15. februar 1963 Št. 2 Lelo XII
1&LEZÄR

IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA JANUAR 1963
1.	Aglomeracija *.	•	•	•	•	•	•	8,0 %
2.	Elektroplavž.................................6,5	%
3.	Jeklarna.....................................8,3	%
4.	Valjarna...................................  9,3	%
5.	Siva livarna .	•	•	•	•	•	•	?>3 %
6.	Livarna valjev .	.	.	.	.	.	•	•	8,7	%
7.	Obdelovalnica valjev	.	.	.	.	7,6	%
8.	Samotna .	.	. .	...............7,9 %
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic)	.	!	!	!	7,9	%
ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik:
Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek, Henrik Žgeč in Ivan Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
Hatefe fuUiltcmU oefameuteif m» otpaMv uftisaitkanja
[ Družbeni plan za leto 1963 je izdelan in od organov upravljanja spredel kot obveza za ves kolektiv. Pomembno vlogo pri izvrševanju in pri-Kakovanem prekoračenju sprejetih obvez, bodo poleg organov delav-mega samoupravljanja odigrale tudi politične organizacije. Analiza stanja Ponomike in pogojev dela z ozirom na veliki načrt razvoja našega podrtja nas zavezuje, da še bolj smotrno uporabljamo ustvarjena sredstva y preteklih letih in ob istočasnem povečanju produktivnosti, znižanju 'proizvodnih stroškov, izboljšanju kvalitete izdelkov in osvajanjem novih proizvodov v skladu z interesi domačega, predvsem pa tujega trga. i TK se je pred kratkim temeljito seznanil z rezultati našega prizadevanja v letu 1962 in ugotovil, da imamo še možnosti za izboljšanje ekonomskih uspehov v okviru družbenega plana za leto 1963. V zavest čla-movkolektiva ne dvomimo, vendar ugotavljamo, da pri izvrševanju planiških nalog večkrat manjka pravočasnih ukrepov in aktivne vključitve h/seh članov kolektiva. Tako reagiranje pri manj uspelih pojavih v proizvodnji sigurno zagotovi dobre rezultate.
I Iz razprave TK ZKS o gospodarjenju v letu 1962 in ugotovitve dejan-jskega stanja posredujemo članom kolektiva nekaj priporočil oziroma fiitfepov.
1 — Iz poslovanja v letu 1962 je razvidno, da smo sicer dosegli dobre imitate,- vendar ugotavljamo, da po vprašanju kvalitete nismo uspeli h/ taki meri kot zahteva trg. Posebno kritično je vprašanje pri valjarskih izdelkih, kjer so zahteve iznad naših zmogljivosti, zato se mora v bome posvetiti veliko več pozornosti kvaliteti surovega jekla, da bo od-mdek pri valjanju manjši, kvaliteta valjanega materiala pa taka, kot m zahtevajo domači, predvsem pa inozemski kupci.
H — Pri livarskih proizvodih je dosežen velik napredek in so dani vsi ipogoji, da plasiramo naše proizvode tudi na tuje tržišče, vetidar je |snovno vprašanje, znižanje poslovnih stroškov in s tem v zvezi prodajnih cen, da bomo z ozirom na veliko število konkurenčnih livarn lahko ^Mižali in še povečali to količino proizvodnje. Da bo to doseženo, je nujno-pristopiti k izdelavi kalkulativnih prodajnih cen, in sicer tako, pse na začetku napravi predkalkulacijd za vsa večja naročila, posto-Ipoma pa preide k predkalkulacijam za vsa ostala manjša naročila. V bornie moramo točno ločiti stroške proizvodnje za posamezne kvalitete in jgaročii od stroškov za redno vzdrževanje, analizirati pa tudi vse ostale iteške kot so upravno prodajna režija in drugi. Ž ozirom na zelo ugodno IjjerspeJciivo naše’livarne bo potrebno v najkrajšem času dobiti potrebno reremo, da bi ta prehod iz proizvodnje težkih izdelkov na serijsko pro-Wndnjo bil čimkrajši. S prizadevanjem kolektiva livarne sive litine so wslvarjeni pogoji, da imamo več naročil kot jih z ozirom na opremljenost In koristno površino obrata lahko nudimo.
I — Za dosego boljših,proizvodnih uspehov v letu 1963 je nujno po-jjfreimo izboljšati organizacijo dela vseh služb, predvsem pa organizacijo Bela v pripravi proizvodnje, ki bo morala odigrati drugačno vlogo v po-Biedu obravnave naročil, izvajanja planskih nalog, koriščenja kapacitet, fioiuktivnosti ih ostalih faktorjev, ki vplivajo na ekonomičnost in raz-pofjipdjetja.
—	Količina zalog, surovin in ostalega materiala je bila v posameznih Jndobjih zelo različna, prav tako tudi vrednost tega materiala, kar po-p/oča motnje v poslovanju. Zaloge so bile sicer občutno zmanjšane, prav tako je tudi zmanjšana vsota porabljenih sredstev za nabavljeni palerrai, kar kaže, da je nabavna služba v podjetju dobro delala, vendar W s točnejšimi analizami in na podlagi teh s pravočasnimi ukrepi lahko He(zaJoge, kot tudi v ta namen potrebna sredstva, občutno zmanjšajo mez posledic v proizvodnji. ;
I — V pogledu izvoza je dosežen v letu 1962 velik napredek, plan za No 1963 pa je še večji, kar nam narekuje, da bomo v pogledu kvalitete, predvsem valjanih izdelkov, morali rešiti več problemov, ki so doslej piraji večji razmah proizvodnje za izvoz, istočasno pa seveda onemogočali plasman zaradi razmeroma visokih prodajnih cen, ki izvirajo iz Mjjli proizvodnih stroškov.
I — Odgovornost za proizvodnjo, kvaliteto, skratka poslovanje eko-vomskih enot in podjetja, nosijo vsi člani Z K, zato bodo obratni delavski fveti morali ukrepati v bodoče pravočasno, na podlagi podatkov pa obravnavati osnovne probleme, da bi teh težav bilo čim manj.
—	Strokovne službe v podjetju imajo največjo nalogo poleg vodenja fnizvodnje, analizirati vsa še nerešena vprašanja in jih preko tehnoloških predpisov posredovati proizvodnim obratom.
rev— Analize o poslovanju iz preteklega leta kažejo, da smo upora-
vsako leto veliko sredstev za vzdrževanje in tudi osvajanje nove fnizvodnje. Z ozirom na perspektivni razvoj našega podjetja in v ta fuiiien potrebnih sredstev, moramo dati še več poudarka smotrnemu izko-'jjščanju teh sredstev.
i: — Ugotavlja se, da nekateri ODS še vedno niso našli prave oblike fila, zato se jim mora pomagati, da bodo poznali program dela svoje fk in da bodo znali analizirati in odpraviti vse motnje, ki ovirajo izva-IVlje planskih nalog.
p. — Iznešene probleme na občnem zboru ZB naj se skupno z odborom jS TK in kadrovsko službo v podjetju ponovno obravnava in do konca ‘M po možnosti reši v okviru naših pravilnikov.
t. Teh nekaj predlogov ne zajema vsega, vendar je razumljivo, da mo-Jnjo politične organizacije v prvi vrsti poleg družbeno-politične in eko-Pnske vzgoje članov kolektiva prevzeti odgovornost tudi za poslo-?®ije in gospodarski razvoj podjetja. Odmikanje od kolektivne odgo-:v°<nosti za izvršitev sprejetih obvez tudi v bodoče ne more biti predmet oprave, saj se zavedamo, da ekonomski razvoj našega podjetja zavisi ^ vloženega prizadevanja vsakega člana kolektiva. Zato bo tudi v bo-||če dolžnost vseh odgovornih činiteljev v kolektivu, da bo delitev Svarjenih dobrin čimbolj pravična.
Naš plan v letu 1963
Upravni odbor našega podjetja je na svoji 27. redni seji obravnaval osnutek splošnega dela družbenega plana za leto 1963 in ga primerjal z realizacijo v letu 1962.
Osnutek družbenega plana za leto 1963 je tolmačil ing. Milko Starc in uvodoma povedali da je bil plan za leto 1962 .večji za 4,4 % kot v letu 1961. Izvršen pa je bil operativni z 98,3 %, finančni pa z 99,1%. Operativni plan nismo v celoti izvršili, to pa že iz znanih razlogov; v livarni valjev in obdelovalnici vaj lev ni bilo naročil, stagnacija naročil v valjarni in izpad električne energije v oktobru in novembru, ko smo izgubili 2700 ton na proizvodnji elektroplavža. Če bi ti momenti izostali, bi plan, ki smo si ga postavili, sigurno prekoračili, kljub temu je še vedno indeksna razlika med dovršeno proizvodnjo 1962 in 1961 102,7 %. Na osnovi gornjega in v pričakovanju ugodnejše energetske situacije ter nekaterih rekonstrukcij, postavlja plan za leto 1963 6 % povečanje proizvodnje v primeru z letom 1962.
Po posameznih obratih je predvidena v letu 1963 naslednja proizvodnja, izražena v indeksih:
Aglomeracija Elektroplavž Jeklarna Livarna sive lit. Livarna valjev Obdel. valjev Samotama Valjarna
101 naspr. 1962 121 naspr. 1962 100 naspr. 1962 100 naspr. 1962 123 naspr. 1962 127 naspr. 1962 94 naspr. 1962 103 naspr. 1962
Pri elektroplavžu se predvideva višja proizvodnja zaradi zamenjave pečnega transformatorja od 12 MVA na 18 MVA. V jeklarni bi ostala proizvodnja na istem količinskem nivoju. Vse sile pa bi se usmerile v kvalitetnejšo proizvodnjo. Livarna sive litine, ki je že dosegla dobre rezultate, bi povečala proizvodnjo strojne in sfero-litine. Livarna valjev zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov ni dosegla v letu 1962 plana. Za letos predvideni povečani plan bo mogoče doseči, kar potrjujejo že do sedaj prispela naročila. V šamotar-ni plan ne predvideva povečanja, temveč daje poudarek na zboljšanje kvalitete, pri tem pa upošteva zastarelost obrata: V valjarni je povečani plan izvedljiv, seveda, če bo tempo proizvodnje iz decembra obdržan in če bodo naročila in asortimenti ugodni. Osnutek družbenega plana je bil večkrat temeljito prediskutiran in ni nobenih težav za njegovo ostvaritev.
Da bi se predvideni družbeni plan za leto 1963 v redu izvrševal in dal ob koncu leta take rezultate kot so predvideni, je upravni odbor sprejel »akcijski program« za celo podjetje, ki bazira na akcijskih programih, ki so jih sprejele ekonomske enote in strokovne službe. Vzporedno z nalogami iz družbenega plana se postavlja pred nas osvajanje nove proizvodnje v osnovnih obratih, za kar je predviđeno po programu 51 milijonov dinarjev, da se z osvajanjem nove proizvodnje pripravimo na naloge, ki si jih bomo zadali za leto 1964. Letos je naša naloga še rekonstrukcija, ki je že v teku; že letos bodo znani rezultati rekonstrukcije na elektroplavžu in drugod.
Ko bo finančni del predloga družbenega plana za leto 1963 gotov, bomo o njem razpravljali in ekonomske enote bodo točno vedele za svoje naloge. Do takrat je dolžnost vsakega zaposlenega, da dela tako, da se dosežejo čim boljši rezultati v proizvodnji, ki jih postavlja predlog družbenega plana — splošni del.
Za leto 1963 se predvidevata dve vrsti investicijske dejavnosti in to v okviru samostojnega investicijskega programa in investicijskega vzdrževanja. V okviru prve dejavnosti se predvideva rekonstrukcija na TH peči in nabava valjarni-ške opreme iz Poljske, za kar bi se letos porabilo 338 milijonov, sicer bi pa po programu potrebovali letos 1,007 milijarde dinarjev za aglomeracijo, TH peč, jeklarno, elektroobročno peč, valjamo, livarno valjev in kokil, obdeloval-nico valjev, energetski obrat, pomožne obrate in za pripravo terena za Štore II.
Za investicijsko vzdrževanje pa je potrebno 320 milijonov din, za vse obrate.
Na koncu obravnave predloga
družbenega plana (splošni del) akcijskega programa in investicijske dejavnosti za leto 1963 je upravni odbor obravnaval operativni plan za januar 1963.
Operativni plan za januar je enak dinamičnemu z izjemo valjarne, kjer je za 80 ton nižji od dinamičnega zaradi asortimenta naročil.
Upravni odbor je sprejel predlog družbenega plana — splošni del, ki zajema proizvodni program, akcijske programe obratov, kvalitetni program, program osvajanja nove proizvodnje in investicijski program za leto 1963 s tem, da ga bo predložil delavskemu svetu v razpravo in osvojitev.
Zaradi povečane proizvodnje v letošnjem letu in zaradi ozkega grla v čistilnici odlitkov, je upravni odbor odobril nabavo novega brusilnega stroja za livarno sive litine v vrednosti 800.000 din, in nabavo dveh elektromotorjev za Cu-stodisovo peč v valjarni v znesku 360.000 din.
V nadaljevanju je upravni odbor obravnaval še nekatere tekoče zadeve.
Razprave sindikalne podružnice
Da bi lahko sindikalna organizacija v ,podjetju pravilno mobilizacijsko vplivala na izvršitev družbenega plana za leto 1963, je v prvi vrsti potrebno, da so njeni člani s svojo letno obvezo dobro seznanjeni. Radi tega je IO na eno svojih sej -v mesecu januarju povabil tudi zastopnike sindikalnih podružnic enot, da se o predstojećem družbenem planu podjetja temeljito pogovore.
V razpravi so zlasti poudarili lanskoletno pomanjkljivost v izvajanju plana z dejstvom, da je bil isti sprejet šele meseca aprila, da se je največja aktivnost in borba za plan izvajala šele v zadnjih mesecih leta. Svoje letne plane so sicer nekateri obrati še predčasno izvršili, tako livarna sive litine, elektroplavž z aglomeracijo, Samotna, jeklarna, dočim so drugi doživeli bistvena odstopanja, zlasti valjarna, livarna valjev in obdelovalnica valjev. Vendar to lahko opravičimo z objektivnimi nepredvidenimi težavami, bot stagnacija na tržišču in podobno.
Letošnji družbeni plan podjetja bo sprejet v mesecu februarju, ter predvideva za 6 %-no povečanje v primerjavi na leto 1962. Postavljen količinski plan podjetja je izvedljiv, ter v normalnih pogojih poslovanja ni bojazni za njegovo doseganje. Potrebno pa je pri tem skozi vse leto upoštevati vso resnost in budnost izvrševanja mesečnih planov. Vsak mesečni program enote mora za njih predstavljati zaključeno obdobje. Upoštevati je tudi razne tehnične izboljšave, ki prihajajo iz enot in ki v nekaterih primerih prinesejo visoke prihranke.
Nadalje so bili podčrtani nekateri problemi bodočega družbenega plana. Ravno na angažiranosti kolektiva podjetja v mesecu decembru preteklega leta je možno
graditi določen optimizem za izpolnitev predstojećih nalog. Zasledovati je kvalitetne plati proizvodnje in realizacije planov po mesecih. S HTV ukrepi je potrebno postopati še bolj dosledno, da v naših težkih pogojih dela očuvamo vsaj sedanji zdravstveni fond zaposlenih.
Poslovanje enot, kot v celotnem podjetju se mora odvijati v svrho štednje z najmanjšimi dopustnimi zalogami surovin.
Zaključki razprave so naslednja priporočila;
—	Ker je nujno, da so člani ko-lebtva seznanjeni z družbenim, planom podjetja, naj bi se na predstojećih občnih zborih sindikalnih podružnic enot o njem razpravljalo, ter sprejeli odgovarjajoči napotki o izpolnjevanju mesečnih planov enot. Sestavili naj bi tudi- mesečne akcijske programe. organizacijsko-političnega dela v enotah, katere pa je potrebno potem mesečno tudi zasledovati. Radi tega je:
potrebno pristopiti k mesečnim delovnim konferencam enot, kjer še člani kolektiva lahko jpqgò-vare o vseh nastopajočih problemih gospodarjenja in o skupnih akcijah, ki jih je v posameznih danih primerih nujno podvzeti za izboljšanje gospodarnosti itd.
—	Utrditi je informiranje kolektiva, ter priporočiti strokovnim službam, naj podatke o gospodarjenju enot pravočasno in v čim enostavnejši obliki posredujejo v kolektiv.
NALOGE PODRUŽNIC ENOT V LETU 1963
Na seji predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic ehot so dne 19. januarja razglabljali, kako pravilno usmeriti delo za izpol-(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ EKONOMSKIH ENOT IZVOZ V LETU 1962
Organi samoupravljanja po ekonomskih enotah so v januarju letošnjega 'leta obravnavali razna važna vprašanja, ki naj bi osigurala izvršitev (plana proizvodnje ih doseganje dobrih finančnih (rezultatov. istočasno so pa še reševali ostala vprašanja, ki sodijo v njihov delokrog.
Elektroplavž
je v svoji razpravi o osnutku novega PDR (pravilnik o delovnih razmerjih) dal nekatere pripombe, ki naj hi posamezne; člene, bolj konkretizirale. Nadalje je ugotovil, da poiSluževaujie novega 'drobilca ostružkov zahteva od posluževalca mnogo več, vendar pa za posluže-vanje zadostuje samo eden od do-
|g||j|g i	É	B"j
■	'■■■	.	. "f.	■
É
sedanjih treh. Zato je .sklenil, da se posluževalou poveča osebni dohodek za 10% od 1. decembra 19&2. V tem primeru se je ODS -poislužil člena 38 POD (pravilnik o delitvi osebnih dohiodlkov). ODS j e še sklenil, da prizna 3% primanjkljaja surovega železa za leto 1962 v korist komercialnega skladišča. V bodoče pa Ibo mesečno, priznanih le do 1% kala za 'tisto surovo železo, ki bo. šlo na skladišče, za tisto pa, ki bo šlo direktno h 'kupcu, pa kala. ne bo priznal. Ta sklep je bil sprejet z ■hamenam, da se prepreči zgubljanje 'hlebcev grodilja ob železniških -progah in deponijskih prostorih.
Valjarna
V	valjarni je ODS razpravljal o rezultatih proizvodnje v mesecu decembru 1962. leta in ugotovili da .je (bil efektivni plan proizvodnje prekoračen za 4,65%, da so bili dz-pleni boljši za 1,44% in da je poraba energije izpod normativov. Valjarna vkljub .dobrini rezultatom v . zadaj em tromesečju ni dosegla letnega plana, ker v poletnih mesecih ni bilo ugodnih naročil.
V	obravnavi proizvodnega programa za januar so člani ODS sprejeli sklep, da bodo morali po potrebi uvesti dudi nedeljsko delo, da bi lahko v ruku izdelali potrebne količine železa, za katere je določen rok dobave. Stonili bodo vse za povečanje izvoza valjanih proizvodov in za osvojitev specialnega prof.il-nega železa za »ISkmo« . Kranj in »■Kovinotehno« Celje.- Člani ODS bodo kolektivno pojasnili potrebo' po nedeljskem delu v kolikor bo to potrebno in pa pomen osvojitve novih profniiov.
Livarna
valjev
Tu so razpravljali o naročilih in družbenem planu za isvoj obrat dn ugotovili, da je realen, kar potrjujejo že dospela naročila, zato računajo, da bodo letos imeli z realizacijo plana manj težav kat lani. Ugotovili so, da bi s popolnim izkoriščanjem .naprav lahko proizvedli 1000 ton valjev za izvoz v"In-dijo, kamor šo že lansko leto po-
slali-prvo pošiljko valjev, ki so jih kupei ob prevzemu ugodno ocenili. Letos imajo pred seboj mnogo nalog, ki jih 'bodo morali izvršiti: osvajanje novih kvalitet, zmanjševanje izmečka, izboljšanje kvalitete, znižanje proizvodnih stroškov in izdelavo poskusne pošiljke valjev za Avstrijo. Da bodo v livarni valjev tem nalogam kas, ho treba krepko poprijeti. Dogovorili so se, da bodo imeli kolektivni dopust, ki ga bodo prilagodili potrebam naročil, da bi dobavni roki zaradi dopustov ne trpeli,. Sklenili so tudi da bodo poostrili tehnološko in delovno disciplino dn da Ib odo izdelali tehnološke instrukcije, ki bodo. obvezne za slehernega zaposlenega.
Obdelovalnlca
valjev
ODS tega obrata je 'Obravnaval pravilnik o delovnih razmerjih im dal ndkaj pripomb, ki so jih posredovali kadrovski službi. Analizirali so vzroke neizpolnitve proizvodnega plana v letu 1962 dn povzeli nekaj zaključkov. Livarno valjev bodo opozorili na boljše čaščenje valjev, ker jim slabo očiščeni valji delajo nepotrebne težave.
fc.v1
m Energetski'! ? S sobrat
Energetski obrat je razpravljal o osnutku pravilnika o delovnih razmerjih in dal -nekaj pripomb. Na razpravi o poslovanju v letu 1963 v zagotovitvi potrebne energije za osnovne obrate, znižanju cen energije, vzdrževanju naprav -in o iz-. obraževanju zaposli enih v obratu in vseh 'tistih, ki imaj o opravka s plinom v podjetju. Razpravljali so o težavah, ki spremljajo obrat v zimskih mesecih: o zmrzovanju surovih in instalacij. Sklenili so, da se za čeho potrebnega nadurnega dela mora zagotoviti dobava energije osnovnim dn pomožnim obratom za nemoteno delo. Na koncu so obravnavali -še nekatera vprašanja, kot so: delovna in tehnološka disciplina, nagrajevanje in drugo.: .
Samotna
je obravnavala uspehe v decembru, kjer iso dosegli pri izdelavi- opeke 105,4 % planirane proizvodnje. Sprejeli «o -operativni plan za me-.. * v
(Nadaljevanje ,s 1. strani) -njevamje bodočih nalog, ter v zvezi s tern tudi kritično ocenjevali delovanje sindikalnih podružnic v preteklem letu.
Dejstvo je, da je zaznamovana
v letu 1962 večja samostojnost, da so -imeli v enotah več pravic odločanja, ter politično bolj okrepili samoupravno dejavnost. Zlasti se je to pokazalo v zadnjem četrtletju, ko je sindikalna organizacija še povečala priporočila, v vseh enotah podvzeti vse sile za izpolnitev proizvodnega plana podjetja. Če bi tedia ista aktivnost dela . skozi vse leto, bi bili količinski in finančni rezultati podjetja koncem lanskega leta lahko še bdjiši od sedanjih.
Svoje akcjške programe naj bi podružnice enot usmerile predvsem v krepitve interesov samoupravljanja na .podlagi in v zvezi • z lastnimi obveznostmi, preko katerih naj šele nato nastajajo tudi njihove pravice. Temeljne norme za samoupravljanje naj izhajajo v bodoče iz vsakodnevnih problemov v enoti na osnovi analiz. Dosledno marajo uveljavljati zakonodaj o , M bo krepila demokratične pravice s tem, da se v enotah utrjuje delovna dn tehnološka disciplina. Skrbeti morajo .za dvig
see februar, imenovali,; komisijo ža sklepanje in odpoved-. delovnega razmerja v Obratu. Glede vzdrževanja so isklenilli, da manjša popravila na napravah izvršijo sami, da ne- bi zaradi tega obremenjevali centralne vzdrževalne službe.
Livarna sive litine
Tu so organi. samoupravljanja ugotavljali, kako so izvajali sklepe zadnje seje. ÄmaMidiraili so izvršitev plana za leto- 1962 in ugotovili., da so. ga dosegli s 105,3% in da je najboljši. rezultat dosežen pid nd-dularind litini, 'ki se na trgu zelo dobro proda: Pri obravnavi družbenega plana za leto 1963 so smatrali, da je plan glede na spremembe asortimana zelo napet dn da bo za dosego istega potrebno izkoristiti vse možnosti, ki še obstajajo-, istočasno pa bo potrebno rešiti še razne -druge probleme, kot so zagotovitev potrebne količine, komprimiranoga zraka, materiala za izdelavo
dobavne roke za nekatere proizvode. Modelna ' mižarna :a~ priprava dela -se "bosta morali prilagoditi, potrebam, da proizvodnja ne bo motena. Nalog, -ki jih postavlja proizvodnja pred organe upr ovij a-nja in vodstvo obirata je toMko-, da ji® borno morali reševati, vse leto. S tem v zvezi so sklenili, da biodo dopuste koristili v livarni v ; dveh delih zato, da ne bi prišlo do motenj v proizvodnji. Za mesec februar so sprejeli proizvodni pian, ki je v išklajdu z letnim planom. Obravnavali so še predloge Osnutka pravilnika o deìovurnh. razmerjih i-n dali svoje, pripombe.
življenjskega standarda skozi boljše gospodarjenje enote in podjetja. Delitev po delu m-o-ra vzbuditi zavesten interes pri članih kolektiva. Pri tem pa se je odločno izogibati zahtev, če te izhajajo iz slabega gospodarjenja. Utrjevati je potrebno pravilno medsebojno sodelovanje med enotami, z obra-tovodstvi, obratnimi, delavskimi sveti, ter političnimi organizacijami, da bodo vse gospodarsko politične akcije enotne in temeljito pripravljene. Prizadevanje za izobraževanj e članov tol njihovo mora biti ena temeljnih nalog vsake enote. Predvsem je potrebno usmerjati člane kolektiva, -da ise rbuidi -družbenopolitično izobražujejo, ker bodo ile z znanjem tega lahko postali dobili gospodarji enote.
Skraitka, akcija podružnic enot, oziroma sindikalne organizaci je v podjetju mora biti v bodoči ihan-daitni dobi usmerjanje za boljše gospodarjenje,.upravljanje ih izobraževanje.
Letne konference naj bi imele poudarek delovnega značaja, kjer se naj obdelajo problemi enote na osnovi planskih nalog. Pravilno je, takoj v pričetku leta zastaviti potrebne ukrepe za mobilizacijo doseganja mesečnih planov.
V času, ko je naš izvoz ena od ključnih točk krepitve našega gospodarstva, jo .prav, da podamo tudi -s tega področja obračun za pré-; teklo leto. V gospodarskem pogledu je bilo lansko leto eoo najbolj razburljivih v povojnem gospodarskem razvoju in če bi označevali naša povojna leta po smereh to . značilnostih, gospodarskega razvoja, bi lahko imenovali preteklo' leto prav gotovo leto našega prodora na svetovna, tržišča ali leto. našega izvoza. V državnem merilu siilo v letu 1962 Okrepili naš izvoz dobite mere, da smo ga prvič po vojni približali ravni uvoza, ki je kakor vsa povojna leta tudi v preteklem še nadalje naraščal. Takšna krepitev naše zunanjetrgovinske bilanoe seveda mi slučajnost, niti ni rezultat slučajnosti. V širjenje izvoza so vloženi ogromni, napori in tudi žrtve, ki šo bile spričo neugodnih gospodarskih razmer na zunanjih tržiščih nujne ispremljevalke. našega izvoza. Uspehi v letu 1962 so še večji oh dejstvu, da je bili naš izvoz v prvem tromesečju zaradi sprememb v našem, gospodarskem in še posebej zunanjetrgovinskem sistemu praktično’ paraliziram. Ne gre prezreti tedi- gospodarskega * V
BODOČI KADRI V
SINDIKALNIH
PODRUŽNICAH
V. cilju 'izbrati najboljše ljudi za bodoči kader sindikalnih podružnic enot, je IO, sindikalne podružnice sklical'", posvetovanje predsednikov in tajnikov obratnih •. podružnic enot in sekretarje tamkajšnjih oddelkov iZK, da .se pogovore o bodočih' volitvah v bodoče sindikalne organe enot in o članih, ki bi jih naj predvideli Za bodoči IO sindikalne - podružnice podjetja.
V	novem odboru enote naj bi obdržali vsaj/eno tretjino starega kadra. Kot dopolnilo pa naj bi votela ljudi, M bodo z veseljem posegli v sindikalno delo. Upoštevati je tudi, da morajo kandi- j datje imeti pogoje, to je predvsem zaupanje in ugled pri sodelavcih, da bodo lahko pravilno politično izvrševali zaupano funkcijo. Ker mora biti izhodišče bodočega sindikalnega dela gospodarjenje enote, je potrebno predvideti tudi to, ida se za nov . sindikalni kadar izberejo gospodarsko iri politično najbolj razgledani ljudje enote.
RAZVOJ REKREACIJE
V	KOLEKTIVU
Evidenca športnega udejštvoi-vanja izkazuje, da je bilo v letu 1962 v razna tekmovanja v kiju- , čemih 553 članov kolektiva.. Tudi organizacija metalurških športnih iger, ki so se lani vršile v Štorah^, je bila dobro izvedena.
V	bodoče bo potrebno misliti • na nabavo raznih rekvizitov Za. Športno izživiljainje naših .• članov. Lahko bi že- v rekonstrukciji .tovarne predvidevali, graditev prostorov za igrišče odbojke'ali podobno, kjer bi se delavci v pro-, stem času razgibali, ter tako spoznali z vrednostjo šjporjtaiega udejstvovanja.
Ravno tako bi 'bilo nujno — v kolikor namerava kolektiv še vnaprej obdržati dom na Rabu — urediti tam nekatere športne objekte, kot igrišče za odbojko, kegljaški prostor, peskovnik za otroke in še kaj podobnega.
. Sčasoma ibi morali urediti evidenčne 'kartone o udejstvovanju članov kolektiva v rekreaciji in o rezultatih z ozirom.. na delovni: elan, zdravstveno stanje, primere nezgod, razpoloženje ljudi, ki se v rekreaciji več ali manj izživljajte.
V	diskusiji na poročilu rekreacijskega odbora je bilo največ poudarka počitniškim domovom, zlasti našemu domu na'“Rabu. Če’ bi letovanje v tem domu obravnavali potom analiz, 'bi ugotovili, da i;z leta v leto koristi jo v njem . dopust: vedno eni in isti ljudje. Ali ne bi bilo morda priporočljivo izvesti akcijo.štednje za dopuste, da 'bi lahko ob morju letovali tudi
združevanja zahodne Evrope, 1 s politiko gospodarskega protal nižima zaviralno , vplivalo na izvoz.
Sledeč splošnim težnjam in porom je tudi naše podjetje z ležilo v preteklem- letiu v ir sijajne uspehe. Izvoz' iz leta ; smo po vrednosti Skoraj' podiš in se uvrstili med na j več j e iz nike celjskega okraja in zac dostojno mesto tudi v skupi jugoslovanskih železarn.
Če is è zopet zatečemo k tod nemu prikazovanju razvoja naj izvoza v zadnjih štirih letih,, biimo naslednji trend izvoza:
1959.	leta 100
1960.	leta 225,3
1961.	leta 214,6
1962.	leta 399,6
Največji del našega izvoza vedno odpade na izdelke valj) feft’90,9%', sledijo litoželezni.l z udeležbo 7,7%, na ostale proi; de pa odpade 1,4%. Od celoti našega izvoza v preteklem letu pade na izvoz na področja s-j vertibilno '— čvrsto valuto 34, na iSOciiaMističhe države 54,8% ii ostale klirinške države 11,0%,j
PK delavci dn ostali' z večjim i vilom oitrok, ter oni na téz delovnih mestih.
Komisija za rekreacijo naj preko ankete v obratih spotil mišljenje članov kolektiva gl zasedbe počitniških dotnbl%T< , bi dovplj zgodaj lahko vèdeli s vilo interesov, oziroma rezervi no zasedbo po lastnih članih bi. tako prosto kapaciteto du lahko dali drugim turistom.
Kar pa se tekmovanja v sp« nih dejavnostih tiče, je potret podkrepiti interese masovnega i j at ja članov enot. .Številka J članov sodelujočih v rnedota nem tekmovanju je namreč j koliko nerealna, če upoštevan
’ da 'smneiB^terl^^^r^ogel'sWB
vseh tekmujočih .panogah.
Potrebno bi bilo vzbuditi ve zanimanje za družabno živije: med člani kolektiva, misUti'1 orgariižiranje enodnevnih izlet Komisija naj bi "to upoštevala j razdelitvi finančnih sredstev ekskurzije in izlete.
O STATUTU PODJETJA
Statut podjetja naj bi bila dni bena nórma, ki razčlenjuje v; notranja dogajanja in medselj na razmerja v enotah, ter obfl miositi' delavcev v delovni orgarii® ciji. Izdelava Statuta bo zahtevaj mnogo dela, medsebojne poveš ve in napore mnogih ljudi. Sj tut podjetja bi moral biti previ prav podaljšek zakona, morali podrobno obdelati določeno s« tam, kjer zakon konča. Vsebow bo. maràl vse pravilnike gg posi niké podjetja, ter bo od sind# ne 'onganizaoije in DS odvisno, 'i liko in katere pravilnike se bf bodoče še upoštevalo. Zlasti m? statut podjetja točno določiti j poudariti 'pristojnost enot. Ä videti mora postopek, kako 'b| decentralizirani samoupravni » gani sprejemali zakonske a8 kako urejàli disciplinske odgovj nositi.
Pri tem pa je, vsekakor pa^ da se ne bi krnila enotnost .p» jetjà, kot celote.
Tudi sindikalna 'Organizacij mora v novem statutu podje| najti 'odgovarjajoče mesto v poj jet ju, kot družbeno politična ori!] nizacija, 'ki ureja in uresničil cilje družbenega samoupravljat in socialistične demokracije.
Statut podjetja naj bi biLaikt,; ■se bo moral stalno fc^ctojevatw dopolnjevati, biti mora odraz J| tranjdh realnih dogajanj in fill tarialnih odnosov.
JNT-a razpravi je bilo-poudarjej da na,j se prva faza izdelave sij tuta takoj prične. Izdelajo najj osnove in teze, katere bo zajenj statut, da bi lahko sindikalna fl gamizaeija na osnovi razprav da svoja priporočila.
RAZPRAVE SINDIKALNE PODRUŽNICE
(Nadaljevanje na 3. str
isp^
15: 'februarja 1963
»STORSKI 2ELEZAR«
STRAN 3
Rezultat revalorizedje Ob stoletnici Rdečega križa
y letu 1962 izvedena revalorization osnovnih sredstev je imela m\vsem namen, zagotoviti podiju višja sredstva amortizacije, bi lahko laže in hitreje obnav-Io ter moderniziralo svoja osjima sredstva in da se ekonom*
I vskladijo startne osnove med, jjetji; ki imgjo siara osnovna tva, in podjetji, ki imajo ■ za-večjih investicij nova osnovna teiIstva.	;	. .. • :
^ Pristop k revalorizaciji je zače-M prizadevanja da bi amortizaci- . Salisela res namen in učinkovitost. ILnlorizacija osnovnih sredstev l)i preračun' na ekonomsko utemeljeno višjo vrednost je že tretja po pj in še po vsebini bistveno raz-fiWe °d dosedanjih.
[pri prejšnjih revalorizacijah se ije vrednost osnovnih sredstev pometla le za povprečni odstotek jj|pi osnovnih sredstev, ž ozirom ti J dolarsko vrednost, dosedanja s motorizacija za domačo in uvoz-opremo pa se je izvršila na ba-dolarske vrednosti odnosno Si vednosti nabave v tuji valuti, i (Revalorizacija se je ppravila za
Ìydbene objekte, dolgoletne nolle in opremo od leta 1953—1961 dično po letih s pomočjo iaktor-iir, ki so izražali za vsako leto 'išiotek povečanja vrednosti od tifi,ki je izkazana po knjigah. starvi rezultati revalorizacije pri hfidbenih objektih so povečali I novo za 72 %, kar je v primer-m z realno vrednostjo,zelo visoni. Zato je republiška komisija za Valorizacijo ’ predlagala znižanje i| 0nikov za gradbene objektp ; hlini so rezultati opreme ostali ^spremenjeni.
i ^Ponovni preračun revalorizacije i uporabo nižjih količnikov kaže, ij se je vrednost osnovnih sred-, |cv gradbenih objektov povečala a id '2275 milijonov na 3194 milijont ali za 40,5 %, vrednost opfe-jiepa od 4065 milijonov na 4755 j lilijonov ali za 17%.
SJied revalorizacijo je podjetje j iliio razpolagalo z 224 milijonov Revalorizaciji pa je pridobilo fmTVjonov novih sredstev. Re-. ilorizacija je dvignila bsnovo po-l bvnega sklada in s tem naložila 1 Ujetju višjo obveznost za obre-1 ii na osnovna sredstva za 40 mi-1 ionov. Praktično povečala se je ■ nortizacija za toliko kolikor so f povečale obresti. Časovno jena fpolago le za toliko več likvid-sredstev.
Vsekakor je bil v državnem mein dosežen namen, amortizacijska ledsiva so se v okviru naše re-Mike povečala za 11.7 milijard, mnj pomembno pa je za naše pod-|je, ker se sredstva amortizacije
v primerjavi s sedanjimi potrebami le malenkostno povečajo. Podjetju bi bila potrebna višja amortizacijska sredstva, da bi se omogočilo zamenjavo zastarelih osnovnih sredstev. Doslej so bila sredstva amortizacije, ki so se obračunavala v letu 1962 blokirana za 10 do 15 % in še pri koriščenju Omejeni za izplačilo po četrtletjih. Blokirano amortizacijo od leta 1955 dalje pa smo vso porabili za izplačilo obratnih sredstev.
Mislim, da je revalorizacija omogočila; da bi lahko v prihodnje pričeli uvajati poleg časovne amortizacije za gradbene objekte še iunkcionalno in ekonomsko oz: pospešeno amortizacijo za opremo.
Pri sedanjem načinu obračunavanja časovne amortizacije se dogaja, da so nekatere kategorije osnovnih sredstev, izpostavljene mnogo hujši obremenitvi (obratovanje stroja 2—3 izmene) kot druga osnovna sredstva, ki te obremenitve nimajo. V obeh primerih pa se obračunava amortizacija ha dobo trajanja po enaki stopnji, ne glede na dejansko obremenitev. Ravno tako obstoja tudi oprema, ki je v tehnološkem pogledu zastarela in se prikazuje v knjigah z visoko neodpisano vrednostjo. Na taka osnovna sredstva bi morali že danes misliti, da bo v doglednem času vendarle prišlo do tega tudi v naših predpisih, da bo samo podjetje odločalo o stopnji odpisanih osnovnih sredstev. Takrat bomo dosegli res ekonomičen in učinkovit namen amortizacije.
Omogočilo bi se lahko več sredstev za zamenjajo, realnejša bi bila odpisana y rednost osnovnih sredstev, Amortizacija bi služila res samo za zamenjavo tistih osnovnih sredstev, ki so ekonomsko in tehnično potrebna in upravičena zamenjave.
Na koncu bi dosegli še to, dà bi izločena sredstva za poslovni sklad (za osnovna sredstva) iz čistega dohodka po bilanci res služila samo‘ za nove investicije in soiinansira-nia,~.doČim.. bi amortizacija služila samo za zamenjavo obstoječih osnovnih sredstev.
Višina amortizacije bi v tem primeru ne bila več omejena, ampak bi se gibala v mejah ekonomskih možnosti obremenitve lastne cene vsakega izdelka.
Vse to bo mogoče doseči le takrat, ko bo amortizacija v celoti likvidna, takrat ko je najbolj potrebna za tinansiranje, ne pa da sé amortizacija omeji in koristi še v druge namene, kot za odplačilo obratnih sredstev, anuitet in slično.
To je eno izmed mnogih gesel, zapisanih v programu Rdečega križa, ‘organizacije, tei ima zelo obširen delokrog, jki jo pa še premalo poznamo. Zato tardi vse - premalo ' uipoiš bevamio delo članov ; ite človekoljubne organizacije. Ko polagajo obračun dela, se le malokdo spomni, da se udeleži tega občnega zbora dn pripomore s koristnimi predlogi te razširitvi in izboljšanju delate prepotrebne organizacije, Kdor je letos prisostvoval občnemu zboru krajevne organizacije Rdečega križa v Štorah, se je lahko prepričal, da je v tej organizaciji 923 skromnih, a požrtvovalnih članov, da pa.so odborniki pri svojem delni prepuščeni sami- .sebi. V lanski poslovni dobi so imeli eno zdràystrve’--hö predavanje na Vrheh, ki ga je poslušate- čez 40 obiskovalčev. Za tako.naselje, kot so Vrbe je to res lepa .udeležba. Zaključili so. tečaj o zdravi prebrani, obenem z gospodinjskim tečajem, v sodelovanju s SZDL v Kompolah. Ker is o v Što-. rab že predvajali zdravstvene filme, kar j ih j e .pri nas na razpolago, lani takih predavanj ni bilo. Prav posebno se je odrezala ta organizacija pri krvodajalski akciji, kar je predvsem zasluga komisije za krvodajalstvo pri' sindikalni organizaciji-.železarne. Gez 300 prijavljenih poimani preko tri sto visoko-' zavednih ljudi v našem kraju, samo v kolektivu je daroval kri 301 . član, izven železarne pa 29. darovalcev. S to plemenito akcijo bodo šld letos še bolj : v naselja Okrog Štor. Tam je treba utreti pot v srca ljudi, da bodo pripravljeni darovati dragoceno kri za sočloveka, ki mu is tem rešujemo življenje, mu podaljšujemo' življenje, Vrnemo zdravje. Na tem občnem Zboru pa so razpravljali tudi o drugih izredno važnih vprašanjih. Ugotovili so, da v novih stanovanjskih blokih manjkajo zavetišča za najmlajše, ki jih -morajo' starši zgodaj zjutraj pred nastopom službe nositi v oddaljeni. vrtec. Popoldne se otroci včasih brez varstva razkropijo proti domu. O tem boido morali še razmišljati :pri Stanovanjski’ skupnosti. Drug nerešen problem jo nega bolnikov in’.varstvb. Otrok, če zboli član družine, eden' staršev. Stanovanjska skupnost naj bi po mnenju diskutanitov isktupno z organizacijo Rdečega križa orgamizir. rala tečaj za negovalke ‘bolnikov, ki bi priskočile na pomoč zaposlenim ljudem v primeru, ko zboli eden od staršev, ali kak član družine, kjer sta oba .starša .zaposlena. Ugotovili so pa, da bi morali pri izbiri kandidatov’za nego bol-
nikov zelo paziti, koga bodo uispo-Albin Miklavc sabljati za to odgovorno nalogo.
IZVOZ V LETU 1962
fadaljevanje z 2. strani) ifozultati naših naporov za razšd-itev našega izvoza v preteklem teso se odrazili tudi v pridobi-inju novih tržišč in uvajanju noil proizvodov v naš izvozni asor-ipan. Tako sta se v našem izvozu preteklem letu pojavila dva prorotta, ki doslej nista bila ,predit našega izvoza: litoželezni valji fKGR odlitki za »OM« kamione, »železne valje smo izvozili'v Infilai je za naše podjetje povsem M tržišče. Odlitke za »OM« ka- , lime ,pa. smo »zvozili v Italijo.1 parno, da bosta ta dva primera po-tasriega izvoza odprla perspek-»ne možnosti našega izvoza teh fevodov, kar bo predstavljalo toljnjo afirmacijo našega podija tudi izven naših meja.
Kakor so rezultati našega izvoza peteklem letu na dostojni. yišd-Rateo so problemi, s katerimi se izvozu srečujemo, čedalje bolj teči ‘in zaskrbljujoči. Zastarelost iih obratov v tehničnem pogledu staja resen problem dn slej ko Pj ovira za nadaljnje širjenje na-ja -izvoza. Brez dvoma bi izvoz Siga prvega izvoznega prioižvo-'i. j. vzmetnega jekla za avto-|ilsko industrijo lahko bdi f er j en tudi. na področja s kon-jtibilno valuto, predvsem na ita- , jlskio tržišče, če bi lahko nudili serial v tastih dimenzijskih tole-|ah in dolžinah, ki so na tujih ®čih običajne in ki jih kupci
pričakujejo in zahtevajo. Zaradi tehnične zastarelosti takšni- pogoji za nas nišo sprejemljivi. Pri-tem je še poudariti, da bodo s-lej ko prej tudi niši dosedanji odjemalci tako doma kakor tudi zunanji prešli; na norme, ki is-o za.vzmetna-jekla normalne, a za na;s nesprejemljive, Tehnična zastarelost naših obratov vpliva tudi na naše lastne, cene, kar ravno tako predstavlja resen problem pri srečavanju z moč no mednarodno.konteurenco.-Izvoz. valjev nam je prav tako pokazal, da smo tudi na tem pod-
ročju tehnično nezadostno opremljeni. Predvsem brez dovršenih brusilnih strojev ne moremo računati na uspešen -nastop ■ na inozemskih tržiščih. V preteklem letu smo koristili usluge kooperantov iz Ražin in Karlovca, vendar so kooperanti I predragi s svojimi uslugami, v določenem pogledu tudi strokovno nezanesljivi, zato na njihovo sodelovanje pri Obdelavi, valjev za . izvoz ne moremo računati. -.
Tudi poizkusni izvoz odlitkov za 1 ».OM« kamione nam je pokazal, da ho močnejši, t. j. eeriljiski izvoz mó-« goč le ob izpopolnitvi našega strojnega parka za obdelavo takšnih in sličnih odlitkov. .
Poleg naštetih pomanjkljivosti, ki -jih bomo lahko rešili le z rekonstrukcijo valjarne, z nabavo brusilnih strojev in z izvedbo tebnič-nih.naprav za precizno in Serijsko obdelavo odlitkov, bo nujno : misliti tudi. na razširitev našega asortimana v valjarni, predvsem pa v livarni, valjev. Z razširitvijo našega asortimana- bi se prav- gotovo okrepili v odnosu na konkurenco.
Na koncu še -besedo o naših predvidevanjih za leto 1963. Če se naslonimo na uvodoma prikazano gibanječuašega izvoza' od leta 1959 naprej, bi morali v letu 1963 doseči Izvoz v odnosu na 1959. leto v višini 547%. Uvozno-izvozni oddelek ,pa na tihem računa, da bo to normo v znatni meni še prekoračil.
A. B.
Tu namreč ne pride v poštev samo nega bolnika, v mnogih primerih jie .treba popaziti na otroke, jih primemo vzgajati in če je treba,'jim nuditi tudi pomoč pri učenju, pri domačih nalogah in podobno. To pa ja izredno zahtevna in, kot že. povedano, odgovorna, . delikatna naloga^ Uprava železarne in organi upravljanja, tega kolektiva bi verjetno prav radi finančno podprli organizacijo in izvedbo takega tečaja, saj izgubijo v železarni dosti delovnih dni zaradi izostankov ljudi, ki 'imajo bolnika v hiši in ga morajo negovati, obenem pa skrbeti, da se otroci pravočasno odpravijo, v šolo, da se v redu učijo in primemo igrajo, ali drugače razvedrijo. Lani je bilo v železarni dosti, 'takih izostankov z dela. '/
V železarni Jesenice imajo tako službo.že-vpeljano, tam bi lahko izvedeli za izkušnje pri item delu.
Toda dejavnost Rdečega križa je še v marsičem drugem. Tečaji za nudenje prve pomoči db nezgodah' in nesrečah, tečaji za zdravo, pre-hanno, za higieno stanovanj in življenja,'za -mentalno higieno, borba proti alkoholizmu, vloga. Rdečega križa v bojiu za ugodnejše, življenjske . pogoje delovnega človeka, zdravstvena vzgoja. osnovnošolske mladine, sodelovanje s socialnimi delavkami, male asahapije v. naseljih, kjer imajo Okuženo vodo za . kuho in Umiivianije. Po naseljih so potrebni aktivi Rdečega križa, ki bi imeli polne roke dela. Toliko govorimo o vzgoji naših ljudi, o humanih odnosih, o socialističnem humanizmu. Prav tu čaka dosti dela tudi plahe ' Rdečega križa. Zato širimo .članstvo te človekoljubne-organizacije. Pomagajmo Rdečemu'. križu, da nam bo tudi on lahko po-
magal!
R-V
VTISI S SPECIALIZACIJE V ZAHODNI NEMČIJI
Pri Organizaciji združenih narodov deluje več agencij ali organizacij tehniške pomoči evropskim državam za posamezna strokovna področja. Ena najistarejiših med. njimi je agencija ILO, katere sedež v Evropi je v Genovi. Stipendije, ki jih daje ita' agencija so namenjene nižji ali srednji kategoriji tehnične. islužbe. Eno izmeid'talkiijh'štipendij je prejelo itudi naše podjetje, in sicer za. trimesečno .specializacijo iz merne in regulacijske tehnike v Zahodni Nemčiji. Realizacija te štipendije naj bi se izvršila pri firmi I. C. Eokiardit A. G. v Stuttgartu in pri firmi Hüttenwerke Siegertland v Niedersoheldenn.
Predstavništvo agencije ILO v Zahodni Nemčiji pa se nahaja v
avtomobilsko 'industrijo, gradbeništvo in vise ' do otroških igrač. V obratu Niederschelden, ' kjer sem bil, proizvajajo samo tako imenovane platine in ingote, teže od 20 do 25 'ton, ki ise poltem v drugih obratih valjajo naprej v končni proizvod' — tanko pločevino. Obrat sestavljajo visoka peč, več SM peči, med katerimi sta dv-e 180-ifcoraislu,-valjarna, kotlarna in pombžiii' obrati. Visi omenjeni obrati so opremljeni is popolno avtomatsko, regulacijo po najmodernejšem Siemensovem 'sistemu. Spričo tolikih instrumentov in naprav, ki so potrebne za -nempteno avtomatsko obratovanje peči, kotlov- in ostalega, sem ' lahko videl marsikaj zanimivega. Videl sem način praktične
Železarna Siegenland obrat Niederschelden.
Bonnu, 'kamor sem tudi ' odpotovali ter se javil na' omenjenem predstavništvu. Rečem lahko, da je Bonn is talko imènoviandm Bad Go-dasbergoim -zelo prijazno in prikupno mesto.. Bo dveh dneh bivanja v Bonnu, isem se vrnil podisti poti nazaj v Stuttgart, 'kjer sem oist-al dva meseca pri I. C. Ecteairdt A- G. Omenim naj samo,, da se v tej tovarni izdelujejo merilni in regula-- oijiski instrumenti oz. aparati, ki delujejo na električnem, elektronskem in pnevmatskem principu. Tovarna zaposluje okrog 1500 večinoma visokokvalificiranih oz. kvalificiranih delavcev. Podjetje je istočasno s pro'i'zyoidnjiQ tudi v razvoju, in sioer osvaja vedno modernejše načine merj-enja lin regulacije, posebno še na področju elektronike in pnevmatike, 'kar je plod izredno močnega inženirskega in tehničnega biroja, kjer je zaposlenih nekaj zelo znanih nemških strokovnjakov.
V samem podj etju je tudi izobraževalna center, ki prireja razne seminarje na področju merne tehnike, 'katerih se udeležujejo nemški, kakor tudi dragi strokovnjaki. Podobnega seminarja sem se tudi jaz udeležil, vendar je zaradi pomanjkanja časa 'trajal samo nekaj dni.
Bo dveh mesecih bivanja v Stuttgartu pa sem nadaljeval piot. proti severa v Siegen ali natančneje povedano- v 7 km oddaljen kraj Niederschelden, kjer se nahaja eden izmed sedmih Obratov firme Hüttenwerke’ Siegerl and A. G., katerih končni produkt je v glavnem fina pločevina, ki se uporablja za
uporabe . najrazličnejših naprav, n .pr. uporaba' televizije v industriji. ■
Na koncu bi se dotaknil samo še varnosti delavcev v omenjenem podjetju. Tudi tam se polaga precej -pažnje na varnost človeka —r delavca. Glavno, kar sem opazil poleg ostalega je to, da ima vsak član ^kolektiva poleg drugih zaščitnih sredstev, tudi pokrivalo — zaščitno čelado, ki je lahko kovinska ali iz umetne mase in je rešila že marsikateremu delavcu življenje,, kar je vsekakor posnemanja vredno.
Omenim naj, da izhaja v žslezan: ni,_kjer sem bil na praksi, slično kot pri nas, mesečni časopis, tei obravnava njihove probleme pa tudi razne zanimivosti.
S tem sem skušal podati splošni vtis prakse v Zahodni Nemčiji.
Drago Žohar
Dopisujte
v svoje glasilo!
STRAN 4
Storski Želez AR'
Št 2 — 15. februarja'
Kako gasimo z ročnimi gasilnimi aparati?
.4|/av*a posod**
varnostni vmntii
fPI	»
pata dl ix.
D	* /
1 / -.SIS V	..... ,.^'1
«lig
Sestavni deli
ročnega gasilnega aparata na peno
Ročni gasilni aparat na kemično peno služi za gašenje viseih vrst začetnih požarov, razen električnih naprav pod tokom in ostalih materij, ki s prisotnostjo vode, katetra je sestavni del pene, ustvarjajo gorljive in strupene pline (kalij, natrij, živo apno, karbid). Predvsem se ta aparat uporablja za gašenje vseh vrst lahko vnetljivih tekočin in maščob. Njegova glavna gasilna učinkovitost je v tem, ker pena pokrije gorečo ©nov in s tem prepreči dostop kisika.
Izdelan je iz pločevine v obliki valja, ob strani ima nosilne ročke, izpuistno šobo (ustnik) in varnostni ventil. Pokrov aparata je večji bot pri aparatu na vodo in ima v sredini vreteno z gumijastim tesnilom za zapiranje manjše posode, ki je v aparatu. Polnilo za ta aparat sestoji iz dveh različnih praškov, .in
odprli notranjo posodo, ga obrnemo narobe (s pokrovom navzdol), dva do trikrat ponovimo obračanje, da s tem pospešimo mešanje baze in kisline, vsled česar nastane v aparatu pritisk, ki potiska mešanico kemične pene na določeno mesto. Pri gašenju držimo aparat ves čas obrnjen narobe. S peno moramo gorečo snov popolnoma pokriti, s čimer preprečimo dostop kisika. Če vidimo, da nam bo en aparat premalo, jih prinesemo še več skupaj. Pri gašenju vnetLjUvib
sicer iz BAZE in KISLINE. Bazo, ki je v tem primeru soda bikarbona in je pomešana s peniiniim praškom SAPONIN raztopimo v 10 litrov vode in zlijemo v večjo posodo. Kislino, ki je lahko OCETNA ali ALUMINIJEV SULFAT prav tako raztopimo v 1,5 Mt. vode in zlijemo v manjšo posodo, katero nato vstavimo v večjo posodo. Pri tem je treba paziti, da se kemikalije med seboj ne pomešajo. Nato zapremo apaTat s pokrovom, ko je ta pritegnjen do kraja se z vretenom zapre še notranja posoda. Tako napolnjen in z navodili opremljen aparat se namesti na določeno mesto. V iz iraškem času se morajo aparati prenesti v toplejše prostore, ker se pri nas zaenkrat še ne proizvajajo zimska polnila.
Vreteno odvijemo do kraja
tekočin, 'ki so razlite po tleh, moramo nanašati peno od zunanjega roba goreče površine proti sredini, kadar pa gasimo tekočine v posodi, nanašamo peno ob rob posode, nikakor pa naravnost v tekočino'.
V primeru požara snamemo aparat, odvijemo vreteno — s tem smo
Zgodi se lahko, da iz aparata nismo dobili zadostne količine pene vemo, da" se je zamašila''Izstopna
šoba ali pa tudi odprtina varnostnega ventila. Ker je v tem primeru treba računati, dà je v aparatu še več ali manj pritiska, ga ne smemo odpirati v pokončnem položaju, ker nam lahko zažene pokrov v obraz pač pa položimo aparat na tla in v tem položaju odvijemo pokrov.
Ročni gasilni aparati morajo bita vedno na svojem mestu, dostopni' in se jih ne sme zalagati z nobenim materialom. Vsako spremembo (padec, izpraznitev) je dolžan vsak zaposleni takoj javiti predpostavljenemu mojstru' ali dežurnemu gasilcu.
Z ozirom na to, da so ročni gasilni aparati namenjeni za gašenje začetnih požarov, je nujno, da se sleherni zaposleni temeljito sezna-. ni, kako se z njimi rokuje, kajti is-pravilno in pravočasno intervencijo, lahko preprečimo večmilijonsko■ škodo. V kolikor kdo izmed zaposlenih smatra, da ne obvlada dovolj tehnike gašenja s temi aparati,
■


m
naj vpraša sodelavca, ki ve ir nekoliko več ali pa dežumege silca, kajti le s skupnimi napor mo zagotovili .požarno vamošj v podjetju.
Štefan Kru®
VARNOSTNA OPOZORILA VREDNO UPOŠTEVATI
■HHH 111« ■
ü§
Aparat držimo narobe m usmerimo curek 'ria' đmbceno 'meslo™
TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK —. TEHNIČNI PODLISTEK^ TEHNIČNI PODLISTEK -- TEHNIČNI PODLISTEK TEHNIČNI PODLISTEK,
Splošna o tehničnih plinih
PLAVŽNI (TH) PLIN Pridobivanje TH plina
Kakor je bilo že prej omenjeno, nastaja TH plin kot stranski proizvod iz elektroplavža (TH peči). Ker se za direktno redukcijo Fe oksidov uporablja koks, nastaja v glavnem CO. Tako torej iz vsipa (Fe agliomerat, Fe ruda, koks in pri-fclade) nastaja plavžmi plim, ki ima precejšnjo količino prahu, je pa praktično brez žvepla. Na tono surovega železa nastaja od 500 do 600 Nm3 TH plina. % CO variira v odvisnosti od vrste proizvodnje. Pri belem železu je % CO nižji (ca. 65%), pri sivem železu pa je višji (do 75%). Surovi plin se najprej očisti prahu v mokrih,čdistiloih ter nato očiščen vodi po plinovodih na potrošna mesta.
Lastnosti TH plina
Če že prej naštete lastnosti TH plina sumiramo, ©o te naslednje:
—	TH plin je brez barve, vonja in okusa.
—	Specifična teža TH plina znaša ca. 1,31'kg/Nm3	(1,28 do
l,34kg/Nm3). Specifična teža zraka pa je 1,293 kg/Nm3. Torej je TH plin v primerjavi z zrakom sorazmerno težak plin.
’ — Glede na sestavo je najbolj strupen, saj vsebuje v glavnem le CO (Maks. 75 in več % CO).
—	Kalorična moč plina se giblje med 2350 in 2450 kcal/Nm3
—	Teoretična temperatura zgorevanja znaša ca. 1700° C.
—: Spodnja, in zgornja vžiigna meja v zmesi z zrakom pri p = 1 at in pri 20° C se giblje med. ca. 10 vol.-% in 73 vol. % v odvisnosti od sestave.
Uporaba TH plina in nevarnost zastrupitve in eksplozij
TH plin je glede na sorazmerno visoko kaloričnoiSt in čistost primemo gorivo za talilne peči, ogrevne peči in peči za toplotno
obdelavo. V kombinaciji z generatorskim plinom ali s tekočimi gorivi daje intenziven in dobro svetleč plamen.
Pri manipulaciji s TH plimam je potrebno biti še posebno pozoren. Zaradi visokega odstotka CO v plinu lahko pri netesnih instatacijah koncentracija CO v zaprtih in slabo zračenih prostorih hitro naraste do nevarne meje. Zato morajo biti zaprti prostori, 'ki so v neposredni bližini izvora plina, aid prostori v katerih iso plimske naprave imsta'li-rame, obvezno zračeni ter mora v njih Vladati nadpritisk. Pri vsakem popravilu na plimskih' napravah za TH plin je potrebna skrajna opreznost 'in razsodnoist. Tako v zaprtih prostorih, kot na prostem, je potrebno pred vsakim popravilom kontrolirati koncentracijo CO ter glede na stopnjo zastrupljenosti predvideti potrebne zaščitne mere:
—	delo pod plinsko maslko (v primeru nujnih popravil, morebitnih nesreč itd.),
■ — delo se mora vršiti vedno pod nadzorstvom,
—	temeljito izpihovanje s paro (pri vsaki manipulaciji in popravilu na plinovodih).
V zmesi s .kisikom «z. zrakom j-n TH plin močno eksploziven ter im<. širok interval eksplozivnosti-, kar narekuje previdnost pri manipulaciji. Potrebno je temeljito izpihovanje inštalacije s paro pred spuščanjem TH plina v plinovode ter na potrošna mesta.
PLINSKE INSTALACIJE
Cevovodi in zaporni organi
Za transport tehničnih plinov od
proizvodnih virov do potrošnih mest služijo pločevinasti cevovodi, ki so dimenzionirani glede na potrebe po plimski energiji na potrošnih mestih. Za 'Spuščanje plina v glavne plinovode ter v odcepe za posamezna potrošna mesta služijo vo'dne zapore različnih konstrukcij.
vertikalne in horizontalne vodne zapore. Vodne zapore ©e vse bolj uveljavljajo zaradi sigurnega tes-nenja (voda) na plinovodih, namesto plimskih zasunov. Seveda pa
morajo biti konstruktivno pravilno izvedene ter pod redno kontrolo. Vodni steber H, ki drži ravnotežje pritisku plina,. mora zaradi varnosti ustrezati najmanj H— 2 X p,-pri čemer je p maksimalni pritisk plina , v mm VS. Pri plavžnem in TH plinu pa mora biti ■ H-(mlin) = = 3 X p. Na odcepih plinovodov
do .potrošnih agregatov (peči, kotlov ltd.) so vodne zapore pred plinskimi zasuni nujno potrebne zaradi sigurne dn vame manipulacije! (Glej članek o vodnih zaporah'.)
Eksplozijske zaklopke, dilatacij komadi, parni priključki za izpil vanje in oddušniki
Za zaščito plinskih instala (plinovodov, zapor itd.) pečk zmanjšanje 'rušilnega dejstva .j eventualnih eksplozijah so plins instalacije opremljene z eksploz skiuii zaklopkami -različnih 1« strukcij. Uporabljamo membrai eksplozijske zaklopke, eksploziji zaklopke na utež im vzmetne, d plbžijiske zaklopke. Eksplozijske* klopke dimenzioniramo gledal maksimalne pritiske in preseki vbvoda. Montiramo jih na koleni krivinah, prehodih enega presi v drugega, na koncu plimovod'o| na vsakih 200—300 m ravnega « vovoda, 'odvisno od preseka.- |
■Za kompenzacijo raztezanja | novodov zaradi temperaturnih S lik (letna — zimska temperato vgrajujemo v plinovod dilataciji elemente različnih komstrukoij| TH plin pridejo v poštev le dilaj dijaki komadi pldmotesne izvedbe
Visi .plinovodi in vodne zap morajo biti opremljeni is parni priključki za izpibovamje dm z < dušniiiki. Parne priključke je tw montirati na plinovode na rag ljah 50—80 m, ravno tako od® hike-.' ! Montirani morajo biti tal da omogočajo izpihovanje pb oz. zmesi v smeri k potrošnji p«* Ravno tako morajo biti opreimlje s parnimi priključki vodne zap( ter mora biti omogočeno izpihefl nje v smeri vodna zapora — 0° lec. Vodne zapore, kii ©o montirt na prostem, morajo biti še dodat opremljene s parnimi priključkij priključki kondenzata za gretje I ma). Oddušnijki na plinovodu, M speljan skozi zaprti prostor, đn
(Nadaljevanje slfl
Najbolj se -uporabljajo klobučaste,
Del čistilnega sistema TH plina: ciklon, dezintegrator z elektromotorjem in lovilec kapljic
IS. -februarja 1963
*ŠTORSKI 2ELEZAR«
|a občnem zboru sekcije TVD Partizan - Kovinar
—=—,	—
"ugotovili, da -so -zabeležili v jjjUnešečri'em deta od . zadnjega ™šga’ zbora dveobdobji: obdob-Bga v atari, neprimerni -t-eilo-'ici do konca šolskega leta,' hupa delo.v novi,moderni te-jUliči od septembra dalje. V „vini -telesmavzgojinega dela v pomeni 15. september 1962 !aicior važen datum. Tega dne fcjprli vraita nove telovadnice Mo sakoi je za spoišno vadbo fc.Partiizana je zaživelo z no-I Boletom. Sedaj vadijo v 6 vrit od pionirk ta pionirjev, preko Edink ta mladincev do nove |[e Samic. Vse dni v tednu je j^rinica polno Zasedena, tudi [nedeljskih dopoldnevih vadijo. Movadnioi vadijo tnidd košar-„ti, čez zimo b-odo ime® k-òndi-treninge v telovadnici tudi lonetaši. Kar pa zadaje tej sek-; j; hude skrbi, je še vedno občult-ipomanjkanj e strokovno podko-jtih vodnikov.' Zato bo težko va-
inske nadloge
rJpresneti sneg nam je pa dobro Bel, iso dajali ta vze® lopäite v V in robate roke. Res jih je [veselje gledati, ko so tako loo in z vso vnemo ocenje-i&otrpine pri veselem opravilu. M’ o ga gor na avto, pa zopet Äevarnega 51 mostu v Voglej-lep kup se ga je že nabral in leč bi ga bilo, skoraj do vrh Iju se je kopičil na ledeni -ligi. Pa’jim ij-e vse veselje po-Faiil nesrečni Štefan, ki ni do-pnadaljnjega kopičenja narav-jSie zaradi pričakujoče odjuge. iSstnp so ga pogledali, morala pa
Jpla.
Dolge povorke snega željnih loti! se pomikale pròti plavžu, rotami in Samcu. Res je bilo ve-l’gledati rotacij-o. Od nasprot-|;rani pa so hodile druge, sne-filjiie lopate., da bi se; spopri-6 s snegom, grdo nadlogo. Sploš-piacija v teh zasneženih dne-BogtajlN
j skupine sovražnikov snega je Jpdvse zanimiv. Pisana obleka {Uje onih iz predračunskih in lovne obleke onih iz ekonomskih It so: se v lepem zimskem dnevu tovilo ulj emale. Delo j e bilo v veje tistih kar dobro opravljeno, Iso junaško zavihteli lopate na fein se vrteli v začaranem kro-iRes, hladno jim ni bilo. Školi fantastičen uspeh v gojenju |dih, pa bi skoraj dosegel trpin, ije vztrajno slonel na pripomoč-Jza odmetavanj e snega! Sosedje fivsak čas pričakovali, kdaj bb šaala mala zelena vejica iz grčala ročaja lopate.
[aäzimska opojnost, ki je priza-jipredvsem frkoltae — šolarčke, fcenorojó v šolo, pa je neslute-lin nevede prizadela mlade in [premikače na naši miniaturni Kirni-) progi. Pa nikar ne mislili himajo znanja! To nikakor I! Oni dobro vedo kako se piska Prej, nazaj, sploh kako se takim p streže. Pa se je vendar uso-Ipoigrala tudi z njimi, z njih-o-pi piščalkami. Dve »lukamatiji«, ja proti drugi z nosom obmje-|ot dva neumna kozla in dobro ibi med seboj > sta potiskali1 pn- čistili zasneženo progo. Pi-Fin piskata, daje joj. Toda prole zametena in ne gre. Naprej, nazaj.; pa še ne gre. Fantje vz-a-[o lopate in začno čistiti progo, ffi sedaj bo šlo. Veselo zapiska Ppremikač, dolg pisk »naprej«' p strojevodji, ki energično prepeta ročice. Para divje priti-J|piha, puha, toda kolesa se fio-na mestu. Še ne gre! P-ónov-I ustij o, zopet rezek žvižg, no |j’pa gre. Zopet naprej pa napi proga je čista. Ja, veste pa [e ni vse. Verjetno boste vpra-pkaj pa poprej ni šlo? O, saj ™i če ne bi žvižg mladega pr.e-I®; »naprej« zmedel strojevodji sta premaknila ročice stro-»rej. Tako sta se zaletavala p® kozla —- na istem mestu. l0|k to še ni nič. Ko bo odjuga, g iorno plavali in bo vse bolj pi bo bo mladika na lopati fife in veselo oznanjala popi •
diti- '-sistematično ta p-o načrtu, kli bi pomenil poroštvo za dosego vidnih uspehov v. kakovosti. Saj'množičnost rte zadovoljuje vise dotlej, dokler ne poskrbimo za dvig kafco-„vosti. V -skrbeh so, da ne bodo obdržali pokala, ki. -so ga prejeli ob 29. novembru kot eno najboljših društev v 'naši republiki. Če bodo pokal založbe Mladinske knjige mora® letos o-b Dnevu republike izroči® drugemu društvu, bo to vrglo senco na razpoloženje v društvu. Zato -so si na občnem zboru postavi® tak n-a-črt -dela, ki daje poroštvo za- dvig kakovosti v splošni vadbi. Talko nas bodo ob Dnevu mladosti p-r-asenatilli s sam-o-.
stojnim nastopom ta pokaiZaJ^, dà znajo ceniti prizadevanja delovnih ljudi za pogoje, ,toi omogočajo zdravo rekreacijo -n?iši mladini. Posebna Skrb Upravnega odbora TVD Partizan-Kovinar pa bo še nadalje; da pridejo kakorkoli do -strokovno podkovanih vodnikov. T-ri dn-i j-e bil v t-a namen tudi -seminar občinske zveze TVD Partizana v što-rski telovadni-ai. Visi, ki jtai j-e pri srcu zdirav telesni ta duševni razvoj naše mladine: in primerna rekreacija starejših delovnih ljudi, bomo z zanimanjem ta veseljem spremlja® -razvoj ta napredek te sekaij-e TVD Pa-rbizana-Kovtaarja.
Že vrsto let ni bila zima tako radodarna s svojim vremenom, prikladnim za vse vrste zimskega športa, že dolgo ni v taki meri razveselila prijatelje zimsko-športnih radosti. Prva pošiljka snega ni bila primerna, pa vendar je vse drlo na snežišča, čeprav niso ustrezala ne sankačem, še manj pa smučarjem, zlasti ne v nižjih legah. Zato pa je drugi nastop zimskega vremena z občutnim mrazom in idealnim snegom prijetno iznenadil vse prijatelje zimskega športa. Dan za dnem so bila snežišča polna sankačev in smučarjev. Kjer jé svet le malo visel, se je nabralo vse polno mladine, drenja in radosti ni bilo ne konca ne kraja. Nekdo pa je moral misliti na izredno priliko za smotrno rekreacijo v tako idealnih pogojih. Smučarska sekcija TVD Partizan-Kohnarja je pravilno doumela svojo nalogo. Pripravili so 'se poleg telesnóvzgojnega utrjevanja še za meddružinska metalurška in obvezna smučarska tekmovanja. Trenirali so sistematično in vztrajno. V Štorah še najbrž nismo imeli tako izbrane smučarske ekipe starejših, članov za smučarska tekmovanja kot jo imamo letos. Naj nas ne moti naziv »sta-lejšihi,, ..To. sp mladi 1 judje,^ polni 'zdravja in moči, disciplinirani in resni smučarji, prijatelji resnega, pravega športnega izživljanja. Tekmovali bodo pri Celjski koči v okviru okrajnega smučarskega prvenstva, Posebna ekipa bo odšla na metalurške zimsko-športne igre
DVIGANJE BREMEN
Pri delu v tovarni pa tudi doma se vsak dan dogaja, da moramo dvigniti kakšno breme. Zgodi se tudi, da je predmet, ki ga hočemo dvigniti, težji kot smo si predstavljali. Ob takih prilikah je najbolje, če pokličemo pomoč. Če pa smo sami, je pri tem potrebna največja previdnost. Kaj se lahko pri tem zgodi? Če dvignemo predmet
stopimo čim bliže k predmetu, počepnemo, primemo predmet z obema rokama ter počasi vstajamo. Pri tem moramo paziti tudi na to, da ne skrivimo hrbtenice v smeri ene roke to se pravi, da morata
WM
Skrb za človeka - vodilo podjetja
Zimske športne radosti
jugoslovanskih železarn v Zenico.
Takoj ko so nastopile šolske polletne počitnice, je smučarska sekcija TVD Partizan-Kovinar začela s smučarsko šolo za pionirje in mladince. Da so otroci komaj čakali na tako šolo, kaže število prijavljenih ki bo najbrž prekoračilo številko 50, če bodo le vremenske razmere še naprej tako ugodne. Kdo naj opiše radost in razigranost, zadovoljstvo mladine, ki pod vodstvom skrbnih vodnikov dobiva prva strokovna navodila, kako je treba pravilno ravnati, če si na smučeh, da bo smuka prijetna in koristna, da si poleg vseh radosti še krepiš zdravje. Dve nesreči, dva zloma nog nešolanih smučarjev izven tega tečaja sta bila resno opozorilo vsem mladim smučarjem, da je previdnost in resnost zlasti pri smuki zelo potrebna.
Mladi smučarji so se v nedeljo. 27. januarja pomerili v slalomu na strminah nad Drago pri Štorah. Tekmovali sta ekipi TVD Partizan-Kovinar in Prostovoljnega gasilskega društva pri železarni. Tekmovalo je 40 mladih smučarjev.
Zmagovalca sta bila Dušan Srebotnjak in Vlado Magajna.
K Celjski koči je odšlo na okrajno tekmovanje v veleslalomu 10 naših tekmovalcev, v Velenje na tekmovanje v smuških skokih pa 2 tekmovalca,.
Tako je TVD Partizan-Kovinar poskrbel, da bo rekreacija njenih članov tudi v sezoni bele opojnosti na višini.	R-U ■
Prijetna jé zavest, biti član kolektiva, ki se trudi v največji možni meri slediti temu vodilu. Mnogo in bolje kot jaz, so o tem pisali že drugi, vendar čutim, da moram dodati še svoje.
Številno družino imam. Zato me je tem teže prizadelo, ko me je zavratna bolezen za dalj časa onesposobila za delo. Bil bi se zrušil zlomljen od bolezni in obüpa, če mi ne bi družba nesebično poma-
gala. Večkrat sem se z zahvalo preko posameznikov skušal vsem vsaj skromno oddolžiti. Nikoli pa mi to ni popolnoma uspelo. Zato izkoriščam to priložnost, da sporočam preko našega glasila iskreno zahvalo vsem JjjL moj kolektiv pa prosim, naj mu bo kakor v preteklosti tako tudi v bodoče skrb za človeka osrednje vodilo.
Karlo Dobovišek
Smučarji ustanovili svoj klub
Letos, 24, januarja, je bil prvi občni zbor novoustanovljenega smučarskega kluba, ki bo odslej deloval, pod okriljem in tehničnim vodstvom TVD Partizan-Kovinar«.
Smučarska tradicija v Štorah ni stara. Kljub temu se je — posebno v zadnjih letih —■ usposobilo za tekmovalce na snegu že nekaj mla-
dincev, ki so gonilna sila mladega kluba in ki bodo gotovo pritegnili v naše vrste nove člane. Želimo, da bi postal beli šport pri nas množičen.
MIŠ je v bližnji preteklosti pričela prva v našem kraju' s smučar-
Ne tako!
Tako je prav!
tako, kot je prikazano na prvi sliki, z usločenim hrbtom, pride lahko do zamaknitve križa, kar ima daljnosežne posledice, dostikrat tudi za vse življenje. Velika večina ljudi to nevarnost pozna. Vedo, da ne dvigujemo tako, da izravnavamo hrbtenico, temveč dvigamo »z nogami«. Pravilno dvigamo tako, da
OPOZORITE SVOJEGA SODELAVCA ČE NE DELA VARNO — S TEM LAHKO PREPREČITE NEZGODO!
skimi tečaji na položnih terenih Svetine. V začetku januarja letošnjega leta pa je tov. Veber pričel tečaj z najmlajšimi. Pionirji se množično udeležujejo šole na snegu. Prav ta mlada generacija pomeni nemara prelomnico v razvoju smučarskega športa v Štorah.
Letos nam ne manjka snega. Odbor našega kluba bo odslej skrbel za intenzivne skupne treninge in pošiljal svoje člane na vsa tekmovanja krajevnega, občinskega in okrajnega značaja. Poleg tega bomo zastopali železarno na sindikalnem občinskem prvenstvu v Šoštanju, ob koncu februarja pa bo éki-pa šestih najboljših alpskih vozačev odšla na metalurške igre v -Zenico.
Poleg tega se pripravljamo tudi na občni zbor matičnega društva »Partizan«. Upamo, da bo program, ki ga bomo prebrali na tem občnem zboru, bogat in obširen. Zgraditev žičnice danes morda ni več samo sen skupinice navdušenih privržencev zimskega športa, bila bi velika pridobitev za vse delovne ljudi, ki niso ravnodušni do užitkov in lepot smučanja ...
Imena Čater, Grmek, Kroilič, Leban itd. pomenijo danes v celjskem okraju že pojem v zvezi z alpskim smučanjem. V tej sezoni imajo za seboj že nekaj tekmovanj; povsod so se izkazali kot sposobni tekmovalci. Za vse naše pionirje naj pomenijo vzor, ki ga naj dosežejo.
Jože Kragelj
biti obe roki obteženi enakomerno, že pri prvem prijemu bremena. Ves čas dviganja naj bo hrbtenica izravnana. Pravilno dviganje je shematično prikazano na drugi sliki.
Letos ureditev analitične ocenitve delovne sile
Na -sv-ojii 28. -redni- seji dne '25. januarja 1963 j-e upravni' o-d-bor imenovali komisijo za izvedbo analitične ocenitve dedo-vnih, mest, -ki naj pripravi s-tr-ojkovne usmeritve za delo obratnih komisij. Imeno-vani komisiji pa j-e naročil, da naj. prične z dedom 1. februarja 1963 in pripravi -smernice za o-cenjevanj-e d-o 28. februarja in jih -predloži upravnemu odboru v pregled. Z dedom po -obratih -s-e naj prične s 1. marcem 1963.
V komisijo so bili imenovani:
tov. Mimik Bogdan; p-reds-ednik;
tov. inž. Burnik Dušan, podpredsednik;
■ to-v. Mais-tnak Olga, tajnik.
člani komisije pa so naslednji tovariši in tovarišice: Piahuta Miha, Žmaha-r Ivan, Kolar Jedca, štor Angela, Gajser Stane, Spol e-nak Franc, Šeliga Vinko i-n inž. Zakonjšek Niko.
S tem imenovanj ein j-e upra vni odbor izvršil . sklep DS zadnjega tromesečja 1962.
V mesecu februarju 1963
Novi člani kolektiva:
PENIC Franc, NK delavec, promet — progovna; PRIVŠEK Jožef, NK delavec, skladišče; ZALOKAR Vid, NK delavec, livarna sive litine; TANSEK Viljem, NK delavec, livarna sive litine; DRAVI-NEC Dominik, NK delavec? livarna sive litine.
Podjetje so zapustili:
GOSTIČ Jože, vodja izmene v kemičnem laboratoriju, zapustil podjetje po lastmš želji.
LAVRIČ Franc, NK delavec v skladišču, odšel po lastni želji.
GRADECAK Tomo, NK delavc v livarni sive litine, samovoljno zapustil delo.
TUŠEK Karel, NK delavec na ekspe-ditu, samovoljno zapusti delo.
ZUPANC Franc, star 53 let, je bil zaposlen v našem podjetju preko 17 let, kat žerjavovodja v livarni sive litine, sedaj je bil invalidske! upokojen.
OZLS Martin, pripravnik v obratu, valjarna, zapustil podjetje po lastni želji.
TRUPEJ Tomislav, KV strugar v mehanični delavnici, zapustil delo sporazumno s podjetjem.
PUNGERŠEK Danijel, NK delavec pri ekspeditu, zapustil delo sporazumno s podjetjem.
ISMAIL Rail, NK -delavec v jeklarni, odšel po odpovedi podjetja.
BENEDIKT Kristina, stark 48 let, je bila zaposlena v našem podjetju 12 let v kadrovskem sektorju kot referent za socialno zavarovanje, sedaj je invaldd-'sko upokojena.
POPRAVEK
V prejšnji številki Železarja je prišlo do neljube pomote. Zato dajemo naslednji popravek:
LUŽEVIC Štefan, star 57 let, je bil zaiposlen neprekinjeno v našem .podjetju od leta 1938 kot delovodja v elektro-delavnioi in je bil starostno upokojen.
INKRET Anton, star 56 let, je bil zaposlen v našem podjetju od leta 1938 do leta 1942, ko je bil premeščen v železarno Judenburg. Po osvoboditvi se je ponovno zaposlil v našem podjetju in delal" v obratu jeklarna kot VK topilec. Sedaj je bil starostno upokojen.
Naraščaj v družini so dobili:
Jerič Feliks, jeklarna; Kolar Milan, mehanična delavnica; Šket Srečko, mehanična d-elavnca; Tržan Jože, valjarna, Pogelšek Anton, valjarna; Zajc Jo* že, valjarna; Drofenik Ivann,' mehanična delavnica; Škorjanc Franc, jeklarna; Tomšek Alojz, liv-irna sive litine.
ČESTITAMO!
IZOSTANKI V MESECU DECEMBRU
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.562 delovnih dni, zaradi rednih letnih dopustov 3.626, zaradi izredno plačanega dopusta 139, zaradi neplačanih izostankov 44, zaradi neopravičenih izostankov 16 in zaradi ostalih izostankov 540, torej skupaj 6.930 delovnih dni.
Disciplinske kazni:
Skupno je bilo izrečenih 15 kazni.
Od tega so izrekli obratovodje, šefi sektorjev in vodje oddelkov 12 kazni, disciplinske komisije pri QDS pa 3 kazni..
DdisdupL organi I. stopnje so izrekli: i
4 opomine
3	ukore
1 strogi javni ukor '
4	denarne kazni po 5 % oseb. dohodka za 1 mesec.
Disc, organi II. stopnje* so izrekili:
1 denarno kazen 3 % oseb. dohodka za 3 mesece.
*2 denarni kazni 10 % oseb. dohodka za dva meseca.
Pritožba je bila vložena 1. Disciplinski prekrški so bili sledeči:
neupravičeni izostanki z dela ... 12 prihod na delo z zakasnitvijo . . . 1 manjše ; tatvfine .	... ., . ~. ., .	2
Nezgode v januarju
Pri delu so se poškodovali naslednji:
Elektroplavž:
Mlakar Ivan je med izpraianie-vaniem mefcucniika stal na vozičku, pni obračanju je ornatami ter padel na tračnico in se udaril na desno nogo.
Jeklarna:
Puistek Franc je pcekzkuišai vzorec 'jekla na trdoto, pri čemer mu je padel drobec v desno oko.
Kostanjšek Miha je zapenjaj ko-knle, pri tem eo zdrsnile''klešče ter ga udarile na stopalo desne noge.
Cerar Franc je, postavljal tooikile v livno jamo, kokile so pid tem zadele ob zaplato na lijaku in se prevrnile.' Ena je padla na tračnico, kjer je imel imenovani nogo. Poškodovalo mu je palec na levi nogi.
Valjarna:
Brglez Ivah je rezal gredice na Škarjah. Eno gredico je Skrivilo, ker je stal preblizu, ga je s koncem udarila in 'opekla po členku leve noge. •
Redko Viktor je vezal vzmeti ter mu je pri tem stisnilo palec desne roke med vzmet in ščitnik pri 'Škarjah adjustaže.
Klajnšek Ludvik je valjal gredice na predprogi. Zakrivljene gredice ni mogel hitro prijeti, tako da mu je padla na stopalo leve noge.
Jeršič Bernard je valjal ingote na grobi progi, pri čemer mu je vrglo kos skaj e z močno zaškajanega ingota za čevelj desne noge in ga opeklo.
Livarna sive litine:
Šuster Ivan je Vlival železo, železo je brizgnilo iz forme na tla
(Naslednje tujke smo nabrali iz člankov v današnji številki)
stagnacija — zastoj, mrtvilo
stagnirati — zastajati, pojemati '
optimizem — zaupanje, da se bo stvar dobro končala, veder pogled na življenje
tehnološka disciplina — dosledno •izvrševanje predpisanih postopkov dela
mandatna doba — doba za katero je nekdo izvoljen v državne ali družbeno upravne organe
integracija — združevanje podjetij s sorodno proizvodnjo (v gospodarskem smislu)
kooperacija —• sodelovanje
rekvizit —• priprava, pripomoček (npr.: gledališki rekvizit =- kulise, kostumi, lasulje itd.)
ekskurzija — izlet v študijske namene
in ga opeklo na levem gležnju.
Grajžl Stanko je zapiral dno ku-polfce ter mu je pri tem .zdrsnilo. Vrata so se ponovno .odprla, ker se je držal za nosilni steber kupolke, so ga udarila na prste leve roke.
Rezar Jakob je rezal kalupni okvir za cevi. Rjasta površina je povzročila brizganje železa. Kapljica ga je pri tem opekla po levi nogi.
Tovornik Franc je brusil ulitek na rafami. Sodelavec je z žerjavom prenašal korito za žlindro tako blizu, da je imenovanega pritisnil cnb stojalo.
Mehanična delavnica:
Likovec Rupert je delal v skupini, Ići je demontirala cev. Po snetju tooksovke, ki je vaisela na železnem drogu, katerega je sodelavec pustil na tramu, je ta drog padel imenovanemu na glavo.
Promet:
Polenšek Emil je skočil z 'lokomotive, pri .tem mu je klecnila noga, da je padel ter si pri tem poškodoval gleženj desne noge.
Debeljak Stanko je razpenjal vozičke na 'ozkotirni progi pri čemer ga je 'Stisnilo za prstanec desne roke.
OTK:
Triple Slavko je ‘pregledoval ulitke v mehanični. Kolov kfi ga je pregledal je zdrsnilo s kupa ter ga je hotel zadržati. Pri tem je začelo drseti še drugo fcoilo. Da bi mu ne padlo, na nogo, ga je lorije! z roko, vendar mu jo j e stisnilo' ob tla.
i Na poti se .je poškodoval. Golob Ludvik iz obrata promet, Ki je padel na zaledeneli cesti, ko je šel v službo tar si poškodoval levo nogo v gležnju.
število 16-nezgod, pri deta v januarju pomeni, glede na prejšnje mesece razmeroma slab rezultat, če. vzamemo, da je bilie mesečno povprečje v lanskem letu 12,2. Lahko trdimo,, da gre skoro ■ v vseh primerih za tako imenovane zimske nezgode, kar dokazuje tudi pregled po vrstah poškodb.
Od navedenih nezgod je največ poškodb na stopalu 6, nafto na nogah 3, na prstih roke 3 ter na roki, trupu, glavi in očesu po 1 poškodba.
Iz kratke analize . vzrokov poškodb je razvidno, da gre v večini primerov za osebno neprevidnost ter 'bo potrebno v tej 'smeri še več storiti kot doslej. Stalno opozarjati ljudi na pazljivost. Obdržati moramo dobro mesto in sloves, ki smo si ga zagotovili v zadnjih dveh letih, ko smo imeli najmanjše število nezgod med vsemi jugoslovanskimi železarnami.
statut — osnovna pravila nekega društva, združenja, organizacije
teza — trditev instrukcija — navodilo agencija —- posredovalnica, zastopstvo, poročevalski urad ILO —- 'kratica za Internacional Labor Organization —.mednarodna organizacija dela
paralizirati •—• ohromiti, preprečiti, •onemogočiti učinek kliring — eden od načinov obračunavanja in plačevanja v mednarodni izmenjavi blaga precizen — natančen afirmacija — utrditev, uveljavitev valorizacija — določitev prave cene, povečanje vrednosti po današnjih cenah
revalorizacija — ponovno povečanje vrednosti
angažiranost — zavzetost, polna izkoriščenost
Naš mali slovarček tujk
23.—24. febr. »Igre ljubezni« — francoski film. Ljubezenski trikot slikar, njegov prijatelj prekupčevalec s stanovanji in mlada lastnica cvetličarne. Ona si želi otroke in zakon — slikar ne. Njegov prijatelj prekupčevalec pa njo, dom, otroke. Toda ona ljubi slikarja! Ter končno: ona ne bi bila ženska, če ga ne bi znala prisiliti v zakon s pomočjo zaljubljenega prijatelja. Vedra lahka komedija s pikniki in ostalim.
2.—3. marca »V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj« — angleški film. Artur je lahkoživec, ki je sposoben zapeljati tudi poročeno ženo, ker želi ostati nevezan. Ko ona zanosi jo zapusti in prične oblegati mlado nepokvarjeno bitje. Toda pridobi si jo lahko samo z zaroko, ki ga privede do poroke.
Ogled priporočamo. . Najboljši angl. film leta 1961.
9.—10. marca »Strelec v zeli
— nemški film. Napeta krii ka s tajinstvenim strelcem lenimi zastrupljenimi pušč ki ga dolgo časa brezuspeši vi Scotland Jard. Na konc krije Scotland Jard nevei dejstva.
16.—17. marca »Na valovih ] ve« — romunski film. Film i veduje zgodbe iz druge sve vojne, ko so hoteli Nemci j Ijati strelivo z vlačilcem | navi. Partizani zvedo za na Nemcev. Zato vtihotapiji ladjo preoblečene partizan težkih borbah iztrgajo Nemcem in dobijo strelivo.
OBVESTILO
Obveščamo člane koleklfim je po sklepu upravnega odbori vzela od 1. I. 1963 dalije tov. miut Mara i'z obračunske služi dela v zvezi s potrošniškim)! jdli.
V 'letu 1962 in prej je to opravljal tov. Jože Mastnak-■: svojega rednega dela pri sim ni podružnici.
Člani kolektiva naj se v primerih, ki se nanašajo na trošniška posojila zakleto; iin prej direktno obračajo'’ na Jožeta Mastnaka, a ne na sini no podružnido,' ker omenjena ni spadalo v delokrog dejal sindikalne podružnice, ji
ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega VIKTORJA JUSA .
se iskreno zahvaljujem™ pia in ustno, izraženo sožalje, vsei ganizačijam,' sindikalni pddiu upravi . Železarne Štore, toni glavnemu direktorju Vogi, poi Sé vsem tistim, ki so zasuli pif grob is cvetjem ta Francu Kav! .njegove tople poslovilne besed grobu, kakor vsem prijatelja so pospremili našega ■ Viktorji njegovi poslednji poti.
Žalujoči: mati, brata, dni
Poslovil se je dolgoletni vodja S
Od avgusta 1945 je delal med nami na izredno odgovornem mestu zdravnik dr. Jože Ludvig kot vodja sektorske ambulante, sedanje zdravstvene postaje. Ko je leta 1945 prevzel zdravniško službo v Štorah, je bila ambulanta še na starem mestu, v stanovanjski hiši nad generatorji. Ker pa je naraščalo število zaposlenih in z njimi število prebivalcev Štor, je Železarna s pomočjo ljudske oblasti, preuredila stanovanjsko hišo ob Voglajni v bližini tovarne v moderno ambulanto z diagnostično postajo in terapijo; naknadno pa je še ustanovila zobno ambulanto s tehničnim laboratorij em, rentgenskim aparatom in krajevno posvetovalnico v Štorah. Za sektor s približno 5000 prebivalci in nad 300 zavarovanci je en zdravnik bil preobremenjen z delom. Izredno visoko je število obiskov na domu, zlasti še s porastom novih in novih stanovanj. V zgodovini povojnih Štor in novega življenja v novih pogojih zaseda posebno mesto tudi zdravstvena
služba v Štorah, na čelu ždrai j ne ustanove pa njen šef dr. l<! Ni in ni se mogel ločiti od.sj 'ga službenega mesta, od sij kjer je zaoral ledino in pre« obnavljal, reorganiziral, pr® novim potrebam, načrtoval S bel za potrebne izboljšava zahteva služba od zdravnik zahtevajo od njega zaupani# cienti, koliko se žrtvuje za zffl in dobro počutje prebivalce^ sti zavarovancev, ve samo til vidi zdravnika vedno na .p<?| nastopi za druge delovne ljw počitka. Vsi, ki nam je dr. » nudil uteho . in skrbel .za J zdravje, mu želimo, da bi šel let užival zasluženi pokoj,.. .1 V naši sredi pa imamo ž< časa mladega zdravnika dr. Dopliharja, ki je prevzel vt zdravstvene postaje. Sedaj J pomaga nova, mlada zdri
dr. Lila Rizmal-Ravnikarjeva. mo si dobrega sodelovanja, uspehi bodo naša uteha, obeal obojestransko zadovoljstvo, j