi, moja Filoteja! in ne misli, de si premagana, dokler so ti zoneme. Imaš tukaj nauk razločka, ki med obcut- nosljo skušnjave ino med pnrvoljcnjam v’ skušnjavo obstoji. Občutiti jo namreč zamoremo, če nam jo sc toljko zoperna; pervoliti v’ njo pa ne moremo, dro- gači, de nam je poprej dopadla, ker je dopadjenje nad njo spl oh stopnja v’ pervoljenje. Naj nam torej sovražniki našiga zveličanja še toljko ponudb ino ob¬ ljub delajo, ko hočejo, naj ko tako dolgo na podvo- jah našiga serca čakajo, dc bi se jim odperlo; vse te nic ne de: dokler dolgo je naše naprej - vzetje terdno, in obeuiga dopadenja nad tim nimamo, je ne¬ mogoče, de bi Boga razžalili, tak malo, kakor za- more mož tajisti gospdj, od ktire sim poprej govoril, zameriti, de je bila v’ nesramno djanje vabljena, ako ni obeniga dopadenja nad njim občutila, Vender je še pa med dušo ino tajisto gospo ta razloček, de gospa zamoie potim, ko je nesramen namen slišala, človeka, ki ji je poslan, zagnati in nič vec posluša¬ ti; ni pa vselaj v’ oblasti duše, de bi skušnjave ne občutila, to moč pač ima, de ne pervolji, ako noče. Torej nam skušnjava nikdar škodovati ne more, naj še tako dolgo in tako sitno pertiska, ako nam je le zoperna. Kar poselenje zadene, ki zamore za skušnjavoj nastopiti, je vedili, de naša duša tako rekoč iz dveh delov obstoji, namreč iz zgorniga ino iz spodniga, in de spodni ni vselaj pokori) sgornitnu, ampak več¬ krat sam za se ravna. In tako pride, de spodni del brez pmvoljenja zgorniga poželenje do greha lina, in to je tisto prepiranje ino vojskovanje, kteriga apo- 849 atelj popisuje, ker pravi, de meso zoper duha po¬ deljuje; de je dvojna postava, ena, postava udov, iuo ena duiia i. t. d. Ali si kdaj vidila kup žarjavke s pepelatn po¬ krite, moja Filoteja? Ako deset alj dvanajst ur poz- nej pridemo, ogenj iskat, ga bomo le neko malo bet- .vice v’ sredi najdli, in se tiga po velikim iskanji. Vender je pa noter bil, zato, ker se je najšel, ino s Um se da vse drugo ogclje, ki ji; že vgasnilo, spet oživeli. Kavno taka je z ljubeznjo, ki je med veliki¬ mi ino groznimi skušnjavami na.se duhovno živlenje. Zakaj skušnjava razširi poželenje po sp o dnini deli duše, pokrije, kakor se nam zdi, celo dušo s’ pepe- lain, in ljubezen božjo zlo pomanjša; zakaj nikjer je že ni najti, ko v’ sredi serca, ino v’ zadnim kotecu Volje, in celo se že dozdeva, kakor, de bi jc še ondi ne bilo, in treba je veliko iskanja, prej, de se osledi, Vender je v’ veznici ondi; ker, de sije ravno Vse križam po naši duši ino po našim telesi; vender terden sklep imamo, ne v’ greh, ne v’ skušnjavo per- Voiiti, in ker jc poželj 'lije, ki našimu zunanjimu člo¬ veku dopadr, našimu znolranjimu zoperno. In kakor *e našo voljo obdajo, vender ni v’ nje; In tako so vidi, de tako poželjcnje ni prostovoljno, in torej tudi oikolj greli biti ne more. STEHTA POSTAVA. i> v o prav imenitne p e r g o d b e od tiga. Ker je loljko na tim ležeče, de vse to prav ^spopadeš, ne morem drugače, d; ti še bolj razložim. 'Vj ni mora! tisti mladene, od kteriga sveti llironim ^ ls f> pregrozno mikauje mesa občutiti, ki je bil na 250 silno mehko postel djan , s sviljnimi trakami (zidanimi pantclci.) na njo pervezan, in potim s pretnnogimo nesramnimi vabili, otipanjem ino poverh tiga s lepoto nesramnica ženslva, ki je nalaš zato per njeni ležalo, de bi njegovo stanovitnost poderlo, h’ grelni dražen? Ali je moglo drugaci biti, kakor de so vsi njegovi počnlki bili od poželjenja presunjeni in de je bilo nje¬ govo dozdevanje od prirejo nosti samih sladilih reci vse vneto? Gotovo de. Vender je pa skazal med ta¬ ko velikimi napadkimi, v’ grozni burji skušnjav, in v ioljko perlizovavni sladi, ki ga je od vsili strani ob¬ dala, de njegovo serce ni bilo premagano, in de nje¬ gova volja kar uie ni pervoiila; zakaj ko je vidil, de se je vse zoper nje^a spuntalo, in i!o vse pol¬ no teme ino nesnage? na kar ji je božji Izvelicar odgovoril: V’ tvojim serci sini bil, moja hči! f ‘ In ka¬ ko si zamogel, je odgovorila, v’ serci prebivali, ki Je bilo tako polno nar gerši gnusobe} ali je tvoje pre¬ biranje v’ takili nesnažnih krajih? ,,1'ove mi, je djal tla to Gospod, jeli so te nesnažne misli tvoji ga serca, veselje alj žalost, bridkost alj dopadljivost v’ teiii na- pravile?“ Ob, pregrozno bridkost ino žalost, je od¬ govorila. .,in kdo, ji na to Gospod pravi, je razširil to preveliko bridkost ino žalost, v’ tvojim serci, ko jaz, ki sim v’ sredi tvoje duše prebival? Verjaini mi moja lici! ko bi ne bil jaz zraven bil, bi bile le misli, ki so okrog tvoje volje bile, in jo niso prema¬ gati zamogle, jo gotovo premagale; vsilile bi te bile, in s poželjenjem bi jih bila tvoja prostovolja sprejela, in bi ti bile dušo vmoriie, Ker sim pa jaz v’ tvojim znotrajnrm prebival, sim obudil to zopernost ino pre- maganje v’ tebi, po k torih se je tvoje serce vstav¬ ljalo skušnjavi, kar seje zamoglo, in ker ni toljkoza- moglo, koljkor je hotlo, je občutilo veči sovraštvo do nje, in do sainiga sebe. Torej so ti te vojske došle k’ velikima zasluženju, obilnimu dobičku, ino mnogi rasti tvoje čednosti ino moci. u Vidiš, FHoteja! kako je ta ogenj bil s pepelam pokrit, kako sta skušnjava ino poželjenje že celo v' ser¬ ce pertisnila, ino voljo obdala, ki jc s samo pomočjo Odrešenika skoz bridkost, žalost ino zaničevanje hu- diga, svojo pervolenje vedno grehu odrekovala, ki jo je od vsili strani obstopil. O Bog, koljka je bridkost duše, ki Boga ljubi, pa še tiga ne ve, ali je'"on v’ rije alj ne, ino ali je božja ljubezen, za klero se voj¬ skuje zavesim v’ liji vgasnila, ali ne! Ali to je ravno nttrlepši cvet popolnosti, nebeške ljubezni, do ljube- Ciga nagiba, za ljubezen terpeti ino se vojskovati, brez de on ve, ali ljubezen ima, za ktero iu z k o z katero sc vojskuje. 252 PETA POSTAVA. Potolaženje duše, ki v’ hudih skušnjavah teži. Moja Filoteja! tiste silno napadke ino tako moč¬ ne skušnjave Bog le nad tajiste duše perpusti, ktiro hoče k’ svoji cisti im visoki ljubezni povzdignili; vender pa iz tisa ni skleniti, de bi se po tim smele zanesli, do tajiste Ijibezni prit ; zakaj ni se pergo- dilo po redkim, de duše, ki so v’ tako hudih skuš¬ njavah bilo stanovitne, potim niso tako zv sle bile, kakor bi bile dolžne za take velike gtiade biti, in so i>ile poliin od rnajltinih skušnjav premagane. To ti povem zato, de boš ve.lila, d: ako velika skušnjava nad te pertiska, ti Bog kako posebno gnado podeliti hoče, s kt.ro ti razodeva, de te ho e pred svojim obličjem veliko storili, in de ne smeš ob takim rasni biti m a nj ponižna in.i hoje a, in se tudi ne zaneseš, de bi, ako si tu li uarliujsi skušnjave premagale, bres vodne zvestobe pfoti božji svetlosti naritiatijše pre¬ magati zamogla. Kakor velike so tudi skušnjave, ki te nadleg- jejo, in kakor veliko j; tudi poželenje, ki za nji* 1 * pertisnc, ne bodi skerbna za to; dokler tvoja volja ne le skušnjavi, ampak tudi poželjenju svoje pervo- lenje odreka, Bog ni skoz to iMŽaleu. Ako človek v’ omedlevci leži, in obeniga znamnja živienj i ve ' razodeva, se mu na serce roka položi; in ako «e kako majhiuo gibanje v’ tijistim ub uti, tak se sklo¬ ne, de je še živ, in de bi se še s’ koku zlo duše » vodo, alj s kakim pokrep atijem serca spet k’ sc ^ 1 ino k’ moči spraviti zaniog.d. Tak se tudi vcasi po*'" gudi, de se naša duša zavoljo prevelikih skušnjah 253 kakor v’ omedievci »najde, iu de je ob vso moc pcr- *la, in du nim.i ebeuiga duhovnica živlenja ino obe- higa gibanja vi;C. Hočemo pa vedeti,- kako ž’ njo stoji, položimo Je roko na serce; prejišimo, aij še serce ino volja »voj« dolžnosti izpnlnuj ta, ino se vstavljala, v skuš- l 'j-'Vo ino v’ poželjenje pervoljiti, in se za njima poda¬ li. Zakaj dokler je še gibanje vstavljanja v’ našim ser¬ ci, tak dolgo smo si gotovi, deje ljubezen, živlenja fiaše duše v’ nas, in de je Jezus, nas Odrešenik, de si ravno skril ino zagernj n, v’ našim serci; torej »amoiaiiHi skoz stanovitno molitnv, skoz svete Za¬ kramente ino sko/. ztvupmje na Boga novo moč za¬ robili, ino spet k’ popolnima ino veseliimi živleuju Priti. sestav postava. Kako z ».moreta skušnjava ino poželjenje greh biti. Mlada gospa, od ktere je bilo spredi govorjeno, Si nikak kriva nespodobne ponudbe, ktera se ji je delala, ker je bila, kukor postavimo, zoper njeno Voljo. Bi bila pa ona sama s kakim draženjem člo¬ veka k' timu naklepu nagnila, ino bi nemarneža, ki Jo buče k’ ljib zni vneli, rada imela, potem bi..bila brez dvejlie tudi sunila hotenja kriva; in ko bi tudi bila razžaleiia zavoljo tiga, bi zaslužila Vender graje 'jlo kazni ( trafinge}. U:t tak si vc isi mi tudi pregre¬ šno ziVoljo samo - edine skušnjave, zalo, ker smo Je sumi krivi. AUo postavim, vem, de med igroj rad R erdij postanem, in potim razsajam ino kolnem, in me sama igra k’ timu napelje, potim grešim, kolj- korkrati igram, in sim si sam kriv vsih skušnjav, 85i ki se mi pcr Iarri pergodijo. Ravno tako, ako vem, de mi je kak shod (jovaršijaj k’ skušnjavi ino padcu, in se vender prostovoljno kje podani, sim si gotovo vsih skušnjav sam kriv, ki me tam primejo. Se je mogoče požel jetiju, ki iz, skušnjave na¬ stopi', vbraniti, tak je vselej greh, se ji vdati, in ta greh je vetij ali manjši, po tim, ko je bilo veselje, ki se je zavoljo njega občutilo ino pervoljenje ki se je dalo, veti ulj manjši, daljši alj krajši. Gotovo bi poprej imenovana gospa ne bila za izgovoriti, ako bi bila nesramni naklep, ki ji je bil odkrit ne le poslu¬ šala, ampak še tudi, potim, ko ga je slišala, dopa- denje nad njim imela, ino svoje serce ž njim pasla; zakaj de si ravno v’ djanje pervoliti ne misli, tak vender pervoli s poželjenjem, ktoriga nad ponudbo občuti, v’ znotrajno podelenje svojiga serca; to je pa vselej grešno, svoje serce alj svoje telo v’ kaj ne- spodobniga oberniti, in nespodobnost obstoji tako zlo v’ prostovoljnim poželenji serca, de brez tajistiga obernjonje telesa obcn greh biti ne more. Ako si torej v’ kak greh skušana, tak premisli, ali si nisi te skušnjave sama prostovoljno dopeljala. In te je tako, tedaj je zavoljo nevarnosti, v’ ktero si se prostovoljno sama postavila že skušnjava sama na sebi greh. To se pa vender tako zastopi, ako bi se namreč lehko bila perložnosti izognila, ioo ako si že poprej skušnjavo previdila, ali bi jo saj bila previditi moria. Ako pa obene perložnosti nisi k’ skušnjavi dala; ti tudi ne more nikdar v’ greh za- rajtana biti. Ako bi se bilo mogoče veselju ali poželenju, ki po skušnjavi nastopi, vstaviti, in se vender ne vstavi, ostane to zmerej kak greh, in veci alj manjši po tim ko smo sc kratko alj dolgo v’ njem zaderžali, in po veselju, kteriga smo nad njim imeli. (Je tudi kaka ženska ni obene perložnosti k’ vcsovanju dala, pa vender dopadenje nad njim najde, tak ni brez greha, ako to dopadenje nima kakiga drugiga vzroka, ka¬ kor samo vcsovanje. Ako hi pa postavim, vesora- 255 y«c, ki jo hoče k’ ljubezni nagnili, prav lepo piskal, '» bi ona sicer nobeniga dopadenja nad njegovim 6| iutjem ne imela, ampak le nad prijetnim piskanjem, ta k bi ona sicer ne imela obeniga greha, veiuler bi ba tudi dopadenja nad piskanjem ne smela dolgo ob¬ držati, de sc ji kje v’ dnpadenjc nad snubslvain ne Preverže. Ravno tako malo grešim, ako mi kdo kak fcvito izmislen naklep odkrije, kako bi se nad svojim 8 «vražnikam maševati zamogel, in bi jaz sicer nad Ponujenim mašovanjam obeniga dopadenja ne občutil, j'i bi tudi v’ nja ne pervolil, ampak bi mi kar zvijača '^mišljenja dobro djalaj vender bi bilo pa tudi nevar- »o si kaj takiga dolgo v’ mislih zaderžali, zakaj lehko bi me k’ dopadjenju do maševanja pripeljalo. Vcasi smo od kakiga napadka k’ požoljeuju Prenaglcni, ki natvegama po skušnjavi nastopi, prej kak o r se prav zavemo. To je le kak majhen, odpust¬ ljivi greh, ki pa veci postane, ec v liudimu, ki nas s kuša, kakor hitro sc zavemo, še iz lenobe en cas dtaneino, in se s’ poželjenjem tako rekoč pogajamo, jeli bi sc mu vdali, alj odrekli; še veci zraste gnili, a ko se ga spomnimo, in nekaj časa iz resnične leno¬ be v’ tajistim zaostanemo, brez vsiga naprej - Tzetja, Sa odpoditi; ako pa celo prostovoljno ino z’ naprej- d-etj em dopadenje nad takim poželenjem najdemo, * a k je to naprej - vzelje že samo na sebi prav veliki Sreh, ako je rec h’ kteri poželenje imamo, zlo huda. ^elika pregreha je za žensko, ako neperpušeno veso- v ®nje deržati hoče; ako ravno nirna misli, dc bi se v lačugarju vdala. SEDMA POSTAVA P e i- p o m o č k i zoper velike skušnjave. Kakor liilro kako skušnjavo v’ svojim serci ob- tuliš, stori, kakor mali otroci, ki volka n!j medveda > na polji zagledajo. Kar na enkrat zbežijo v’ naročje svojiga očeta, alj v’ krilu svoje matere, ali saj na ves glas vpijejo za njihovo poinoc. Beži ti ravno tako k’ B>gu, in zdihuj po njegovim vsmiljenji ino njegovi pomoli. To je perpomonnik, Lteriga nas je Gospod učil: ,,Molite, de'v’ skušnjavo ne padete/* Ako pa zagledaš, de skušnjava še le naprej ter- pi, alj celo mo’nej perhaja, potim teci v' duhu križ objet, kakor hi viiliia Jezusa križaniga pred sebb. Po- terduj, de nikdar nočeš v’ skušnjavo pervollti, in pro¬ si za pomoč zoper njo; in dokler skušnjava terpi, tu¬ di tvoje terdenje naj terpi, de ne boš v’ tajisto do¬ volila. Vender pa med tim terdenjam ino vstavlenjcm nikdar v’ obraz ne poglej skušnjavi. Zakaj, ko bi ti skušnjavo pogledala, sosebno ako je močna, bi oou lehko tvojo moč vklonila. Raztresi si svojiga duha s kakim dobrim in poš¬ tenim opravilam; zakaj, ako takšne opravila pridejo v’ tvoje serce, in se tamkej vsedejo, tak bodo skuš¬ njave ino slabe misli kmalu razgnale. Poglavitna vračba (arcnija) zoper vsako skuš¬ njavo, naj si že bo velika alj majiiina, je, svoje serce odkriti, in njegove misli, občutke ino nagnjen¬ je svojimu duhovnimu voditelu razodeti. Zakaj} vtis¬ ni si to v' spomin; perva pogOdba, ktero budi sovraz- 25 r »ik z dušo sklene, ktero zapeljali hoče, je, de naj 'Holci, lak (udi tisli, ki ženi) alj deklico zape¬ ljali holo, taji-itim pred vsiin prepovejo, de tiga nakle¬ pa nimajo o^etu alj možu razodeli, Bog pa želi per svojih razsvetlenjih pred vsim, de naj fajiste svojim predpostavljenim iuo vodnikarn odkrijemo. Ako nam še po vsim tim skušnjava naganja, de "as plaši ino pregatljt, tak nam ni drugiga storiti, ko terdno stali, in serčrio in stanovitno se vstavljati, de v hudolio tie privolimo* zakaj kakor nihmr ne zasto¬ je deklica za ženo dobiti, dokler sama noče, tako tu¬ di duša ne more poškodovana biti, naj bo še toljko- plašena, dokler ne pervoli. Ne podaj se v’ nikak prepir s’ svojim sovražni¬ cam; ne odgovori mu nikdar besede, razen tiste, s ktero mu je Kristus odgovoril, in ga ž’ njo osramo¬ ti.,,Poberi se proč Satan! le Boga svojiga Gospoda satniga moli, in njemu samimu služi.*' In kakor 'ista *ena nc sme nesramnimu perlizovavcu, ki jo zalezuje, •'e s samo besedo odgovoriti, alj v’ oči pogledati ti¬ stima , ki ji kaj nesdodobniga domišljajo, ampak ga naglo zapustiti, svoje serce k’ svojima možu nazaj "bcrniti ino mu zvestobo ponoviti mora, brez de bi ® e z uniin v’ narmanjsi pogovor spustila, tak se tudi Pobožna duša, nad ktero skušnjava pertiska, ne sme v’ "beden prepir alj pogovor p o dali ? ampak 8e k’ Jeza— ***, svojimii ženinu oberniti, ujemu v* novn zveatobo P°ter rt ' težnosti ne želeti; lehko, ga ne opravljati, težji, g * ne zaničevati, S kratkoma: vse te male skušnjave, ^ jezi, natolcovanju, nevošlivosti, veso vanju , prazni®* salam, nečimernogti, lišpanju, zvijači ino k’ nespodob¬ nim inistam go redne vojske tudi za uarpobožuiši in® 259 stanovitnimi duše; torej se moramo, moja Filoteja! z narveeo skerbnostjo ino pridnostjo k’ titnu vojsko¬ vanju perpraviti. In terdno mi verjami, koljkor prenraa- tni zoper lete male sovražnike dobimo, s toljkanj za¬ limi žlahuimi kameni bo krona rasti okincana, ktero nam Boja: v’ nebesih perpravlja. Moramo se torej, dokler se perložnost ne nakljuci, se junaško z veliki- ini skušnjavi bojovati', skerbno ino pridno tim malim Jno slabim vstavljati. DEVETA POSTAVA. Kako male skušnjave premagati moramo. Zoper tiste male skušnjave k neeimernosti, na- tolcovanju, nevolji, zaljubljenosti, in drugim takim rečem, ki nas vedno nadlegvajo, enako komarjem ino muham, in nas tako rekoč, zdaj v’ lice zdaj v’ nos piknejo, ker je nemogoče, se zavsim pred njimi oko- variti, ni nič boljšiga, kakor de se preveč za nje ne zmenimo, zakaj ako nam ravno vse to veliko nadlež- nesti leliko napravi, tak nam vender nikdar škodovati ne more, če smo le drugači terdniga sklepa, Bogu ivesto služiti. Zaučiuj torej take skušnjave, in se ne misli na nje; pusti jih, naj bercijo okolj tvojih ušes kakor ko¬ mati , kakor dolgo hočejo, ino naj letajo okoli tebe, kako. pustimo muham okolj sebe letati, ako te pa pik¬ nejo, n občutiš, de se na nekaj časa hočejo v’ tvoje serce v, e sti, tak jih vse priprosto poženi, in se ne prepiraj', njimi, tudi njim ničesar ne odgovori, ampak stori nji n kaj unsprotniga, »osebno kako delo ijubes- 22 * SCO ni. Zakaj ako hočeš mojim besedam verjeti, se ne bos nikdar z veliko m o rjo gnala, de bi vstki skušnjavi, kakor jo občutiš, nasprotno čednost vprcti hotla, za¬ kaj to bi se reklo, se s tasim porednim zijikam pre¬ pirati , ampak, kedar si djanje nasprotne čednosti' Storila, če namreč dobiš loljko časa, de zamores skušnjavo spoznati, kakša de je, oborili 'svoje serce vse priprosto k’Jezusu križanimu, in kušni s pobošno ljuheznjo njegove svete noge. To je narboljša per- pomoč, sovražnika v’ maiih, kakor velikih skušnjavah premagali. Zakij, ker ljubezen božja popolnosti vsih čednost v’ sebi zapopade, in sicer še bolj, kakor čednosti same, tak je tudi gotova vračba alj arcnija zoper vsako hudobijo! in ako se tvoja duša navadi, v’ vsaki skušnjavi, v’ to splošno zavetje bejžali, tak ji ng bo več potreba, vsako posamezno skušnjavo pre- jiskali, kakšna deje, ampak bo, kedar se obdana ob¬ čuti, se le k’ timu poglavitnima perpojno'ku nbernila, kter je še poveril hudimu sovražniku tako strašen, de nas bo rad nehal skušati, ko vidi, de nas skušnjave vselej k' ti božji ljubezni peljajo. DESETA POSTAVA. Kako moramo svoje serce zoper skušnjave okrepčati. Pomisli večkrat, ktero nagnje v’ tvoji duši ped vsiin drugim gospodari, in kedar si ga »pazila, zač¬ ni tako živeti, de bo tistima iiagnjetiju v’ mislit, be¬ sedah ino djanjih nasprotovalo. Ako postavic cutis, de nezmernost tvoje serce na se vleče, tak,n‘cmisli večkrat človeško revšino, kak nadležne bodo a »inert¬ ni posteli te nečimernosti tvoji vesti; kak nevredne set so žlahnigu serca; de se, kakor nemilosti ino ijj-ra- ce k’ vecimu Ii? otrokam periežejo i. (. d, finv»ri več¬ krat zoper necimernost, in ko bi se li tu li zdelo, de ti ne gre od serca, tak j> ven ler le zaničuj, ino go¬ vori čez njo; in tak te h> saj tvoji podenje zavezalo, potim vselaj zoper neci nemost ravnali.*) Ako mi večkrat zoper kako r.sc govorimo, nami sebe spodbadamo, jo sovražiti, de smo ravno od kra¬ ja k’ nji nagnjeni bili. Stori lakih opravil, ki te prav ponižajo, koljkor jih moreš, ko bi s: ti tudi zdelo, de jih 1; z novoljo opravljaš, zakaj tak se navadi* ' ponižnosti, in oslabiš prevzetnost. In c o potim skuš¬ njava v 1 resnici pertisne, tak se ji tvoje nagnjenje De bo ravno zlo pcrklunj.ilo, in ti si si veco mo j per- dobila, jo premagati. Si k’ loko n n osti nagnjena, premisli velikokrat nespamet tiga greha, ki n is stori sužne tistih reči, ki so skvarjene, de bi nam služile. Premisli, de se bo mo¬ ralo o!) smerti vse zapustiti, in sicer v’ roke takiga, ki bo potim k mulo vse zapravil, alj pa, kterimu b» večno pogubljenje perneslo, i. t, d. Govori večkrat Zoper lak o mn ist; hvali zaničevanj.; tiga sveta; posili s e, de boš obilno milošno dajala, in tim pa tam ka¬ ko perložnost zamudila, kaj perdobiti, in svoje bla¬ go pomnožiti. Si sama k’ ljubezni nagnjena, alj pa nagnjena, druge k' ljubezni nagibali; tak premisli dostikrat, ka¬ ko nevarno je to veselje za tebe ino za druge, pre¬ kisli kako nevredno je to, naržlahtnisi ob'mik našiga serca oskruniti, ih ga v’ kratkocis zipraviti, in ka¬ ko po pravici to, kor je gotovo znamnja' duha, ki ma¬ ta kaj premisli, zaničevanji zasluži, Hvali večkrat či¬ stost ino priprostost serca, in ravnaj tudi po tim, karkolj premoreš; razen tiga se pa tudi zderži vsake "šparije ino znanovauja. *) Ker bi bila nestanoviUasti obdolžena, ko ki po tim »pel po nezmernosti začela ravnati, ktero sl z’ ravnimi besedi zaničevala. 262 Z eno besedo: vadi se ob časa miru, to se pra¬ vi, ked.ir ti obena skušnjava k’ tajislimu grehu, h’ kterimu si narbolj nagnjena, ne kiubje, v’ mnogih djan- jili nasprotne rednosti; in ako se obena perložnost k’ timu ne pernieri tak jo sama jiši, ino ji idi napro¬ ti. Tako si bos serce zoper vsako prihodno skušnjavo vterdila. E DNA J STA POSTAVA. Od n e p o k o j a. Kepokoj ui le kar skušnjava, je tudi izvirk, iz literiga in skoz kleriga veliko skušnjav ^ izvira. Torej hočem od tiga nekaj razložniši govoriti. Žalost ni dru- jiga, ko bolečina naše duše, kije zoper našo voljo v’ nas, naj ta zlog, kakar vbožtvo, bolezen, zaniče¬ vanje od zunaj pride, alj naj bo, kakor nevednost, suliola, zopernost ino skušnjava, v’ našim znolrajnim. Se občuti torej duša de sc je kak zleg loti, tak ji težko pride, ga prenesti, od tod je bolečina; in torej ima željo, se ga rešiti: in v’ vsiiii tim stori vse prav; zakaj po naturniin nagibu le vsaki dobro želi, in sc ogiblje tiga, kar se mu hudo vidi. Iše duša pomoči, se zlega rešiti, le zavoljo Bo¬ ga, tak jo boš s poterpleujcm, krotkostjo, ponižnost¬ jo ino s pokojem iskala, in svoje rešenje več od dobrote in previdnosti božje, kakor od lastniga per- sadevanja, gnanja alj pridnosti perčakala; ako pa to rešenje iše iz lastne ljubezni, tak bo z velikim hro¬ penjem ino veliko naglostjo tajiste iskala, kakor de bi tajiste bolj od njeniga perzadevanja kaker od bož- 263 je dobrote izhajali. Ne rečem, de v' resnici to misli, rečem pa, da. tako ravna, kakor bi (o mislila. In 'e potim ne naj le hitro, kar želi, postane slo zlo nepokojua ino nepoterpežliva, in s tim pri e- jo"iga zlega ne In kar nič ne pomanjša, ampak si ffa še le pomnoži. Torej pa le duša v’ tak nest nemi str.,fi ino žalost; in tako ji sercnost zavsim opade, de mi¬ sli, z d j bi bilo vse zastonj. Glej torej, kako žalost, ki je bila v' zadetki pravična, nepokoj, uepokoj pa nez¬ merno žalost rodi, kar je silno nevarno, Nepokoj je razen grehi, mrvei zleg, ki za¬ mere dušo zadeli. Zakaj, kakor /.notranjo razdertje in punt deželo čisto vgonobita, ino jo nez nožno sto¬ rit«, se, zovražnikain braniti: ravno tak tudi nase serce skoz znotrajni nemir ino prepir ob vso oioč pride, si perdobljene čednosti perhraniti; ino čašama pride tu¬ di ob p’otrebne porpomo :kc se skušnjavam sovražnika vstaviti , ki si potim iz vse moči perzadeva, po bese¬ dah prigovora, v’ kalni vodi ribiti, Nepokoj postane iz no pčniga poželenja, se ka- kiga zlega znebiti, olj si kaj dobriga perdobiti, kar se greša. Torej ni cesarja ni, kar bi zleg toljko z-hujšalo, itio to kar ji: dobro, toljko odganjalo, kakor nepokoj ino prenagletije. Tiče ravno zato v’ mreži zamotano Ostanejo, ker se, de so vjete, zagledavše, preveč poganjajo, ino s’ silo izvozljati išejo, z itn se paše le huje zamrežijo. Najdeš torej veliko željo v’ sebi, se kakiga zlega rešiti, alj kaj dobriga si perdobiti, tak si vkroti in vtolaži pred vsim drugim svoje serce, Vravnaj svoje misli ino svojo voljo h’ krotkosti, in prepusti potim svoji želji s krotkostjo ino pokojem Ujeuin tek, in obračaj k’ timu potrebne perpomočke eniga za drugim lepo poversti. Jaz pravim, skrotkost- jo ino pokojem; vender pa ne z zniemarnjenjem, am¬ pak brez prenagljenja, zmotenja ino nepokoja, dru- gači bi, namesto doseči, kar išeš, vse poparila, in bolj zmotena postala, kakor kdaj poprej. „Moja duša,“ govori David, ,je vedno v’ mojih fokah, iu nisitu tvojih zapoved pozabii.“ Prejiši »e 264 ■večkrat ce» dan, saj vsako jutro ino vsak večer jeli je tvoji duša v' tvojih rukih, ali sta ti jo napenost ino nepokoj prev/, sla. t*le laj, jeli je se tvoje serce v’ tvo¬ ji oblasti, ali seje tvojim rokam izmuznilo, de bi se kakimu napčni nu gnanju |>t> ljubezni, sovraštvu, ne- vo-djivosli, poželjivosti, strahu, n e volji ali veselju vdalo. Ako si je ,v’ resnici zajšlo, tak g a narpoprej pojiši, peijaj ga v' pricejoenost božjo nazaj, ino pod- verži vse svoje obc.illeje ino žeja pokor.siai ino vod¬ ili 'božje volje, Zakaj kakor ta, ki se boji kaj dragiga zgubiti, tajislo skerbno v’ rokah zatisiijano derži, ravno tako moramo tudi mi s tistim velikim kraljem vedno govoriti: O moj iio® ! moja duša je v’ nevarno¬ sti, torej jo nosim vedno v’svojim naručji, iu poleni fakini itlsini tvoje postave pozabila. Ne perpusli svojim zeljem celo nikdar, ko bi še bile tak majhine ino malo pomenlive, te nepokojiti, za¬ kaj za majhinim bi veče in več pomenlive tvoje serce k’ nepok »ju ino zmotnjavi bolj pripravno najšlc. Čutiš torej, de se (i nepokoj hoče v’ serce vseliti, perporo- či se (Jospod - Bogu, iu terdno skleni , kar nicesarca počeli, kar bo tvoja želja ob tebe hutla, dokler nepokoj zavsim ne mine, če le ne zadene kaj takiga, kar se odložiti ne sme. Ko bi pa kaj takiga bila, tak derži s krotko ino mirno silo svoje serce na se, iu zader- žavaj tek svvojiga poželjenja, koljkorse da, iu še tedaj ne izpolni svojiga opravila po svoji želji, ampak po zdravi pameti. Ako (i bo mogoče, svoj nepokoj timu, ki tvo¬ jo dušo vlada (viša) alj saj kakimu zatieslivimu perja- telu odkriti, ve rja mi mi, de te bo to kmalo potolažila. Zakaj težave serca odkriti, dojde duši ravno tako k* polajšauju, kakor telesu liga, ki ga stanovitna vročni- ca trudi, ako se žili pusa. Je zdravilo čez vse zdra¬ ha. Torej je tudi sveti l.udovik svojitnu sinu ta le opoininik dal: ,,Občutiš kak nepokoj v’ svojim sercu? tak povejitj hitri) svojitnu spovedniku alj kakimu drugi- mu pobiožniinu človeku, in tako boi potolažen svoje terpljenje Iožej prenesel / 1 265 DVANAJSTA POSTAVA. Od žalosti. ,,Žalost, ki je od Boga,“ pravi sveti Pavel, ro¬ di pokoro v’ zveličanje, posvetna žalost pa rodi srnert,,, Žalost zamore torej dobra alj hudobna biti, po sadu, kteriga v’ nas rodi; ako ravno, de po pravici rečem, več hudiga ko dobriga sadu pernese. Zakaj, dober sad, kteriga žalost rodi, je samuc dvojin; namreč v- smiljenje ino pokorjenje, hudoben je pa sestir, nam¬ reč: bojecnost, lenoba, nevolja, ajfranje, nevoslivost ino nepoterpežlivost; zatorej tudi modri pravi: ^ža¬ lost jih veliko vmori, in nič prida v’ njej ni,“ ker za dve dobre vodice, ki iz izvitka žalosti tečete, sest drugih silno škodlivih rek iz nje dere. Za orodje ima sovražnik žalost izvelicanja, de dobre ž njim v 1 skušnjavo napeljava. Zakaj, kakor Zlo si perzadeva, de hudobne v’ pregrehih vse ve¬ dele obderži, ravno tak se žene, pobožne zmotiti, de hi v' svojih dobrih delili žalostni bili, in kako>'zamo¬ re timu, kar je hudo, le s tim rast podeliti, ako ta- jisto kaže, kakor bi bilo vse prijazno ino prijetno, tak tudi ne zamore od dobriga drugači odtegniti, kakor de tajisto kaže, kakor bi bilo težko ino otožno. Prav do živiga veseli njega stariga sleparja, žalost ino otož¬ nost, zakaj, ker je sam ves žalosten ino otožen, in v ekomaj zmerej takšen, pa želi, de bi mu vsak bil »mak. Hudobna žalost dušo vso omoti, jo nepokoji, zbudi nezmeren strah v’ njej, ji oskuti molituv, stiska ino trudi možgane, ji odvsame svetovanje, sklenituv, sadik, in serčuost, oslabi moči, in je s kratkimi be- 23 2 G «1 sedi Kirni enaka, ki zemlji vsako lepoto vzame, ino v’ ktcri vse živali o (J zime oterpncjo; zakaj ona od¬ vzame duši vso prijetnost, skerči ino vstavi skorej vse njene moči. Ko bi se ti kdaj nakijucilo, moja Filoteja, de bi te ta huda žalost popadla, tak pa tale perpomo- ček zoper njo oberni: ,,Je kdo žalosten, naj moli;‘ e pravi sveti Jakob. Cisto soseben perpomoček je rno- iiluv; zakaj ona vzdigne serce k’ Bogu, ki je naša. edina tolažba, in naše edino veselje. V molitvi pa se takšnih občutlejev ino takšnih znotrajnih ino zunanjih besed v to posluži, ki zavupanje ino ljubezen božjo zbuditi zamorejo. Postavim: ,,0 Bog milosti! o pre- dobrollivi Bog! o vsmiljeni Odrešenik, Bog mojiga , serca, moje veselje, moje zavupanje, moj ženin, preljubljeni moje duše! in druge takošne besede. Vstavljaj se z vso silo nagnjenju k’ žalosti, in ako se ti tudi zdi, de je vse, kar ta čas začneš, merzlo, žalostno ino dreveno, tak vcnder ne opusti, de bi ne storila. Zakaj, ce vrag, ki nas z žalostjo od dobrih del odverniti iše, zapazi, de jih le kolj opravljamo, in, de z posiljenim duham še v ec zaslu- žcnja imamo, nas bo rad nehal k’ žalosti skušati. 1’dji duhovne pesnic; zakaj velikokrat je že iz med njih hudi sovražnik izbegnii. V’ spričo je tisti hudi duh, kije Savlu naganjal, kteriga grozovilnost je pa (Bavidov) psalter odgnal. Koristno je tudi, se zunajnih opravil prijeti, ino s tajistimi koljkor je mogoče, premenjati, de se tako duša od reči, ki jo teži, odtegne, kri izčisti ino vgreje, ker je žalost bolezen serca, ki večkrat od inerzle ino suhe nature izhaja. Opravljaj tudi zunajne dela pobožnosti, ako li tudi na njimi merzeti hoče; objauii podobo križaniga Jezusa; kušni njegove svete roke ino noge, pov¬ zdigni oči ino roke proti nebesam, in vzdigni se s svojini glasam skoz besede ljubezni ino zavupanja k IBogu. Takošne so postavim: „TIoj ljubik je moj, ii 1 jaz sim njegov-a; moj ljubik mi je suopek mirej 267 Počival mi bo na serci.“ — ..Moje oči se po iebi ozirajo, o Gospod! kdaj me boš potolažil ?‘* — O Jezus! bodi mi Izveličar, — Maj živi Jezus, in mo¬ ja duša bo živela. — „Kdo me bo ločil od ljubezni moji ga 13oga?“ in druge takošne. Bičati se z mero, je prav koristno zoper žalost; ker zunajna težava, ktero si sami naložimo, znotraj- Jio lažbo pcrdobi, in ker se du;a, od zunaj bolečine obeutivši, od unih odverne, ki jo znotraj nadlegvajo. Se pogosti per svetim obhajili znajti, pa čez vse po¬ maga: zakaj leta nebeški kruh podživi serce, in raz¬ veseli duha. Razodevaj vse nagnenja, omote, ino vriihnjenja; ki od tvoje žalosti izhajajo, svojima duhovnimi! vod" Piku ino spovedniku v’ ponižnosti ino svestobi, jiši to* Varsije ino pogovarjanje s takimi, kterim so pola du* lia znane, in se pogovarjaj tačas še več ž njimi, kn" kor sicer. Zadnio in zadnič se pa vdaj v’ božje roke. in se perpravij nadlego svoje žalosti, kakor pravično štrafnigo za svoje neumno veselje s polerpežlivostjo Prenesti, in ne dvomi, de te bo po zveličavni skušnji Uog od tiga rešil. 23 * 26S TRINAJSTA POSTAVA. Od duhovne ino občutne, tolažbe, in kak se je v’ njej nositi. Bog- obderži obstajo tega velikiga sveta v’ ved- ni spremembi, po kteri se dan vselej v’ noč, vigred v’ poletje; poletje v’ jesen, jesen v’ zimo, in zima v’ vigred spreverže; tudi ni nikdar en dan takšen ko drugi. So sončni, megleni, deževni, suhi ino ve¬ trovni dnevi, in veliko lepoto podeli ta spremenljivost zemlji. Ravno taka je z clovekam, ki po starini pri¬ govori sam za se majhin svet stori. Zakaj nikdar ni -v’ enakim stanu, in njegovo življenje preteče na ti zemlji valovam reke enako, ki se v’ vedni razloč¬ nosti mezijo ino ziblejo, ter ga zdaj k’ vupanju vzdi¬ gnejo, zdaj skoz strah v’ globočino spustijo, ga zdaj z tolažbami na desno, zdaj s težavami na levo ober- liejo, in nikdar ni dan dnevu popoluama enak, saj še ura ne uri. Veliko ima v’ sebi ta nauk; gledajmo torej, de med toljkajnimi spremembami življenja vselej enako ino nespremenljivo serce obderžimo. In naj se tudi vse reči še toljko spremenjajo, in zdaj takšne, zdaj drugačne okolj nas sukajo ino verlijo: stanovitni ino nepremaklivi moramo per vsim tim vedno na Boga gledati, in le po njem samim hrepeneti ino se ozirati. Naj plava barka na ktero stran hoče, proti jutru alj ■večeru, proti poldnevu alj polnoči, in naj hlidi veter, kteri hoče, nikdar ne bo magnetova igla *) drugam *) Magnet se železo imenuje, ki ima posebno lastnost,, de njegova igla z’ enim krajem vedno na polnočno 26 » kazala, kakor proti svetli zvezdi na polnočni okrajni (polnočnim ne bO* ^ a j t°*' a j tU( li, jaz. ne rečem samo, okoli nas, ampak celo v’ našim znolrajnim vse kri¬ žam in semtertje gre, to se pravi, naj si bo naša dnša žalostna alj vesela, naj se znajde v’ sladkosti alj žalosti ino bridkosti, v’ miru alj prepiru, v’ bož- fvi zopernosti, suhoti, alj v’ blagi tolažbi, naj jo sonce prepeka alj rosa oživlja, vedno mora zdaj in Vselj znotrajnost našiga serca, ki jo naša magnetica stanovitno ino neprenehavno proti ljubezni Boga, svojiga stvarnika, svojiga odrešenika, svoje edine ino vikši dobrote hrepejoce gledati. „Naj si živimo, naj si ymerjemo“, veli apostelj, „vedno smo Božji. Kdo Jias bo ločil od božje ljubezni?“ Ne, ne zdaj in nik¬ dar nas ne bo nikaka stvar ločila od božje ljubezni; ne revšinost ne plašnost, ne smert, ne življenje, ne pričejoče težave, ne strah pred prihodnim terpljen- jem, ne zvijača hudobniga sovražnika ne blagri tolaž¬ be, ne tudi brezen samih revšin, ne duhovna slad¬ kost, ne dušna suhota, nič nič nas nima ločiti od svete ljubezni, ki je v’ Jezusu Kristusu vterjena. Ta terdni sklep, zdaj iti nikdar, ne od Boga °dstopili, ne njegove svete ljubezni zapustiti je naši duši kakor nasprotna tehta pod stiskoj premnogih na¬ gibov, ki nastopijo eden drugimo nasprot, kakor jih človeške okoljšine perpeljajo. Zakaj, kakor čbelice, uko na tratah naglo veter na nje pertisne, hitro kak kamčič objamejo, de se lilipu liekoljko vstavijo, in de jih piš ne odnese, tak tudi duša, ki preblago ljube¬ zen božjo s terdnim sklepam objame, stanovitna pod Uestanovitnostjo ino spremembo tolažb iu težav osta- "e, naj si bodo duhovne alj posvetne, ziinajue alj siiotrajue. stran kaže, ako na kaki riili vesi, alj pa na ojstrimi leži. Oberni jo kamor hočeš, hitro ti bo zopet svoj polnočni kraj pokazala. 270 Pa poveril liga ^plošniga nauka nam je nekterih posebnih opornem!) potreba: Rečem tedaj: I. Pobožnost ne obstoji v’ prijetnih obcutlejih, v’ sadkosti, v tolažbi ino v’ tajisli obcatni rahlobi serca, ki nas k'solzam ino vdihovanju gane, ino nas z’ne¬ kim vseljeni per kakim duhovnim opravku navda. Ne moja ljuba Fiioteja! to prijetno navdanje se zlo zlo loči od pobožnosti. Zakaj zlo veliko duš je, v’ kterih se to rahlo občutenje večkrat zbudi, in ki to tolažbo občutijo, de si so ravno per vsim tim zlo hudobne in torej celo nobene ljubezni božje nimajo, veliko manj imajo potim takim prave pobožnosti. Ko je Save! vbogiga Davida na smert preganjal, in je leta pred njim v’pušavo, Engadi imenovano, izbezal, je persel Savel cisto sam v’ skaloviuo, v’ kteri se je David s svojimi ljudmi skrit deržal. David, ki bi ga bil per ti perložnosti čisto lahko vmoril, ga še straši¬ ti ni hotel, ampak ga je pustil mirno iz berloga ili, in je še le potim za njim klical, de bi ga od svoje nedolžnosti prepričal, ino mu pokazal, de je njegovo živlenje v’ svoji oblasti imel. Kaj ni Savel potim vso počel skazati, kako krotko de je njegovo serce proti Davidu? tla je imenoval svojiga sina, se je na glas jokal, ino zdihoval, ga je hvalil ino spoznal njegovo v isokosert uost; še molil je za-nj, mu je napovedal čast, h’ kteri bo enkrat povzdignjen, in mu je k zart- nim še perporocil nastopnike svoje hiše. Alije bilo mogoče, se bolj prijazniga ino vkroteniga izkazati? Veuder per vsim tim njegovo serce ni spreobernjeno bilo; in ravno tako grozovitno je Davida preganjal kakor poprej. Ravno tako je z ljudmi, ki božjo do¬ broto ino terplenje Gospoda, premlšlevaje, globoko ganjenje v’ svojim serci občutijo, ki jili k’ zdihlejem, solzam, k’ molitvi ino gorečim zahvalam spodbada, tako, de bi bilo v’ resnici misliti, njihovo serce bi bilo od prevelike pobožnosti presunjeno; naj pa skusimo, kaj je v’ njih, se bo pa najdlo, de kakor v’ prav vročim poletji nagli curki sicer v’ debelih kaplah ua zemljo padajo, pa nje vender ne premočijo, 271 ampak !c gobe na kviško iz - ženejo, ravno (ak tudi ti mehki obcttleleji iuo te solze, ki na hudobno serce Padejo, pa ga ne presunejo, lujislimu celo v' noben Prid niso; zakaj po vsim tim bi ne dali taksni zmo¬ teni ljudje satniga peneza krivičnika blagra nazaj, in bi se ne odpovedali eiiinm samimu spaceniinu nagnjenju tudi bi ne prenesli narmanjše ncprilež- 'iosti iz ljubezni do Odrešenika, kteriga so ravno le objokovali. Po pravici sinemo torej brumno ganjenje njihoviga serca duhovne gobe imenovati, ker ni le obeua prava pobožnost, ampak večkrat le golufna zniotnjava sovražnika, ki <1 u sc s’takšnimi Lolažbicami pase šno v’ to napelja, de so liga vesele ino zadovolj¬ ne, ter prave pobožnosti ne išejovec, ki \ sanovitni, serčni, hitri iuo delavni volji obstoji, izpeljati, kar smo za prijetno ino dopadlivo v’ božnjih očeh spoznali. Tak se ho otrok milo ino bridko jokal, ako vidi kako se materi s kopjicam žila predere ino kri izpusti, pa ravno ti materi, za ktero tako bridko joče bi im pa dal jubnke alj posodrice z sladkarijami, ki jo ravno v’roki ima, ko bi je poželela. Takšni so veci del naši perserčni obcutelji pobožnosti. Ako vidimi kako se križanimu Jezusu sulca vtisne, ki njegovo sveto serce prebode, tak se bridko jočemo. 0 moja Filoteja! pač prav storimo, de solze cez sitiert ino grozevitnn terplenje našiga smileniga Odre¬ šenika ločimo; pa zakaj mu ne podamo z dobrim ®ercam jabuke, ktero tako terdno v' rokah deržimo, 'n ktero on tako zlo poželi, namreč svojiga serca edine jabuke ljubezni, ktero preljubeznivi Odrešenik °d nas hoče. Zakaj mu ne darujemo eniga iiw» drugiga nagnjenja, kratkocasa, dopadenja, ktere bi nam rad 'z rok izmeknil, pa nam jih ne more, ker so naša 8 adkarija, ktere smo bolj lakotni, ko njegove ne¬ beške gnude ? Oh, to so le pri jatelstva majhinih otrok, ') Ali ne delajo vslarani pi janci večkrat ravno lako? "'*) Kopjiee, kopicka, mala sulica alj jigla, s hatiro likarji ali pade rji pušajo, 272 scrcne, pa le slabe, dozdevane, pa prazne sadu. IV e v’tih mehkih občutlejih. ne v'tih telesnih občutkih obstoji prava pobožnost: večkrat izhajajo taki ob- cutelji od same nature, kije vsa mehka ino pripravna za vsak ohcutik, kteriga ji vtisniti, hočemo ; dosti¬ krat pridejo tudi od zvijače sovražnika, ki naši mu dozdevanju take podobe vtisne, de bi nas le per njih zaderžaval. 2, Vender so ti prijetni občutki in ti rahli ob- cutelji dostikrat prav dobri ino zlo koristni; zakaj zbudijo željo ino lakoto v’duši, oživijo serce, in rasprostrijo cez naše pobožne dela neko radost ino veselje, ktcro našo ravnanje še odzunaj lepo ino prijetno stori To je slaja, ktero nad božjimi rečmi občutimo, in zavoljo ktere je David zavpil: O Gospod! kak sladke so tvoje besede mojiniu gerlu, slaje ko ined so v’mojih ustali. In resje narmajši tolažba ki nam jo pobožnost podeli, boljši, ko narprijetniši krat¬ kočasi sveta. Persi ino mleko guad božjima ženina storijo duši vse bolje, kakor naržlahniši vino posvet¬ nima veselja; kdor je une kdaj okusil, derži vsako drugo veselje za žolc ino pelen, Ju kakor tisti, ki skiško *) zelse v’ ustali imajo, takšno sladkost nad njim občutijo, de niso lačni ne žejni, tak je tudi ne¬ mogoče, de bi duše, kterim je Bog to nebeško mano znotrajne tolažbe ino nebeške sladkosti podelil, kdaj posvetniga veselja poželele, alj tajiste s pravim na- sitenjem vživati zamogle. So nekoljki prejokusik tistih neumirjočili sladkost, ktere Bog tistim dušam podeli, ki ga išejo, so poslajene zernica, ktere majh¬ nim otrokam daja, de bi jih k’ sebi navadil, so vode, ki serce krepčajo, in ktere jim da, de bi jih podživel; in pa tudi are vernih plačil. Perpovedujejo de je Aleksander, ko se je še po sredi morja vozil, blago Arabije narpoprej po prelepim duhu prijetnih dišav *) Skitje so biti zvoje dni divji, pa imenitni ljudje od ka¬ terih se je govorilo: de so lehkt> Vi dni brez živeža. Po ujeli se ono zeljše imenuje. 275 iznašel, ktere mu je veter nasproti pihal, in de je stirn sebe ino svoje spremljavce vserčil. Tako dobimo tudi mi velikokrat sladkost in dišave nebeške pri¬ jetnosti na tim morji vmirjočiga živlenja, ki nam ffotovo prejokusik tistih radost presrečne nebeške domovine podelijo, po kteri zdihujemo ino Icopernimo. 3. M oi'd e pa vprašaš: ker so nebeške tolažbe, ki so zveličavne ino od Boga pridejo, noktere pa tudi take, ki nič ne veržejo, ki so nevarne ino celo zlo škodlive, ki od nature alj samiga sovražnika izhajajo, kako zamorem ene« od drugih, dobre od hudobnih alj praznih razločiti ino razpoznati ?-Kar občutke ino nagibe naše duše zadene, tak je splošni nauk, de jih iz njihoviga sadja moramo spoznati. Naše serca so enake drevju; njih nagnenja so veje, ino njih djanja so sad. Tisto serce je dobro, ki dobre na¬ gibe ima, in tisti nagibi so dobri, ki dobre nastopke ino svete dela v’nas storijo. ]\as tisti rahli obcutleji, tisti prijetni' in tolažlivi občutki storijo ponižniše, poterpežlivise, krotkejse, ljubeznivi.se ino milostliviše proti bližnini j skerbnejše, svojo poželivost ino svoje slabe nagnjenja moriti, stanovitniše v’ pobožnih opra¬ vilih, pokorniše ino hitrejše proti naprepostavljenim 'ii priprostiše v’ našim življenji, potim so moja Filo- tejaJ brez dvoja (cvibla) od Boga; so pa te pri¬ jetnosti le samo za nas prijetne, nas storijo radove¬ dne, pikre, razžalive, nepoterpežlive, svojoglavne, Napihnjene, baliačaste ino terde proti bližnini; mislimo v-avolj njih, de smo že sveti, in se nočemo več Nobeni vodbi ino nobenimu opominan ju podvreči, lak so tisti tolažlivi občutleji brez vsiga dvoja go- lufni ino pogubni. Dobro drevo nosi le dober sad. 4. Ako je naše serce od te sladko tolažbe 'jazveseljeuo, se moramo globoko pred Bogom poni¬ žati, Varujmo se, de zavoljo tih sladkih občutkov Kje ne rečemo: Oj, kak sim vender pobožen! Ne 'Noja Filoteja! ti darovi nas ne storijo bolj pobožne; ^Nkaj, kakor sim ti že rekel, pobožnost ne obstoji v 'im ; recimo raj: O kak dobrotliv je Bog proti ti- 274 stim, ki na - nj zavupajo, proti duši, ki lijema ise* Kdor ima kerhelj sladkorja (eukra) v' ustali, n« more za to reti, de so njegove usta sladke, am¬ pak de je sladkor sladek; ravno tak de si je tudi duhovna sladkost presladka, ino Bog', ki jo podeli* predobrotliv, vender iz tiga »e iz-haja, de bi listi pobožen bil, ki jo prejme. 5. Se moramo še za majhine otroke deržati, kterim je mleka potreba, in pomisliti, de se nam ta sladkarija zato da, ker je naše serce, še rahlo ino slabo, vabila potrebuje, de se pusti k’Bogu vzdigniti- (5. Sploh pa in navadno govoriti, ima rti o te gnade ino blagre s’ponižnostjo sprejeti, in jih zlo visoko čislati, ne toljko, ker so sami na sebi veliko vredni, kakor zato, ker nam jih božja roka, materi enako, v’serce polaga, ki svoje otročke vtolažiti, tajistim z’ lastno roko eno zerniee sladkorija za dru¬ gim v’usta položi; zakaj, ko hi otrok p er pravi pa¬ meti bil, vee bi potim persercno ljubezen ino ljub¬ kovanje matere, kakor sladkost sladkarij čislal. lina. res to nekaj v’ sebi, moja Filoteja! stakimi sladkostmi oblogodarjenimu bitij pa sladkost vsili sladkost je, ljubezni polno in materno roko božjo premišlevati, ki nam jih v’ usta, serce, dušo ino pamet polaga. 7. Smo po tim takim tajiste z’vso ponižnost¬ jo prejeli, potim jih obernimo po volji tajistiga, ki nam jih je podelil. Zakaj pa, mislimo, nam Bog, takšne sladkosti podeli? — Zato, de nam več krotkosti do bližniga ino več ljubezni, do njega samiga v’ nas obudi. Mati da otročku sladkarij, dejo poljubia (kuška); poljubljamo tudi mi tega dobrotlivigaOdrešenika ki nam toljko sladkost podeli. Obrešenika pa poljnhkavamo (kušujemo) če mu pokoršinostskazujeme, njegove zapo¬ vedi deržimo, njegovo voljo izpolnujemo, se po njego¬ vih željah ravnamo, z’ eno besedo, ga v’pokoršini um zvestobi persercno objemavamo. Smo po tim takim kak duhovni tolažik prejeli, tak moramo tisti dan z ve¬ ča skerbjo dobro izpolnovati ino sami selie poniževati. S. Verh vsiga tega sc moramo vcasi ino v časi taksnim sladkostam, rahlim iuo tolažlivim obeutlejam odreci, svoje serce od njih odtegniti, ino terditi, de, tiko jih ravno , v' ponižnosti spre jmemo ino ljubimo, ker nam Bog jih pošlje, in ker nas k’ njegovi lju¬ bezni spodbadajo , mi vemler prav za prav ne išemo lijih, ampak le Boga ino njegovo sveto ljubezen; de »e išemo toiažka, ampak, tolašniku, ne sladkosti, am¬ pak sladkiga Odrešenika , ne prijetnosti, ampak tistiga, ki je prijetnost nebes in zemlje: in v’ takih mislili se moraino peipravljene deržati, ce hočemo terdni v’ ljubezni božji ostati, tudi tedaj, ko bi v’ celim živlciljt obrne tolažbe več ne dodili. Pripravljeni moramo biti tudi na griču Golgate ravno tako, kakor na gori Ta¬ bor k’ Bogu reci: O ,,Gospod! per tebi je dobro biti, jeli si na križi alj v’ svojim veličastvi. 9' Poslednio te opominam, de, ko bi li velika obilnost takšnih tolažb, rahlih občutil, solz in slad¬ kost , alj kaj sosebniga v’ njih podeieno bilo , se s svojim spovednikom zvesto od tiga pomeniš, de se boš navučila v’ taki okoljiii modro ravnati ino prav vesti: zakaj zapisano stoji: ..Si med najtel, tak jej od njega koljkor ti je potreba. 376 ŠTIRINAJSTA POSTAVA. Od duhovne zapušenosli i n o s u h o t e, Stori tedaj, kakor sim ti ravno govoril, moja Filoteja! ako si z’ znotrajnim tolaženjem razveseljena. Pa ne bo zmeraj lerpel ta lep in prijetni čas, ampak tako se boš vcasi vsiga občutka pobožnosti prazno ob¬ čutila, de ti bo per serci, kakor de bi bila tvoja du¬ ša pusta, nerodovitna ino suha zemlja, brez pota ino steze, Boga najti, in brez vode guade, jo poškropiti, v’ njeni suhoti; ki jo stori kakor prežgano zemljo. O kak reven je vender tak stan du.se, sosebno , ce je bridkost silno velika; zakaj kakor svoje dni pobožni¬ mi! Davidu, tako so tudi noc in dan solze njena bra¬ na, med tim, dejo sovražnik, s’ premnogimi slepari¬ jami v’ obupanje spraviti, zasmehuje, ter ji pravi: Kje jc tvoj Bog? na kterini poti ga zamoreš najti? kdo ti bo posihmal veselje njegove svete gnade delil? Kaj boš storila, tisti čas moja Filoteja? Dobro spreglej, od kod je zleg peršel. Zakaj dostikrat smo si sami krivi svoje zapusenosti. 1. Kakor mati svojimu detetu ne poda sladkorja ako ima gliste , tako nam odvzame tudi Bog tisti to¬ laži ji vi občutek, ako se gliste napuha v’ nas redijo. ,,Dobro mi je o moj Bog“ reci za Davidam, „de si me ponižal, zakaj razžalila sim te, popre ko si me ponižal. 1 * 2. Ako) zanemarimo, prijetnosti ino radosti bož¬ je ljubezni o pravim času zbirati, jih Bog iz pravične 277 kazni (štrafe) nase lenobe od nas odegnc. Izraele, kije zamudil, si mane na sve zgodaj nabrati, sije Po sončnim izhodu ni več za mogel, zakaj vza raz- lajena je že bila ti cas. H, Prcmnogikrat ležimo tudi, kakor nevesta v’ visoki pesmi v’ posteli telesniga veselja ino miuliviga tolaženja; ženin naših duš terka med tim na vrata našiga serca, nas od znotraj nagovarja, de bi se po¬ božnih vadb prav resno prijeli, mi mu pa ne odpremo, ker nam je žal, to neumno veselje zapustiti, in se od tiga golufuiga veselja ločiti. Jezus Kristus pa, ker ga ne pošlušamo, gre memo, in nas pusti ležati. Ga hočemo potim pojiskati, si moramo veliko prizadjati, prej ko ga najdemo; in prav po pravici nas je ta nesreča zadela, ker smo njegovi ljubezni tako ne¬ zvesti bili, de smo od nje odstopili, de hi za neci- inernimi rečmi tiga sveta lajnali (derjahali). O reva egipške moke, še„ imaš iu torej nebeške rose božje mane ne dobiš. Čebele sovražijo vsako od ljudi na- laš storjeno dišavo; tako se tudi prijetnostsvetiga duha ne sklepa z’ golufnim veseijam sveta. 4. Dvojnoustnost ino zvijačnost serca v’ spovedi 'mo v’ duhovnim ravnanji s svojim spovednikam, tudi snhoto ino zapušenost perpclja. Ker si svetiga Duha oblegala, tak ni čuda, de ti svoje tolažbe odtegne. Ti nočeš, kakor mali otroci priprosto ino brez zvija¬ če ravnati, torej pa tudi ne boš nikdar sladkarij do¬ bila, ki so malim otrokam namenjene; 5. Napolniš se do siliga s posvetnim veseljem, kako se zamoreš čuditi, de se ti duhovno veselje po¬ tim perskuti? .Star prigovor pravi: golobanr so čreš- Uje grenke, ako so že siti. ,,Lačne napolni z bla- gaiu,“ poje preblažena Devica, „in prazne pusti bo¬ gatine. 4 * Kdor ima posvetniga veselja v’ obilno, ni Priličen za duhovno. 6. Si si sadje poprejšnih tolažb dobro ovarvala, Po tim ti bode še novo nateklo, zakaj tistimu, ki * n *a, se bo še dodalo, kdor pa nima, kar se mu je Podelilo, ampak je skos svojo nemarnost zgubil, se I 2JS m« bo še (o odvzelo , kar nima, to sc reče: vzele se mn bodo gnade, ktere .so mu bile namenjene. Dež oživlja le tisto zeliše, ki je svoje zelenje obderžalo, timu pa, ki zelenja več nima odvzame življenje, kteriga nima; zakaj celo vsaline v’ deževji. Iz mars- kterili takšnih vzrokov zgubimo tolažbo pobožnosti, in pademo v’ pusobo ino suhoto huba, Prejišimo si tore vest, jeli nismo kje v’ enakih pogreških znajdenid Zastopi me pa, moja Filotcja! de p er tim prejiskanji ne sinemo preojstro ino prehojene ravnati, ampak ako smo per tim opravili svoje živlenje po vsi zve¬ stobi prečnih, in korenino zlega zapazili, se imamo božji dobroti zahvaliti; zakaj napol je že zleg proč, ako nam je njegov izvirk znan, Ako pa nasproti ni¬ česar ne najde ; kar bi bilo posebno to auhoto ua- ključiti zamoglo , pa ne prejiskuj dalej, ampak stori, brez de bi se po posebnih' okoljšinah ozirila, kar ti bom zdajle povedal: 1. Ponižaj se globoko pred Bogatil v’ spoznavi svoje revsine ino nevrednosti. Oh! kaj sini, ako sim, sama sebi prepušena! Hes drujiga me ni, kakor osušena zemlja, od vsili strani razpokana, ki po svo¬ jih razpokinah svojo žejo po nebeškim deži znani, in je med tim od vetra raznesena in v’ prah razdjana. 2 . Kliči k’ Bogu, in prosi ga za njegovo tola¬ ženje. Daj mi, o Gospod! veselje tvojiga zveličanja nazaj; moj OČe! ako je mogoče, odvzemi mi te ke¬ lih.' 1 Odstopi; o nerodovitni sever, iu perhlidi mi, o prijetni jug tolaženja! prelilidi moj vertec , tak hode to pobožno veselje serca dišave širalo. 3. Podaj se k’ svojimu spovedniku, in ves stan svojiga serca mu odkrij, odgerni mu narskrivniši za- grinke (skrivne kote) svoje duše, in poslušaj sveto¬ vanje, ki ga boš dobila, z’ otročjo pi iprostostjo ino ponižnostjo. Zakaj, Bog, ki pokoršlno čez vse ljubi, velikokrat svetovanju, kteriga per drugih, soisebno per voditelih svoje duše išemo , preobilne blagre pe¬ peli, de si se ravno vidi, de bi v’ tim olieden so- sosebni prid skrit ne ležal. Tak je bila voda Jordan 279 Naamanu neizrečeno zdrava, ktero v’ zdravje ober- »ili, mu je prerok Elizej brez posvetovanja človeške modrosti vkazal. 4. Ničesar pa ni, kar bi po vsini tim, v’ takih >i)o enakih suhotih sercu tako koristno bilo ino k’ do¬ brima služilo, kakor do se želja zmanjša, od takih Ifižav rešenim biti. Ne, kakor bi bilo prepovedano, priprosto želo po resenji imeti, le preveč ne smemo ]>o njem hrepeneti, ampak moramo se božji previd¬ nosti Zdvsim podvreči , de se bo celo med tim te ru¬ jem , ino med tim zeljem božja volja nad nami zgo¬ dila. Kličimo torej o’ takih dobah: ,,0h Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene,“ pa tudi z’ ve¬ liko serčnostjo perstavimo: „pa ne kakor jaz hočem, •ampak kakor ti hočeš. 11 In po tih besedah ostanimo v’ »arvecim pokoji, ko je mogoče. Zakaj, ako nas Bog v takim svetim podverženji zagleda, tak nas bo z’ niaiskako gnado, in z’ marskakim daram oveselil. 'laka je bila nekdaj z’ Abrahamom. Ko ga je Bog vidi) perpravljeniga, svojiga lastniga otroka Izaka se obropali, je J»il zadovoljen s tim podverženjcm, kteriga je nad njim videl, gaje oveselil s pretolažlivim herkaznam in s’ premnogimi blagri. Torej recimo v’ Vs akošni težavi, bodi si telesna, bodi si dušna, ino v vsakim odvzetji občutne pobožnosti, iz celiga serca '»o z celim podverženjem : ,,Gospod mi je te lolažik 'Inl, Gospod mi ga je odvzel, njegovo sveto ime naj bo česeno.“ Zakaj če v’ ti ponižnosti ostanemo, nam |>o svojo zladko milost spet podelil, kakor je z’ Jo- 'oin storil, ki je v’ vsili težavah ravno te besede v’ Ustili imel. 5. Poslednič, moja Filoteja! ne smemo v’ obeni z >io(rajni sulioti serca zgubiti, in moramo, med tim, bo na povernjenje znotrajne tolažbe poterpežljivo ca¬ rino, lepo mirno po svojim navadnim potu naprej iti. ^beniga djauja pobožnosti ne smemo zavoljo tiga °Pusti, ampak moramo veliko več svoje dobre dela Pomnožiti, in ker svojimu božjima ženinu nimamo po- »lokreiiih sladkarij (pobožniga veselja) podali, tak 2 SO mu podajmo take, ko jih imamo, namreč suhe ino terde; njemu je vse eno, ce je le drugači serec, ki mu jih ponudi, terdniga sklepa, ga ljubiti. V’ lepi ino prijetni spomladi spravijo čebele vce medu vkup, per tim pa tudi manj mladih eebelie zaplodijo; ker se zavoljo prijetniga vremena take zlo per zbiranju medene rose na rožicah mudijo, de iz reje nje mladih cervicev zamudijo. Je pa vigred ojstra ino meglena, tedaj si pa vce cebelj podredijo , po manj medu na¬ pravijo. Zakaj ker v’ oblauiim vremeni ne mogo okolj letati, de hi si med naberale, se pa s tim pečajo, de svoj p 1 e h obderžijo ino množijo. Kavno tak s« večkrat naključi, moja Filoteja! de per nastopu son- enote spomladi duhovnih tolažil], duša toJjko opra' viti ima, si nebeške rose naberati ino jo zezlati, de zavoljo preobilnosti tih sladkili radost veliko manj dobrih del opravi; med tim, de nasproti v sredi du¬ hovne suliote ino zapušenosli, potim ko je šladkiga občutka pobožnosti obropana, prave dela pobožnosti opravlja, ino v’ svojim serci pleli pravih čednosti, kakor poteržljirosti, ponižnosti, radovoljniga poniža¬ nja, vdajanja, ino zatajevanja lastne ljubezni v’ ve¬ liki preobilnosti zaredi. Torej se marskdo zlo zlo moti, sosebno iz žen- skiga spola, ker misli, de služba, ktero Kogu brci vsiga slaja, brez rahliga občutenja in skoraj neob- cutno skažemo , božji svetlosti manj dopade; ker so nasproti naše djatija rožam enake, ktire so sicer le|>' še ino prijetniše, dokler so žive, pa bolj dišeče ino močneje, kadar so suhe. Zakaj, de so si tudi naše dela, v’ tisti rahlo - obcutnosti opravljene, nam sa' mim prijetnimi, ker le na naše vesele obeulleje gle' damo, tak imajo vender, v’ suholi ino zapušenost* storjene, veno dišobo ino moc pred Bogam. In naša volja, moja Filoteja! nas ob času suhole celo kako> s’ silo k’ božji službi perganja, in lak se ve, de mora mocueji ino stanovituiši biti, kakor ob času slad¬ kosti. JVi ravno vec posebniga, oblastniku ob čast* 1 iniru ino med vsinii prijetnostmi veselja služiti, P* 381 stiski vojske, med prepiram ino”'preganjanjem mu služiti, to je zn a in nje prave zvestobe ino stanovitnosti. Blažena Angela iz Kolina je rekla, de je tista moli- tuv Bogu liarprijetniši, ki se s posilenjem opravi, in h’ kateri se ne podamo iz veselja ino nagnjenja, am¬ pak le zato, (le bi Bogu dopadli, in li’ kateri nas naša volja kakor zoper našo voljo polja, ino vse nag¬ njenje ino sulioto, naj se nam še tako stavlja , po¬ sili ino premaga. Ravno to velja, od vsakiga dobri- ga dela sploh; zakaj vee znotrajnc al zunajne zo- pernosti ko per njegovim opravljanji občutimo, več vrednosti tako delo v’ božjih rečeh ima. Manj ko v’ perzadevanji po čednostih na svoj lastni prid gleda¬ mo, bolj se sveti v’ njem eistota božje lubezni. Rad '»o lehko kušne otrok materi roko, ako mu sladkarij noda, pa veliko ljubezen ji spriea, ako ji roko kuš- ne, po tim ko mu je pelina ali kakšniga drugiga gren- kiga soka podala. 24 . / ass PETNAJSTA POSTAVA. Polerdenje ino razločniši razkazanje dozlej rečenima z imenitno zgodbo Tebi ta nauk bolj razložiti, ti hočem nekaj po- sobno lepiga iz zgodb s ve liga Bernarda tušem posta¬ viti, kakor sim v’bukvah nekiga vučeniga ino zbri- saniga moža najšel. On tako govori: Ki nič kaj ne- navadniga, de taksni, ki začno Bogu služiti, in ne poznajo ne odtegnenja občutne gnade, ne drugih sprememb iz lastne skušnje, in tvegama vsak okušik občutne pobožnosti, tisto prijetno ljuč grešajo, ki jih vabi, po božjim poti hitro naprej teči, na enkrat vse serce zgubijo, in v’ otožnost ino žalost serca p o gre- zno. V’ znanju duha zvuceni pravijo, de je vzrok ti- ga leta, de pametna natura ne more dolgo v’ lakoti, tudi ne brez kakiga razveseijenja, jeli ncbeškiga al> pozemliškiga obstati j in de kakor se tedaj duše, ki po veselim vlivanji duhovniga veselja same čez se povzdignjene vsim zunajnim rečem leliko odpovejo? tak se jim nasprot tudi zgodi, ako jim je po božji naravnavi to duhovno veselje odtegnjeno, in se še poveril tiga vsakiga telesniga tolaženja obropnne ob¬ čutijo, in se niso navajene, povernjenja praviga sonca v’ poterpežlivosti perčakovati, de se jim zdi, kakih' bi ne bile ne v’ nebesih ne na zemlji, in kakor b ( bile v’ večni temnoti pokopane. Torej zdihujejo in° ječijo, kakor mali otroci, ki se od pers odstavijo, ■" so drugim , sosebno pa samim sebi v’ veliko sitnobo. Toše je pergodilo na potovanji, od kteriga govorim, enimu žlahniku iz družine svetiga Bernarda, Gotfridtt Peronetu po imenu, ki se je bil malo popreji v’ božjo 285 službo podal, Ta tedaj, kar na enkrat ves suh v’ svo¬ jim/.nolrajniin, vsake tolažbe obropan , ino z znotraj- nimi temnotami v’ vojski, je začel na svoje posvetne prijatele, žlalito ino zalo premoženje misliti, in je bil od takih groznih skušnjav obsut, (lejih tudi odzunaj ))i zamogel vec zakrivati; in ko se je eden njegovih harboljsih tovaršev, to zapazivši, rnu perblizat, in ga na uho vprašal: Kaj ti je pa Gotfrid? zakaj si, zoper svojo navado, tako zamišljen ino žalosten? mu je Gotfrid z’ globokim zdibkam odgovoril ino djal: Oh moj brat! v’ svojim celim življenji ne bom vec vesel* Leta, nad takimi besedami k’ vsmiljenju nagnjen, ino od gorečnosti bratovske ljubezni gnan, se je hitro podat k’ očetu cele tovarsije, svetimu Bernardu, ino mu je vse do kraja razodel; na kar se je sveti Ber¬ nard, veliko nevarnost poznavši, v’ kteri je Gotfrid bil, v’ bližno cerkuv podal, de bi za-nj molil; God- irid je pa, oil žalosti posiljen, glavo na en kamen naslonil, ino zaspal. Nedolgo potim sta se oba vzdig¬ nila , eden od molitve z’ izprošeno gnado, drugi od svojiga spanja s takim veselim ino prijetnim obrazom, de ko se je njegov ljubljeni perjatel nad toljkim in fak naglim spremenjenjem čudil, in se zderžati ni fbogel, mu prijazno odgovor očitati,, ki ga je malo Poprej dal, mu je Gotfrid odgovoril: Ce sim ti poprej djal, de ne bom nikdar vec vesel, ti pa zdaj poter- d*m, de nebom nikdar vec žalosten. Tako je prešla skušnjava liga brumniga moža. Uci- "io se pa, ljuba Filoteja! iz te pergobe: 1. De Bog tajistim , ki se njegovi sveti službi ^dajo , prijetni prejokusik nebeških radost podeli, de Hb od posvetuiga veselja odtegne, ino k’ hrepenjenju 1*° svoji ljubezni oserci, kakor mati svoje dete z. '"edam k’ per.sam pervadi. 2. De je ravno tajisti predobrotlivi Bog, ki po Sv °ji modri previdnosti, vcasi mleko ino med tolažb "dvzaine, de se odvajeui, suh pa tečen kruh krepke, Pobožnost;, ki je skoz zopernost ino skušvjave vler- j jesti navuciino. 24 *- 281 3. De se vfasi med to duhovno suhoto silno ve¬ like skušnjave vzdignejo, in de se jim moramo s’ sercnostojo vstaviti, ker ne izhajajo od Boga j vender pa suhoto poterpežlivo prenesti moramo, ker nam jo Bog k’ naši vadbi ino skušnji pošlje. 4. De pod znotrajnimi težavami ne smemo ser¬ ca zgubiti, tudi ne, kakor Gotfrid reci: ,,L\ikdur ne bom vec veselZakaj v’ sredi noči se moramo Iju- či veseliti; nasprot pa tudi per narlepšim duhovnim vremeni ne smemo nikdar reci: „Nikdar ne bom vec žalosten. ,,lVe: ampak, kakor modri pravi: moramo v’ dobrim časi na hudiga misliti! Vupati moramo v’ te¬ žavi, bati se v’ sreči, in ponižati se v’ vsaki okoljšini- 5. De je ena narboljših pomoči, svoje terpljenje kakimu duhovnimu perjatelu odkriti, ki nas potolažiti zamore. Zadnic še perdenem k’ skončanju te toljko po¬ trebne opomimbe, de kakor v’ svili rečeh, tako tudi tukaj Bog ino sovražnik našiga izvelicanja vsak sv r oj, in vsak drugačen namen imata. Zakaj Bog nas hoče s’ suhoto k’ veliki čistoti serca, k’ popolnimu odpo- vedanju lastne vseenosti v’ njegovi službi, ino k’ celi' mu zatajeuju samiga sebe, perpeljatij hudi sovražnik gleda pa z svojim delam na to, de bi mi serce zgu-’ bili, sebi ino drugim nadležni postali, de bi tako sveto pobožnost v’ zaničevanje ino ob drobo ime spravil* G’e se pa naukov deržiš, ktere sim ti poprej dal* bodeš z’ svetimi vadbami med timi znotrajnimi teža- vami svojo popolnost zlo pomnožila. Poprej, kakor • il nauk sklenem, še opomnim, de ta nevolja, ta suhcih ino pušoba včasi tudi od telesne bolehnosti iz-haja* ako smo postavim, od bedenja, od del pokorjenja, 0< * postov, ali tudi od vtrudenja, zaspanosti, težav i |1 drugih takih slabosti oslabljeni, ktere, de si ravno od telesa iz-hajo , vender tudi duha stiskajo, ker duša ino telo tako zlo med sebo sklenjena. V’ tak' snih okoljšinahje treba na to gledati, več dodrih del s sercnim duham ino z zgorno voljo dopernesti; zakaj se tudi vidi, kakor de bi uaša cela duša spala, ,(l 285 de l>i bila odremote ino vtrudenja presiljena, tak so vender dela uašiga duha Bogu silno dopadljive. V’ takšnih okoljšinah zamoremo z’ nevesto v’ visoki pes¬ mi reči: „Jaz spim, moje serce pa bedi.“ In če tudi najdemo, kakor sim poprej rekel, manj veselja v’ sebi, v’ takih okoljšinah kaj dobriga dopernisti, se vdeleži- ino pa več čednost ino zasluženja. V’ taksnim zlegi si pomagati, je dobro, de truplo s kakim perpusenim kratko čašam ino veseljem okrepčamo. Tako je zapo- vodal sveti Frančišk Serafinski vuceucam svoji ga reda. si v’ svojih delih toljko perzanašati, de si svete gorečnosti molitve per njih ne vgonobijo. .Iti, ker imam ravno tiga eastitliviga očeta v’ misli , tak še opomnim, de je bil on enkrat od tako velike otožnosti duha vnet ino stiskan, de, mu jo je liilo v’ njegovim zunajnim vedenji viditi. Zakaj s svo¬ jimi tovarši govoriti, mu ni bilo inogocej se je od njih odtegnil, je še večo zopernost občutil; posti ino telesne spokornosti so ga vtrudile , ino clo nobeniga polajsanja mu ni podelila molituv. V’ tim stanu je preživel dve cele leti, in zdelo se mu je, de je čisto od Boga zapušen. Pa zadnič, ko je ta strašni vihar v’ ponižnosti prestal, mu je Bog v’ enim trenki zve¬ ličavni mir spet nazaj dal. Ako so torej narveči slu¬ žabniki v’ takšne skušnje bili djani, tak se naj mali »e čudijo, če jih tudi kaj takiga zadene. 286 PETE BUKVE. A a d Ij e it o nauki, dušo ponoviti , i n o pobožnost v t e r d i t i. PEIIVA POSTAVA. Be moramo pobožne sklepe vsako lelo enkrat s timi le vadbi ponoviti. Pervo, kar je per lih vadbah nar bolj potrebno, obstoji v’ tim, de spoznamo, kako potrebne do so. Praviehko odpade človeška natura odsvojili zveličav¬ nih sklepov, ker je slabost života tako velika, de du¬ šo vedno teži in pod se vleče, ako se skoz moč terd- nih sklepov na kviško ne vzdigne tako, kakor ptice večkrat na enkrat na (la padejo, ako se vedno kviško ne vzdigujejo, in perut ne mezijo , de bi se v’ letanji ob- deržale. Torej, moja Filoteja! ti je treba, de pobožne sklepe, Bogu služiti, večkrat ponoviš, de kje, ako bi to opustila, v’ svoj pervi, alj še hujši stan nazaj ne padeš; zakaj taka je z duhovnim nazajpadenjem, de na vselej globokeje verze, kakor smo bili doprej, 287 smo se k’ pobožnosti povzdignili. Ki nobene ure, •Oij bo še tako dobra, de bi jo ne bilo treba vsaki dan naviti, in svako leto uarnianj enkrat cisto raz- djali, ino vsaki kosec posebej od rjovine osuažiti, ktera se ga je znala prijeti, vkrajšaue dele izdalj- eati; polamane popraviti. Kdor torej pravo skerb za svoje ljubo serce ima, ga naj vsako jutro iuo vsaki Večer s poprej pokazanimi pobožnimi opravili v’ Kogu navije, po verhi tiga še pa tudi večkrat njegov stan razgleda, svoje znotranje poravna ino popravi, in poslednic vsako leto narmanj enkrat, cisto razloži, ino vsaki kosec posebej dobro pogleda, to se pravi, vsako nagnjenje tajistiga posebej spregleda ino pre- jiše, de bo vse pogreške popravil, kteri bi se v’ njem -znajcilj. In kajcor vurar kolesa, peresa ino vse omez- Ijive dele svoje vure z žlalinim oljem pomaže, de se cela rec ložej kreva, ino ne zarijovi, tak naj tudi pobožna duša, potim ko je celo serce dobro razložila, tajisto lepo ponovi, in ga z mazilom svetili Zakra¬ mentov pokore in Obhajila poživi. To pobožno opra¬ vilo bo tvoje od časa oslabljene moči ponovilo, ti serce ogrelo, zelenje tvojim dobrim sklepam, ino Uovo cvelje cednostam tvojiga serca podelilo. Kristijani pervih časov so sc v' tim z veliko 8 kerbjo vadili, sosebno tisti dan, na kterim cerkuv kerst Odrešenika obhaja, na kterim so, kakor sveti Oregor, Kacjanški škof perpoveduje, spoznanje svoje vere, ino obljube svojiga kersta catitljivo ponovili. Storimo tudi mi tako, ljuba Filoteja , radi se k’ timu perpravljajino ino opravljajmo to telo z vso skrrbjo. .Si sebi toraj , po svetovanji svojiga duhovniga očeta pri- licen cas izvolila, in se nekoljko bolje , kakor sploh, ne le v’duhovno, ampak tudi v’ resnično samoto nazaj po¬ tegnila, potim opravi, po nauku, kteriga sim ti v dru- fiTiih bukvah tiga spisa dal, rez nasledile reci dvoje a !i troje premišjevanje. 288 DRUGA POSTAVA. Prcmišlevajc od dobrote, katero nam je Bog- s tim skazab de nas je v’ svojo službo poklical. Sklenjeno s spredi postavljeno terdno obljubo. 1. Pomisli dele svoje obljube. Pervi del je, de si se smertnimu greli u na vselej odpovedala, ga zapu¬ stila, zavcrglu in zasovražila; drugi, de st svojo du¬ šo, svoje telo, z’vsilit, kar zraveii sliši, svoje serce, v’ ljubezen ino službo božjo posvetila iuo darovala, tretji, de , ko bi se ti nesreča pergodila, skoz kak¬ šno grešno djanje pasti, se z božjo gnado spet vzdig¬ niti hočeš. Ali niso to lepi, pravični, spodbni ino po¬ šteni skepi? pomisli globoko v svoji duši, kako svete, kako pametne ino kako vesele de so take obljube, 2. Pomisli, komu si to obljubila. Bogu samimU si to obljubo storila. Ako nas že pametna obljuba, ki jo človeku storimo k’ izpolnjenju zaveže, koljko bolj še le obl juba , klero smo Bogu storili! ,,K’ tebi, o Gospod! 1 ' je rekel David, ,.je moje serce govorilo; izgovorilo je moje serce to besedo izveličanja; ne, ne¬ bom je ne nikdar pozabil/ 1 3. Pomisli, v’ pričo koga si to obljubila. Zakaj pred obličjem celiga nebeškiga dvora si to obljubila* Preblažena Devica, sveti Jožef, tvoj angeij čuvaj, sveti Ludovik, vse zvolene trume nehcšcanov so te gledali, so zdihovali v’ svetim veselji, in so poterdili tvoje besede; in z’ očmi neizrečene ljubezni so gledali, kako se je pred nogami tvojiga Odrešenika tvoje serca 889 njegovi sveti službi darovalo. ( isto posebno veselje je nad tim bilo v’ nebeškim Jeruzalemu , ino tajisti spomin se bo spet gori obhajal, ko boš svoje sklepu * resničnim seream spet ponavljala. 4. Premisli perpomočke, s kterimi si svojo ob- | ljubo izpeljala J o kako ljubezni ino milosti polu je Bog (ičas proti tebi bil! Povej, če ni res, de si bila s presladkimi spodbadki svetiga Unha k’ ti obljubi vabljena! — Ali niso bile iz prerahle, presladke lju¬ bezni veni spletene, s kterimi je IJog tvoj Čolnič v’ zavetje zveličanja vlekel? kako leje vender z bož- ( jim sladkorj m, to je, skoz svete sakranirnte, moli— tov ino pobožno branje k sebi Ijubeznjivo silil! O glej, glej! moja Filoleja! spala si, Bog je pa čul nad tubo, in je mislil misli miru ino ljubezni za svoje serce. *j 5« Pomisli, kdaj te je Bog k’ tim’ svetimu sklepu perpeljal. V' cvetju tvojih let seje to zgodilo. O kako ' velika je vender ta sreča, tako zgodaj spoznati, kar _ *) O grešnik! ko bi v’ tvoje roke te bukvice peršle, ko bi vender ti vedil, kaj dušo , še tako v’ grehe za¬ kopano čaka, ako nesrečne vervi pregrehe ino lin. dih navad raztergati hoče , kako zares ni še vidilo na tim sveti oko, in ni še slišalo uho na zeniti ra¬ dosti in veselja, ki čaka dušo na pragi spreober- njenja , na pervi stopinji k’ boljšimi! življenju, kakor liitro je lerdni sklep resničniga spreobernjenja sto¬ rila, pač kar na ravnosti bi se na pot .preober- njenja obernil, in odpovedal bi se hudobii, ko bi se ti ravno dražji zdela, ko vso blago, ino ljubši ko živo oko; zakaj kar vsi grešniki sknpej celo živ¬ ljenje ne vžijejo , ima duša , kakor hitro v’ službo večniga kralja slopi. In to je še le ara, pravi naš svetnik, kakšno še la bo plačilo! Naj bo še tudi služba potim včasi koj terda, hujši je še služba za pekel, čez vse hud pa sam pekel, ki vse hudo, terdo , bridko preseže ! — (P r e s t a v 1 j a v e c). 26 290 zmeraj le prepozno spoznamo! Ko je sveti Avguštin v’ svojim tridesetim letu ta poklic v’ svojim serci obču¬ til, je ves goreč zavpil: ,,() vedno stara ino vedno mlado Lepota, kako pozno sim te spoznal! 01), v idil sim te, in te nisim gledati hotel!‘‘ Pač bi tudi ti za- ningla reci: o ti večna sladkost, de te nisim poprej okusila! Pa o nisi še bila vredna tacaš; ker tedaj zdaj guado spoznaš, klero ti je Bog skazal, de te je v’ tvoji mladosti poklical, reci z’ Davidom: ,,Moj Bog! od mladosti si me razsvetlil ino moje serce ganil, hoče« 1 torej dela tvojiga vsmiljenja na vekomaj oznanovati/' Šibila še pa le v’ svoji starosti poklicana, tak spo- znaj, o moja Filoteja! to preveliko gnado, de te j o Bog po zaničevanji, toliko pretecnih let, še pred tvojo smertjo poklical", ino tečaj tvoje revšine v’ casil vstavil, v’ kleriin bi ti, ako bi lajisti bil dalej ter- pel, vekomaj nesrečna bila. ti. Premisli nastopke tiga poklica: zakaj ako se mi prav zdi, boš veliko sprenienjenje v’ sobi najdla, ako spregledaš, kaj si zdaj, in kaj si enkrat bila. Alj si ne šteješ to za veliko srečo, de zdaj po ino- litvi lehko z Bogam govoriš, de veliko željo imaŠ, galjubii, de si tako mnoge hudobne nagnjenja vkro' tila ino premagala, ki so te tvoje dni motili, in de s’ ee tako mnogim greham ino oskrunjenjem svoje vest 1 izognila, in zadnie veliko večkrat sveto obhajilo pre- jela, kakor bi ga drugaci bila, in si so z ivsvii-kao* večnih gnad sklenila ? O kako prencizreceno veliki so tegnade! s tehtnico z svetiša so lo za pretehtat 1 « zakaj , roka Narvikšiga jo to storila, ,,Dobrotliv® roka božja pravi David, .,je s’mend ravnala, n)®' gova desnica me je vzdignila. Blagor mi; ne bon 1 Vmerl, živel bom, in bom perpovedoval čude i)jego v ® dobrote z’ nstmi, z sercam ino z’ djanji. Po vsim tim premišljevanji, kije, kakor vidi 1 ” obiln studenc zveličavnih misli, skoneaj prav pripr® sto s perserčno zalivalo ino z gorečo molitvijo, kak . Kar zadane tvoj jezik: kako govoriš od Bo¬ ga? aii te veseli, po svojim stanu in po svojim znanj 1 2H5. dobro od njega govoriti? ali rada njegovo hvalo pre¬ pevaš? 8 0. Kar tvoje djanja zadene: premisli, ali ti je Zanajna čast božja kaj per serci, ino ako te skerbi, kaj; v’ čast božjo storiti. Zakaj kdor Boga ljubi, ljubi % Bogam tudi cir njegove hiše. Sl. Ali se zaveš, de bi se bila kdaj z a volje Boga kakimu nagnjenju odrekla, ali druga'i kaj za¬ voljo njega zapustila? Zakaj gotovo znamnje ljubezni je ako se iz ljubezni do tiga, kogar ljubimo, kake eeci obropamo. Kaj si pa zapustila kdaj zavoljo Boga? PETA POSTAVA. Sprcjiskanje našiga stana proti samim sebi. Kako ljubiš samo sebe, Ali se ne ljubiš preveč zavoljo liga sveta. Če je tako, tak boš gotovo željela, ba vselaj tukaj ostati, in zlo skerbela, se na ti zemlji prav okovariti, ako pa nebesa ljubiš, boš pa želela, ali saj mirno prenesla, to življenje, kakor hitro bo iloga dopadlo, zapustiti. 1. Ali ljubezen do same sebe v’ lepi redi derziš? fcakaj le naprno ljubezen do samiga sebe nam petnese Pogubo. Zapovedana ljubezen pa hoče od nas, do Rubimo dušo več ko telo; de smo bolj skerbni, st bednost ko drugih reci perpraviti, in de nebeško čast v «č čislamo, kakor posvetni in minljivi dav. Lepo Uravnano serce večkrat reče samo k' sebi: kaj bode* ““gelji rekli, kakor pa: kaj bodo ljudje rekli? 296 2. Kakšno ljubezen nosiš do svojima serca? Ali (i je nadležna, ga v' n j govih slabostah prenesti? Oh, dolžna si, mu pomagati ino pomoč perskerbeli, ako ga njegove nagnjenja stiskajo, in moraš zavoljo liga vse drugo v stran djati. 3. Za koga se deržiš , ako se Bogu nasprot deržiš? Ai res, za n c? To se tak ve, de to ni no¬ bena sosebna ponižnost , ako se mušica sa nit: deržt, ako se z goro meri alj pa, ako se kaplica vode z mor¬ jem, alj iskri a s sencam meri, in za nič spozna. Trava ponižnost obstoji p a v’ tim, de se nic vec ne štejemo, kakor blizniga, in de tudi ne želimo od drugih za kaj več deržuni biti. Kakšna je s tebo, kar to zadene ? 4. Kar tvoj jezik zadene , ali se ne bahaš tako alj tako? Ali se s ima sebi ne prilizuješ, kedar sama od sebe govoriš? 5. Kar zadene tvoje djinja: Alj si ne dopustiš knkšniga kratkočasa, ki je tvojima zdravju v’ škodo. To se pravi: obeniga nečimerniga, prazniga veselja? ali ue bediš predolgo brez pravične potrebe? i. 1. d. X97 SESTA postava. Sprejiskanje stanu naše duše proti bližnimn. Kar zakonsko zadene, se morajo s pohlevno, mirti;), terdno ino stanovitno ljub zno, ino sicer pred vsiini drugimi med sebo ljubiti. To zadene tudi sta- riše ino bližno žlahto, in še perjatelje, vsakiga pa njegovim redu. De pa sploh govorim: Kakšno je tvoje serce proti Miznima? ali ga ljubiš persercno ino iz ljubezni do Boga? De to prav umi.š, misli neke sitne ino re- žoce ljudi. Zakaj ravno per takih je perložnost, lju¬ bezen do Boga proti bližnimu skazati, posebno proti tistim, ki nam v' besedi alj rijunji kaj žaliga denejo. Spreji.si se dobro, ali jim je tvoje serce z ljubeznjo vdano, in ako ti veliko vojsko dela, jih ljubiti. Alj nisi nagla, ako je na tim, od bližniga huda govoriti, sosebno od ljudi, kterih ne ljubiš. Ali ni- kak ne žališ bližniga jeli sama, alj po kom drugim? Ako si le kolkanj umna, bodeš to lehko nad sebi spoznala. SEDMA POSTAVA. Spregledan j e nagibov naše duše. Ta del sim zato bolj razdjal, ker spoznava naše «*asti v’ duhovnim žiljenji v’ njem obstoji; zakaj »prc- 298 j iskanje grehov sliši p«r;tv za prav k’ spovedi za (iste, kisi ne prizadevajo, v’ dobrim kaj naprej priti. Vender pa v’ spraševanji vsakiga posamezniga člena ne smemo preboje m biti, ampak to delo cisto priprosto opravljati, in pomisliti kakšno je od tih mat, kar smo obljubo storili, naše serce proti vsakima posebej, in kašne bolj imenitne pogreške smo tima nasprol storili. De pa sve to bolj skrajšamo, svoj: sprejiskanje le kar na spraševanje naših nagibov oberniti, in se smo pretežavni , svako posebej p reji -s k ati , lak lehko, kakor je že bilo rečeno se sprašujemo , kakšni smo bili in kako smo se zaderžali: V’ ljubezni proti Bogu, proti bližnim iuo proti samim sebi. V’ sovraštvu greha, ki je v’ nas, ino tistiga, ki je v’ drugih; Zakaj mi moramo pokon atije obo- jiga želeti J V’ svojih željah po blagu, veselja ino časti; V’ strahu pred nevarnostjo grešiti ino časno blago zgubiti; zakaj eniga se bojiinu večkrat premalo, drujiga pa preveč; V’ vupanju, kteriga smo morile Prevec na svet ino stvari, in premalo na Boga ino večne re a stavili J V’ žalosti, če je zavoljo nečim e mili reci pre¬ velika bila ; V’ veselju, če je čezmerno in zavoljo neumnih reci bilo ; Kteri nagibi poslednič naše serce zaderžujejn, kteri ga v’ oblasti imajo, iu kteri mu uarvec škode narede; Zakaj stan svoje duše narbolj spoznamo iz na¬ gibov serca, ako vsakiga posebej potiplemo, in ka¬ kor citrar vse strune sproži, ino slaboglasne tako viravna, de jih že nategne alj razpusti, tak moramo 299 fDdl mi, ako smo strune svoje dušo: ljubezen, so¬ vraštvo, poželjenje , strah, vupanje , žalost in veselje poskušati, pa jih k’ postni, ki jo peti hočemo, natu¬ re’■ k’ časti ho'ji nevbrane najdemo, tajiste s’ po¬ močjo gnaiie božji ino s svetam svojima duhovnig* o: eta spet l.:po vbrati. OSMA POSTAVA. Obeutleji, ktire g re po izpraševanji obuditi. Ako po mirnim premišljevanji vsakiga dela tiga »pregl slanja posebej vidiš, kakšna de je s tubo, po¬ tim obadi občutke v’ svoji duši tako le: Zahvali Boga za majhino poboljšanje, ktero si sem od voje obljube kje v svojim življenji zagledala, in spoznaj, de je le božje vsmiljenje bilo, ktero ga je v’ tebi, ino za tebe izpeljalo. Ponižaj se globoko pred Begam, in spoznaj, de, ako nisi kar nic v’ dobrim dorasla si si sama kriva, ker nisi razsvetlenju , osercenju ino snotrajnimu na¬ gibanju zvesto aercno ino stanovitno se vdajala, ktire je Bog v’ molitvi in še drugaci v’ tebi obudil. OIVjubi, de ga za te gnade vekomaj hvalili ho¬ češ, ktire ti je podelil, de bi te od tvojih .slabih na- gibkov k’timu majhnima poboljšnnju perpeijal. Prosi ga 7.1 odpušanja zavoljo nesvestobe , m' ktero si te gnade k’ (ako majhnimu pridu obračala. Daruj mu svoje serce, naj tajisto celo v’ svojo vlasli vzame. Prosi ga za pomoč, mu v’ prihodnje popolnoma »vesta biti. 300 Zakliči v' pomoč proslavljeno Devico, svoji"* angelja (uvjji i n o svojiga patrona, svetiga Jožefa ino druge svetnike. DEVETA POSTAVA. Premišljevanja , svoje dobre sklepe ponoviti. Si se tako izprašala, ino se s’ kakim znajdemo* ino modrim dumim zdravnikain čez svoje pogreške ino njihove vračbe dobro pogovorila, tak premisli potim t.; le prevd.irjcnj <, ino o berili vsaki dan eniga, za premišljevanje, ob navadnim času svoje molitve. Kar pa zadene pripravo iu znotrajne obuiibe, je pa vse tako, kakor per premišljevanjih v’ pervih bukvah. Misli se namreč pred vsimi drngini rečmi v’ pri'ejo nost božjo, prosi Boga za njegovo gnado, de se v’ nj govi sveti ljubezni ino v’ njegovi službi dobro ustaviš ino vterdiš. DESETA POSTAVA. Pervo prevdarjenjc, od imenitnosti naše dnacr Premisli žlabnost ino visokost svoje duše, ki j* s toljkajnim zapopaH-am obdarovana, de ne spoznA le kar vsiga tega vidniga sveta, ampak še poveri* tiga , de so angeli, de so nebesa, iu de je Bog, i* sicer, deje uarvikši, nardobrotlivsi, iuo neizrečen® 301 popoln; da ja večnost, in de je se po vsim tim znano, kako ji je potrebno na tim vidnim svetu ži¬ veti, de se bo po smerti v’ nebesah angeli skle¬ niti in o Boga vekomaj vživali zamogla. Zraven tiga ima tvoja duša prosto ino žlahno voljo, ki zainore Boga ljubiti, in ga samo v’ sebi uikdar ne more sovražiti. Poglej, kako žlahno je tvoje serec, de kakor nobena gniloba ne more če- Ibelj zaderžavati, ki le po cvetji hrepenijo, in se per njem zaderžavajo, tak tudi tvoje serce le per samim Bogu porivati, pa od ničesar stvarjcniga nasileno biti ne zainore, Pokliči si prostoser no narljabši iuo nar- prijetniši veselje nazaj v’ spomin, ki lije k e d a j serce vnemalo, in sodi po pravici, ali ni bilno vse polno nartežavniši plašnosti, polno narvccili skerbi ino »spo¬ koja. pod ktertmi je tvoje revno serce bridko zdiho¬ valo. Oh, s kako naglico teka naše serce za stvar¬ mi, in si misli per njih svoje goreče želje vgasiti! lu vcnder misli, kakor hitro do njih pride, de mora spet začeli od kraja iskati, in de nieesaija ni kar bi ga vtolažiloj ker Bog ne perpusti, de bi, tako malo ko golobico, ki je iz Rodove barke izletela, kje kak kraj liojšjo , kjer bi počivali zamoglo, dok¬ ler se k svojimu Jlogu ne poverile, od kleriga iz¬ haja. O kakšno vrojeno lepoto ima vender naše sercil Pokoj ga torej silimo zoper njegovo voljo k’ službi stvari ? Reci torej; O moja lepa duša! ti zainoreš Boga spoznali in po njem hrepeneli, zakaj bi liotla s po¬ rednim’ rečmi se zadovoliti? Do večnosti iiiiaš pra¬ vico, zakaj bi ti bili ti Irenki časa V Pne po pravici je obžaloval med drugimi zgubljeni sin, de je, ker bi se bil lebko z’ zbranimi jedmi per mizi svojima očeta redil, z' nesnažnimi živali jesti moral. O duša • ti zainoreš Boga zapopasti: gorje ti, ako si z’ čim drugim, ko ž’ njim zadovoljna! Povzdigni si svojo dušo s timi misli, poslavi ji naprej, de je večna, ino večnosti vredna, ino dudi novo serčnost v, nji. »08 EDNAJSTA POSTAVA. Urugo prevdarjenje, od imenitnosti čednost Premisli, de le čednosti iiio pobožnost tvojo dušo 11 a tim sveti srečno storiti zomogo! pomisli, kako lepe ino prijetne de so, in perrneri jim nasprot pregrehe, ki jim vskriž vhajajo. Kak prijetna je po- ierpnost proti masevanju , krotkost proti jezi mo di¬ vjanju, ponižnost proti prevzetnosti ino častiželjnoflli, radodarnost proti lakomnosti, ljubezen proti nevošli- vosli, zmernonst proti razvujzdanosti! Zakaj ta pre¬ čudna moč je cednostam lastna, de dušo z’ nezro- ceno veliko sladkostjo mo ljubeznivostjo napolnijo, ako smo jih izpolnili, ker nasprot pregehe glodajočo bridkost ino žalost v’ nji zapustijo, Moj torej j zakaj bi se ne gnali, si duše s to prenezreceno sladkostjo napolniti! Kdor irna le nektere pregrehe na sebi, ui ve¬ sel, in kdor jih veliko ima, je žalosten, kdor pa na¬ sprot le nekaj čednost ima, že obliti zadovoljnost, in ta raste z' čednostmi čedalje veča. O pobožno življenje, kako lepo, kako sladko, kako prijazno ino Jjubeznjivo si ti ! ti oslajšaš bridkosti, ino razgernes prijetnost cez veselje. Brez tebe ji; dobro zieg, ii» veselje polno n e |>o k ja, omote ino plašnosti. O kdor bi te spoznal, pač bi s’ Samarijko se z a glasil: ,, Go¬ spod, daj mi tote vode! u Kakšen zdihlej je scrafškš materi Terezi! ino sveti Katarini iz Genue, de s* ravno ne iz enakiga vzroka zlo navaden bil. / 303 DVANAJSTA POSTAVA. Tretje prevdarjenje; od zgledov svetnikov Premisli izglede svetnikov vsake starosti, obojig* spola, iz svih stanov: kaj vender niso vse storili, Roga ljubiti ino njegovi pobožni otroci biti? Ozri se kje na castillive ino v’ svojih sklepih nepremakljve mu renče! Kakšne muke so vemler prestali, tajiste vitežko izpeljati. Premisli tiste jepe ino cvctece de¬ vice, belši ko lilije na snagi, ino rudeciše ko vert- nice na ljubezni. Rajši so hotle ene v’ dvanajstim, druge v’ trinajstim, petnajstim, dvajstim, ino petno— dvajstiin leti svoje starosti tavžentere martre prestati, kakor od svojiga sklepa, ne le kar zadene vero, am¬ pak tudi, kar zadene častito pričanje pobožnosti, ostopiti; ker so ene le raji vmerle kakor de bi de- vištvo zgubile, druge si pa raji smert izvolile, ka¬ kor de bi stiskanim streči , mar!rane tolažiti ino mer- tve pokopati nehale. O Bog ! koliko moc ju skazal ta rahli spol, v’ takšnih perložnostih! Oglej se na toljko svetih spoznovavcov; s koljk- sino sercnosljo so zaničevali ta svet? Kako ne pre- maglivi so bili v’ svojih sklepih! Ničesar jih ni za- moglo od njih odtegnit, brez vsakiga zaderžka so se jih prijeli, in so jih izpolnovali brez izvzetja no¬ ter do konca. Kaj ne piše vse sveti Avguštin od svoje matere, svete Monike? S Kakšno sercnosljo je svojiinu zklepu zvesta ostala , v’ zakonu ino vdov- stvi Bogu služiti? In kaj nam ne perpovedujc sveti Jeronim od svoje ljube duhovne hcire svetle Pavle med njenimi toljkajniini nesrečami ino stiski? Kaj bi’ pa ne bilo nam vse storiti, potim, ko smo se na takšnih Castitlivih zgledih razgledovali? Oni so bili, 'kar smo uti, delali so za ravno tisliga Boga ino 304 itavoljo ravno tistih bednost: zakaj bi mi v' svojim citanu in v’ svojim poklica ravno tiga ne storili, svoj žlahni sklep ino svojo sveto obljubo izpolniti? TRINAJSTA POSTAVA. &terto predarjenje, od ljubezni Jezusa Kristusa do nas. Premisli ljubezen, s Mero je naš ljubi Odreše¬ nik Jezus Kristus na tim sveti, sosebno na oljski gori, ino na griču Colgate toljko prestal. Tebi je sla la ljubezen, ino skos vse te bolečine ino težave je pordohil od Iloga Oec (a zveličavne naprejvzelja ino sklepe za tvoje serce, kakor tudi vse nam po¬ trebne gnade, te zklepo ohraniti, rediti, vterditi ino izpeljati. O ga sklepa, kako žlahten si ti; ti sad takšne matere, sad terplenjenja moji g a Odrešenika! O kak hi te rnorla moja duša ljubili, ker si inojimu Jezusu tolkn drag biti O Zveličar moje duše! vmerl si na križi, mi dobre sklepe perdobiti! Oh, tak mi pa tudi to gnado podeli, de raj vmerjem, ko od njih odstopim. Glej, moja Filoteja , brez vsiga dvoja je to, de je nas visokoljubljen Jezus iz lesa križa doli na tvoje serce gledal, ino ga ljubil in de je s to lju¬ beznijo mu vse dobro, kar boš le kedaj imela, in med tim tudi dobre slkepe perdobil. V’ rcznici, ljubljena Filoteja ! vsi zamoremo , kakor Jeremija reci; „Gospod , poprej, ko sim bil (a), si me vidil, ino me po imenu poklical," zakaj resnično, božja do¬ brota nam je naprej oskerbela v’ svoji ljubezni ino v’ svojini vsmiljenji kakor splošne tako posebne per- poniotke našiga izvelicanja, in potim takim tudi naše sklepe. 305 Itf?s, kakor mati zibel jo, plenice, povej* in* že tudi varurl o otroka naprej omisli: tako je božja dobrota, ko (e je za otroka si izvolila, na drevo križa tebi vse naprej omislilo , kar ti je bilo potreb- iniga : tvojo duhovno zibel, tvoje plenice ino povrjtt, tvojo varuako, io kor ti je bilo k’ zveličinjil v’ prid, namreč, vse perpomocke, nagib; ino gonile, s kle- rim ona tvojo dušo vodi, in jo k’ njeni popolnosti perpeljali ho'e. Zakaj preobiln takih gnad je visel naš Gospod na stebru svetila križa. O.i, moj Bos?! kako globoko bi si mi morali vse to v’ spomin vtisniti! Ali je mogoče, de si n bila o.;i"o serce božje je mislilo tia Kilotej >, jo je ljubilo, in ji je omislilo toliko tav- žent perpomo kov zvlicanji, kakor, de bi ne bil na oheno dr igo dušo n i zemlji mislil. Kakor sonce, akn en d l zemlje obsv.ti, tajistiga ni' manj ne ob- sveti, kikor de bi zemlje nikjer druži ne obsvetilo, in bi svelil.) le kor na to me,to, tak je mislil ino »kerbel naš Odrešenik za vse svoje ljube otroke; in je za svnkiga posebej tako elo mislil , kakor de bi im vse druge ne bil mislil, ,,Ljubil me je, l< pravi sveti Pav.!, ,,iu se je za mene dal,“ ravno, kakor de bi rekel: za mene sami ga tako celo, kakor de za sva dinge ne bil storil. T«>, moja Pilote ja! bi moralo tvoji duši globoko vtisjeno oslali , de bi ti svoji sklep persercn« ljubila, ino ga redila, ker je sercu tvujiga Odrešenika toljko drag bil. 26 .306 ŠTIRNA J STA POSTAVA. Peto prevdarjenjc, od večne ljubezni božje proti nam. Premisli večno ljubezen, s Mero te jc Bog lju¬ bil; zakaj, še popre, ko je Jezus Kristus ko človek na križi za te terpei, te je božja svetlost v’ mo¬ drim sklepu svoje milosti si zaznamvala in to ne¬ skončno ljubila. Kdaj te jc p a Bog začel ljubiti? — Ko je z a-el — Ho# biti! Kdaj ja pa začel Bog biti? Nikdar! zakaj vselaj je bil brez začetka ino brez konca, in te je torej ljubil od vekomaj. Potim takim je giiade ino darove, Mere ti je podelil, ti od vekomaj perpravil. Skoz tiste preroka govori K’ tebi: ,.7j’ verno ljuheznjo sim ta ljubil,“ (ino on govori k’ tebi kakor k’ vsakimn drugimu) ,,torej sim te iz- vsmiljenja na se vlekel." Mislil je meti drugim tudi na to, sklep, mu služiti, v’ tebi obudili. O Bog. kakšni sklepi! na Mere ja Bog otl ve¬ komaj mislil, jih vidil, in premeril! kako dragi ino kako žlulini bi nam vender morali bili! Kaj vse bi vender mi morali perpravijeni biti, rajši prenesti, kakor otl lijih odstopiti: Bes, nikdar bi ne imeli ver, se od njih odverniti, in ko bi per tim cel svet mo¬ ral narazen iti; zakaj cel svet ne dotehta vrednosti le ena same duše, in pa nobene vrednosti nima duša brez dobrih sklepov. 30T PETNAJSTA POSTAVA. Splošne povzdigovanja dulia čezravno dognane premišljevanja, in skončanje te vadbe. O jih, drage sklepe! vi ste lepo drevo življenj«, kteriga je Bog s svojo roko v' sredi moji ga serca, zasadil, kteriga moj Odrešenik s svojo ketvjo zali¬ vali hoče, de hi raslo in sad pri neslo. Tavšentkrat hočem raj vmreli , kakor perpusliti , d.: bi mi ga kdo zopet iz serca izderi. Ne! nikdar mi nima ne ne— Cimernost, ne mesenost, ne bogastvo, tudi ne težava moji g a sklepa iztergati. Ti, <> Gospod! si ga sam zasadil; v’ svojin* ocetnim serci si perliranjeval od vekomaj to lepo drevo za moj vert, de bi tuka j Tebe vredin sad ro¬ dilo. Oh, pa koliko duš je ki niso bile tako oldagrane. Kako se zamorem torej kedaj zadosti ponižati pod roko tvojiga vsmiljenja! O prelepi ino sveti sklepi! ako vas jaz ohra¬ nim. ohranite tudi vi mene; ako vi v’ moji duši ži¬ vite, potim bo moja duša v’ vas živela. O tak živite vekomoj o mojim serci, vi veličastni sklepi, ki vekomaj v’ vsmilenji mojiga Boga živite, mudite se ino živite vekomaj tudi v meni, nikolj in nikdar no¬ čem od vas odstopiti. Mi tako svoje občutke obudila, potim previlari, kakšni perpomočki bi zamogli drage sklepe ohraniti, iu* poterdi častitiivo , de si jih hočeš zvesto v’ prid obračati. Ti perpomočki so: pogosta molituv, svet* Zakramenti, dobre dela, skcrb za boljsanje pogreš¬ kov, ki si jih v’ drugim deli premišljevanja spoz¬ nala, izogibanje perložnost k’ grehu ino zvest* ispoliiovanje opominov ki so ti bili k’ timu dani. 26 * 308 Zdaj , ko si vnovič poživljena is kakor prero¬ jena za tavžent in tavžent krat poterdi, de hočeš v’ svojih sklepih stanovitna ostali, kakor bi svoje serce, svojo dušo, svojo voljo v’ rokah držala, jih posveti ino daruj Bogu, ino poterdoj, de jih hočeš v’ rokah bo/je svetlosti pustiti, ino v’ vsih rečeh ino povsod po njenih povelj.ih ravnati. Prosi Boga , de te vso prenovi, de ponovi; -nje tvojiga caslito izgovorjenima poterdovanja blagoslovi ino potrdi. Klici tudi v’ pomoč prehlaženo Devico, svojiga svetiga angclja čuvaja, svetiga I.udovika^j) ino druge svetnike« Ino v’ tem živim občutenji zvojiga serca se verzi k’ nogam svojiga duhovniga o ela, se obtoži svojili bolj vecih pogreškov, ktere si od svoje zadno spovedi storila, in prejmi odvezo vse tako, kakor p,rvo krat, izgovori svojo častito poterdenje pred njim, ino ga podpiši. Po vsim tem pa idi kje, ino združi svoje prenovljeno serce s svojim Za omikam ino Odrešenikom v' presvetim Zakramentu altuija. * Sveti l-udovik je bil Francoski kralj, in je torej fran¬ coske deželje sosebni patron, zato ga toljko krat sveti Frančišk Sal. v’ spomin vzame Patron našiga cesarntva je pa sveti Leopold , negdajni njeaio vajvoda; znaš ga torej bolj soseboo častiti, in na. mesto svetiga Ludovika v’ pomoč klicati. šestnajsta postava, Od misli, kakoršnih po ti vadbi biti moramo. Dan (igra ponovijenja svojiga duha ino dni po¬ leni bodi skerbna, tiste o l ljubezni žerece bi sede svetiga Pavli, Avguština, svete Katarine Genuanke in i drujh svetnikov , vet krat s serca m ino z ustmi ponoviti: „Ke, nisem ve: svoja; — ničesar nimam vi c od sebe, in ničesar ni v,c mojiga: moj .laz je J ziis , ki v’ meni živi , in vse, kar svoje imenovati Z nn nem, je, de sini njegova. — O nesveti sve,! pac si li vedno li sam, tudi jaz sini bila zme¬ raj jaz sama . -4 Ka, ne bomo ne vce mi — mi sami; Kuk sij vse spreohernjenn serce bomo imeli, in svet, ki nas j o toliko in (oliko krat golt.fnl se naj zdaj sam nad ni ni gilnfi, zikaj ker bo nase spreo- b rti j o n j e le s asoma zagledal, nas bo še zmeraj s:» Ezave derža! . de smo si ravno že Jakobi. , Vse le vadb amorajo glul oko v’ našim serci po- ' 'vati , ino vse t alilo ino mirno se moramo od pre- tnisj \ anja ino mišljenja k’ svojim opravi lani ino v’ diusno nazaj podajati, de se nam kj; naše,, dišeče oIje ne razlije, zakaj globoko ino dobro mora (aji- s ti>, de s"’ ravno brez vsiga (elesniga alj dašniga *' * lij a iij u , našo dušo premočiti. 310 SEDEMNAJSTA POSTAVA. Odgovor na dva overiha (vgovora) ki bi jih leliko kdo •/.oper to vodbo storil. Svet , moja Kiloteja! ti bo rekel, de je tih nau¬ kov in vadb prctoliko število, de bi lajisti, ki bi s e ravnati hotel, skoraj ničesar drujigu početi ne mo¬ gel, Oh , moja Kiloteja! ko bi /.e res drujiga ne po¬ čeli , bi vender le gotovo ilosli storili , ker bi dru- jiga ne počeli, ko (o, kar bi moralo na lim sveti naše opravilo biti. Ali pa ne vidiš, kako je /.vit? Res , ko bi mi vse te vadbe vsak dan od konca do kraja dodelati morali, bi nam zares svako troho časa odvzele; kdo pa pravi, de bi jih bilo treba drugaci, kakor vsako ob njenim času, ino na njenim mesti, kakor perložnost pernesc, opraviti? Koljko postav »o znajde v’ bukvah deželskih postav ino pravic, ki vse morajo dopolnjene biti, vender se pa le dopol¬ nijo, kakor se samo od si*b’ znstopi, le po samim, kakor priložnost s sebb pernesc, brez, de bi bilo treba, vsaki dan vsako izpolniti. Razen tipa je opra¬ vlja! David, kralj, s premnogimi ino pretežavnimi opravki preobložen vse več pobožnih opravil, kakor sim ti jih jaz nakazal. Sveti Ludnvik, kralj ravno tak prečuden v’ vojski, kakor ob času miru, in kij 1 ' prezlo skerbel , de se je v’ celim kraljestvi povsod pravica izpolnovala, je slišal vsaki dan dve svete mase , je molil vsaki dan s svojim kapelam 1 !" večernice ino skoncavnice (Komplete), je opravljal svoje premišljevanja, je obiskal vsak petek bol¬ nišnice, se je spovedoval, bičal(gajžlalj), je prevelik" krat per pridgah bil, je deržal pregosto krat sveto pogovore, in ni per vsi m tem ne ene same periož- sit dosti opustil T oskerbeti, kar je bilo celi deželi r' prid, de bi se je ne bil z’ celo skerbjo perjel; in per vsim tim je bila vravnava njegoviga kraljevima dvora vsa lepši i ti o rastitljivši, kakor kedaj eni ir a njegovih spred- nikov. Podaj se torej bres vse skerbi v' to sveto v»- denje, kakor sim er naši časti zaveže, po ti spoznavi stanovitno rav' nati. Modrijani so se očitno za modrijane izdali, d« bi jih vsi per njihovim inhdrovaviiim pokoju pustili) tak se moramo tudi mi očitno za ljudi izdati, ki hocej 1 * pobožno življenje peljati, de nas bodo pobqžim 313 veli pustili. Ako ti kdo poreče , de je (udi mogoče pobožno živeti, brez de bilo ravno potreba, sc po tih naukih ino vadbah ravnati, tak mu tiga ne odreci pa prijazno perdeni, de je tvoja slabost tako velika de ti je vse več pomoči ino podpiranja potreba, ka¬ kor drugim. « # Ino zdaj moja preljubezujiva Filoteja! te za slovo s poslednimi besedami zarotim, per vsim, kar je svetiga v’ nebesih ino na zemlji, per svetim ker- sti, ki si ga prejela, per deviških persih, ktere je Jezus Kristus zezal, per ljubezno - gorečim sercu, s kterirn te je ljubil, per božjim vsmiljenji, kateriga vupaš, idi naprej ino stanovitna ostani v’ tim zveli¬ čavnim objetji pobožniga življenja, Nasi dnevi se raz- tekajo, in — smert stoji pred durmi, „Ze buči' tro¬ benta za odhodjo,“ pravi sveti Gregor Nacjančan, ode se vsak perpravi, zakaj sodba je blizo / 4 Ko je mati svetiga Zimfronja vidiia, de ga k’ smerti pe- Ijajo, je klicala za njim: ,,Sinko, ljubi sinko moj, misli na večno življenje, poglej gori proti nebesam, in premisli liga, ki gori kraljuje, skoraj bo bližni konec kratki tek tiga življenja sklenil. 4 ' Moja Filo- teja! tako tudi jaz tebi klicem, poglej gori proti ne- kesam, ne zapusti jih nikdar več zavoljo zemlje} Premisli pekel, in ne verzi se v’ n ja zavoljo zemlje; Premisli pekel, in ne verzi se v’ nja zavoljo neko¬ liko trinkov časa; spomni se na Jezusa Kristusa, Ul ne zataji ga zavoljo sveta. In ako te delo pobož- Uiga življenja oteži, poji s svetim Frančiškam (Še- •'SfŠkinO: „S!adkost mi je v kar zdaj terpim, K’ se večne sreče veselim.“ V’ vsili sercih ino ustili Jezus naj živi! Ajemu bodi z OČctam ino svetim Duham hvala , čast in slava zdaj ino vekomaj. A M F. N, 27 314 PERSTAVIK. MOLITVE PER SVETI MAŠI. -- K’ ZAČETKU. (Od pobožnima Tomaža Keinpoana,) Prevsmiljeni Oče ; poglej dolj iz svojiga svetiša na ta dar, (ki se ti zdaj s koz roke maŠnika, tvojiga služabnika peruese) in ki ti je dopadliv; poglej dolj na to presveto darituv svojiga Edinorojeuiga, ktero ti on sam za nas pred tvojo obličje peruese. On sam je veliki duhoven, ki se položi na altar križa, de bi za življenje sveta darovan bil. Zavoljo tiga zveli- čavniga daru bodi dones meni grešniku milostliv! Perzanesi meni slabirnu ino rcvnimu, ki zavoljo svo¬ jih grehov nisem vreden , proti nebesam pogledati; in ne zaslužim več, de me zemlja nosi. Oh! veliko krat sim te razžalil, ker sim prc- derzno ino nepremišljeno zoper tvoje zapovedi rav¬ nal, govoril ino mislil. Zatoraj bi se spodobilo, de bi se ti tez mene serdil, in de bi se vse stvarjene reči zoper mene vzdignile. Zakaj spodobi se, de stvari timu ne služijo, ki je tebe razžalil ino zani' čeval. — Pa perzanesi mi, o Gospod! in ne pojdi z’ meno v’ sodbo. Odpusti zapravlivimu sinu, ki se zdaj od revšine greha nazaj verne, in v’ prahu lezi; ter pred tvojim ironain po tvoji milosti vpije in b° tak dolgo po nji vpil, dokler ne bota rosa milosti >a blagoslov nebeških tolažb v’ zemljo njegoviga serca padla, ki je že vse suho ino od teže pregeh v’ prah Vteptano. Zavoljo svoje brezkončne milosti nagni K meni svoje uho, in vsliši ntoje vpitje. 315 KIRIE ELEISON. (Iz molit, bukuv J. Rauhenbihlerja.) Ti, o Bog- tolaženja, se vsmili čez mene! poslej, grivenga ino žalost^ ste pobile moje serce. Vsmili se tiga, ki jo, iz nič stvarjen ino v’ grehu spočet, ko slab človek spet v’ grehe padel. — Poveličaj nad meno svoje vsmiljenje, ki vse zveliča, ki na tebe zavupajo; le zavoljo tvoje dobrote, ne pa za¬ voljo mojiga zasluženja se boš nad meno poveličal. Zasluženja ti nimam obeniga pokazati, razen zaslu¬ ženja tvojfga preljubiga Sina, ki je za nas na križi vmerl, de bi grehe vsih s svojim terplenjem izbrisal. O li O R J A. » (Hvalna molituv cerkve.) Čast no hvala Bogu na visokosti, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre, svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povzdigujemo te, zahvalimo se ti zavoljo tvoje prevelike časti: Gospod Bog, kralj nebeški, Bog Oče vsigatnogočni ; Gospod edi- liorojcni Sin, Jezus Kristus, Gospod, Bog, jagne božje, Sili Očeta! Ki odjemlješ grehe sveta, vsmili se čez nas! ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo! Ki sediš na desnici Očeta, vsmili se cez nas. Ker ti sam si Sveti, ti sam Gospod, ti sam Narvikši, Jezus Kristus svetim Duham v’ časti Boga Očeta. Amen. 37 * 316 OREMUS (MOLIMO.) (Molituv cerkve.) Stegni o Gospo) čez nas svoje služavnike ino služavniee desnico svoje nebeške pomoči, de bi te z’ celini scrcam iskali, in kar pobožno prosimo, ve¬ selo prijele. Skoz Gospoda tiašiga, Jezusa Kristusa, Sina tvojiga, ki s tebo živi ino kraljuje v’ edinosti svetiga Duha , od vekomaj do vekomaj. Amen. MOLITUV ZA VSE POTREBE. (Iz molituvskih bukuv častitljivima Petra Kanizija.) Vsiganiogočni Dog, kralj živih ino mer tv ih, kteriga premogočna roka vse obrani, oglej se milost- livo na vse tajiste, ktere tvoji dobroti perporočimo, na naše stariše, brate ino sestre, na našo žlahto, perjatele ino vse druge, ki v’ kaki zavezi znanja alj Jjubezui z’ nam stojijo. Blagoslovi tudi našo hišo , naš kraj ino našo deželo; de bo v’ tajisti oboji spol ino vsak stan tvo¬ jih vernih mirno živel, ino dolgov pregrehe odvezan, dolžnosti evojiga poklica zvesto dopolnovati in ti s tebi dopadljivim življenjem služiti si perzadeval. Pa ne samo živim, ampak tudi vsim tajistim, ki so se v’ katoljški veri iz liga sveta ločili, milostlivo spre¬ glej vse grehe, de podo ined tvojimi svetniki večno ljuč ino pokoj vživali. Skoz Gospoda našiga »• *• d. 31 ? E P ISTE I,. (Od svetila Frančiška Zalezijana.) Kaj molčijo pred te bo , o Gospod, vse stavari! Ti sam pridi ino govori k’ moji duši, zakaj glej, tvoj služavnik posluša! Navdaj me z’ gorečostjo prero¬ kov ino z’ ljub 'znjo apostc'nov, in dopolni v’ meni, kar si skoz nje govoril ino obljubil! llazsveti me, o Gospod, in pasi me milostlivo, dokler v’ ječi vmir- jočiga življenja ječim; zakaj zlo potrebujem ljuči ino hrane! Tvoja sveta beseda naj bo lampa, de bo pred mojimi stopinjami svetila in tvoje sveto telo naj bo moja hrana, de ne opešam na potu mojiga popoto¬ vanja, ampak srečno k’ tebi pridem. Amen. EVANGELJ. (Iz molit, bukv. M. Hauberja.) Jezus Kristus! o vse hvale', časti ino ljubezni v reden ; dobrotnik človeštva, ti edini dober učenik, kteriga poslušati, ti narsvetejši zgled, kteriga po¬ snemati imamo! Kako ze tebi zamorem dosti goreče, kako dosti persercno zahvaliti, de si nam svoj sveti evangelj, veselo oznanilo našiga odrešenja ino izve- ličanja iz nebes pernesel. O daj, de se ne bo samuc P« mojih ušesih razlegal, ampak de se bo tudi v’ moje- serce vtisnil, vreden sad spreobernjenja ino keršanske pravice obrodil, in se tako tudi v’ meni Razodel, kakor božja raoc, ki vse izvelica, ki na-nj Verujejo. 318 KREDO. (Iz molit, buk, Petra Silberla.) Ti o Gospod, imaš besede večniga življenja, iu resnica je tvoja beseda, zakaj ti si sam večna res¬ nica. Zatoraj, o Bog! verjem kar je tvoji božji svet¬ losti dopadlo, nam razodeti; vse navke, ktire si svoji sveti cerkvi izporocil, ktero si na skalo zazidal, in ktere ne podo duri pekla nikdar premagale , naj se še toljko sovražnikov čez njo vzdigne, zakaj ti si per nas do konca vsih časov. Daleč naj bo od mene, de bi kedaj sladkasto in strupno čenčanje zvijačnih liinavcov, nevernih bezedačev ino hudobnih krivover- cov poslušal, pred katerimi si kakor pred zgrabli- vimi volkami v’ ovčjih oblačilih svoje verne svaril. Daleč naj bo od mene, de bi jih vbogal, ako mi poreko: ,,Tukaj je Kristus, alj tam je!‘‘ zakaj jaz vem, de si ti, o Jezus le v’ svoji sveti katoljški cer¬ kvi, ktero siv’ svoji kervi postavil; in tudi sim per- pravljen, to svojo sveto vero s svojo kervjo zapeča¬ titi. Oh, obderži jo o Gospod, ino pomnoži v’meni to vero, ktero si mi svoji milosti podelil. Amen. PRED P RID Gr O. (Od M. Hauberja.) Preljubi Jezus ! Očisti usta tvojiga služabnika, ki nam v’ tvojim imeni tvojo besedo razlagati hoče, kakor si jih očistil preroku Jzaiu! položi mu svoje besede na njegov jezik, in razsveti mu serce s svetim 319 Duham, de bo govoril tvojo besedo k’ našimu bolj- sanju. Odpri pa nase ušesa ino naše serca, de mo dobro sprijeli glas tvojiga cvnngelja. Pomagaj, ljubi nebeški Oče! de bi ta oznano- v nvec, ki je od tebe poslan z’ nami vsimi enkrat sveti ra j dosegel. Amen. PO P H I D G I. (Od ravno tistiga.) Sin božji, Jezus Kristus! ti imaš besede vee- niga življenja, in tvoj služavnik nam jih je zdaj z’ tvojo pomočjo razlagal. Zahvalim se ti za nje iz celiga serca, ino hvalim tvoje sveto ime. Pomagaj, vsigamogočni Bog! de ne bom le kar poslušavec, ampak'tudi izpolnovavec tvoje besede, de ne bom sam sebe golufal. Daj, de mi bo to poducenje v’ prid k’ nauku, boljšanju ino pokorjenju v’ vsi pravici, de postanem popoln in dober za svako dobro delo. Daj, de hodim zvesto po tvoji besedi, in de ne oskrunim tvojiga sve- tiga imena. Ako še vsiga prav ne urnim, razodeni mi, kar mi je še potrebno, de pridem k’ popolni spoznjavi tvoje svete volje, de bom rodoviten v’ dobrih delih, ino okrepčan s’ tvojo močjo v’ poterpežlivosti; tako de enkrat ob uri moje smerti izvem, de sim zares od tebe prejel besede vecniga življenja skoz .Jezusa Kri¬ stusa, Gospoda našiga. Amen. 380 li’ DAROVANJU. (Od prečastitima M. I.eonfiarda.) Sveti Oec, vsigamogočni , večni Bog! sprejm dopadlivo leto uevmadeževano darituv kruha iuo vina iz raašnikovih rok. Z’ njo bo ponovljena tajista pre¬ draga darituv, ktero je Jezus Kristus na altarju kiiža k’ spravi iuo zadostenju za ntjše grehe doper- nesel, Pernesem ti jo za moje brez številne grehe, prelomljenja ino nezvestobe , za vse žive ino mertve kristjane, de bo meni ino njim v’ prid za večno življenje. Darujem ti tudi, o nebeški Oce! svojo zastop- nost ino svoj spomin, prosim te, de oboje blagoslo¬ viš, dene bota posihmal kaj drujiga spoznala ino mis¬ lila, kakor tebe, o moj Bog! in kar si ti nam razo¬ del. Darujem ti tudi svojo voljo, in jo želim tako ter- dno s’ tvojo voljo sklenili, de bi več ne iskal drujiga ko tebe, nič ne ljubil brez tebe, nič ven ne želel, kakor kar, kako ino kedaj ti hočeš. Darujem ti tudi svojo dušo ino svoje telo, in vso kar sim, kar imam, in kar zamorein. D Bog! tvoj hočem hiti odslej na vekomaj. Tebi hočem živeti, tebi vmreti; oh ne daj se mi vekomaj pogubili. Amen. PRED (* LASJE. „Vere digimm et justuiu est. u (Prestavljeno.) Res se spodobi, in je po pravici prav ino do¬ bro, de ti vedno ino povsod hvalo dajamo, sveti Go¬ spod, vsigamocni Oče, večni Bog, po Kristusu Go- 331 spodil našim. I’o kterim tvojo svetlost hvalijo angeli, molijo gospostva, pred njo oblasti trepetajo, in jo moči narvikših nebes in o blažena Zerafinstva z’ zdru¬ ženo radostjo poveličujejo, S kterimi, prosimo, de podeliš nam naše glase skleniti, to prositi, spoznati, ino klicati: Sveti, sveti, sveti Gospod Bog Sabaot. Polne so nebesa ino zemlja tvoje slave, Osana po vi¬ šavah. Blagoslovljen, ki pride v’ imeni Gospoda, Osana po višavah! PO SANKTim (Iz pisem pobožniga Tomaža Kemp.) Predobrotiivi Oce! spomni se neskončne ljubezu svojiga Sina, kako je svoje življenje v sinert dal de bi .svojima ljudstvu življenje pcrpravil. JVie si ni perzanesil, de bi grešnikain večno perzauesti zamo- ge). — Spomni se njegoviga prebridkiga terpljenja! O kakšno je bilo terplenje, kakšno zasramovsaje, kterimu se je podvergel! kakšne fuge, s kterim se je pokorit za nas od jaslic noter do smerti na križi! njegova prelita kri je vpila po spravi grešnih otrok s presvetim Ocetain, Storil je iz sovražnikov perjatele, in je razžaluike za otroke sprejel. Presveti Oce! deržim ti torej, dones znamja ter¬ pljenja tvojiga Edinorojeniga naprej, in sklenem ž njimi naše prošnje ino priprošnje vsih svetili mučen- cov, ki so za Jezusam v’ njegovim terpljen.fi hodili, in veselo zavoljo njegoviga imena kri prelili.— Poglej njegovi smertni strah ino njegovi kervavi pot, žlafer- nice ino gajžle, ternjovo krono ino škerlatni plajš, žeble in križ, ino sulico, ki je preljubo serce preho¬ dila. Te znamnja terpljenja so bile prežlatni lišp in kraljevi bander, s kterimi je tvoj edinorojeni na- 323 prej stopil, de bi sovražne moči pekla premagal, To je bilo orodje, s kterim je bila amert pokončana, in b’ kterimi je človeški rod spet resen bil. Zavoljo tih castitlivili znaminj premaganja, mi odpusti, One! moje grehe, ino se me vsmili. — Bodo mi škil zo¬ per vsaki greh, ino hramba zoper vse skušnjave. Tvoje bridko terpljenje ino smert naj bota, o Jezus! narsvetejša reč moje ljubezni, in narslajša tolažba moje duše. MOLI TU V SVETILA MARTINA, Spomni se o Gospod! vsih svojih vernih, in vsmili se keršanskiga ljudstva; obvarvaj mašniški stan, ino duhovne družbe v’ tvoji sveti službi; krep¬ čaj sve, ki delajo, tolaži žalostne, podeli bolnim zdravje trupla ino duše; daj vbogim ino revnim, kar jim je v’ (im življenji potreba, perpeli popotnike ve¬ sele k’ svojim nazaj, ino poverili po svoji milosti, kakor dobrotliv Oce, vsim, ktere smo kje žalili, po- liujšali alj poškodovali. Pobolšaj te, ki so grešili, spreoberni nevernike k’ sveti veri, perpeli krivoverce k’ edinosti svete cerkve , ino pokaži jim ljuč resnice. Pomagaj grešnikam k’resnični pokori, in ohrani pra¬ vične stanovitne v’ dobrih sklepih. Daj našim sta- rišem, žlahti, perjatelam iuo sovražnikam, kakor tudi vsim, za ktere molimo, ino so se naši molitvi per- poročili, vse dobro; varji jih pred vsim hudim, in jim moč podeli, de bodo v’ tvoji službi stanovitni noter do konca, dokler po izteku tiga revuiga živ¬ ljenja k’ tebi v’ svojo pravo domovino, k’ večnitnU plačilu ino brezkončni časti svili svetnikov pridejo. Amen. 333 K’ P0VZD1G0VAJU. (Od svetiga Tomaža Akvinata.) ,,V’ pobožnosti le molim, o skriti Bog, o živi kruh, ki svetu življenje daš. O daj, de bo moja duša tebi živela." Tebi hočem živeti, tebi hočem vmreti. „0 Gospod Jezus! omij me nesnažniga s svojo kervjo, od ktere sama kapliea cel svet očistiti za- more,“ Jezus, vsmili sc mene! skoz svojo prelito kri na križi, bodi miiostliv moji duši. Amen. PO POVZDIGOVANJI. (Od pobožniga Tomaža Kempčana.) Presveti Oče! sprejimi darituv svojiga »Sina, ki je tebi toljko dopadliva, k’ našimu zveličanju. Ti sam si si jo zvolil, de bi bila darituv večne sprave, in de bi bila dosti velika za zbrisanjc vsih naših grehov. Sprejmi pa s to darilvo tudi mene nevredniga. Oj ta božja darituv je narsvetejša in naržlahtniši! Vsak dan se ti daruje po mašniških rokah s sveto pobožnostjo za žive ino mertve. Ta darituv naj bo torej Studenc blagoslova za me ino vse, ki so moji molitvi perpo- ročeni, in kterih vero in potrebe ti poznaš. Njih prošnje in dišava njihove molitve se naj vzdignejo do tvojiga trona, in njim naj dojdejo k’ večnimu zveličanju. Posveti nezrečeno moč lete skrivnosti, ktere človek, ravno zato, ker je od tebe izvoljena, ne sme iskati izgruntati, ampak le s pobožnostjo ča- 334 šiiti, s seicno potlložostjo moliti, tcrdno vervati, in do konca sveta ponavljati mora. O neskončno žlalnia, o neskončno dopadljiva darituv! ktero je tebi, večni Oce! tvoj edini Sin za nas dopernesel, ker je prava, edina in popolna darituv postal: on ki je sam neoinadeževan, sveti ino vsiga greha prost masnik bil, kterimu ni bilo potreba, po¬ prej za se molili ino darovati, ampak je le enkrat vmerl kakor srednik za nas smerti vredne, ki nismo ničesar imeli ino na celini sveti ničesar najdli, kar bi bili za svoje grehe zamestiti zamogli. Zdaj več ne obupam; in nikdar, naj se še tolj- krat moja vest zoper moje, de si ravno resnično na- prejvzetje ino sercne perzadevanje spet ohrani, ne bom nehal, ozdrave vupati. Zakaj zapazil sim Studenc, per kterim se očistim, de le do njega pridem j našel sim zdravnika, h’ kterimu spet perbežim, de ozdra¬ vim. Vem , kje je moje vupanje, ino vsa moja lažba; Jezusovo terpljenje ino njegove rane so preobilno iz¬ viralo mojiga zveličanja, in vekomaj terdna podloga mojiga zavupanjn. Poveličuje naj torej duša moja tvoje ime za do¬ brote prež mere, ktere ji tečejo iz tvoje predobrot- live ocetne roke; vselaj imajo te dobrote vžgati mi serce, de hvalo skazujem tebi ino tvojimu Sinu, kar¬ koli zamorein. PATER NOSTER. Oce naš, ki si v’ nebesih i, 1. d. 335 M OLI T U V. (Od pobožnima Tomaža Kempč.) S’ tvojim božjim zgledam vsercen, ino od tvo- jiga duha ganjen ino pokrecan, se ti vnovič vdam, in slovo vzamem od vsiga, kar svet hudiga in neci- murniga na sebi ima. Vse nesramne sladi sovražim iz celiga serca, hudičeve djanja ino vdajanja zaničujem; posvetim se pa z vsim, kar sim ino imam, v’ tvojo sveto službo. Dneve svojiga življenja skoz zvesto iz- polnovanje mojih dolžnost posvečevati, eno s teho biti, je moja edina želja, in moja perva skerb, kteri 8 e zdaj vdam. Tvojo voljo popolnama izpolniti, sim perpravljen, svojo lastno voljo popolnama zatajiti skoz resnično Pokorsno, ktero sim svoji gosposki ino naprejposlav- Ijenim izkazati dolžen; zakaj nje vbogati, je tebe v bogati. Vklonem sc pod njihovo roko, in jim hočem rad pokom biti, ako se mi bo tudi težavno zdelo, iz ljubezni do tebe. To hočem storiti , kakor prero¬ jen v’ Kristusu, ki sc je, de si ravno Bog' in človek, Ponižno pod roke svojiga rednika ino deviške matere, ®v°jiga kerstnika, še celo pod roke svojih sovražni¬ kov vklenil. Tudi svetovanju ino volji tajistih, ki niso •hoji vikši se hoccm (koljkorkrat ne ho ecz tvojo v °ljo) s ponižnostjo serca ino sveto ljubeziijo pod- v odvrcci; in zakaj bi tiga ne storil, ker jih rajši za ‘hodreše ino boljše deržim , kakor sim sam. . 326 A GNUS DEI. (Od svete Mebtilde.) 0 jagnje božje, vsmili se nas, in daruj se za nas svojimu nebeškima Očeta z vso ponižnostjo ino poterpežlivostjo, v’ doinestenje vsih čednosti, kterih mi nimamo! O jagnje božje, vsmili se nas, in daruj se za nas svojimu nebeškim« Očeta z vso bridkostjo svo- jiga terpljenja v’ popolno spravo za naše grehe ! O jagnje božje, vsmili se nas, in daruj se za nas Bogu nebeškimu Očetu , z vso Jjubeznjo svojiga božjiga serca, za domestenje vsih dobrih del, kterc grešamo. Amen. Ti o Gospod, vsmiljeni Bog! poznaš mojo nc- popolnamost, in ko otrok se pred tebo pertožim, dc je moja duša še polna ran. V’ občutenji svoje rev- šine te prosim za potrebno zdravilo k’ popolni oz¬ dravi; sej zamore tvoja dobrotliva roka vsako rano zaceliti, ino slabost okrepčali, o ne odtegni je torej od mene, svoje revne stvari. Amen. GOREČE POŽELJENJE. (Od svetiga Frančiška Zalezijana.) Jezus, moj Izveličar! po neskončni Ijubezh' ki te je nagnila na svet priti, ino vse ljudi od večniof pogubljenja rešiti, kterimn so zavoljo greha zapadli; te prosim ponižno, stori, de občutim v’ svojim ser® 1 močni sad tvoje ljubezni; in de njeni ogenj tak® 337 mojo dušo prežge, de bo, vse , kar je posvetniga, zaničevaje, se vedno proti nebesam povzdigovala, nič premišljevala, ko tebe, de kakor si ti iz ljubezni do mene na stebru križa vmerl, z ravno tisto ljubeznjo tudi jaz v’ tebi vmerjem, in tako vekomaj živim v’ tvojim posestvi. Amen. OBHAJILO. (Od svetiga Frančiška Ksaverja?) Duša Kristusova posveti me! Telo Kristusovo, odreši me! Kri Kristusova, napoji me! Voda iz strani Krisusove, operi me! Terpljenje Kristusovo , poterdi me! O dobrotliv .Jesus, vsliši me! V’ svoje svete rane zakrij me ! Od tebe se ločiti, ne pusti me! Pred hudim sovražnikom varij me! V’ moji zadni uri poklici me! Potim k’ sebi priti perpusti me! De bom s’ tvojimi svetniki hvalil te Na večne čase. Amen, SVETO RADOVANJE PO DUHOVNIM OBHAJILI. (Od M. Hauberja.) O Jezus, moj Bog in o Odrešenik, tvoj sveti Zakrament je zastava tvoje ljubezni, in spomin tVojiga bridkiga terpljenja ino smerti za mene. — Visoko hvalen bodi Jezus, moj Zveličar, v’ svetim Zakramentu! 328 O Jezus! ti nam skazuješ zmeraj svojo ne¬ skončno ljubezen skoz vedno pričejocnost v’ ti pre¬ čudni skrivnosti. — Visoko hvaljen hodi Jezus, moja ljubezen, v’ svetim Zakramentu! O Jezus, moj Bog! v’ tebi, kakor začetku vsiga dobriga, ino narvikšnim zapopadku vsili popol¬ nosti, spoznani vso lepote} vso zveličanje. —Visoko hvaljen bodi Jez us , moja n ar v i kš i d ob ro t a, v’ svetim Zakramentu! O Jezus! moja ljubezen! v’ dar ti dam svoje serce, gospoduj v' tajistim s svojo gnado, s svojo ljubeznjo , in daj, de bom ves tvoj. — Visoko hva¬ ljen bodi Jezus, moje zveličanje, v’ svetim Za¬ kramentu! O Jezus! moj križan Zveličar! kako ti za- morem poverniti tvoje bolečine, tvojo smert, tvojo ljubezen! Gorečnost mojiga serca ti naj večno za¬ livalo povracuje. — Visoko hvaljen hodi Jezus moje edino veselje, v’ svetim Zakramentu! O Jezus! ti skriti Bog pod toljko majhinih po¬ dobah kruha, kako zlo si se iz ljubezni do mene po¬ nižal! moje serce ino moja duša radujeta v’ tvoji sveti pričejoenosti, O Jezus! n-oje večno dopadenjc, s ponižnostjo ino ljubeznjo kašnem v’ duhu tvoje rane, iz kterih je tudi za mene kri sprave tekla. — Visoko hvaljen hodi Jezus, moja ranjena ljubezen, v’ svetim Zakramentu! O Jezus, ti ljubezni poln kralj ljubečik sere, potegni me na se! moja duša je ranjena od ljubezni do tebe! in bolan sim od želje te vedno bolj ljubiti. Visoko hvaljen bodi Jezus , pravo življenje moje duše v’ svetim Zakramentu! O Jezus, ti Bog ljubezni! de si ravno poln narcistejsiga spoštuvanja, vender nisim vreden, te prijeti! Torej se veržem z ljubečo Magdaleno pred tvoje noge. Ob, de bi solze griveuge iz ljubezni ven- 329 der ogenj tvoje ljubezni v’ meni pomnožile. — Visoko * lv aljen bodi Je/.us moja čistejša radost, v’ Sv ctim Zakramentu! O Jezus! ti narsladkejši pokoj mojiga serca! v tebi najdem svoje svetejše veselje, svojo narslad- kejšo tolažbo in svojo popolnama veselje, dokler bom Zamogel tvoje sveto obličje v’nebesih glodati,— Vi¬ soko hvaljen bodi Jezus moja večna ljubezen, v’ svetim Zakramentu! Hvaljen, ljubljen ino molen bodi brez šviga pre¬ nehanja, Jezus v’ presvetim Zakramantu altarja! O Gospod Jezus Kristus ki si na altarju križa v ’ svoji bridki smerti kervavo darituv za grešni svet dopernesel, ino k’ spominu na njo per zadni večerji Presveto , nekervavo darituv svnjiga telesa ino kervi ' svetim Zakramentu altarja vpostavil, in mašnikam y blast dal ino vkazal, tajisto nebeškima Očetu do- Pernašati ino vernim deliti: podeli nam nargoreciši P°božnost do te visoko hvaljene skrivnosti, de bomo v ’ spominu na tvoje terpljenje ino smert sad našiga °drešenja in moč tiga neskončno zaslužavniga ofra v življenji in smerti vživali. Amen. Skoz zasluženje našiga Gospoda Jezusa Kri- ®tusa, ino moč daritve svete maše nas blagoslovi | s igamogocni Bog, Oce, Sin ino sveti Duh. Ino duše er,1 ib naj počivajo skoz milost božjo v’ miru. Amen ZAHVALNA MOLITEV PO SVETI MAŠI. (Od pobožniga Tomaža Kenipeana.) |. O ljubi Oce, poln ljubezni ino milostH zahva- ij " 1 se ti z otroškim sercam, de si me večerje Iju- ° z ni ino obhajanja svoje smerti milostljivo vdeležil. 28 330 Odpusti mi vse pogreške, ktirih sim se zraven zkoZ mlačnost in raztresenost kriviga storil. — Terdn® sklenem ]ired tvojim presvetim obličjem, zgled tvojiga Edinorojeniga vedno posnemati, in se mu, kolji- kor bodo moje mod perpustile, z - enačili, de se tako vdeležim tudi sadu tiga velikiga ino svetig" ofra. Podeli mi guado, to naprejvzetje izpeljati skoz ravno tiga našiga Gospoda Jezusa Kristusa, tvo¬ jiga »Sina. Amen. POČESENJE Jezusa po skrivnostih njegovi ga kr iž e v i ga po t a. I. O Jezus, in moj sodnik, za mene k’ smertj obsojen, de bi moja sodba milostliva bila, — daj iz ljubezni do tebe krive sodbe mirno poslušati; nikogar ne soditi, enkrat pa milostlivo sojenim bit 1 II. III. ' II. O Jezus, moj zgled! ki radvoijno kri* objameš, de bi ga za mene nesel, — pomogaj l"b iz ljubezni do tebe svoj križ voljno nositi, proti bli*j nimu zaneslivim, proti sebi ojtrimu biti, in po smerti plačilo resničnih spokornikov zadobiti. III. O Jezus moja podpora J ki slab posta¬ neš, de pod križam padeš, meni moč v’ skušnjavah perdobiti, — derži me, de ne padem; daj mi vsi"'' tjenje do slabih bratov, naj de jih vzdigujem; P 0 '” zdiguj moje misli k’ nebeškim zeljem, in govzdi #" 1 enkrat mojo dušo k’ nebeškim sladkostam, IV 7 . O Jezus ino Marija, moja zvesta spre " 1 ljovavca! zavoljo žalosti ktero sta občutila, keJ ** 1 sta se srečala, me spremljajta po vsih^ mojih poti > de steze v’ obljubljeno deželo ne zgrešim. .‘m „ V. o prevbogi Jezus! ki hvaležno pomoč Simona sprejmeš, — ne daj mi v’ božtvi godernjati, v’ bogastvi se prevzeti, vbogili zaničevati, in ne¬ beške bogastva iz misli zgubiti. VI. O Jezus, ženin čistih duš! ki ti je dar ciste Veronike loljko dopadliv, — podperaj nie, de vse nečiste želje v’ sebi poterem , in tako vreden postanem, tvoje lepo obličje v’ družbi čistih angeljev vekomaj gledati. VII. O poterpežlivi Jezus! ki ne zapustiš križa, de si te ravno na tle meče, — daj, de ne obupam zavoljo premnogih grehov, v’ ktere toljkrat nazaj padem, ampak de polerpežlivo per tebi zdra¬ vila i.šem, dokler vsim nevarnoslam odidem. VIII. O milostlivi Jezus! ki sam polu težav, žalostne žene tolažiš, — potolaži mojo dušo, kedar si svetovati ne ve, in perpcli me v’ presrečni kraj, v’ kterim solze več ne teko. IX. O Jezus, stanovitni v oj sak, ki še križ za me objemaš, ker ga nesti več ne moreš,— daj se mi tako dolgo sercno vojskovati, dokler vsih sovražnikov svojiga zveličanja ne premagam. X. O Jezus, ti zaničevan kralj, kise sleci ino z žolčem pojili pustiš, — naj mirno poslušam, ako me blizui z žolčem zaničevanja poji, ino krotko prenesem, ako oblačilo dobriga imena iz mene iz- terga, de plačilo krotkih zadobim. XI. O Jezus, z pridkostjo napolnjen! ker ti vse ude grozovituo razpenjajo, ino roke ino noge nevsmiljeno na križ perbijajo , — naj iz ljubezni do tebe vse težave vmirjociga života voljno prenesem, de mi ga boš na sodni dan poveličal. XII. O Jezus, ti krotko jagnje božje! ki se rado_yoljuo v’ našo spravo vmoriti daš, — naj sebi ino svetu odmerjam , in le tebi živim — zdaj ino vekomaj, XIII. O Jezus, moje življenje, ki v’ na¬ ročji Marijemertev ležiš, de bi jaz vekomaj živel j — naj bom z Marijo rad per tebi, ne le v’ veselji, ampak 28 * 332 tudi v’težavah , ker je to 'gotova zaznamva zvestiga vucenstava. XIV. O Jezus, moja hrana! ki iz ljubezni Jo mene v’ grobi ležiš, v’ tabernakelui prebivaš, iu Jo prebivanji v’ mojim serci hrepeniš, — daj, de bo moja duša nebeške hrane tvojiga presvetiga telesa ino prežlahtne kervi vedno lačna ; daj Je bo to moja liarslajši hrana, moja radost, moja popotnica, de obilni sad pernesem za večno življenje. Amen. (Te molitve se lehko tudi per sveti maši molijo; /dalj¬ šajo, ako se po vsaki en Oče naš ino Češ e n a Marija izmoli, ino za obliajo križe viga pola ober- nejo, ako se pred vsako perstavite navadne verstice : Molimo tb, o Kristus, ino te li v a lini o, — Ker si skos svoj križ svet odrešil; na konci pa perdene : V m i s 1 i se nas, o Gospod, v s m i- 1 i se nas.) 333 POČESENJE Jezusa v’ presvetim resnim Te lesi. -—cD0-®*C3'' (Iz pisem razsvetleniga Ludovika iz Granade.) Jezus Kristus! ljubiti te hočem, — ti moj Bog ino moje vse! — ljubiti te hočem, ti moja moč! ljubiti te hočem, ti krepkost moje duše! veselje mo- jiga serca! ne sebi, ampak tebi hočem živeti cel čas svojiga življenja, kteriga si mi, ker je bilo skoz mojo veliko revšino zgubljeno, po svoji milosti spet ponovil. Moj p o n o v 1 j c v a ve c si ti, zakaj ponovil sij človeško naturo, ktera je skoz greh cisto oslabela iuo se skazila. Ti si moj rešil ik, zakaj skoz ver- vi, s kterim si samiga sebe vezati pustil, si me re¬ šil iz tiranstva greha, smerli, pekla in hnciica, nar- grozovitnišiga trinoga, Ti si moj Odrešenik, za¬ kaj, za ceno svoje, presvete kervi, ki vse zaklade preseže, si me odrešil iz sužnosti, v’ ktero sim skoz greli zašel. Ti si moj kralj, zakaj skoz svojiga Duha ti mene poznaš, za mene si se vojskoval, in me iz rok mojih sovražnikov rešil, Ti si'moj mašnik, zakaj prosil si, in še prosiš pred obličjem svojiga vecniga Očeta brez prenehanja za me. Ti si moja dar ituv, zakaj, ti sam si se daroval za mene na altarji križa, de bi polil Ijbezni moje pregrehe spra¬ vil. Ti si moj s rednik, zakaj Bog in človek si, ko prav človek si perjatel ljudi, ko edinorojen Sin božji zamoreš vse per Bogu, in torej tudi sam ti zamoreš, ho srednik med Boga ino ljudi stopiti, Ti si moja Slava, ino glava cele cerkve, zakaj ko prava glava 334 podeliš njej iuo vsim njenim udam moc, življenje ino duhovne želje. Ti si moja slava ino moja čast; zakaj, za mene si človek postal, in me sebi brata storil, ker si me za lovarša svoje nature povzdignil. Hvalen ino molen bodi brez šviga pre¬ nehanja, — Jezus v’presvetim Zakramentu a It ar j a. Amen. POČESENJE MARIJE. (Oil zv. Cirila, Ateksandrijskig-a patriarha pred 1400 leti.) Bodi pocešena od mene, Marija, Mali božja, prečastita varhuja celiga sveta, luč, ki ne vgasue; svetla krona devištva, scoplcr prave vere! — Bodi pocešena Marija, ki si v’ svojim deviškim naročji Ne- skoncniga ino Nezapopadiiviga nosila, ti, skoz katero se presveta Trojica časti ino moli, skoz katero je žlahten križ Izvelicarja po celini svetu povzdignjen: skoz katero se nebesa veselijo, angelci v’ veselji tope, hudi duhovi v’ beg poganjajo, skušnavcc pre¬ maga , grešna stvar v’ nebesa povzdigne, skoz ktero je znanje resnice na razdertja malikovanja zasajeno, skoz ktero verni kersta deležni postanejo, ino se z’ oljem veselja pomažejo, skoz ktero so sve cerkve sveta vpostavljene, ino ljudstva k’ pokori nazaj perpeljane bile; bodi cešeua , Marija, skoz ktero je edini Sin božji, ki je ljuc sveta, tiste razsvetil, ki so v’ temi smerti sedeli! — Pa kdo zaniore tebe, čez svo čast visoka! po vrednosti častiti? — 385 MOLITUV K’ MARII DEVICI. (Od Marije Egiptovske, spokornice, pred 1400 leti.) O sveta Devica ino kralica! ki si praviga Doga v’ mesi rodila, oh! predobro vem, de se spodobi itio tvoji časti ne perleže, de bi jaz, nesramna ino ne¬ čista svoje vmadežane oci k’ tebi povzdignila, in te s svojimi nesnažnimi ustmi v’ pomoč klicala, kte- ro vselaj cisto devico , in brez madeža na duši ino telesi spoznam! I’o vsi pravici je, de bi jaz, ki sim polna hudobij, od snage h oje čistosti, kije bela ko lilija, zaničevana ino zaveržena bila. Ker je pa ven- der Dog, kteriga si toljko čudno rodila, le za to človek postal; de bi grešnike k’ pokori poklical, tak vpijem k’ tebi, o prevsmiljeha Gospa, stoj mi v’ pomoč v’ mojim zdihovauji, ker celo nobene druge pomoči nimam. Vzemi, o Kraljica, vzemi me v’ svoje varstvo, in spravi me s svojim Sinam! Ne perpu- sti, de bi jaz tajisti Milosti ptuja ostala, ktero si kakor, devica spočela ino rodila, in ki jev’ človeški po¬ dobi svojo lastno kri za moje odrešenje prelila. O mogočna Devica ino oblastnica, ne zaverži me, in ne zapusti me, ampak obvari me; peli me, kamor kolj ti dopade, pokaži mi pot zveličanja ino pokore, ino obdej me z Ijnčjo tvoje svetlobe, de vekomaj več ne odstopim od pota izveličanja, po katerim te prosim , de bi me vodila. K’ tebi, o deviška porodnica božja! zdihujem v’ solzah , ktero si za besednico ino srednico izvoljim, O ne zaničuj me, ti moja Gospa; ne zaverži mojih prošinj, ti brezmadežna! ampak pridi mi v’ pomoč, de pred tvojim obličjem vsi sovražniki v’ beg zbežijo, ki me preganjajo. Bodi mi vedno hitra pomčnica, in čuj nad meno od vsili strani, de kje spet v’ skuš- 33G njavo in greh ne pervolim, in rop večuiga pogubljenja ne postanem j ampak de vedno pod zavetjem tvojiga materniga varstva okovarjena hodim, brez madeža na poti zveličanja svoj pot dostojim , in skoz tvojo materno tolaženje prevarvana, vsim zanjkam hudiča ino vsim nevarnostam na duši ino telesu srečno odi¬ dem. Vsliši me , mati mojiga Gospoda ! in prosi brez preneha za mene grcsnico per svojim presladkim Sinu; saj si naša mati ino pripošnica, polna ljubez¬ ni, milosti ino dobrote, de ne zapustiš tistih, ki v' te zavupajo. Amen. Sercno p o zdravi jenj e božje MATERE IZVELIČARJA. (Od zveličanima hudo vika miozja , apata, pred 300 leli.) Pozdravljena bodi, o Marija, ti zavupanje ža¬ lostnih, ti pomoč zapušenih! Tebi daja Sin tako čast, de vse prejmeš, kar prosiš, de sc ti vse zgodi, kar želiš. Tebi so zakladi nebeškiga kraljestva sporo¬ čeni, Stori, o Gospa! de bodeta moja duša ino moje sercev’ vsaki b ur ji tiga življenja vedno na te ober- njena. Tvoji presladki dobroti izporočim dušo in telo. Vodi ino varji me vse ure ino trenke življenja, o moj škit in moja bramba! Bodi pozdravljena, o preblažena mati božja, moja presladka Gospa, ktere spomin moje serce v’ sveti radosti obhaja i Prosim te, o Marija, skoz presveto oclovečenje, skoz rojstvo, življenje, terplenje ino Bmert tvojiga neskončno ljubljeniga Sina, vsinili se I 337 evojiga revniga služabnika, zakaj s tvojim rojstvam se je p e rkazalo vs miljenj e , in je s’ tobo' raslo. Naj se velika rev,sina mene, velikiga grešnika skoz tvoje veliko vsmiljenje popravi. Daj, o premila mati, de bom tistim perštet, ktere ko svoje otroke ljubiš, učiš, vodiš, rediš ino varješ. Zakaj ti si, ino vedno boš, zaBogam, moje zavupanje in presladka tolažba moje duše! o moja preslajša hramba! pridi naprot timu, ki te iše, in stoj mu na strani, ki na te zavupa! Od¬ loči mojiga duha od šviga, kar je pod neham, in podeli preokusek tiste nebeške sladke prijetnosti več- niga veselja, ki bo moje serce toljko ^gorečeše k’ ča¬ sti mojiga Boga podžgalo , in vse nečimerno vesolje na vsikdar oskutilo, de bom v’ sladkim miru svoje življenje sklenil, ino od tebe vojen, v’ večno življenje peršel. Anten, 29 KAZALO. Potrebne opominbe ino vadbe, ktere dušo od njeniga perviga poželjenja po pobožnim življenji noter do terdniga sklepa, prav bogaboječe živeti vodijo, POSTAVE. I. Popis prave pobožnosti . . . . 15 ^ II. Od lastnost in imenitnosti prave pobožnosti 18 III. De se pobožnost z vsakim slanam in pokli- cam da skleniti 20 IV. Od potrebniga vodnika na pot in po poti pobožnosti ...... 21 V. De se %' ČiŠenjem duše začeti mora . 24 VI. Od perviga čišenja duše, ali od Čišenja smertnih grehov . .... 26 VII. Od drugiga čišenja , namreč čišenja nag¬ njenja h’ grehu . .... 27 VIII. Od pripomočkov k' timu čišenju . . 29 IX. P er v o premišljevanje. Od stvarjenja 30 X. Drugo premišjlevanje. Od namena, h’ katerimu smo stvarjeni . . • 32 XI. Tretjo premišljevanje. Od dobrot božjih 38 i Stran d * XII. Sterto premišljevanje. Od greha . 37 XIII. Pelo premišljevanje. Od smer ti . 39 XIV. Šesto premišljevanje. Od sodbe . 43 Sedmo premišljevanje. Od pekla . 44 XVI. O smo premišljevanje. Od svetiga raja 46 XVII. Deveto premišljevanje. V' kterim st duša nebesa izvoli . ... 48 XVIII. Deseto premišljevanje. V’ kterim duša pobožno življenje izvoli ... 60 XIX. Kako se spoved čez celo življenje opravi 63 XX, Visoko poterjenje, s kterim se sklep: Bogu služiti duši vtisne in pokoro storiti sklene 64 XXI. Končava lega perviga čišenja - . 66 XXII, De seje tudi od nagnjenja do odpustlivih grehov čistiti potreba . ... 67 XXIII. De se je od nagnjenja nepridnih in nevarnih reči Čistiti potreba ... 60 XXIV, De seje od slabosti čistiti potreba . 61 DRUGE BUKVE. Nekleri nauki, skoz molituv ino svete Zakramente dušo k’ Bogu vzdigiti. POSTAVE. I. Od potrebnosti molitve . ... 63 II. Kratko napeljevanje k' premišljevanju, in pervič od priČejočnosti božje, kar je k' pri¬ pravi pervič potrebno . . ■•. .67 III. Od klicanja v' pomoč, kar je k' pripravi drugič potrebno . . i .. 69 IV. Od izvolitve skrivnosti, kar je k’ pri¬ pravi tretjič dotrebno . ... 70 V. Od prevdarjenja, kar je drugi del premiš¬ ljevanja . . . . . t .73 VI. Od občullejev ino sklepov, kar je tretji del premišljevanja . . , . .73 89 » Stran VIL Od premišljevavniga s končanja in snopka duhovnih cvetic ... . .74 VIII. Se nektire zveličavne opombe od premi¬ šljevanja ...... 75 IX. Od suhote serca med premišljevanjem , 77 X. Juterna vadba ...... 79 XI- Od večerne vadbe in spraševanja vesti 81 XII. Od duhovne samote . . . .82 XIII. Od svetih zdililejev, kratkih gorečih mo¬ litvic in pobožnih misli .... 84 XIV. Od svete maše, iti kako se ima slišati 89 XV. Od očitnih ino splošnih vadb pobožnosti 92 XVI. De imamo svetnike častiti ino v' pomoč klicati ....... 93 XVII. Kako se ima božja beseda poslušati ino brati ...... 95 XVIII. Kako se božje vdihnjenja sprijeti morajo 96 XIX. Od svete spovedi . 99 XX. Od pogostiga svetiga obhajila , . 103 XXI. Kako seje obhajati .... 106 TRETJE BUKVE. Mnogoteri nauki za vadbo v’ čednostih. POSTAVE. I. Od zverstenja čednost .... 109 II. Dalje ravno tiga nauka od zbiranja čednost 114 III. Od poterpežlivosti ..... 118 IV. Od ponižnosti v' zunajnim . . . 122 V. Od znotrajne ponižnosti .... 126 VI. Ponižnost stori , de svojo lastno niskost ljubimo ....... 131 VII. Kako se v 1 poniževanji dobro ime ohraniti trna ....... 135 Stran. Vlit Od krotkosti broti bliznimu ino od vra&h zoper jezo . 139 IX. Od krotkosti do samiga sebe . . . 143 X. De svoje dela s skerbnostjo, vender brez prenaglivosti ino boječnosti opravljati mo¬ ramo . . ..... 14G XI. Od pokor šine .••••• 148 XII. De je čistost potrebna . . • 131 XIII. Nauki, čistost ohraniti . . . 154 XIV. Kako se vboltvo v' duhu v' sredi bogastva ohraniti da ..... . 157 XV. Kako se v' pravim bogastvi resnično vbo- zno živi , . . . . • 160 XVI. Od duha bogastva v ’ resničnim vboztvi , 164 XVII. Od prijatelstev, in pervič od hudobnih 166 XVIII, Od nečimerniga ljubovanja . . 168 XIX. Od prariga pcrjatvlstva • • .172 XX. Od razločka med pravimi ino krivimi per- jatclstvi . .... » 175 XXI. Svarita in vračila zoper hudo perjatclstvo 178 XXII . Sc nekteri nauki od perjatelstva . 181 XXIII. Od del munajniga pokorjenja • * 184 XXI F, Od dru.me ino samote , , . 189 XX F. Od spodobnosti v' oblačilih , . . 192 t XXVI. Od pogovarjanja, in sicer pervič, kako od Boga govoriti moramo . , . 194 , KXVII. Od spodobnosti v ’ besedi , ino od spo¬ štovanja, kteriga smo ljudem dolini > 196 XXVIII. Od krivičniga sojenja . . . 198 XXIX. Od Opravljanja ..... 203 XXX. Se nekaj naukov od pogovarjanja . 208 XXXI. Od kratkočasa ino sprelajšanja, in per¬ vič, kar je perpuseniga ino pošteniga . 210 A XXXII. Od prepovedanigi igranja . . 312 XXXIII, Od plesov in drugih perpušenih ven¬ der nevarnih kratkočasov . . . 213 XXXIV. F’ kterih okoljšinah se igrali ali ple¬ sati sme ....... 216 XXXF. De moramo F velikih, kakor v' majhi- nih rečeh zvesti biti .... 217 Stran. XXXVI. De moramo pravičnih ino pametnih STE RTE BUKVE, Potrebni nauki zoper navadne skuinjave. POSTAVE. I. De se nimamo menili na besede posvetnjakov 242 lit De nam je serčnim biti potrebno . . 245 III. Od lastnosti skušnjav , in od razločka med občutenjem ino pervolcnjem v' tajiste . 247 IV. Dve prav imenitne pergodbe od figa . 249 V. Potolazenje duše, ki v' hudih skušnjavah teči . . . . . v • . 252 VI. Kako zamoreta skušnjava ino p ožel njen j e greh biti ...... 253 VII. Perpomočki zoper velike skušnjave . 256 VIII. De se majhinim skušnjavam vstavljati moramo . 258 IX. Kako male skušnjave premagali moramo X. Kako moramo svoje serce zoper skušnjave 259 okrepčati ...... 260 XI. Od nepokoja . 261 XII. Od žalosti ...... 265 XIII. Od duhovne ino občutne tolažbe, in kak se je v 1 nji nositi ..... 268 XIV’ Od duhovne zapušenosti ino s uho te . 276 XV. Poterdenje ino razloeniši razkazanje doslej rečeniga z imenitno zgodbo . . • 282 PETE BUKVE. Vadbe ino nauki, dušo ponoviti, ino pobožnost vterdili. POSTAVE. Stran. I. De moramo pobožne sklepe vsako leto enkrat s ’ timi le vadbi ponovili ... 286 II. Premišljevanje od dobrote, ktero nam je Bog s’ tim skazal , de nas je v' svojo službo poklical. Sklenjeno s spredi postav¬ ljeno terdno obljubo .... 288 III. Od sprejiskanja naše duše čez njeno rast v' pobožnosti ...... 291 IV. Sprejiskanje zaderžanja naše duše proti Bogu . 293 V. Sprejiskanje našiga stanu proti samim sebi 295 VI. Sprejiskanje stanu naše duše proti bliŽnimu 297 VII. Spregledanje nagibov naše duše . . 297 VIII. Občutleji, ktire gre po izpraševanji obuditi 299 IX. Premišljevanje , svoje dobre sklepe ponoviti 300 X. P er v o pr e v d ar j en j e, od imenitnosti naše duše . 900 XI. Drugo prevda rjenje, od imenitnosti čednost . 302 XII. Tretje pr evdarje n j e, od zgledov svet¬ nikov ..»•»•♦ 303 XIII. Š ter to prevdarjenje, od ljubezni Jezusa Kristusa do nas ... 304 XIV. Peto prevdarjenje, od večne ljubezni božje proti nam ♦ • • „ ♦ • XV. Splošne povzdigovanja duha cez ravno dognane premišljevanja , in skoncanje te vadbe ♦ . • • s ♦ • Stran. XVI. Od misli, kakor snih po ti vadbi bili moramo ...... . 309 XVII. Odgovor na dva overžka (ogovora) , ki bi jih lahko kdo zoper to vadbo storil , 310 X VIII. Troje poslednih ino prepotrebnih opn- Molitve per sveti masi . . . , . 314 ; Počesenje Jezusa po skrivnostih njegoviga kri - zeviga pola . , ... 330 Počesenje Jezusa v' presvetim resnim Telesi 333 Počesenje Marije (od sv, Cirila Aleksandriskiga. j 334 Molituv k , Marii Devici (jod Marije Egiptovske j. 335 t Serčno p ozdravljenje božje Matere Izveličarja (od Lud, BlozjaJ . .... - 336 mino v čc% to vadbo 312 PmSTAVIK. v cmovci NATISML J NO ZALOŽIL JANEZ LEOV. 1851 .