DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 153 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JULY 1, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Rev. Matt Jager I srebrnomašnik |Jutri, 2. julija, bo poteklo 25 t, kar je zapel priljubljeni irbertonski župnik, Rev. Matt iger prvo novo mašo v božje-ftni cerkvi na Homcu pri amniku. Rojen je bil 4. sept. 1893 v ubljani, po očetu Ižanec, po fteri pa Gorenjec, torej ni jj&v za prav v njem nič ali le po "ljubljanske srajce." V §0 je hodil vseskozi v Ljub-»ni in kot sam pravi, se ni ni-|ar pretepal z ljubljanskimi irabami in da je "polemične Ste" postal šele pozneje. Redek pa vesel dogodek rečeno, novo mašo je za-S v Marijini božjepotni cerk-na Homcu pri Kamniku in v omin na to, bo šel srebrno-Išnik za 25 letnico v Lemont, |r bo daroval sv. mašo pri ol-fju Marije Pomagaj. Tam bo iriji zatožil nemško in itali-|sko sodrgo, ki zdaj rogovili Prezjah in sploh po vsej Slo-niji. Ko smo našega dobrega pribija in podpornika vprašanj ga je napotilo v duhov-I stan, je rekel: "Za Bogom a največ zaslug, da sem poli to, kar sem, č. g. Anton fkun, župnik v Dobrem polju jDolenjskem." Rev. Jager je najprej kaplana! .štiri leta v Borovnici, v )i)u štiri leta in dve leti pri I Jakobu v Ljubljani, odko-ff je prišel k sv. Vidu v Cleve-Kip Svobode je prvič za-|dal 25. januarja 1927. Tu ?pa dosegel rekord svetovid-ih kaplanov, ker je bil tukaj najst let in pol. Lansko leto ibil imenovan župnikom na •Venski fari v Barbertonu in jer 13. julija 1940. V stari rnovini mu živi samo še se-•a Micka. Pri konjskem plemenu so dvojčki zelo redka prikazen. Zato je pa kobilica, ki jo vidite na sliki, toliko bolj ponosna na svoja dva potomca. Kobila je last Mrs. Ycung iz White Plains, N. Y. Materino "dekliško" ime je Una Woodford. Angleška javnost zahteva, da začne armada, mornarica in zračna sila napadati francosko obrežje London, 29. jun.—Po 4ngliji( se vednp bolj sliši glas, da naj začne armada, mornarica in letalstvo napadati evropsko obrežje, katerega ima zasedenega Nemčija. Zdaj, ko ima Nemčija polne roke na ruski fronti, je prilika za Anglijo, da začne napadati Nemce za hrbtom in s tem pomaga Rusiji. Javnost zahteva več, kot pa samo zračne napade, s katerimi nadaljuje zračna sila neprestano. Od zadnje nedelje, ko je Nemčija poslala armado na rusko mejo, je začela angleška zračna sila silovito napadati nemške postojanke na francoskem obrežju. V soboto ponoči so napadli Bremen in tam zanetili silne požare, katere Nemci ne bodo mogli spraviti pod kontrolo, poroča letalsko ministrstvo. Od 16. junija so sklatili Nemcem že 154 letal, a sami so jih izgubili le 48. EM«- Nemška armada se bliža Moskvi so zgrajena iz jekla London. — V Londonu zdaj vidijo, da če bi bili deli v zgrad be več jekla, bi bile napravile nemške bombe manj škode. Najbolj to priča hotel Savoy, ki je bil prošlo zimo štirikrat bombar. diran, pa ne kaže skoro nobene škode, ker je bilo dano v moderno zgradbo mnogo jekla. Večina poslopij v Londonu je zgrajenih iz opeke. Kadar te zadene nemška bomba, se razsujejo kot bi bila zidana iz peska. Kjer so imela poslopja iz zadnjih časov železne ali jeklene tra-verze ali stebre, drugače je bila pa zgradba iz opeke, štrle zdaj v zrak samo te jeklene traverze. Kadar bodo zdaj pozidavah London, ga bodo po ameriškem načinu, kjer.je vse ogrodje pri večjih stavbah iz samega jekla. -o--— Francija je prekinila odnošaje z Rusijo J Armadni častniki južnoameriških republik so vabljeni k naši armadi Washington, D. C. — Armada Zed. držav je povabila vseh 20 južnoameriških republik, da izberejo 75 oficirjev in jih pošljejo kot goste Strica Sama v ameriško armado. Ti častniki boclo tri mesece prisostvovali armadnim šolam, a nadaljne tri mesece bodo služili aktivno v armadi in sicer pri takem oddelku, kakor služijo doma. Službo oziroma obisk bodo nastopili 15. avgusta. Vlada Zed. držav upa, da se bo iz tega koraka izcimilo še večje prijateljstvo med ameriškimi republikami in armadni častniki zahodne hemisfere bodo še bolj vneto delovali za skupno obrambo vsega ameriškega obrežja. Vichy, Francija. — Francoska vlada je prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo. Kakih 200 oseb, ki so bile prideljene ruskemu poslanišftvu in konzularnim uradom je francoska vlada pridržala radi zaslišanja. 24 ur prej, predno je vlada dala ta razglas, je zaprla vsa pota iz Vichy in v mesto. Rusija je o tej odredbi obvestila ameriško poslaništvo. Kdo bo prevzel- ruske "interese v Franciji, še ni znano, najbrže pa Švedska. Iniciativo je začela Francija, ki je izjavila, da so ruski konzularni uradniki in oni od poslaništva delovali proti varnosti francoske države. Ob prihodu na faro sv. Vida je pričel takoj udejstvovati kulturi in to zlasti med mla-§p. Oživel je Orla, ustano-je dramsko društvo Sveto-Iski oder, kateremu je opre-šolski avditorij z lepim od-in bogatimi kulisami, in *novil je ter fino izvežbal Miški Baragov zbor. Vse to dobro uspeva. Kulturno in uštveno življenje se je pod retno roko Fathra Jagra ži-,hno razvijalo na vseh koncih Jkrajih v fari sv. Vida. I • peve, pri tem je pa vršil svoj trnovski poklic kot dober in let duhovnik, priljubljen in ioštovan pri vseh faranih. Zla-{ so ljudje radi hodili k nje |vim pridigam in njegova jas-I pa krepka beseda je vedno pla pot v srca poslušalcev. |Zato so se pa farani sv. Vida pavičeno prestrašili, ko so feaeli nevšečno novico, da jih v ather Jager zapustil. Tudi i 8el rad proč, toda ukaz Idi tU* m pa "večen kaplan" ldl m ^gel ostati. lovenski^f1' žuP^uje na lepi W ga mat 7 1 1ga,.lmia'10' kot smo pričala karJ:t2el° radi- K*ko F' Sa3.kar stori> stori samo v Iagor in napredek fare kJV aloga in stanovska h i- ! Sakega duhovniki °lzn°st Ob srebrnem jubilei,, ™ v . tva kličemo č. g. Ja^C 'as ohrani slovenskemu naro- Tukaj se je pa narednik enkrat urezal New York.—Bil je zelo vroč dan in narednik je bil na vse mile viže nataknjen. Znašal se je nad rekruti in jih pestil, 3a se je kar bliskalo. Zlasti na enega je imel piko, ki je bil posebno neroden. Tega je nahru-lil: "Videl sem že zabite ljudi, pa takega tepca, še nisem videl kot si ti. Boga zalivali, da si pri vojakih, ker v civilu bi si niti za kruh ne zaslužil." Narednik bi bil morda drugače govoril, če bi bil vedel, da je ta r e k r u t William McChesney Martin Jr., bivši predsednik newyorške borze, ki je imel $48,000 letne plače, predno je šel k vojakom. (u še mnogo mnogo let!' Na pot v Colorado ■Mrs. L. Bandi in hčerka Ana odpotujeta na slovesno obljubo sina oziroma brata Lawrenca R. Bandi, Frater Bonaventura, ki študira bogoslovje v opatiji sv. Križa v Canon City, Colo Z njima potuje tudi Miss Elea nor Karlinger, ki namerava ostati dlje časa pri svojih sorodnikih v Pueblo, Colo., da se navžije zdravega in čistega zraka. Vaje Glasbene matice Pevska vaja Glasbene matice v četrtek 3. julija se bo opustila radi predvečera praznika ameriške neodvisnosti. Prihodnja va. j a se bo vršila v četrtek 10. julija in sicer v sobi št. 2 SND. Vaje bo vodil g. Ivan Zorman. Glasbena matica se dobro pripravlja na opero "Cigan baron." V Rusiji so mobilizirane vse ženske Moskva. — Na milijone ruskih žensk je treniranih za zdravniško pomoč v vojni. Dočim je večina dobila pouk le za prvo pomoč, pa je kakih 30,000 bolničark direktno pri armadi, ki obvezujejo ranjence za bojno linijo. Geslo sovjetske vlade je vedno bilo, da mora biti vsaka ruska žena izvežbana za pomoč v slučaju vojske. Obenem so dobile pa tudi pouk pri raznih delih in industriji, katere bodo prevzele, kadar odidejo moški na vojsko. -o-;— Vehovee protestira Councilman Anton Vehovee je vložil pri mestni vladi oster protest, ker je mesto zaprlo vzhodni del kopališča v Wild-wood parku, da so kopalci natlačeni v vodi kot sardine. Poleg tega imajo tam pa še čolne, da imajo tako kopalci še manj prostora za plavanje. Direktor Bub-na je obljubil, da bo zadevo pre-iskal. Šerif je odslovil deputija Novi šerif Joseph M. Sweeney je odslovil Clarence M. Tylicki-a, glavnega deputija pod bivšim šerifom O'Donnellom. Glede ostalih deputijev za enkrat ne bo no bene spremembe. Po starih cenah Mandelnova trgovina z obu vali, 6107 St. Clair Ave. na znanja, da ima posebne cene, ki so v veljavi samo do 4. julija Opozarjamo na oglas. Avion je letel pod niagar-skimi mostovi Niagara Falls, N Y. — Neko etalo, o katerem mislijo, d^l je [>ild last kanadske armade, je on j dan letelo pod vsemi tremi mostovi, ki vežejo niagarsko zajedo. Cariniki, ki so stali na mostu in videli ves prizor trdijo, da je letel bombnik s tako brzino, da niso mogli razločiti čigav ai bil. Letalo se je spustilo v za-seko pod slapovi, ter nato švignilo ,pod vsemi tremi mostovi. Vrtoglavo podvzetje je bilo nevarno radi zračnih vrtincev, ki se pojavljajo v zajedi. -o- V petek in soboto ne bo izšla Ameriška Domovina V petek je postavni praznik, dan praznovanja ameriške neodvisnosti. Naš list ta dan ne jo izšel. In ker bi naši usluž-3enci delali drugi dan, v soboto, samo tri ure, smo jim dali ri dni počitnice, to je v petek, soboto in nedeljo. Fantje vse eto pridno delajo, zato bi ime-i radi nekaj oddiha. Torej Ameriške Domovine ne boste dobili (pa ne smete biti hudi) od četrtka pa do prihodnjega pondeljka. Ogromen festival v stadionu V petek 4. julija bo v mestnem stadionu ogromen festival ob priliki praznovanja ameriške ne odvisnosti. Ob osmih zvečer bodo odprli vrata v stadion in ob 8:30 se bo pričel program. Pričakuje se do 80,000 ljudi. Zunaj stadiona se jih pa pričakuje na. daljnih 35,000, ki bodo posluša li program potom zvočnikov. Na koncu programa bo umetalni Zdaj pa po Hitler ju, priporoča tajnik Knox Boston, 30. jun.—Tukaj so se zbrali k letnemu zasedanju go-vernerji 48 ameriških držav. Ob tej priliki je imel nagovor mornejriški tajnik Frank Knox, ki je poudarjal, da je sedaj čas počistiti Atlantik z našo mornarico. "Sedaj je čas, da udarimo," je rekel Knox. Knox je prepričan, da bo Rusija zadržala Hitlerja še precej časa "in to nam daje priliko, da premaknemo svoj ogromen stroj, ki ga gradimo ves čas, kar se je pričela ta vojna. Brez dvoma je, da lahko zagotovimo poraz te poganske sile in zagotovimo zmago za krščansko civilizacijo," je govoril mornariški tajnik. -o- Amerika bo dala puške irski republiki Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je rekel, da bi irska republika lahko dobila nekaj vojaških pušk iz Amerike, toda ne pa streljiva, ker ga sami nimamo dovolj. Predno bo Irska dobila puške, bo morala obljubiti, da jih bo rabila za obrambo proti napadu nacijev in ne drugače. -—o- Štiri žrtve vročine Včeraj so se v Clevelandu zgrudile štiri osebe radi vročine. Toplomer je bil zlezel na 95 stopinj. Zadnji najbolj vroč, 30. junij je bil 1872, ko je kazal toplomer 93 stopinj. Od vročine je bil med drugimi omagal John Komaranski, star 20 let, stanujoč na 1027 E. 70, ko je mešal cement pri neki hiši na Mohican Ave. ogenj. Tudi na fronti od Lwowa do Črnega morja so Rusi ustavili vse poskuse nemške armade, da preide v Ukrajino. Poročilo iz Moskve zatrjuje, da so Nemcem razbili ali zaplenili 2,600 tankov, sami so jih izgubili 900; Nemci so izgubili 1,500 letal, Rusi 840; Rusi so zajeli 30,000 nemških vojakov, sami so jih izgubili 15,-000. -o- Finci so odlikovali Goer-inga Nemci zatrjujejo, da so že na pol pota do Moskve. Trdijo tudi, da so vzeli Minsk. Oblasti v Moskvi so organizirale vse meščanstvo in okoličane, da branijo Leningrad. Berlin, 30. jun. — Nemško vrhovno poveljstvo zatrjuje, da so nemške čete prekoračile že polovico 450 milj poti do Moskve in da so spotoma okupirale Minsk, glavno mesto Bele Rusije. Na severni fronti Nemci stalno zasledujejo umikajoče Ruse ob baltiškem obrežju. V istem času trdi nemško poročilo, da so Nemci že v Lwowu v Galiciji. Nemške čete se zdaj približujejo Smolensku, ki leži 200 milj vzhodno od Minska. V okolici Minska si stoji nasproti 1,000,-000 mož nemške in ruske armade. Nemci poročajo, da so njih oklepne kolone ponekod prodrle naglo naprej, da so ostali ruski oddelki zadej. Te ruske čete nameravajo Nemci zdaj obkoliti. Iz Vichy, Francija, se pa obratno poroča, da nameravajo Rusi obkoliti nemške čete, ki so se drznile predaleč. Nemci so zdaj že drugič v Lwowu. Prvič so ga okupirali pri napadu na Poljsko, toda so ga pozneje odstopili Rusom, s katerimi je Hitler po bratovsko delil Poljsko.' * Moskva, 30. jun. — Vsi fizično sposobni, moški in ženske iz Leningrada in okolice so bili pozvani, da se p r i g 1 a s e za obrambo mesta. Na delo so bili poklicani vsi moški od 16 do 60 leta in vse ženske od 16 do 45 leta, razen onih, ki delajo v tovarnah. Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da je zavrnilo dva nemška napada v smeri proti Leningradu. Nemške čete, katerim pomagajo tudi Finci, so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Amerika bo pošiljala zdaj potrebščine v francosko afriško kolonijo Washington. — Iz Zed. držav se bo začelo zopet pošiljati važne potrebščine v severno Afriko, ki je pod francosko oblastjo. Toda vlade Zed. držav in Anglije so prejele od francoske vlade zagotovilo, da francoska armada v Afriki, kateri poveljuje general Weygand, ne bo nastopila proti Angliji in da francoske afriške kolonije ne bodo izročene Nemčiji. Med Anglijo, Francijo in Zed. državami je prišlo do sporazuma, da se zopet vpelje normalna trgovina med Ameriko ter Marokom, Tunizijo in Algirijo. --o-- Nemci iz Zed. držav, ne bodo smeli na jug Washington. — Republike Latinske Amerike poročajo, da bodo sodelovale z vlado Zed. države in ne bodo izdajale vize onim nemškim in italijanskim konzularnim uradnikom, ki bodo izgnani iz Zed. držav. Kot znano, morajo ti konzulati zapreti vrata do 10. julija in uradniki morajo zapustiti ozemlje Zed. držav. Smrtna kosa Včeraj popoldne je umrla Mrs. Frances Tillis, rojena,Zni-daršič (Schneider). Umrla je na domu svojih staršev, 1256 E. 71. St. Bila je stara 24 let in poročena z Robertom Tillis. Mladi par je najprej živel na 1268 E. 71. St., pred enim letom pa, ko je zbolela, sta šla živet k njenim staršem. Poleg soproga zapušča starše Frank in Ana, rojena Prinčič, brata Franka in Jamesa ter sestro Ano. Bila je članica podružni- ce št. 50 SŽZ in društva A. M. Helsinki, Finska. — Nemški Slomšek, št. 16 SDZ. Truplo bo feldmaršal Goering je bil danes! ležalo do pogreba v zavodu A. odlikovan od finske vlade z najvišjim odlikovanjem, ki ga more dati Finska. Odlikovanje mu je izročil predsednik Finske, Risto Ryti. Pozdravi iz Penna Vsem prijateljem in znancem pošiljata- najlepše pozdrave iz Pittsburgha, Pa. Mr. in Mrs. Anthony Kotar. BITKA PRI TERMOPILAH JE BILA PODOBNA ONI PRED 2781 LETI London. — Angleški vojni urad je izdal statistiko, v kateri so razvidne številke padlih in ranjenih v ožini pri Termopilah na Grškem, kjer so se Grki in Angleži branili tri dni proti dvaj-setkratni premoči Nemcev. Prav tukaj je branil špartanski kralj Leonida s 300 vojaki to ožino proti vsej vojski perzijskega kralja Kserksa leta 480 pred Kristom. Takrat je padlo 15,000 Perzijcev, a vseh 300 braniteljev je tudi obležalo na bojišču. Kra- lju Leonidu so odsekali glavo in jo nesli perzijskemu kralju, a truplo so na bojišču pribili na križ. Tudi zdaj so bili boji podobni tistim, toda s to razliko, da angleško poveljstvo ni dopustilo, da bi bili pobiti vsi branitelji. Ko so videli, da ne vzdržipo nemške premoči, so se umaknili in odnesli s seboj 8,000 ranjenih in Grdina in Sinovi, 1053 EJ. 62. St. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj v cerkev sv. Frančiška na 71. St. in Superior Ave. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje. Slovenski dom izboljšava Danes dopoldne bo pričel slovenski stavbenik Mr. Joseph Demshar- s popravami pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Načrti govorijo za popolno pre-uredbo in izboljšavo spodnjih prostorov, prvega in drugega nadstropja. Vhod v dom bo popolnoma preurejen. Ta izboljšava z novimi napravami, kar jih bo potrebnih, bo stala okrog $20,-000. Slovenski dom bo potem v vseh ozirih odgovarjal potrebam današnjih časov. V bolnišnici Frank Pečjak, 665 E. 159. St. se nahaja v City Hospital. Prijatelji ga lahko obiščejo . Važna seja Članice podružnice št. 32 SŽZ so prošene, da se nocoj ob ubitih vojakov. Toda statistika! trdi, da je padlo v tej ožini naj- osmih udeleže važne seje v na-manj 140,000 nemških vojakov, vadnih prostorih. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 1, 1941 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5,50 per year, $3.00 tor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 153 Tue., July 1, 1941 Frank Lausche kot kandidat za župana Okrajni sodnik Frank J. Lausche se je odločil, da bo kandidiral za clevelandskega župana. Zdaj je konec ugibanj in namigavanj, katerih je bilo lokalno časopisje polno zadnje dni in zadnje mesece. Tako se je naš rojak, naše gore list, na katerega je ponosen ves slovenski narod v Ameriki, odločil, da bo pustil lepo in mirno službo v uradu okrajnega sodnika in se bo podal vj politično življenje, v vrtinec dnevnih in vedno novih dogodkov kot izvrševalni uradnik milijonskega mesta Clevelanda. Kot sodnik je imel sicer zelo odgovorno mesto, zelo častno službo, kjer je tolmačil postave, sodil grešnike in dajal pravico zatiranim in preganjanim. Kot sodnik, najprej na mestni sodniji in zdaj na okrajni, je vzbudil s svojimi razsodbami mnogo zanimanja po deželi. Imel je mnogo slučajev, v katerih so šle stranke na višjo sodnijo in v par slučajih celo na najvišjo sodnijo Zed. držav in te sodnije so v vsakem slučaju podtrdile razsodbo, kot jo je prvotno podal sodnik Lausche. To kaže, kako temeljito je Lausche pretehtal vsako zadevo, predno je izrekel razsodbo. Kot briljanten govornik je Frank Lausche kmalu zaslovel po vsem mestu in tudi zunaj mesta. Kmalu so prihajale nanj prošnje od vseh strani, naj bi prišel govorit sem, govorit tje. Njegovi govori so vzbujali splošno pozornost. Videlo se je, da Frank ni eden onih govornikov, ki vržejo nekaj praznih fraz med poslušalce, pač pa so vsebovali njegovi govori vedno globoko zamišljeno jedro in kazali na temeljito pripravo na vsak govor. Navadno ne vidimo sodnikov dosti na javni govorilnici. Le v izjemnih slučajih se sliši kakega sodnika tu in tam. To znači, da se pušča sodnike med zaprašenimi knjigami postav, kjer se ne vtikajo v javna vprašanja, niti v javno življenje naroda. Toda ravno to, ker je narod videl v. Lauschetu bister razum in razsodnost, zraven pa neprimeren dar govornika, je postal pozoren nanj in začel je pritiskati nanj, naj bi pustil udobno sodnijsko mesto in prevzel vodstvo mesta Clevelanda, ki je radi nekaj slabih zadnjih voditeljev zašlo v težko-če, da je treba res močne roke in dobre glave, da bo prišlo mesto zopet na površje kot zgledno mesto, eno najboljših v Zed. državah. V clevelandski javnosti se je že pred leti zaslišal glas: mi podpiramo sodnika Lauscheta za župana! Sodnik Lausche je to slišal in videl, pa se je izogibal in branil in izvijal. Kako bi se ne! Saj ve, kakšno službo ima zdaj, kjer je tako-rekoč sam svoj gospodar in kakšno_ bo imel potem, ko bo nanj gledalo meščanstvo milijonskega mesta, kjer bo imel pod svojim nadzorstvom vse mestno gospodarstvo, vso policijo, ognjegasni oddelek, sploh vse, kar spada v mestno upravo. Kjerkoli je kaj narobe pri mestu, se gleda na župana, kjerkoli se napravi kaj dobrega in koristnega, se pa smatra kot samoposebi umevno. Se reče, tudi župan takega mesta kot je Cleveland ima lahko službo in lepo življenje, če hoče. To je tak župan, ki gleda predvsem na osebne koristi in za svojo bodočnost in ne za koristi mesta in meščanstva. In ravno zato pravimo, da bo Frank Lausche zamenjal udobno sodnijsko službo z odgovorno v mestni hiši, ker poznamo Lauscheta in vemo, kako natančen da je in tudi vemo, da se brez njegove vednosti ne bo izvršilo nič, pregledalo nič in pozabilo nič. Nedavno smo na tem mestu zapisali, da poznamo samo dva demokrata, ki bi jeseni lahko zmagala za župana, to je sodnik Lausche in Ray T. Miller. Sodnik Lausche je nedavno izjavil, da ne bo kandidat za župana. Kot vemo sedaj, jc to izjavil zato, ker mu niso dali niti časa niti prilike, da bi se bil sam odločil, ampak so ga hoteli kar prisiliti v to. Tedaj smo rekli, da bi bil za njim najboljši kandidat načelnik okrajne demokratske stranke, Ray T. Miller. M,orda bi bil Miller tucli res kandidat, če bi pod nobenim pogojem ne prevzel kandidature Lausche. Toda Miller je osebno apeliral na Lauscheta, naj prevzame kandidaturo. Govorili smo osebno z Mr. Millerjem še zadnji teden in Ray seje izjavil, naj kvotiramo njegove besede: "Moj kandidat za župana je Frank J. Lausche!" To pomeni, da bo demokratska stranka uradno podpirala Lauschetovo kandidaturo, četudi se bo morda pojavil še kak drug demokrat kot kandidat. Toda ta ne bo dobil blagoslova uradne demokratske stranke. Kot nam je pred par dnevi povedal Mr. Lausche, je postal kandidat za clevelandskega župana zato, ker smatra v teh časih kot svojo dolžnost, da pozabi na svojo osebno udobnost in se vda splošnim zahtevam naroda, da prevzame vajeti zavoženega mestnega gospodarstva. Slovenci moramo biti ponosni na našega Lauscheta. Ponosni smo bili dozdaj, ker nam je delal čast povsod, kjerkoli je bil aktiven. Ponosni moramo biti naj toliko bolj zdaj, ker vidimo, da zre ves Cleveland na sina našega naroda. Ponosni smo nanj ne zato, ker je Slovenec, naš ožji rojak, ampak kot meščani progresivnega mesta Clevelanda, ker bomo dobili zopet po dolgem času župana, ki bo postavil Cleveland na pozcrnico ne samo v državi Ohio, ampak bo postala pozorna na naše mesto pod Frank Lauschetovo upravo vsa ameriška Unija. Nobenega dvoma ni, da bi Lausche ne bil izvoljen. Toda dati mu moramo ne samo izvolitev, ampak dati mu moramo tako večino, kot je pred njim ni imel še noben clevelandski župan. To tudi zasluži, ker Cleveland tudi ni imel še takega župana, kot ga bo imel v osebi sina slovenske matere, Frank J. Lauscheta. Pri primarnih volitvah 30. septembra in glavnih volitvah 4. novembra naj ne bo slovenskega državljana in državljanke v Clevelandu, ki bi ne šej na volišče. To nalogo si naložimo že sedaj. To ni samo naša narodna dolžnost, ampak je naša dolžnost tudi kot meščanov če želimo dobro našemu lepemu in naprednemu mestu. Frank Lausche je zdaj ubral novo pot za svojo bodočo kariero. Želimo mu kot rojaku in poštenemu državljanu največ uspeha. Obljubljamo, da mu bomo stali vedno zvesto ob strani in pomagali, kjerkoli bo potrebna naša pomoč. 'Saj njegov uspeh ne bo samo njemu v kredit, ampak bo tudi v kredit slovenskemu narodu, na katerega je Frank tako zelo ponosen. Se nam dobro zdi Res, kar dobro se nam zdi, če nas kdo obišče. Kar ponosni smo na to in ne moremo drugače, da zatrobimo v svet; Vsi nas imajo radi in vsi radi pridejo k nam. Te dni smo se spomnili, kako nas je enkrat pozimi obiskal Rev. Francis Missia iz St. Paula. Spomnili smo se na to, ko smo slišali po radio iz St. Paula, kolikokrat je bil imenovan naš rojak in zraven pohvaljen kot izvrsten pevovodja kongresnih pevskih zborov, čestitamo! Pa smo se spomnili, da je gospod pozimi zato prišel k nam, da je poizvedel, kako je bilo z organizacijo petja v Clevelandu pred leti, ko se jc pri nas vršil evharistični kon gres. Mi smo radi povedali, kai smo vedeli, in mu dali priliko, d; je še drugod kaj zvedel. Tako S( nam zdi, da smo torej tudi mi imeli nekaj zaslug za velike uspehe velikega pevca in pevovodje a St. Paulu. No, če ni vse res tako naj bo pa malo baharije zraven In cela 'vrsta drugih Na praznik sv. Janeza Krstni-ka je prišel k nam spomine obujat Rt. Rev. Msgr. Ponikvar. Kakšne spomine? Prav lepe! Tisti dan je bilo namreč ravno 35 let, odkar je imel gospod v naši stari cerkvi novo mašo. Bile je ta prva nova maša v fari sv. Lovrenca. Prav veseli smo bili njegovega obiska in smo mu v/ vsega srca čestitali in voščili srečo. Dve njegovi tedanji družici iz naše fare se vsako leto žive spominjata prelepe slovesnosti To sta Miss Anna S. Supan in Mrs. Frances Kocjan (Potisek.) Organist na tej novi maši je bil g. Ivan Zorman, ki se sedaj ot 35 letnici z veseljem spominja tega dogodka. Brat Josip Skulj, SM, principal visoke šole v Hamiltonu je bil po uradnih opravkih v našem mestu in se je tudi pri nas oglasil. Rev. Jos. Smerke iz Fort Wayne, domačin iz Boršta v Minn., se je tudi prismejal k nam in ostal, dokler je mogel. Rev. Ciril Sircel OFM, rojak iz Sheboygana, Wise, in domačin v Lemontu, se je ustavil tu in povedal, da gre na počitnice iz univerze v Washingtonu, D. C. Tudi P. Bernard, OFM iz Kanade se je ustavil tu in se skregal z nami, ker mu za 26 letnico njegove nove maše nismo mogli skuhati mlečne kaše. žalostno, pa resnično, nobena stačuna ni imela pšena na prodaj. Brata Per-ko, znana naša marijonista, profesorja in študenta obenem, sta bila na obisku pri materi in tudi nam prišla voščit dober dan. Srebrnomašnilca Ta dva pa zaslužita posebno poglavje. Prvi je Rev. Matija Jager, župnik iz Barbertona. Oglasil se je ravno za 25. obletnico svojega mašniškega posve-čenja, to je bilo 25. junija. Izvlekli smo iz njega, da bo praznoval svojo srebrno slavo v nedelje 6. julija. Več o tem naj pa napišejo njegovi farani, če ga imajo kaj radi. Drugi je Rev. 1 Milan Slaje, župnik v Lorainu, I ki nas je prišel povabit na svojo srebrno. Pravi, da jo bo zapel v nedeljo 13. julija. Mi bomo seveda šli, kar bo največ mogoče, ampak vse drugo pisanje o tem prepuščamo Lorainčanom; zakaj bi mi zanpe tlako delali? Amen. Čestitke To pa še zapišemo, da obema gospodoma zelo lepo čestitamo. Oba sta bivša Clevelandčana in to ni karsibodi. Zelo prav se nam zdi, da bosta oba slovesno obhajala srebrno slavo. Saj nista postala duhovnika samo zase, ampak prav toliko za druge, posebno za svoje farane. In je prav, da se verniki od časa do časa bolj živo spomnijo na to, kaj imajo v svojih duhovnikih. Doživljamo čudne čase in novice iz domovine so grozne. Opažamo, da se tudi taki stresajo ob novicah o preganjanju duhovnikov, ki sami ne delajo prevelikega drenja v cerkvah. Kaj bo iz tega, pravijo. Kako je vse to mogoče, se sprašujejo in hočejo od nas dobiti odgovor. Mi bi jim včasih najrajši v obraz povedali: Saj vendar sami podpirate Hitlerja v teh rečeh, že dolgo ga podpirate, ker se tako obnašate, kakor bi bile cerkve nepotrebne in duhovniki še manj potrebni. V cerkev ste hodili že dolgo samo za kako veliko noč, da je bilo malo spremembe v vašem vsakdanjem življenju, duhovnika ste samo takrat upoštevali, kadar se vam je zdelo, da vam bo za kako korist. Ne toliko za dušno korist, ampak v prvi vrsti za časno korist. . . ^o ja, ne bom nadalje razvijal teh misli, bolje je, da jih sami nadalje razvijate. Morebiti bo le kaj koristilo. G. kanonik se zahvaljuje Sveti Janez Krstnik je parton našega fajmoštra. Na tisti dan ga že ni bilo več med nami, namreč g. godovnjaka, pa smo poslali čestitke in voščila za njim nekam v Minnesoto. Dobil jih je in piše, da se vsem lepo zahvaljuje. Dostavlja, da je na kongresu zelo imenitno, pa mu je vseeno že dolgčas po Clevelandu in gre naprej jia West le za pokoro, ne pa za good time, če bi mu šlo za good time, bi prišel takoj nazaj k sv. Lovrencu, tako beremo med vrsticami na njegovi karti. Zdaj pa res ne vem, če je tisto branje med vrsticami večji kom. pliment za farane ali za župnika. Pa drugi ugibajte o tem! Novi farani Preteklo nedeljo so se pokri-stjanili v naši verkvi sledeči Ju-deki in Judiče: Dvojčka Lizika in Robert Bartholmew. Botri:. Ferd Sinur in Ana Pestotnik, Andruška Antosh, botri: Andrej Antosh in Ana Antosh. Rihard Anton štepec, botp: Rafael in Pauline Miller. Lolana Stolar, botri: Steve in Sarah Harko. Jul-ka Cvelbar, botri: Frank in Antonija Stokar. Upamo, da vsi ostanejo dobri kristjani! O j ta soldaški boben! Je zabobnal in poklical k četi dva naša fanta od fare. Eden je Math Zakrajšek in drugi je Frank Kastelic. Fanta, ostanita kakor se šika! Oglasita se večkrat in povsod pokažita, da sta predvsem vojščaka Kristusova, zraven tega pa tudi skozi in skozi vdana 48 zvezdam in njihovim idealom. Bolnika Tega nič rad ne pišem. Saj si lahko mislite, da bi rajši o zdravih kaj povedal. Pa je že tako, da mora tudi to biti. Vsi želimo skorajšnjega zdravja Antonu Šraju in Mary črček. Oba sta že dalj časa na bolniški postelji in pogumno prenašata božji obisk. Tega nikar ne bervte! Tudi iz same redovednosti nikar ! Naprej to povem, da ne bo kdo potem rekel, da je moral pridigo brati, še je čas, vsaj zdajle prenehaj in porini papir od sebe. Nočeš? Pa sam sebi pripiši, ali pa sama sebi. Torej, je rekel Anton Šraj, da ga v bolnišnici to najbolj veseli, da lahko VSAK DAN prejme sveto obhajilo. (Tak, nikar ven. dar ne berite naprej!) Saj je tudi najbolj prav, da bi nič več ne pisal, ker pridiga je že bila, kratka pa lepa, v Antonovih besedah. No, vsaj zdaj prenehajte! Imam namreč še to povedati, da mnogi, recimo rajši — nekateri naši bolniki in njih domači na vse prej mislijo, kot na potrebo svetih zakramentov. Do zadnjega odlašajo in se spomnijo šele takrat, ko že voda v grlo teče, ali je pa že sploh povoden j vse vzela .. . če sta brala, dragi bralec in čislana bralka, vse to prav do tega žalostnega konca, vzemita si k srcu; ne kregajta se name, da sem moral malo popridigati! Vzemita si torej k srcu in se spomnita na to pridigo, kadar bo pri vas kak bolnik, pa vama z gotovostjo obljubim, da bo drugič konec mojega pisanja bolj vesel, pa tudi marsikak konec življenja bo vse — bolj vesel. Amen! ! ZAPISNIK zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora na dan 24. junija, 1941 v konferenčni sobi SNPJ v Chicagu, Illinois Predsednik slovenske sekcije IPO, brat Vincent Cainkar otvo-ri sejo ob deseti uri dopoldne. S kratkim nagovorom pozdravi navzoče zastopnike slovenskih podpornih organizacij ter razloži namen in vzrok, zakaj sta z bratom Joseph Zalarjem, tajnikom slovenske sekcije, sklicala današnjo sejo. Navzoči so sledeči zastopniki: Za. Ameriško bratsko zvezo — Janko N. Rogelj; za Kranjsko slovensko katoliško jednoto — Joseph Zalar; za Slovensko dobrodelno zvezo — John Gornik; za Slovensko narodno podporno jednoto — Vincent Cainkar; za Slovensko svobodomiselno podporno zvezo — William Rus; za Zapadno slovansko zvezo — Leo Jurjovec; in za Slovensko žensko zvezo — Josephine Erjavec. Zastopstva nista poslali Jugoslovanska podporna zveza "Sloga" in Družba sv. Družine. Predsednik. V. Cainkar poroča, da je na predpisani listini vložil prošnjo za" nabiranje denarnih prispevkov dne 23. maja pri državnem tajništvu v Washingtonu, D. C. Prošnja je bila vložena na ime Yugoslav Relief Committee of America, Slovene Section. Dne 6. junija je bilo izdano dovoljenje v posebnem pismu, ki je podpisano od Edgar P. Allen-a, uradnika državnega tajništva. Pismu so bila priložena tudi navodila, kako mora JPO vsak mesec poročati državnem tajništvu o dohodkih in izdatkih, kakor tudi o nakupovanju blaga in administrativnih stroških. Državno tajništvo v Washingtonu hoče imeti natančno nadziranje nad delom naše pomožne akcije. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki je dobil vpisno številko 478 pri državnem tajništvu. S tem je bilo zborovalcem pojasnjeno, da je le Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki pooblaščen nabirati denarne prispevke za naše Jugoslovane v zasedenih pokrajinah. Vsaka druga skupina, ki bi se pojavila med nami, nima tega dovoljenja, zato se bo opozorilo naše ameriške Slovence v Ameriki, da prispevajo samo v fond JPO, slovenska sekcija. Nadalje se razmotriva, kako se bo nabiralo denarne prispevke. Vsi7 navzoči zastopniki slovenskih podpornih organizacij se soglašajo, da se ves nabrani denar od Slovencev v Ameriki nalaga na ime slovenske sekcije ter da se isti denar rabi izključno le za naše Slovence v zasedenih krajih, ko bo to mogoče izvajati. Hrvatska sekcija bo isto storila za Hrvat$, a srbska sekcija za Srbe. V skupno centralno blagajno Jugoslovanskega pomožnfega odbora v Ameriki pa se bo stekel denar od skupnih prireditev vseh treh sekcij ali posameznikov, ki hočejo prispevati direktno v to blagajno. Ta denar se bo vporabil za skupne potrebe vseh treh sekcij, kadar bodo raz- potem lahko nabirajo d< Obenem se tudi apelira enake skupine ali odbora pričeli z nabiranjem $ da se prijavijo in izroče n16*^ denar, ker sedaj ima en»|toli voljenje od državnega tajj ja le JPO v Ameriki. jerh Določi se, da se nabsjnji trebni pisalni papir z in^ bornikov JPO slovenske ^ora Sprejeto, da tajnik vstili s sec priobči izkaz prijeff'J6! izdatkov. aen€ Razpravlja se nadalje.3, v i priporoča posameznim egoi vnim odborom, ^a zaint|°dl jo za našo akcijo ttidi AniOih ] ce ter stavijo njih imenfli0va sto častnih odbornikov, id Y delajo druge enake orgai\e^a v Ameriki, ki so do da1'1' c sprejele velike denarne ? ke. mis! mere ali okoliščine to zahtevale. Zborovanje določi, da je blagajnik slovenske sekcije Leo Jurjovec pod varščino pet tisoč dolarjev. Ako bi pozneje razmere in poslovanje zahtevalo, se to varščino tudi zviša. Denar se nalaga na ime slovenske sekcije JPO, a izplačila se more nakazati le s podpisi predsednika, tajnika in blagajnika. Za vsak denarni prispevek mora blagajnik izdati pobotnico v triplikatu. Originalno pobotnico dobi pošiljatelj, prvo kopijo pobotnice dobi tajnik slovenske sekcije, a druga kopija pobotnice ostane pri blagajniku. Zborovalcem je predložena brzojavka jugoslovanskega poslanika Fotiča v Washingtonu, ki apelira na JPO, SS, da bi pošiljali jugoslovanskim ujetnikom v Nemčiji in Italiji pakete, katerih .vsebina bi bila jedila in spodnja obleka. Enake pošilja-tve bi razdeljeval mednarodni Rdeči križ v ženevi s pomočjo ujetnika, katerega postavijo do-tične oblasti. Cena paketa bi bila $2.50, kot je bilo to že priob-čeno v slovenskih časopisih v Ameriki. O predloženi brzojavki se je dosti razmotrivalo ki ima dobro in slabo stran. Mnenja navzočih so bila, da bi odbor prevzel preveliko odgovornost, za katero bi ne mogel garantirati. Pred zborovalci je bilo vprašanje: Ali bi v resnici dobili vojni ujetniki, ali ne? In če bi dobili tudi, ali ne pomagamo indirektno onim oblastim, ki drže te ujetnike. Sklenjeno je bilo, da se brzojavka pošlje na tajnika centralnega odbora JPO, da se na seji istega še enkrat razmotriva. Slovenska sekcija pa nikakor ne more prevzeti te odgovornosti, toda nima nič proti temu, ako hočejo to storiti posamezniki s poslovanjem ameriškega Rdečega križa,. Na dnevni red pride vpraša-' nje, ako bomo pričeli z nabiranjem denarja. V razpravo je predloženo pismo glavnega tajnika Ameriške bratske zveze, brata Anton Zbašnika, ki suge-stira zborovalcem o načinu nabiranja denarnih prispevkov. Po splošnem razmotrivanju navzoči zaključijo, da se izda skupni apel na vse organizacije, včlanjene v JPO, SS, kakor tudi na posameznike, da priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki. Nadalje je sklenjeno, da se apelira na vse slovenske naselbine v Ameriki, da organizirajo svoje krajevne odbore, oziroma kra- ' 4 jevni odbor, ki naj bi sestojal iz društev ali posameznih članov vseh naših slovenskih podpornih organizacij, ki tvorijo sedanji Jugoslovanski pomožni odbor slovenske sekcije. Kjerkoli se organizira tak odbor, naj prijavi svoje sodelovanje tajniku slovenske sekcije Joseph Zalar ju, 351 N. Chicago St., Joliet, 111., kateri potem izda poslovnico ali' certifikat, na podlagi katerega Vsi zastopniki nadalje:*1 Zii šajo ter se soglašajo, pe slovenska sekcija JPO T . 'az ii liki ostane na stališču, % . je začrtala: Pomoč naŠjr6^1 torn in sestram onkraj., . kakor hitro nam bo mog',. 11 ■li n; Igo dati. To je naš namen očitanje, da zavzemamo^ akcijo tudi kako politih jj hvaležno odklanjamo. ^rj.t| čemo kot ameriški dr?a ' ^ pomagati našim bednint » trebnim bratom in sestra,^ tako tudi odklanjamo s^avj da bi zavzemali politi^ one vrste, ker baje brez ne štejemo nič. Naše d samo na izjavi, katero j1 salo štirinajst glavni kov sedmih slovenskih nih organizacij v Amd kateri sta se pridružili ska dobrodelna zveza in sv. Družine. Sprejeto, da se sesta' la za slovensko sekcijo |Ue lagi naše izjave in s|ava sklepov naših zborovaijjZgu vila sestavi Janko N. B°d m Prihodnja seja se vršisrj etu, kadar koli bo po i teg sklicana. Jitter Predsednik zborovanj^ ni hvali zborovalcem za U<$jhjte vzoren red na seji, nakawjn či zborovanje ob pol dv^and dne- J J o, Vincent Caii\r. j P*» za Janko N. Rožy 0 zapeli -o-—%o'v< 0 t nči al im ujt re i c ,)e enj 1 st >kih i s Z r 3 še c Ura ki vedno prehi|a, To velja samo za eno|kji sicer za uro v mestni hi%dž litzu na šleskem. Tista'evn dno prehiteva in nikdark pravega časa. Gerliškaji. ura namerno prehiteva Š^tev ker je to spomin na dož leta 1453. Nobeni občinski očetje?1'0: rejo vsem občanom ust®"an enim ugodne, drugim prav. Tako je med obča)! • nekaj nezadovoljnežev. bilo tudi v Gerlitzu. Ne! neži so leta 1453 sklenil'al do pobili vse občinske da bodo odslej v občini ' dali, kakor je njim pra^aj liili so pobiti vse občini pri izhodu iz občinske i 11 čno opoldne. Neki nez^01 než, ki ni bil tako hudo:! ;1 v voljen, se je premislil. N } ^ zdelo prav kar tako po' črnske može. Nezadov<*^r£ pa tudi ni hotel izdati. : ^ z je pomagal z uro. Porini za tri četrt ure naprej, da točno dvanajst, so ni očetje domov že ob dvanajsto in so ostali spomin na to mestna ura. nes ne kaže pravega časa,| je vedno nekoliko naprej'!^ Občutljivost klopci; Kače klopotače so zel°, ljive za sončno svetlobo koto. Sonce klopotača"1.,', škodi in poizkusi so pok^ klopotača ne prenese pusl> ga sonca. Kakor hitro bi J postavljena na takem sol] v teku 7 do 10 minut pf Dognali so tudi, da te vl" ne prenesejo višje top'1 115 F. ;«f.i AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 1, 1941 ill! 0' rajo slira n8 odbore, SATAN IN 1SKARI0T jem de Po nemškem Izvirniku K. Mays zroče if**'*'*1**'*****^ ma eniftole vam povem! Če ima iega taf ja maščevanje do Old ierhanda, naj sam obraču-e nabJjnjim, če je dovolj pogu-r z iflf Nikar naj ne sili, da bi enske florali pomagati mi! nik vsl^i ste moje besede!" prijeifijel je Winnetoua za levi-nene za desnico in odšel z adalje^ v naš tabor, iznim egove besede so bile krep-zaint«: odločne, prav take, kakor di Art^b pričakoval od njega. In imenf{ovale so. nikov,!d Yumami je zavalovelo, v org$^ela so se razcepili. Eni so do da;i' drugi, bojevniki Zvite arne P So šli z nami. Vsi so mislim, da niti eden ni os-adaljea zaPadnem bregu. Očitek iajo, d^Petnosti in verolomnosti JPO $ naJbujši ki ga moreš vreči jču, rlz indiPanskemu bojevniku. n'ašiite Ja stal kakor okame-nkrJf strmel za "ami- Pa se je mol'!1 in šel k °snju, kjer so imen. ii na njega starejšine. iamo3]go so se Posvetovali in iolitil(|t0' Spet dobri dve uri- Vi-io flf!6 bil°' da stareJŠine pri-i drfrjaj0 sv°jemu poglavarju edni/ pre^ovarJaJ°. da pa se ■estriŽQČe prav vdati-' ' tho !m mirno smo čakali, olitifaVljeni na VSe- Eati se nam brez 1° treba "ičesar. A - (le|nČn° Je eden starejšin pri-Se #al k bukvi in zaklical z -10 Ji i m glasom: Hh |U,ite' ° b°jevniki Yumov in Anic' enjeV' Tule st0^ Dol^a ižili f' .mnogo zim in mnogo ' inf Je že prekorakal po potu |Bnja in ve prav dobro> kaJ lofQstoriti pogumen bojevnik 'stavlkih položajih. jte -ia> Pogumni in slavni " Javar našeea rodu Yumov, j ™TgUbil sina' 01d Shatter-» d mu ga je ustrelil. Njego-vrssri je treba maščevati.' Ra-P° : tega mu je zdrobil Old tterhand desnico, tudi to je maščevati. uc "jte še več, o bojevniki Yu-aka ' in Mimbrenjev! Old Shat-dve|anda spremlja mlad Mim-J j o, ki je dobil ime Yuma }r- Njegovo ime je razžalje-ves naš rod in tako ža-1*<% opere le smrt. Ubiti bi zffali Old Shatterhanda in —-govega mladega spremlje-reh^a, ki se imenuje Yuma še-eno, kjerkoli bi ju našli, i hloda, kadila sta pipo miru z istapniki Zvite kače in sta nji-dar ja brata, zato ju ne smemo škati. Dvoboj bo opral kri in va s'ltev. doMi smo tisti, ki ste nas razža-i Zat° mi določimo pogoje etjfrožje dvoboja. Ker je Vete us#anjen in se ne more brani-im||a njega eden naših bojevni-)čaJi|- Zato pa dovoljujemo Yu-;V;.| šetarju, da sme mesto nje-^foPjti v boj njegov mlajši nill' ' m se nima imena. Old ke|atterhand pa se mora sam ^ |;iTiti z nami. )raVNaj se javi tisti, ki bo nado-inJptoval Velika usta!" "Oh, saj ne mara zame!" je vzdihnil Lovro. "Zakaj se je ne držiš bolje! a j bi jaz imel tako teto, pisal bi ji vsak dan dvakrat." "Jaz se ne znam hliniti." "Kaj hliniti! Sorodnik je so sodnik." "Kolikokrat pa pišeš ti svojim sorodnikom? Saj imaš vse polno stricev in tet!" "Jstina, toda samih revežev, ki se ne zmenijo za nobeno pi smo, če ni denarno, in ki me vfi-dno povprašujejo, kaj sem jim prinesel z Dunaja, kjer že toli ko služim. A tvoja teta, to ti je zaklad!" "Skopa, da še sama sebi ničesar ne privošči." "Tem več ostane tebi. Če bi bili moji predniki nekaj manj privoščevali samim sebi, privoščil bi si lahko jaz sedaj nekaj več. Ti pa si naš bodoči Krez; seveda se po izreku starega So- ZAHVALA Tem potom se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazane nam simpatije ob smrti naše preljubi jene soproge in matere, hčere in sestre Theresa F. Mlacak rojena JAKŠIČ ki je dne 27. maja, 1941 po dolgi in mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. j i V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali v njeni bolezni, vsem, ki so jo prišli pokropi'4 ter se poslovili od nje ob krsti, vsem, ki so v blag spomin pokojne okrasili krsto s krasnimi venci, vsem, ki so darovali iza svete maše in so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Najdepša hvala Rev. Joseph Misichu za obiske in za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo. Blagopokojno pripoi-očamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: GEORGE J. MLACAK, soprog. GEORGE E. MLACAK, sin. T H ELM A, ELSIE in DOLORfcS, hčere THERESA KMET, mati; FRANK JAKŠIČ, brat; JOSEPHINE A LIC H, DOROTHY SI-MEN S, VIC KI KMET, ALICE URBAS, VIDA KMET, sestre. Cleveland, O., 28. junija, 1941. O. 154 NAZNANILO IN ZAHVALA rizna IV Pi Žalostnega in potrtega srca naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem i'JENl znancem prebridko vest, da je zadel na šo družino globok udarec, ko smo ® vedno izgubili preljubljeno in nikdar pazabljeno soprogo, mater, hčer in sestro I MARY TURK rojena PUCEL Mos ške od M isi se s žno v anškin ki je v najlepših letih, stara šele 27 let izdihnila svojo blago dušo dne 28. maji , 1941 in za vedno zatisnila svoje mile oči potem, ko nam je dala novo življenjfaflUi namreč porodila dvojčke. Rojena je bila v Clevelandu. rjjj Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida, smo jo položili k prezgodnem^ i večnemu počitku dne 31. maja, 1941 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Max Sodji za spremstvo pe Frank Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in za opravljene cerkvene pogrebi^u v obrede. ;ens I Posebno se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam f|om en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih dnevih. Ravno takcye tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti t