tedensko glasilo delovnega kolektiva iskr _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOM l NIKAČIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRAN Zamrznjene cene -prehodni ukrepi Odločitev pristojnih zveznih organov o zamrznje-nju cen, je povzročila v naši javnosti dokaj razprav.:: Razumljivo je, da se mnogi z bolj ali manj prepričljivimi argumenti opredeljujejo za in proti — pač po tem, kako jim ustrezajo novi ukrepi. Na seji IO zveznega odbora SZDL J je predsednik EDVARD KARDELJ govoril tudi o zamrznjenju cen is med drugim dejal: H Da bi naši ljudje lahko realistično ocenjevali smisel prehodnih ukrepov velja povedati, da zamrz-njenje cen ni trajno zdravilo za reševanje gospodar-* skih težav, marveč v bistvu samo ena izmed injekcij proti bolečinam. Te bolečine pa bodo pozneje še hujše, če medtem ne bomo našli učinkovitega, t. j. ekonomskega zdravila proti nestabilnosti in drugim težavam v našem gospodarstvu. Vsakdo, ki tudi Samo malo pozna naravo in način delovanja objektivnih ekonomskih zakonitosti, namreč ve, da ž~ zamrznjenjem cen ni mogoče trajno reševati ekonomskih problemov, zlasti ne problemov, ki nastajajo zaradi materialnega nesorazmerja med proizvodnjo in potrošnjo. Nasprotno, ti problemi se bodo lahko še bolj zaostrovali in zapletali, nastanejo pa lahko še globlja in večja nesorazmerja v gospodarstvu, če zamrznjenje cen ne bi bilo samo začasen ukrep, ki naj nam omogoči nujne spremembe v gospodarski politiki in sistemu, da uvedemo nove odnose zlasti v sistemu cen, kakor tudi, da z ustreznimi sredstvi in instrumenti zagotovimo svobodnejše gibanje odnosov na tržišču. Sedanje gospodarske težave vnovič potrjujejo, da ne moremo imeti niti svobodnejšega tržišča, če . z ustreznimi instrumenti in ukrepi družbenega planiranja ter gospodarskega sistema ne zagotovimo sta-i bilnejših odnosov med proizvodnjo ih potrošnjo. Razumeti moramo torej ,da lahko povečujemo potrošnjo le toliko, kolikor se povečuje produktivnost družbenega dela. Ker pa se moramo usmeriti na vedno večjo potrošnjo, mora biti zato tudi vsa naša ekonomska politika usmerjena k vzpodbujanju vedno večje produktivnosti dela in take mednarodne menjave, ki biaššufe. uresničevanje te naloge. V obratu za proizvodnjo uporov v Šentjerneju imajo vedno več dela, saj tržišče buje velike količine njihovih izdelkov. — Na sliki: kovičenje drsnih obročkov potre- Gospodarski barometer »Iskre« Na razširjenem strokovnem kolegiju dne 14. aprila .sta*'no sprejeli tudi ysi člani bili na vrsti razprava o zaključnih računih tovarn za leti 1964 in razprava o finančni problematiki podjetja. Dvomimo, če sl naš bralec lahko kaj prida pomaga s številkami, ki jih itak strokovne službe občasno' objavljajo oz. več ali manj tolmačijo v našem glasilu. .Verjetno bo bolj zaniihivo, če mu postrežemo z podatki o splošni situaciji v/podjetju in ga opozorimo na tisto, kjer lahko tudi on prispeva svoj delež It reševanju zamotane finančne politike podjetja, čedalje očitneje je, da je treba v ta namen -mobilizirati: Slednjega proizvajalca in da je dobrodošel vsak dinar, ki. ga prihranimo na ta ali oni način. 'je tudi političen problem; saj Iskrine proizvodne skupnosti: tem tovarnam je treba pomagati s skupnimi močmi, da zopet pridejo na zeleno vejo, vendar v skladu z našo inter- ■ no zakonodajo — nič več s preprostim prelivanjem dohodka iz 'polnega v prazno, temveč po načelih razumnega gospodarjenja. Tovarne -z aktivnim saldom bodo kreditirale tiste s poslovno izgubo, na podlagi medsebojnih po- ■ • • . j v -t j i l , AlCt UUUtdnl . iilvUoWVU 11X1X1 l/v nam je ista družba dolga leta db ki jamčijo> da bo poso- Hm n la r»rvtilhr» in na« navala- ... » . x&m * jilo v doglednem času tudi povrnjeno. Tako je tudi prav! PREDVSEM — EKONOMIKA PODJETJA Potem, ko,je kazalo, da so faJala P°tuh° "O™’ gospodarski in politični foru- la “» nekontrolirano širjenje ^ J mi že dvignili roke od Iskre proi^vo nje jio-obsegu in zete- gre za gol Marinka Rakovec spada v mladinskem tekmovanju n dvig produktivnosti med najboljše v tovarni elektrarno torjev v Železnikih. Slika jo kaže pri vsakdanjem delu o! hidravlični stiskalnici. Z zasedanja DS podjetja ko prepričati naše; kolektive, DEVIZE BODO ŠE DOLGO da Je njihova usoda v rijiho-pnnmFM st 1 vih rokah in da učinkujejo SS S.* „ ■«- m»» prej še v^dno mačeha. Ne me- v neurejenem gospodarstvu, jetih ekonomskih principov ni se dosti za naše lanske °“oje Pa smotrnem m znan-in na račun drugih. dolgove do inozemstva, za le- stveno vodenem gospmiarstvu tos pa bomo dobili manj de- “ *a traJno ra^- PdSgfe FINANČNO POROČILO viz £0t npr, za 1963. leto, ko da Je zadnjega elana kolekti- ZANIKA GOSPODARSKE je bila naša bruto proizvod- va seznaniti z gospodarsko ČUDEŽE n ja trikrat manjša. Poslovanje z napol prazno O tem smo že precej pisa-blagajno meri že na gospo- li v našem in -zunanjih časo-darski čudež in na trdovrat- piših. Pomagalo pa ni dosti, no upanje naših finančnikov, ali pa nič; saj stoje pred tem da je treba iskati rešitev v problemom, tudi' druga elek- likvidiranju nedovršene pro- troppdjetja. Glede reproma- izvodnjej v odločnejši politiki teriala menijo naši finančniki, nasproti zunanjim dolžnikom da bi se dalo še marsikaj iz- in v sprotnem obračunavanju brskati med našimi precej ne- prodanih izdelkov in uslug, prečiščenimi zalogami in z Zasedanja Centralnega de- nje teh nalog, velikanska, ga sektorja so pokazali zme-Utrditev situacije na področ- medsebojno menjavo surovin lavskega syeta postajajo ved- Toda naši gospodarski stro- ren optimizem glede bodo-, ju obratovalnih ter osnovnih med tovarnami. Toliko, da no daljša (zadnje, dne 16. t. kovnjaki so neizprosni in do- čega plasiranja naših izdel- sredstev, ustvarjanje skladov premostimo razdobje, ko se m. je trajalo celih pet ur), kazujejo na vseh forumih, da kov na domačem tržišču v in spoštovanje finančne disci- bo 'nabralo v bančnih trezor- Postajajo pa tudi borbenejša bo _£reba ugrizniti tudi v tak- vsem planiranem obsegu. Do- pline — to so nujnosti, ki se jih več deviz in ko bo mogo- in, zanimivejša, dasiravno šen obseg proizvodnje, če že- kaj nerazvita izvozna dejav- jim naša družba ne mara od- če sklepati z banko realnejše imajo čedalje večjo besedo limo, da bo naše podjetje- nost je seveda poglavje zase, suhoparni računovodje in lahko odgovorilo vsem svojim nabava pa se vsakodnevno planerji, seveda, ie kot poro- tekočim in podedovanim ob- srečuje z čedalje hujšimi za- čevalci. Poseben, komentar veznostim,'"Teoretično obsta- pleti doma in na tujem. No- zasluži razmeroma šibka ude- ja- tudi drugi možnost: nam- va organizacija komercialne ležba izvoljenih v. najvišji reč zmanjšanje proizvodnega dejavnosti, ki jo je odofiril forum našega samoupravlja- plana pod zgornjo številko, CDS, namreč med kompleks- nja: od skupno . 64 članov ob j istočasnem odpustu pre- np prodajo na eni strani in CDS, jih je prišlo na zaseda- cejšnjega dela delovne sile centralizirano nabavo na dru- nje komaj 37. Neglede na to (po približnih cenitvah — ka- gi, je posledica novih koncep- da bo dbločeno število člandv kih dvatisoč zaposlenih). CDS cij; in prijemov ha tem pod- CDS kmalu zamenjala sveža se zaenkrat ni mogel odločiti ročju, od katerih si obetamo garnitura, ni mogoče razume- za ; takšno varianto in je ho- večjo prodornost na doma- ti in opravičiti nezainteresi- ččš-nočeš .potrdil proizyodni čem.in mednarodnem tržišču, ranopt tovarišev, ki , so jim . plan za;leto 1965 v predlaga ' naši kolektivi izkazali zaupa- nem obsegu, verujoč v 'trdo- STATUT — KJE SO T nje in vodenje podjetja. živost kolektiva'in. v — na- TVOJE MEJE klonjenost usode Po zagoto- Proti pričakovanju je po-V ELI K A IN MALA viiih strokovnjakov, je 59 mi-, vzročil hajyeč diskusije na POLITIKA lijard bruto proizvodnje tista CDS predlog o linearnem po- Gospodarska politika, ki jo skrajna: nieja,; kidaje naše- 'yečarjju osebnih dohodkov parka, ob polnem delavnem te dni obravnavajo: poslanci mu podjetju še pravico do vodilnim uslužbencem na posameznih času in ob relativno nizkih in gospodarstveniki v Zvezni obstoja v dosedanjem sestavu favni direktorjev tovarn in osebnih dohodki)! v podjetju, skupščini, ima svoj iogičen ]n daJ mj* omogoči, minilo 'sektorjev. Kritične pripombe Mnenja smo, da pripada po- odmev tudi v osnovnih celi- izpolnjevanja obveznosti do tovarišev iz »Elektromeham- krivanje izgube le taki tovar- cah naše ekonomike, v prouj^ najnujnejši minimum ke«, češ, da je sedanje ob- ni, ki je izkoristila vse svoje vodnih skupnostih in podjet- obratnih sredstev. dobje kaj malo primeren čas nja v tovarnah, ki poslujejo možnosti za dobro gospodar- jih. Investicije; osebni dohod- CDS je poslušal poročila o za (četudi razmeroma majh-z izgubo. Prisilna uprava je jenje in uveljavitev na trgu, ki in regulirano gibanje cen znova in znova premlevanj no) povečevanje osebnih dole začetni akt, ki naj bi tem pa kljub temu ni-dosegla po- se vlečejo, v takšni ali dru- devizni situaciji in o naših hodkov vodilnih uslužbence^, službam omogočil boljše de- kritja minimalnih osebnih gačhi obliki, tudi skozi zase- odnosih do Jugobanke. Nada- ima nedvomno svojo moral; lo za konsolidacijo poslovanja dohodkov. danja'samoupravnih organov, lje prejemanje deviz za re- no in politično težo. Nasproten tovarn. . V letu 1964/65 je tovarna Tudi naš DS se temu ni promaterial iz državnih tre- tovalo pa mu je stališče pred-1 Glede na to vprašujemo Elektromehanika morala sto- izognil. Vsa vprašanja, ki pri- zdrjev je zvezano z dosled- lagatelja, Upravnega odbora strokovne službe in samo- riti ukrepe za zboljšanje situ- hajajo na dneyni red, so več nim in točnim izpolnjeva- podjetja, ki je zagovarjal Upravne organe podjetja, kaj acije, kakor redukcijo kraj- ali manj odraz krčevitih na- njem naših izvoznih obvez- tradicionalno prakso, po kašo storili glede na ugotovlje- šega delovnega časa, zmanj- porov, da se naše podjetje nosti in še z nečem drugim: teri je treba napraviti dolo- no analizo stanja teh tovarn, šanje zalog, vskladitev oseb- prilagodi smernicam novih namreč, če bodo devize sploh čen osnovni red in plafonirati n ih dohodkov ter razne druge gospodarskih instrumentov in, na voljo v ustreznih količi- osebne dohodke na »najvišji ukrepe, da je lahko .pokrivala da vskladi 'svoje interese z nah! Spričo teh, ne posebno ravni«. Navzlic nedvomno čistega interesi naše skupnosti. Z vzpodbudnih perspektiv, je dobrim namenom centralnega vsakim . dnem postaja bolj potrebna precejšnja doza od- UO, se CDS ni strinjal, s Nepoznani so nam ukrepi očitno, da obstaja le ena pot: točnosti, volje do samoohra- predlaganim povečanjem. •% tovarn, ki poslujejo z izgubo, upoštevanje gospodarskih za- nitve in odgovornosti na vseh prvi vrsti iz razloga, ker meznrh odgovornih ljudi še kaj so storile za ureditev svo- konitosti in posluh za zahte- stopnjah, ki so na kakršen- takšna odločitev ne bi temg- ne zagotavljajo zboljšanja si- jega stanja, posebno glede na ve domačega in mednarodne- koli način v zvezi z izpolnje- ljila na osnovnih smernicah tuacije, ampak je za to po- redukcijo krajšega delovnega ga tržišča. vanjem obveznosti do družbe našega statuta, ki priznava trebno pripraviti gospodar- časa in osebnih dohodkov. Osrednja točka, zasedanja in do sebe. — Pred temi dej- izključno pravico do doloca- sko analizo stanja posebno Pri ugotavljanju vzrokov in CDS je bila sprejetje proiz- stvi stojijo domala vsa naša nja osebnih dohodkov osnov- pogojev nastale izgube v po- vodnega plana podjetja, ki je podjetja in »Iskra« ne more nim ekonomskim enotam, v sameznih tovarnah je potreb- P° faznih variantah in pre- biti nobena izjema: navzlic skladu z doseženimi gospo- reči. V zameno za (ne še po- pogodbe. Mnenje in kritika Stališče sindikalne podružnice tovarne »elektromehanika« Kranj, glede pokrivanja izgub med tovarnami podjetja »Iskra« Popolnoma se strinjamo z nar ustvarila predvsem - s določili Statuta podjetja (člen produktivnostjo, ob upošte-18), ki definirajo pogoje in vanju zastarelega strojnega vzroke naštanka oziroma pokrivanja izgub posameznih tovarn. Mnenja smo, da strokovne službe podjetja niso dosledno ukrepale za ureditev sta- ki je bila znana že pred leti. ■ Tako stanje se namreč ponavlja že dalj časa in niti ni iz- osebne dohodke iz gledov, da bi se v bližnji bo- dohodka dočnosti stanje izboljšalo. . Optimistične izjave posa- glede nja. rentabilnosti poslova- l\aaa lUVaiJUčl JC ULtClCZ-CJUCt auuuinuau s-vtvu. vpliv rnvu- ----- -------T---- ■ , ---------* ------- —--------- —=-------- _ 'Jf pri pokrivanju izgub za leto sebojee realizacije med to- končno pristal'na 61 in pol bi domačega tržišča in dej- enote kot posameznika. r°a 1963 s skupno 145 milijoni varnami ISKRE.' Smatramo milijardah. Številka je, up o- stvu, da bi se z njo vred za- težo takšnih argumentov se din. Za to posojilo še do da- namreč, da cene neblagovne števajoč vse težave, in raz- majala tudi marsikatera dru- je CDS odločil' odločil, » ji__.-________n.^ droblienost nroizvodnie: ki sra industrita v naši državi. -nrannati razčiščanie tege «les. ni bila sMenjena pogodba. Naša tovarna je posojeni de- (Dalje na 7. strani) bodo spremljali uresničeva- Poročevalci iz komercialne- (Dalje na 8. strani) OBVESTILO V času prvomajskih praznikov bodo odprti naslednji počitniški domovi: .j • .. r cena ■ , TRENTA 1600 din - BLED 2200 din POREČ 1550 din Prijave sprejema pismeno Počitniška skupnost ISKRA KRANJ, Kidričeva 40. Proizvodnja »Elektromehanike« v marcu Za mesec marec je bila 'predvidena vrednost eksterne ; proizvodnje l,461milij. dinarjev, -doseženih pa je bilo le 1.270; mili j. Plan je bil torej dosežen le s 87 odstotki. Zaostanek se je torej povečal : kar |?a 200 mili j. dinarjev. Proizvodnja v marcu sicer iz-gleda/nekoliko višja kakor v predhodnih dveh mesecih, če pa upoštevamo, da je imel mesec marec 25 delovnih dni, potem se tudi v marcu proizvodnja ni zvišala. PROIZVODNJA V MARCU 'at v Dobrepolju Ni znano, kdo je dal pol-, kraškemu svetu, ki meji na ribniško dolino, to zanimivo •me s staroslovansko pridevniško končnico. Gotovo pa je, da še »Dobre polje« danes ne zdi več tako dobro kot pred kakim stoletjem in da že dolgo ni več poglavitni in edini vir preživljanja niarljive-ga prebivalstva. Bivši" kmetovalci, so še oprijeli donosneje šib! poklicev, od katerih so roke manj žuljave, hrbtenica pa manj boleča. Apnenica-, Štolama, zlasti pa še Iskra, so cilj, kamor si želi vsako dekle ali fant: da bi jim ne bilo treba vstajati vsak dan ob treh zjutraj in se cijaziti s sopihajočim »kocevarjem« na delo v Ljubljano, ali pa v potu svojega obraza vlačiti težke hlode iz odročnih gozden;. - " . še vedno leži kakih 50 prošenj: na mizi komisije za sprejem in odpuščanje delovne sile proizvodne enote Iskra-Dobrepolje, v upanju, da bo obrat bodisi povečal število zaposlenih, bodisi .da bo odšel kak član kolektiva v zasluženi pokoj. Komisija rešuje takšne primere po svoji najboljši vesti in si sama želi, da bd kup prošenj polagoma' splahnel. Zaenkrat pa ni posebnega upanja . . .J Na to, " da bi kdo od iskraSev prebral delovno zaposlitev — na to ne računa nihče. (Da-siravno »sezonti« v Apnenici nažgejo tudi do 60 tisočakov Ha mesec). Kajti v Iskri je dobro, fiuktuacija je tukaj neznan pojem. Da bi le bilo vedno dovolj dela, oziroma reprodukcijskega materiala za tekočo proizvodnjori Trenutni položaj dobrepoljskega obrata je takšen: 114 zaposlenih, ena milijarda letne brutoproizvodnje, 35:tisoč dinarjev povprečnega 'osebnega dohodka na zaposlenega. Na proizvodnem» traku leže: TV stabilizatorji; oljna stikala, tipke in termočleni za zaščito motorjev. Dela je ravno za sproti. Precej tega je treba, da se nabere omenjenega drobiža*" za celo milijardo. Dobrepoljci pa pravijo, da zmorejo še več, navzlic prostim sobotam! Kaže, da bi še obrat na tihem’. rad znebil »postranskih« izdelkov in se posvetil veliko-: serijski proizvodnji TV stabilizatorjev, ki gredo dobro v denar in veljajo kot absolutni favoriti med konkurenti na jugoslovanskem tržišču. Kakih 4000 stabilizatorjev si je že utrlo pot na bolgarsko tržišče, trije so pravkar dobro prestali preizkusno.,testiranje v Parizu, na češko pa bo v kratkem odromalo kakih 10.000 kosov, opremljenih s ppsebnipii »vzhodnimi« vtičnicami. Izvozni odstotek v •primerjavi s planirano letno proizvodnjo 60.000 ° štabiliza- torjov ni posebno velik, za začetek pa kar. vzpodbuden. Pravijo, da pospešuje prodajo TV stabilizatorjev — ne toliko priznana, kvaliteta — kolikor okusna zunanja oblika, kjer. so naši .industrijski oblikovalci zadelf potrošnika na pravo mesto. Pa tudi obratov-ni tehniki ne 'mirujejo, zavedajoč se, da so pri proizvodih za široko rabo odločilnega pomena drobne tehnične Spremembe in izboljšave, na katere se opirajo naši prodajalci v borbi s konkurenčnimi proizvodi. Na preizkusni mizi obrata je 20 TV stabilizator-: jev z izkldpnim relejem, drugi ,pa — v stoječi izvedbi in ž izdatnejšim hlajenjem — 'pa pomenijo zopet uspešen adut v prid nadaljnjega povpraševanja po teh artiklih. »Kaj pa delavsko samoupravljanje?« smo se zanima- li. ■ »Ni problemov, ki bi jih ne obvladali z medsebojnim razumevanjem in ob upoštevanju interesov celotnega kolektiva«, sodi vodja obrata tovariš,, Rošelj. In statut?— O, še predobro ga poznajo, ¿lasti tiste člene, ki govore o medsebojnem razmerju med delovnimi enotami in o načelih, glede delitve* osebnih dohodkov. Na tem področju imajo Dobrepoljčani tudi nekaj dobrohotnih pripomb, čeravno ;.se dobro -zavedajo težavnega položaja podjetje. M. Ljubič EE Proiz. %. Mont. rot. strojev 82,6 Montaža števcev 116,6 Stikala 65,5 Kinoakustika 70,8 Mont. tel. naprav 73,9 ' Lipnica 29,6 Deli avtomatike 183,8 Stalne proizv. usl. 150,7 Občasne proizv. usl., 294,8 Skupaj 86,9 MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV plana ni dosegla. Montaža EVS-06 še ni stekla, čeprav bi morali v tem mesecu montirati 600 kosov. Tudi EVS 10 je bilo zaradi pomanjkanja krogličnih ležajev in- kondenzatorjev »izdelanih le 1310 namesto predvidenih 1600. Motorjev Uz smo namesto 1000 montirali le 2511 ker so primanjkovali deli od kooperantov (kolektorji, kondenzatorji in filtri). . MONTAŽA ŠTEVCEV je v marcu plan presegla, to pa zaradi tega, ker ni imela predvidene proizvodnje dvotafif-nega števca: količine so bile presežene tako pri enofaznem kot pri trifaznem števcu. Trenutno lahko izdelujemo števce le za domači trg, ker bj-nim110 materiala za kompenzacijo temperature. OBRAT KONTAKTOR je imel velike težave, saj je v preteklem mesecu stal .velik del, montaže, ker iz uvoza ni; ,so prispeli sestavni deli. Po vsem izgledu bo montaža zopet stekla 'sredi 'aprila. Plan je predvideval tudi montažo enopolnega, avtomata, v količini prek 10.000' kosov, vendar do montaže še ni.»prišlo. Tudi kontaktorjev, VK-0 do VK-2 ni bilo izdelanih dovolj, ker delovna enota plastičnih maš ni uspela izdelati dovolj bakelitnih delov. MONTAŽA KINOAKUSTI-KE je izdelala le 9 projektorjev KO-6, namesto predvidenih 50, ker montaža ni pre? jela krogličnih ležajev in uvo Ženih zvočnikov. Tudi montaža ojačevalnih naprav, ni tekla po -planu zaradi pomanjkanja različnega radio materiala. ■ - MONTAŽA TELEFONSKIH CENTRAL je Zaradi pomanjkanja materiala še vedno v krizi. Iz'uvoza nismo prejeli pozivno signalnih strojčkov za centrale 4/30, peresnih stavkov, kontaktnih sten, mul-tipel kabla, polariziranih relejev, vrvic in uporovne žice. Tudi kooperanti so zelo slabo dobavljali material. Stalen problem' predstavlja pomanjkanje kondenzatorjev, elektrolitov, feritnih dušilk, trans-lalorjev, plastnih „ uporov in vtičnih spojnic. Hud zastoj je v preteklem mesecu.., povzročilo tudi pomanjkanje omar za centrale 20/200. Že' pred koncem preteklega meseca je zmanjkalo kondenzatorjev za avtomatski telefonski aparat, ki smo jih -prejeli šele pred nekaj dnevi in to le 400 kosov, nadaljnje količine-pa bo-do sledile proti koncu aprila. Zastoj je nastal tudi zaradi pomanjkanja materiala za membrane telefonskega Vložka, pomanjkanje aluminija za pokrivno ploščo in številčnice, kakor tudi novega srebra. Pri proizvodnji ploščatih relejev predstavlja nepremostljiv problem naprava za trovaiizirai-nje.ker iz inozemstva ne moremo dobiti rezervne posode. Izreden problem predstavlja , tudi pomanjkanje mehkega zeleza za jedra in jekla za vijake. OBRAT LIPNICA tudi v marcu ni montiral števca po-(Dalje na 6. strani) Ing. Rudi Vavpotič: Nekateri po; jiedi tehničnih kadroi kategorije g ospodarjenja v »Iskri .Razmišljanje o gospodarje--v podjetju »Iskra« Kranj sprošča celo vrsto misli,» ki so po eni strani pogojene z flpkaterrmi objektivnimi zakonitostmi v podjetju, po drugi strani pa nakazuje to razmiš-toje tudi celo vrsto subjektivnih vplivov in tendenc, ki ^^krajajo osnovni gospodar-ski cilj podjetja, to je optimalno ekonomično gospodar-f aJe- V svoji razpravi bi že-e' obdelati drugi del proble-®a> to je tisti del, na katere-®a,.mi člani ISKRE lahko Vplivamo. Preden, bi pričel razmišljati tem drugem delu smatram, a # M krivičen če ne bi kazal' stariia In strukture zaposlenih, zgodovinski razvoj gospodarstva pri nas in v Iskri, ter razvoj družbene strukture našega gospodarstva. Že sama struktura inteligence kaže, da smo imeli pred vojna, in prva leta po vojni *. v šolstvu in gospodarstvu v mislih vedno tehnika, inženirja itd., malo kdaj pa ekonomista,, psiho loga, scfciologa, oblikovalca, pravnica, organizatorje, me-hanografe idr. Kljub temu, da »sta šolstvo in tudi gospodarska praksa po vojni delno krenila na pot kompleksnih pogledov, na gospodarjenje, daneš lahko ugotavljamo, da smo tako v miselnosti. kakor tudi v kon- kretnih rešitvah še vedno na .silno primitivnih in ozkih tehničnih pozicijah. Kadri, ki vodijo podjetje in tovarne ISKRE so v glavnem tehnične stroke, ne pa ekonomske ali katere druge. Te stvari na prvi pogled niso tako problematične, ako pa analiziramo vse poslovne dogodke v podjetju, vse osebne kontakte, vsa stališča, postane to silno aktualna tema razmišljanja. če pogledamo stanje, ki danes vlada v- podjetju lahko ugotavljamo, da imaino zaposlenih z višjo in visoko šolo 433 delavcev, z dovršeno sred. teh. šolo pa 1180 delavcev. Poleg tega imamo še 714 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. V notranji strukturi je 269 dipl. ing. raznih strok, in le 36 dipl. ekonomistov. Poleg tega jih je še 58 z višjo in 70 z visoko šolo, ki so razporejeni v raznih strokah. Vseh tehnikov in inženirjev je v podjetju torej 1449, vseh ljfldi z ekonomsko srednjo šolo in ekonomsko fakulteto pa okrog 115. Torej je relacija med tehničnimi in ekonomskimi kadri 1:12,7. De leta 1959 je diplomiralo 82 % kadrov. To omenjam zaradi tega, ker do teh let na tehničnih fakultetah jn srednjih šolah sploh ni bilo predavanj iz ekonomskih niti tehnoloških znanosti. Isto velja n. pr. za ekonomsko fakulteto, saj do tega leta na ekonomski fakulteti sploh niso predavali modernih prijemov iz linearnega programiranja, niti nišo obravnavali orgaeiz. teorijo ali neke druge oblike in znanstvene prijeme v mikro ekonomiki. Zanimiv, je tudi podatek o vodilnih delavcih v podjetju in tovarnah. V ožjem kolegiju jih je 6 tehnične smeri, 2 ekonomski smeri in 1 pravna smeri. V širšem kolegiju in vodstvu služb podjetja je. pa 16 tehničnih kadrov, 7 druž-beno-ekpnomskih in 5 ostalih kadrov raznih strok. ISKRA je nastala kot skupek 4 tovarn, ki so imele vsaka svoj sistem poslovanja in nizko stopnjo razvitosti ekonomskih služb. Nasprotno pa so tovarne, ki so izšle iz in-stitutskih organizacij v tovarne, imele precej tehničnih kadrov, ki za ekonomiko niti tehnologijo niso . imele posebnega posluha; vse to je vplivalo na slab razvoj ekonomske miselnosti v Iskri. Tudi družbeno okolje, tu mislim na domače tržišče dolgo ni vpraševalo po ekonomskih cenah, niti za kvalitetne artikle. Vse to je vna» šalo v tehnične kadre, ki so v večini vodili tovarne, ne- Kadri elektrotehni- ške stroke v »Iskri« O pomenu strokovnih kad- vse veje -elektrotehnike, tako' rov je bilo že precej poveda- v področje jakega in šibkega' nèga in napisanegà. To velja toka, če ostanemo še pri kla-' oredvsem za kadre z univer- sični razdelitvi. 'Za uspešno' ze. V tem opisu se bom orne- merjenje pa ni dovolj samo1 j il na vprašanje strokovnih poznavanje merilnih instru-kadrov »merilne smeri« za po- men tov in aparatov/ temveč trebe merilne tehnike. Ta tudi dobro poznavanje delo-; smer obstaja na fakulteti za vanja izdeikov.- s-katerimi se-elektrotehniko letos že tretje merilec v laboratoriju srečuje,-.eto in je uspešno prestala Tako lahko trdim, da je po» začetne težave. - V tej »smeri« trebno požnati -vsaj v sploš-naj bi bili upoštevani tako nem' delovanje strojev, tele-kadri za sodelovanje pri raz- ionskih naprav in dragih niz-; voju in proizvodnji merilnih ,ko napetostnih aparatov. Prš,' naprav in izdelkov merilne ces proizvodnje zahteva tudi -.ehnike kakor tudi kadri, ka- temeljito preizkušanje izdel-terih delovno mesto, riaj bi kov, to je merjenje različnih ■>ilo v laboratorijih In preiZ- karakteristik' vseh naštetih iz-kusnih oddelkih naših tovarn, delkov elektroindustrije. Vsak To vprašanje bi bilo po- merilec pa mora biti dobro V novi zgradbi obrata AllSf — (avtomatskih telefonskih naprav) Kranj, se že poraja trebno osvetliti z več strani, seznanjen tudi s sodobnimi novo življenje. Slika kaže kolektiv linije žičnih oblik in linije central v ohišju, ki se je. Predvsem menim, da bi mo- merilnimi metodami, pred kratkim preselil iz starih prostorov v novo zgradbo. Kako se počutijo V novem rali najti odgovore in stališča Pri vsem tem pa ne smemo okolju bomo poročali v naslednji številki v naslednjih , točkah; pozabiti tudi na tisti kader, 1. Kaj zahtevamo od stro- ki naj dela na razvoju-samih; kovnjaka za električne merit- merilnih naprav za navedene' ve? namene, in na kader, ki naj 2. Kje je zahtevano znanje sodeluje pri gradnji samih' možno pridobiti, oziroma do- merilnih naprav v industriji/ ločneje povedano, kolikšen to je pri gradnji električnih del naj posreduje šola in ko- kazalnih instrumentov, regi/ likšen del naj posreduje de- strirtiih in elektronskih in-lovna organizacija z dopolnil- strumentov, električnih števnim izobraževanjem ha delov- cev in merilnih naprav' kot nem mestu. kompenzatorjev, merilnih mo- 3. Ali podjetje Iskra za svo- stičev. ipd. jo dejavnost absolvente take Obširne so bile diskusije o strokovne smeri potrebuje? vprašanju, kje naj se potreb-: 4. štipendiranje j no znanje pridobi. Mnenja so! Jasno je, da zahtevamo od včasih navidezno različna, v vsakega merilca dobro pozna-, bistvu jia velja ugotovitev, dal vanje merilnih naprav. Te na- naj -znanje da šola in praksa! prave posegajo danes v prav (Dalje na 8. strani) -J lektiva tovarne avtoelektrič- gramom. Za veselo in praznih izdelkov v Novi Gorici, ki nično razpoloženje bo poskr-so v pripravljalnem, odboru, bela godba na pihala iz An- Sončna Gorica vabi k letnim športnim igram Na vprašanje uredništva, kako potekajo priprave za letne športne igi;e »Iskre« ob njem 20-letnici, ki bodo 26. in 27. junija, letos — nam je tov. Jože Cestnik poslal naslednje poročilo: Pripravljalni odbor, ki je bil v ta namen formiran, je-imel že vrsto sej, saj se zaveda pomembnosti športnih iger, posebno pa zaradi ' jubileja podjetja »ISKRA«, člani ko- so še razgibali in se že sedaj vneto pripravljajo za to veliko prireditev. Pripravljalni odbor si je zagotovil športne objekte za 26. in 27. junij in se dogovoril s Komunalnim podjetjem v Novi Gorici, da bo mesto v tistih dneh primerno okrašeno in olepšano. Nadalje je odbor obvestil Turistično društvo, da bo po svojih močeh popestrilo to prireditev z dodatnim pro- hovegaj ki bo imela v soboto in nedeljo promenadni koncert v Novi Gorici. Ko bodo sindikalni odbori pismeno seznanjeni o II. letnih športnih igrah podjetja »ISKRA«, bo prav, da. le-ti pohitijo s prijavami tekmovalcev. Velika udeležba bo veliko zadoščenje organizatorjem teh iger, za prireditelja pa dostojna športna prireditev v čast 20-ietnice obstoja »ISKRE«. Sončni Gorica vas vabi k Iskrinim letnim športnim igram! Rezultati nogometnih srečanj Pred »Iskrinimi« letnimi športnimi igrami LJUBLJANA — Aparati : Avtomatika 0:0 SEŽANA — Sežana : ZZA 0:6 ŽELEZNIKI — Železniki : Sežana 3:3 KRANJ — Elektromehanska : š. center 0:0 ekonomsko mišljenje. Tehnika ni postala sredstvo za doseganje ekonomskih ciljev, pač" pa obratno. Hitre dnevne zahteve sp terjale od njih ozke empirične izkustvene odločitve. Vse metode so bile usmerjene v poizkuse, ki pa so dragi in počasni. Počasi so odločitve Začeli stresati iz rokava, s tem pa so absolutizirali okolje. Tak način dela že danes izrazito hromi delo. Tudi družbena struktura osta? lega gospodarstva in družbeno Okolje, kine je formiralo iz administrativnega vodenja in usmerjanja gospodarstva ter javnega življenja — je prispevalo k miselnosti »o raznih zvezah« ne pa 6 strokovnih tehničnih in ekonomskih ukrepih. Običajno je bilo tako, da je tisti, ki je pošteno gospodaril potegnil kratki konec.' V tem kratkem uvodu sem želel pokazati predvsem na nekatere objektivne činitelje, ki so nastajali v preteklosti in osnovno vlogo sedanjosti. Temu stanju pa nasprotuje danes naš gospodarski sistem, ki terja, da se naše gospodarstvo in s tem tudi naše podjetje -vključi v mednarodno delitey dela in mednarodno distribucijo. Ta naloga pa pomeni da znotraj našega podjetja popolnoma druge prijeme. Tu moramo preiti iz ex-tenzivnega gospodarjenja v intenzivno gospodarjenje. Ekonomika, asortiman, velike serije, kvaliteta, sodoben in’hiter obračun so postale cilj. Tehnika pa je postala z vsemi Svojimi vjdi samo sredstvo za doseganje tega cilja. Pri/taki postavki pa se postavi vloga ekonomista — tehnika popolnoma v drago okolje. Tu je prav iz tehnično-ekonomske plati treba pretehtati vse postavke od novih vlaganj v osnovne investicije, obratna, Sredstva, kadre, proizvajalna sredstva, sredstva za moderno poslovanje in jih postaviti pod eko- nomsko lupo. Tu ne sme več prevladovati sila glasnejšega, sila večine ali sila tistega, 'ki je že na položaju, temveč mora prevladovati sila teama, ki ima Sodobne prijeme v ekonomskih znanostih in miselnost, kateri pravimo v tehniki servo sistem s -povratnimi ■znankaini in avtomatsko regulacijo. Le taki ljudje lahko v teamih zares strokovno preverijo vsestransko upravičenost določenih ukrepov. Vse te aplikacije je treba vskladiti še praktično z-inozemskimi partnerji, ki nastopijo na tržišču, kar pa pomeni obvladati ekonomske kategorije in svetovne delitve sredstev. šele iz tega se lahko \ formira poslovna politika, ki pa je predvsem ekonomskega karakterja; |šele sedaj pričnemo izbirati sredstva. Cilj je cena in uspešen poslovni rezultat!' Sredstva pa so tehnika, kapacitete fizičnega in umskega karakterja na Vseh področjih notranje delitve dela; sodobna poslovna in pravočasna organizacija dela s kontrolo avtomatske regulacije raznih protislovij, plan in termini, Skratka sodobna uskladitev vseh poslovnih dogodkov. ’ Pri vseh teh procesih je treba nujno obvladati tehniko, M pa ni sama sebi namen. Tudi pri tehnologiji in konstrukciji,, ki je v osnovi popolnoma tehnična plat/mo-rajo biti prisotne ekonomske kategorije, ki se odražajo od racionalnega standarctiziranja preko tipiziranja do enostavnih rešitev. Komplicirane mehanizme je treba racionalno deliti v take grupe, kr dajo optimalen ekonomski rezultat. Pri nas jeTpri tehnikih razmišljanje o ekonomiki, v najširšem smislu besede, še silno problematično. Metode optimiranja so med tehniki Skoraj nedosegljive v praktični uporabi. Tudi pri ekonomistih se razen nekaterih statističnih ; metod in kazalnikov zna uporabljati v praksi le štiri Osnovne računske operacije, pri tem pa se znanost konča. Tudi pri ekohomistin pri katerih potencial v Iskra ni tako majhen; v preteklost« nismo žasiedjli pravega uvej ljavljanja. Ne vidi in sliši se nobenih strokovnih spopadov za neekonomske rešitve, p» vendar je v hiši 114 ljudi, ki imajo izobrazbo na tem področju. Prav društvo oz. sek-mija ekonomistov je oblikàJ kadar se bo ta proces odpri.1 Tudi tehniki bodo morali inv tenzivneje poseči po ekonom/ skifi,: proučevanjih ter 'sm otresti stare miselnosti’, kijcj sestavljena večinoma iz čisto, tehničnih kategorij. Po mo/ jem je dober program dela in izobraževanje lahko element hitrih rezultatov na tem področju. Besedilo je povzeto iz rete", rata na ustanovnem občnertt zboru ekonomistov podjetja, Iskra Občni zbor sindikata tovarne v Novi Gorici Po preteku dvoletne mandatne dobe, je izvršni odbor -sindikalne podružnice v Novi Gorici podal na občnem zboru 5. aprila 1965 pregled svojega dela. Iz poročila je bilo razvidna da je bilo delo . sindikata v zadnjih dveh letih dokaj pe- Tontka Šimenc pri ročnem tiskanju uporov v obratu Šentjernej stro in dinamično, saj se je ' odvijalo v obdobju, ko,je naša tovarna dosegla, pomemben uspeh in povečala obseg poslovanja od 4,3 mili jarde v. letu 1963 na 6,2 milijarde v letu 1964. Poročilo predsednika tov. Rudija Satlerja je bilo obširno'. in je prikazalo poleg, rezultatov tudi sedanje stanje.: Nakazani šo bili tudi nekateri problemi, ki jih bo pogrebno rešiti , v naslednjem obdobju. Pri vsem tem pa n; bila razprava na občnem zbo ru laka, kot bi si jo želeli.’I? razprave . nekaterih diskutan tov je -bila razvidna vrsta problemov, s katerim: se iz dneva .v dan srečujemo in' jih moramo rešiti. V razpravi je sodeloval tudi tov. direktor Anton Seljak, ki je na kratko orisal probleme, • s katerimi se pogosto srečujemo v proizvodno in na delovnem mestu Med drugim je «dejal, da so.’ naloge v tekočem letu velike in da bomo. le z doseganjem teh nalog' lahko pristopili;.k ureditvi vprašanja družbenega standarda in OD. Zato bo treba polagati; večjo skrb p.ra-:' vilni organizaciji dela in med' sebojnim 'odnosom! Po razpravi je bilo izvoljeno novo vodstvo v. sindikalni odbor, ki bo imelo velike naloge v cilju izvajanja zaključkov konference. Ivan Krušeč Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ. TAVČARJEVA 43 Po dvajsetih letih plodnega dela v »Elektromehaniki« se je poslovil od sodelavcev in odšel v zasluženi pokoj tov. Vlado Jerončič, ki mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let Strelci ŠD »Iskra« med najboljšimi v občini V letošnjem letu so strelci-SD »ISKRA« iz Elektromeha-nike dosegli spet nekaj pomembnih uspehov. Po večletnem premoru so sc StreipK SD »ISKRA« dvakrat pomerili ekipo Tekstilindu-sa. V obeh: srečanjih so dosegli dobre rezultate ih obakrat -premagalif nasprotnike: Rezultati srečanj 1211:1183 ‘in 1214:1196. Občinski strelski odbor je organiziral- tudi tekmovanje .ženskih ekip, ki se ga je udeležila ekipa j naših mladink. Čeprav nastopajoče zelo kratek čas, so zasedle drugo mesto s 760 krogi za ekipo SD. »Tabor. .Cerklje— 780 krogov in pokazale, da od njih •lahko pričakujemo -še večjih X'jr -Občinskega prvenstva za »Zlato puščalo« se je udeležilo 8 naših strelcev. Kar 3 so se uvrstili med najboljših, deset tekmovalcev iz kranjske, občine. B. Malovrh; in Fr. Černe sta zasedla 2. oz. 3. mesto in dosegla normo ža nastop na okrajnem prvenstvu v Ljubljani. Prvi ge tudi na 'tem tekmovanju Uspel in bo lahko nastopi! na republiškem prvenstvu za Ziaio puščico. Preteklo nedeljo je bilo zaključeno občinsko liga-tekmo-r vanje z zračno puško, v katerem je sodelovalo 18'strelskih .družin,: 10-članska ekipa- SD /»ISKRA« je v zaključnem tekmovanju med petimi najboljšimi družinami v občini; zasedla odlično drugo mesto z 2406 krogi za strelci SD »Bratstvo-Edinstvo«, ki so dosegli 2462 krogov. Iz vseh teh rezultatov lahko spoznamo, da so strelci F.iek-trojnehanike letos zelo aktivni.: S svojimi uspehi uspešno zastopajo barve tovarne, in strelske družine. Obenem upajo, da jih bo tovarna še v “naprej podpirala pri' njihovem udejstvovanju, saj 'so si to verjetno z 'vsemi dosedanjimi uspehi tudi zaslužili. ' 8® M. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj želim kolektivu »Elektromehanike« Kranj — tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov. Svojin» sodelavcem in prijateljem pa se najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga izročili ob slovesu. Niko Bajd tet trakovi v montažni dvorani tovarne teietonye na švedskem TN 1 »1 . •- . Ing. J. Unk: : j- Dve sliki —^ iz Skandinavije Imel sem priliko, da sem obiskal dve tovarni avtomatskih telefonskih naprav, prvo na Švedskem in drugo na Danskem. Gre- za dve različni tovarni, ki. pa nudita toliko . zanimivosti, da smatram Za: potrebno, da o. n jih naslikam dve skromni sliki! ŠVEDSKA. Porast števila telefonskih .priključkov je tako velik, da so vse tovarne.- teh naprav mnogo premajhne in, da lastniki kar naprej povečujejo proizvodne kapacitete,: Tako je tudi v Soderjalju, 35 km južno od Stockholma odnosno v podjetju Standard na-r sploh. Že pred desetimi leti •e postala tovarna V Brommi, v .predmestju Stockholma, mnogo premajhna, zato so Švedi prenesli «montažo telefonskih naprav v Sodertalje. Sedaj se tovarna Standard širi na vseh področjih tëhnike informacij in je zato zgradila še nove tovarniške prostora v krajih Solna in (najnovejše). v Barkaby, 20 km severno od Stockholma. » -Tovarna Barkaby je zares lepa, naravnost krasna, nova tovarna, zelo velikega obsega. Leži na takšnem kraju izven centra, da jo je možno vsak čas še trikrat povečati. Tovarna danes še hi tesno zasedena, toda za posredovalno telefonsko tehniko, za avtomatske telefonske naprave in njihove načrtovalce, zgradba nima prostora — in to iz določenih razlogov. Švedi smatrajo, da morajo biti tisti , sodelavçi, ki morajo po naravi posla tesno sode», lovati, tudi prostorsko usluž-, beni v skupnem kraju. To je razlog, da se noben oddelek M Podjetju »Iskra« primanjkuje diplomiranih pravnikov Podjetje Iskra i Kranj ima v strokovnih službah vseh proizvodnih enot skupno s PSO 'in ZTO ter v ZZA- 17 diplomiranih pravnikov. Sistematizirani so kot pravni referenti oz. vodje splošnih sektorjev. Pravno službo podjetja vodi že vrsto let dr. Miroslav Trost, šef pravne službe. Več kot polovica je mladih pravnikov, ki še nimajo zadovoljivega strokovnega znanja niti sodniških oz. odvetniških strokovnih izpitov. Samo v štirih tovarnah imajo v strokovnih službah 'te strokovnjake, v vseh ostalih pa jih ni! Prevladuje mišljenje, da »lahko« pravne posle opravljajo nestrokovnjaki, zato so zastop- niki naših tovarn pred občinskimi " sodišči dostikrat ne-pravniki in od tod tudi upravičene pritožbe sodišč glede nestrokovnega delovanja zastopanja in dopisovanja. Tudi mladi, diplomirani pravniki imajo v naših tovarnah vrsto težav. Po opravljenem- stažu se v široki gospodarski problematiki ne znajdejo. Razumljivo je, da mlad pravnik z univerzo ni formiran za takšno nalogo/ ki mu naj v tovarni gre. Mnogo premalo teoretičnega znanja je dobil v šoli, ki mu je nudila le drobec kompleksne zapletene gospodarske problematike. Nepravilno sklepanje pogodb, neurejena notranja zakonodaja, delo samoupravnih organov, nezakonito sklepanje, primitivno vodenje disciplinskih postopkov, neurejena S stanovanjska problematika, pomanjkljivo delovanje komisij, nepravilna svetovanja so posledica pomanjkanja teh delavcev. Najprej bi mlad pravnik — pripravnik, ki opravlja pripravniški staž, moral imeti program pripravniškega dela za eno oz. dve leti. Predpisana naj bi bila opravila in dejanja, s katerimi naj se seznani. Samostojnega dela mlad pravnik ne bi smel opravljati, ampak naj dela pod strokovnim nadzorstvom vodje splošnega sektorja “ali šefa pravne službe v tovarni. Program dala seznanja tega delavca z organizacijskimi predpisi, delom samouprav-nih organov, notranjo zakonodajo, delovanjem faznih komisij pri DS itd. Pa pripravniški dobi naj bi pripravniki opravljali strokovni izpit (odvetniški, sodniški). Mlad pripravnik / se bo za delo bolj zanimal, ker bo pred !pjim še opravljanje strokovnega izpita. Program strokovnega izpopolnjevanja pravnikov, ki So že opravili pripravniški staž, naj se razvija v smeri učenja na sodiščih, zavodih za pravno pomoč in po opravljeni praksi opravljanja sodniškega oz. odvetniškega izpita po sedaj -Veljavnih predpisih. Samoupravni organi tovarn. Proizvodnja »Elektromehanike« v marcu 'J (Nadaljevanje s 3. strani) govora. Vsa vprašanja zaradi tega izdelka so tiila proti koncu meseca marca razčiščena. Mikrofonskega vložka ni bilo mogoče montirati, ker ni bilo zlata za zlatenje. Zaradi povečanja proizvodnje trifaznega števca mora Lipnica, dobaviti več številčnikov ža števce, zato je bilo treba vse razpoložljive delavce zaposliti na številčniku. Če bomo hoteli v Lipnici izdelati predvidene količine števcev pogovora in dvotarifnih številčni-kov, bo treba povečati število produktivnih delavcev, saj. je predvidena proizvodnja za letošnje leto še enkrat večja kot v preteklem letu. MONTAŽA ELEMENTOV AVTOMATIZACIJE je v marcu nadoknadila izpad, ki je nastal v februarju zaradi pomanjkanja magnetnih sklopk. Če pogledamo stanje ob konctr tromesečja, lahko ugotovimo, da, razen elementov avtomatike nobena panoga ne dosega predvidenih vredno- ■ sti: TRIMESEČNA PROIZVODNJA 1965 DE Proiz. % / Mont. rot. strojev 89,9 Montaža števcev 94,5 Kinoakustika 83,8 Mont. tel naprav 63,1 Stikala 79,5 Lipnica 35,1 Dell avtomatike 106,2 Stalne proizv. usluge 102,2 Občasne proizv. usluge 819,9 Skupaj 79,2 PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE PRVEGA TRIMESEČJA 1964-1965 PO STALNIH CENAH V preteklem letu smo z ozirom na leto 1963 povišali pranjem letu izkazujejo prvi izvodnjo za 22,5%. V letoš-trije meseci le za slabih 9% višjo proizvodnjo kakor v prvih treh mesecih preteklega leta. To kaže naslednji pregled: DE Proiz. % Mont. rot. strojev 110,2 Montaža - števcev 110,1 Stikala 121,8 Kinoakustika 1123 Mont. tel. naprav 103,5 Telef. aparati 92,8 Ploščati rele 114,8 Lipnica 70,3 Deli avtomatike 116,7 Stalne proizv. usluge 130,2 Občasne proizv. usluge 126,9 Skupaj 108,9 Res je, da je slabemu uspehu v letošnjem letu v glavnem krivo pomanjkanje materiala. Priznati pa je treba, da bi z bolj vestnim delom le lahko dosegli lepše uspehe. Sef proizv. sektorja: ing. Alojz Grčar kjer pravnikov ni, naj jih skušajo pridobiti k Sodelovanju, tam pa, kjer mladi pravniki že delujejo, naj pokažejo za mlade delavce več razumevanja tako glede strokovnega učenja kot - glede vrednotenja delovnih mest. Le tako bodo tudi ti strokovni delavci doprinesli k napredku tovarn in podjetja in ustvarili pogoje, da bo gospodarsko gibanje tovarn uspešnejše. -ar- Pisma bralcev Tovariš urednik! Na prvi Tribuni ISKRE je kazalo, da bomo udeleženci izvedeli kaj konkretnega o spremembah in zožitvi našega proizvodnega programa. Toda, žal me je malce razočarala, kot verjetno še koga, ki je od nje več pričakoval. Predvsem menim, da bi Tribuna veliko bolje uspela, ko bi prisotni lahko stavljali vprašanja na osnovi gradiva o tem, kako si strokovnjaki v podjetju zamišljajo zožitev proizvodnega programa. Tudi Anica Dolenc se je dobro vživela v montažo preciznih instrumentov v Otočah bi odpadla vsa tista nepotrebna vprašanja, ki z obravnavano tematiko niso bila direktno povezana. Ne morem se pri vsem otresti vtisa, da je bila Tribuna na splošno pomanjkljivo pripravljena in bi za naslednjo kazalo odpraviti, vse te slabosti, ker le tako lahko računamo, da. bo dosegla svoj zaželeni namen. Tudi odgovor^ na postavljena vprašanja bi morda kazalo omejiti zgolj na konkretna dejstva, pa bi v krajšem času lahko" voditelji razprave dali več konkretnih odgovorov poslušalcem, ki šmo čakali, da bomo seznanjeni ž vsem tistim, kar bi morali vedeti in o čemer smo želeli slišati stališča vodstva podjetja in strokovne službe. Ker sodim, da je moja kritika upravičena, želim, da bi o prihodnjih Tribunah lahko napisal kaj bolj vzpodbudnega. M. Z., Ljubljana »telefonistov« ni preselil, v Barkaby, pač pa so na dvorišču tovarne v kraju Soder-talje preuredili vratarnico, montirali novo, lično barako in v bližnji, sosedni tovarni adaptirali prostore za izdelavo žičnih oblik. Na ta način jim je uspelo, da so projektanti ATC, prodajalci, razvijalci, proizvajalci in terenski montažni strokovnjaki združeni na enem kralju, da je tako njihovo delo kar najbolj uspešno, kar najbolj koristno, povezano in kar najhitrejše. Švedi pravijo, da morajo biti vsi, ki teže k istemu cilju, to je k gradnji in prodaji telefonskih priključkov, kar najbolj in najtesneje povezani, vendar mora pri tem vsak strokovnjak imeti svoj prostor, da vsakdo v miru opravlja le svoje opravilo, ne pa, da v skupnem prostoru vsi Opravljajo vse. Morda bi kdaj tudi mi pri naših organizacijskih prijemih lahko upoštevali ta švedski namigi DANSKA „ Tudi danska slika je-več kot zanimiva. Tudi tu je’sta-ra tovarna v centru Copen-hagena, prav blizu kraljeve palače,, mnogo, mnogo premajhna. Ker pa je povečevanje v mestnem "središču kjerkoli po svetu izredno težavno, so se vodje telefonske tovarne »Automatic« odločili za novo gradnjo 16 km iz mestnega centra. Zasnova tovarne je teme-Tjila na -proizvodno-ekonom-sko-socialni študiji, ki daje tovarni svoj pečat. V kratkem času ogleda je seveda •nemogoče zajeti vse podrobnosti, ki bi bile prav gotovo ne. le zanimive, pač pa tudi 'koristne za nas, vendar bom skušal nanizati nekaj takšnih zanimivosti. Že okolica tovarne je lepo urejena, pa tudi ob vhodu samem ne manjka zelenja. Menda imajo v tej tovarni celo največji gumijevec (fikus), saj raste v stopnišču od pritličja do stropa petega nadstropja. Vsa zgradba je ob vsakem času izredno čista, osnažena. pometena itd. tako, 'da bi se mogel v vsakem delovnem prostoru, v montaži, v strugami ah v žarilnici in drugod vsak čas uleči npr. na tla in si pri tem ne bi umazal obleke. : Vsi delavci so močno radovedni, kdo jih obišče, kadar gre kakšna delegacija skozi tovarno. Zato mora vodja delegacije ob vstopu v vsakem delovnem prostora najprej opisati obiskovalce in razlog njihovega obiska. Prav ta podatek je bil menda tistikrat potreben, da sem se z vodjo lahko pogovarjal v nemščini, sicer bi menda moral takoj obmolkniti, če ne čelo zapustiti tovarno. Ta interes delavcev je tudi zato tolikšen, ker občutijo delavci tovarno kot kos lastnine, saj dobe vsako leto del dobička, če je bil uspeh tovarne dober in, če so delavci že po 10 let stalno zaposleni v tovarni. Da delavci ne hi imeli občutka, da so le delovna sila, 8 ur dnevno na razpolago izkoriščanju, zato ima vsakdo na svojem delovnem mestu, na snaikalni mizi, ob navi- jalnem stroju ali pa pri stiskalnici tablico z napisom. Delavec je namreč v prvi vrsti človek, ki ima im® in_pri-imek in ni le številka v spisku obračunovalke. Vsi prostora v tovarni so svetli in zračni, predelne ste. ne med oddelki so steklene, tako da je vedno možen pregled prek/vse tovarne. Vrata v- delavniške prostore so pre-mikalna, pnevmatska ali električna, tako, da se odpirajo s pritiskom na tipko.; Tako je odpiranje enostavno,/delavec ima vedno prosti obe roki za prenos materiala, vrata pa se sama tudi zapirajo, da ni niti prepiha, niti prepira, kdo naj vrata zapre, zraven tega pa se pridobi na delovnem času. Na več mestih v tovarni so omarice rdečega (pri Dancih zelenega) križa, samopomoči. Sto delavcev ima tečaj prve pomoči za pomoč v sili, vsakdo . ima v domači ambulanti dostop do zdravnika, poleg tega pa zdravnik-svetovalec vsak teden enkrat obišče tovarno; vsakdo se z njim lahko pogovori o vseh mogočih osebnih problemih. Za boljše počutje delavcev pa je tudi drugače poskrbljeno, med dragim tudi tako, da je v prostoru za malico posebna posoda z multivitaminskimi tabletami, ki jih delavec lahko dobi brezplačno in po potrebi. Zdi se mi, da sem na hitro in na kratko obdelal nekaj vtisov- s poti po severa. Seveda je to le del tistega, kar sem videl in slišal. Trdno sem prepričan, da pri nas sicer napredujemo, toda, da hitimo vse prepočasi, da bi dohiteli .svet, ki se poganja naprej s skoki in ne le z ve li-kimi koraki. Mi ga morama dohiteti —' kar pa ni tako lahko. Zato bi bilo po mojem mnenju prav, da bi v .kolikor je možno in uteme. ijeno — ta svet čimbolj spoznali in ga posneli še za naši prilike. Zato priporočam, ds si še drugi naši sodelavci ogledajo te tovarne, da bo mo hitreje, laže in bolj* zmogli napore, ki nas še ča kajo. < I Izvlečki Sklepi 10. zasedanja DS podjetja (16.4.1965) • Delavski svet podjetja Sprejema /proizvodni plan podjetja za leto 1965. • DS sprejema predlagano reorganizacijo komercialnega sektorja v tem smislu, da se dosedanji komercialni sektor razdeli na dve delovni enoti v upravi podjetja, in sicer na PSO, ki združuje izvoz in domačo prodajo, inženiring, mednarodno kooperacijo, montažo in servis z organizacijsko strukturo po predlogu organizacij sko-kadrov-skega sektorja In pa na drugi strani nabavno organizacijo, ki združuje domačo nabavo in uvoz z notranjo organizacijsko strukturo, kot to predlaga organizacij sko-ka-drovski sektor. DS pri tem sprejemk tudi , pripombo tovarne Elektro-mehanika, da se skuša za nekatere bolj komplicirane vrste proizvodnje locirati plansko službo v tovarni (projektiranje). PSO naj v neposrednem kontaktu s tovarno zadevo prouči in ukrepa v smislu odgovora. V zvezi s pripombo tovarne elementov za organiziranje skladišč gotovih izdelkov v tovarnah, kjer je to smotrno, DS soglaša s tem, da predlog prouči or-ganlzacijsko-kadrovski sektor, PSO in tovarna elementov ter se to v posameznih utemeljenih primerih uvede. Prav tako DS soglaša s pripombo CNO, da se v osnutku L pravilnika organizacije prodaje in nabave v podjetju ISKRA KRANJ na strani 14, kjer so navedene naloge do-I, mače nabave, črta: »ob sodelovanju PSO« in doda 3 odstavek sledeče vsebine: »Urejevanje kompenzacijskih poslov, vezanih na kupoprodajne pogodbe in naročila ob sodelovanju vseh zainteresiranih služb podjetja (PSO, finančni sektor, investicijski sektor itd.).« DS potrjuje predlog UO, da se pri okrožnem gospodarskem sodišču uvede sprememba registracije, da se poslovni predmet PSO glasi: »Prodaja izdelkov podjetja Iskra ter dopolnilnega asor-timana na območju SFRJ in v tujini, kakor tudi projektiranje, montaža in servis teh izdelkov; (sprememba se nanaša samo na besede »in v tujini«). © DS. razrešuje dosedanjo začasno komisijo za razpolaganje s sredstvi bazičnega razvoja in imenuje novo komisijo za odločanje o razpolaganju s sredstvi za bazične raziskave in tehnični razvoj v sledečem sestavu: predsednik — ing. Vladimir i KLAVS, direktor programskega sektorja, člani: ing. Franc SILA, pomočnik direktorja proizvodnega sektorja, «ng. Alojz GRČAR, šef proizvodnega sektorja »Elektro-mehanike«, ing. Milan SLOKAN, vodja programskega sektorja v ZZA, ing. žarko iz sklepov samoupravnih organov ŠTOK, vodja tehničnega sektorja, v »Elementih«, ing. Ljubo ARTIČ, šef izvoza, ing. Srečko RAZPOTNIK, tehnični direktor v »Aparatih«.' © DS zadolžuje UO, da komisija za razpolaganje s sredstvi za bazične raziskave do prihodnjega zasedanja, to^je do 23. 4., pripravi poročilo, kako se razdeljujejo sredstva' sklada za bazični razvoj. Ta sklep se nanaša na člansko vprašanje tov. Miheliča, na katero je -treba dati na naslednjem zasedanju DS odgovor. © a) Na podlagi sklenjene sklenjene pogodbe o pristopu podjetja ISKRA k poslovnemu združenju RUDIS (člen 27) DS odobrava dodelitev posojila poslovnemu združenju RUDIS v višini 500.000 din iz, poslovnega sklada« podjetja ln plačilo zneska 125.000 din kot enkratni prispevek za reklamo, katerega plača vsak novosprejeti član RUDIS-a. b) DS imenuje za člana UO RUDIS tov. Alojza VIDMARJA in tov. ing. Leona ŠTIRNA. © DS odobrava uvedbo postopnega prehoda na skrajšani delovni čas v tovarni Av-toizdelki v Novi Gorici, in sicer za eno prosto soboto v mesecu z uveljavitvijo od 1. aprila dalje. O nadalnjem skrajševanju delovnega časa v tej tovarni pa bo DS razpravljal takrat, ko bo predložena dodatna potrebna dokumentacija. © DS sprejema na znanje obvestilo UO, da je pravilnik o delitvi OD Tovarne avto-eiektričnih izdelkov v Novi Gorici sprejet s tem, da^se člen 9 tega pravilnika uporablja tako, da se popust za delovne obleke ne vključi v maso za izračun OD, temveč plačuje iz sredstev, ki so ustvarjena kot akumulacija S tem UO potrjuje svoj sklep, sprejet na zasedanju dne 25. 3. 1965, da je pravilnik o delitvi OD Tovarne av-toelektričnih izdelkov v Novi Gorici potrjen z veljavnostjo od 1. 4. 1965. © V zvezi s predlogom UO za potrditev OD vodilnim delavcem podjetja DS imenuje komisijo, ki naj pregleda realnost teh povišanj. V kolikor bo komisija soglašala s tem, da se tako povišanje uveljavi, naj pripravi svoj predlog do naslednjega zasedanja, to je do 23. 4. 1965. Sestav komisije je sledeč: predsednik — ing. Franc JAN, ZZA; člani; Sag. Peter MIHELIČ, »Elektromehami-ka«, Janko KOŠNIK, »Elek-tromehanika«, Leopold HORVAT, »Aparati«, Brane MI-KUŠ, Elementi. © Z ozirom na to, ker glasovanje, tako o predlogu UO za potrditev pravilnika o delitvi OD ZZA, kakor tudi glasovanje o dodatnem predlogu, danem na razpravi, ni doseglo potrebnega števila glasov, DS imenuje posebno komisijo, ki naj do zasedanja, to je do 23. 4. 1965, pripravi svoj predlog za potrditev pravilnika o delitvi OD ZZA. Komisijo sestavljajo na- slednji tovariši: predsednik — Zore NOVAK, Elektromeha-nika; člani: Vili KRIVEC, »Elektromehanska«, Viktor KOSEC, ZZA, ing. Matko GLIHA, ZZA, Franc HUTTER, »Aparati«. © Ker glasovanje o predlogu za potrditev pravilnika, o delitvi OD Tovarne elektromotorjev v Železnikih ni prineslo dokončnega rezultata, DS določa, da komisija v istem sestavu, ki je imenovana za. pripravo predloga o pravilniku o delitvi OD ŽŽA, pripravi tudi svoj predlog za potrditev pravilnika o delitvi OD Tovarne, elektromotorjev, Železniki. © DS potrjuje regres za letovanje članov kolektiva v letu 1965 v enaki višini kot v preteklem letu, in sicer: — za zaposlenega v podjetju po 700 din za 10, to je 7-000 din; — za nezaposlenega zakonca po 500 din za 10 din, to je 5.000 din; — za nezaposlene otroke po 250 din za 10 dni, to je 2.500 din. © DS razrešuje člane, ki jih je za sedanjo mandatno pobo imenoval v svet ŠC ter imenuje naslednje tovariše v ta svet: Franca Grlmsa (finančni sektor podjetja), Viktorja Kosca (ZZA), Jožeta Fendeta (»Elektromehanska« ) ter od sedanjih članov: Franca Orla (Elektromehanska) in Franca Troho (org. kadrovski' sektor podjetja). Sklepi 39. seje UO podjetja (16.4.1965)* . © Glede na izkazane ekonomske rezultate v Tovarni elektronskih naprav je UO / sprejel informacijo generalnega direktorja o tem, da uprava podjetja formira posebno komisijo, ki naj razišče razloge, za tak poslovni rezultat ter predlaga UO ukrepe za sanacijo. Predvidoma bo ta komisija končala svoje delo do 7. 5. 1965, potem pa bosta to gradivo proučili gospodarska komisija in orga-nizacijško-kadrovska komisija upravnega odbora ter . predložili svoje zaključke upravnemu odboru podjetja. © UO ugptavlja, da so bila njegova pričakovanja, da ho v svoji mandatni dobi lahko rešil zadevo radijske proizvodnje in proizvodni program tovarne Avtomatika v Pržanu, preoptimistična in pričakuje, da bo možno to zadevo rešiti na podlagi materialov, ki jih bo upravnemu odboru predložil programski sektor. UO bo zaključne račune tovarn v predloženi obliki dal DS v potrditev s tem, da se bodo k temu materialu dodatno izdelale še potrebne analize o koriščenju OD in o dejanskih delitvenih razmerjih med OD in skladi. © Na predlog direktorja PSO tov. Rotarja UO sprejema sklep, da se propagandni stroški znižajo za 110 milijonov. Istočasno UO sprejme na znanje predlog, da bode ustrezno z redukcijo stroškov samoupravni organi v PSO pristopili tudi k znižanju števila zaposlenih od dosedanjih 40 na 28 ljudi. © UO,- sprejema na znanje informacijo o imenovanju tov. ing. Franca Vršnaka za direktorja Tovarne elektronskih naprav. © V zvezi s predlogom tovarne v Železnikih, da UO ponovno prouči razporeditev vodilnih delavcev v 3 skupine za delitev OD, UO vztraja pri svojem prvotnem sklepu. ® Na vlogo ŠC gleide nerealizirane dodelitve trosobnega stanovanja v Ljubljani UO obvešča ŠC, da bo šolskemu centru dodeljeno stanovanje,-ki bo vseljivo v letošnjem letu. Tesno sodelovanje mladine ZZA in Elektromehanike tako srečanje bo konec aprila v Kranju, v počastitev T. maja, in ga bo, ob finančni podpori ZZA, izvedel mladinski , S, .. ... komite Elektromehanike. Pri- Vpdstvi mladinskih komi- vodstev, treba še bolj razši- prave zarij so v polnem raz-tejev Elektromehanike in ZZA riti, ker je bila omejena le mahu, nastop pa bo za so-sta v zadnjem času začeli bolj, na tisti del ZZA, ki se delujoče športnike dobra pri-aktivmeje sodelovati. Na skup- nahaja v Kranju. prava na II. letne igre Iskre, nih razgovorih _so predstav- Predvsem pa so' še pred- ki bodo junija v Novi Gorici, ruki mladine obeh delovnih stavniki komitejev zavzeli za T , . _ , , „ _ . - skupnosti izrazili željo, da bi ¡zvedbo športnih srečanj. Do- , , b . sr anl V letošnjem letu in tudi v meoili SQ se> da orgamzirajo bodo vsekakor pozitivno vpli-prihodnje. skupno organizira- dvoboj v štirih disciplinah in vala na zbliževanje m izme-|| več prireditev in tekmo- to. v Sahu> plavanju, naipjz- njavo izkušenj mladine iz vanj. Mladina obeh skupnosti že sodeluje v tekmovanju za dvig produktivnosti. Toda to akcijo bi bilo, po mnenju Stališče sindikalne podružnice ... (Nadaljevanje z 2. strani) izgubo nabavlja od dragih tovarn ISKRE, lahko v precejšnji "meri vplivajo na finančno situacijo take tovarne. Tajništvo sindikalne podružnice kranjske tovarne smatra, da je treba takoj skleniti pogodbo za posojilo iz leta 1963, vnaprej pa takoj po predhodni odobritvi DS tovarne. Za posojilo iz leta 1963 naj bi anuiteta zapadla že v letošnjem letu. Krije pa naj se .iz ostanka ČD podjetja. Kolikor bi gospodarska analiza stanja rentabilnosti tovarn z izgubo pokazala, da nimajo perspektive, naj se odločno ukrepa v skladu z določili Statuta podjetja, pa čeprav gre za interno likvidacijo take tovarne. nem teriisulh streljanju. Prvo - ZZA in Elektromehanike.!, Obvestilo BERITE IN SODELUJTE V LISTU »RAD« »RAD«.— list Zveze sindikatov Jugoslavije izhaja v petkih; tiska se v cirilici in latinici v nakladi od 100.000 izvodov. »RAD« — se bori za razvijanje sistema delavskega samoupravljanja in za socialistične družbene odnose. »RAD« — kritično kaže na negativne in škodljive pojave in deformacije v prizadevanju za njihovo odpravljanje. »RAD« — piše o izkušnjah in iniciativah v komunah in delovnih organizacijah, ki se prizadevajo za socialistično integracijo, večjo produktivnost in večji realni zaslužek delavcev. - Posebno pažnjo polaga »Rad« strokovnemu in kulturnemu izobraževanju in dviganju družbenega in življenjskega standarda delovnih ljudi. »RAD« — vam pravočasno odgovarja na vprašanja in daje potrebnfe pravne nasvete. »RAD« — je vaša tribuna za najširšo izmenjavo mišljenj o vseh aktualnih problemih, s katerimi se srečujete pri vsakodnevnem delu. VSAKO SODELOVANJE Z LISTOM »RAD« SPREJMEMO IN POZDRAVLJAMO UREDNIŠTVO Kadri elektrotehniške stroke Kolektiv DE — računski center, se Je poslovil od, sodelavke Uršule Lotrič in ji zaželel predvsem zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju. Bralcem pa povemo še njeno željo: »Želim, da bi ISKRA lepo napredovala in da bi dobila več deviz. Seveda pa pri tem ne smem pozabiti tudi nase; želim 'si predvsem zdravja in lepe pokojnine!« - Z zasedanja DS podjetja (Nadaljevanje z 2. strani) vprašanja (ki je po svoje tudi umestno) posebni komisiji, ki naj da-ustrezne smernice na naslednjem zasedanju. Predstavniki proizvajalcev ^Elektromotorjev^ iz Železnikov so se krepko potegnili za načela stimulativnosti v izvozni dejavnosti. CDS', je pokazal brez pridržka polno razumevanje za takšne zahteve in jim ne želi kratiti pravic, ki jih naš statut ni popolnoma preciziral. Zavzel pa .je ob tej priliki povsem razumljivo stališče, da je treba .načela stimuliranja-izvoza in hitrega obračanja obratoval- izreži --------------------- nih Sredstev preučiti in jih smiselno uporabljati pri vseh proizvodnih enotah; Ko' bo ustrezna; komisija končala svoje delo na tem področju, bodo Železniki nedvomno lahko uveljavili svoje. Pri obravnavanju pravilnika o osebnih dohodkih v ZZA se je — menda po zakonih inercije — zataknilo: iz. diskusije ;je dihalo že klasično nezaupanje _ nasproti našemu »možganskemu tmstu«, kar' dokazuje da proizvodnja in razvoj še nista našla skupnega jezika in skupnih gospodarskih interesov. Po nekaterih rutinskih odločitvah in sprejetju sklepov formalnega značaja še je CDS razšel, da bi čez en teden, v dosedanjem sestavu (verj eino 'ob polnoštevilni udeležbi) pripravil' vše potrebno za predajo ne ravno lahkih, bremen pomlajeni spočiti garnituri. Ljubo. ' 1 S K R A — glasne7 delovne ga kolektiva iskra mduštrnt za eiettromehamko teieko munikačiie" elektronike ff avtomatike — Ure me uream škj odbor — Glavni urednik PaveJ Gantar odgovora urednik: Igor. Slave: — tzha ia.tedensko — Tisk in kiišeii »CP Gorenjski tisk» K ran l zr e z i Priimek in ime kraj ----------- od ............. PRIJAVA ZA LETOVANJE ________________.zaposlen (a) v-tovarni ..... .... ’.... bom (o) letoval (i) v —s do .................. število odraslih . število otrok do 12. leta starosti-----------,--. _-----— potrebujem skupno število postelj ............. V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v 'zgoraj navedenem domu pride v poštev še kraj: . I-.;.....- ..- .......... od ................do . ..... .... Kraj _____________a____dne ____________________________________ i Prijavljenec: /*- izpolni počitniška skupnost) / POTRDILO S.. ^ : Potrjujem rezervacijo za tov.' .....-— Iz tovarne .... ---------- Kraj |-------... ..... .1.-----------— v počitniškem domu ......, .......... od ....— _____;;—.... do ----—-....~~ za skupaj prijavljenih oseb ..'/. sobo s ... ležišči --,----...—„ Potrdilo služi kot napotnica s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti. V Kranju, dne Počitniška skupnost Iskra KRANJ {Nadaljevanje s 4. strani) - na delovnem mestu. Vprašanje. je le, kolikšen del naj odpade na vsakega od njiju. Podjetja, ki rabijo strokovni kader za električne ffieritr 1 ve, so različna. ■ Proizvodni programi obsegajo lahko razne; izdelke kot so mali električni motprji, veliki električni Struji, naprave za električno razsvetljavo, 'električni merilni instrumenti, zaščitna stikala, telefonske naprave, usmerhiškp naprave/ radijski in televizijski''-aparati, električni števci, električna orodja, gospodinjski aparati /ipd. Pozabiti pa ne smemo tudi na ■prenos -električne energije, ;kakor/. tudi: ne; na številne znanstvene; zavode in ustanove. Na odločitev; koliko znanja naj’: da -šola, vplivajo Še razne ‘druge okoliščine.: Predvsem je važno, koliko kadrov-potrebujejo posamezne veje. če imamo v mislih predvsem Slovenijo, potem nam 'bo takoj jasno, da'šoli ni mogoče naprtiti bremena tako nadrobne specializacije, kot bi jo našteti primeri proizvodnje zahtevali;:;Iz tega izhaja;® da naj bi šoia : v tem primeru dajala trdno; osnovno: znanje -elektrotehnike s 'poglobitvijo v električne meritve; tako, da bi bilo' možno pridobiti potrebno dodatho znanje na delovnem mestu v ‘sorazmerno veliko-krajšem času/kot pa je bilo to' mogoče doslej. Za uspešno - reševanje na vedenega vprašanja je vsekakor r» trebno samo sodelovanje šole in podjetij. Pri- tem je po-trefina-zavest; da šola ni sama sebi namen, z druge strani pa je-,prav tako tudi res, da ni mogoče, da bi absolvent šole zasedel delovno mesto že z vsem potrebnim 1 teoretičnim in' praktičnim -Znanjem. To 'spoznanje pa'-1 je v resnici že prodrlo med odgovorne ljudi, kar lahko sklepamo' iz‘reforme ličnih načrtov na fakulteti Za elektrotehniko. Od nekdanjih dveh oddelkov za jaki in šibki tok šo - se danes izoblikovale -naslednje, smeri študija: 1. energetika z usmeritvama: — elektrifikacija —industrijska elektrotehnika 2. Elektronika z usmeritvami: — telekomunikacije ag- splošna elektronika — avtomatska in industrijska elektronika 3. Splošna elektrotehnika z usmeritvijo »merilna smer« Članek ima namen opisala razmere v merilni tehniki, zato bom navedel nekatere podatke za to smer. Na oddelku splošne elektrotehnike »merilna smer« je treba omeniti predvsem naslednja predavanja v četrtem letniku: laboratorij ska električna merjenja, magnetska merjenja, kibernetika in statistika, regulacijska tehnika, industrijska elektronika, elek-triška merjenja neelektričnih veličin, raziskave ria električnih strojih, elektronske napajalne; in merilne naprave, daljinsko upravljanje in mer- jenje, eiektromotorski pogoni, gradnja električnih instrumentov. .. Razen navedenih predmetov pa je treba vpisati' vsaj Še 7 ur (skupaj z vajami) predmetov po izbiri, od katerih bi kazalo omeniti naslednje:; fina mehanika, visokonapetostna merilna tehnika, elektronska mikroskopija elektro-regulacijskih naprav, krmilni stroji, numerična analiza, relejna in stikalna tehnika, statistične metode v znanosti. Važna pa je vsekakor tudi določitev/pa slušatelji lahko vpisujejo poljubne, izbirne predmete na oddelku za energetiko- in na .oddelku za elektroniko po predhodni odobritvi’ predstojnika oddelka za splošno elektrotehniko.-S tetn -je: ’ dana ’ možnost, da slušatelji upoštevajo; že pri študiju tudi potrebe - svoje- bodoče ožje usmeritve- za delovno' mesto.- Odgovor na vprašanje, ali podjetje Iskra pbtrebuje absolvente merilne smeri na fakulteti;. za elektrotehniko v Ljubljani, po, vsem: povedanem’ ni težalj:.- Vsekakor bi se strokovni kadri omenjene strokovne usmeritve uspešno udejstvovali v merilnih laboratorijih posameznih j tovarn in v ZZA, pri razvoju merilnih naprav za potrebe proizvodnje, pri razvoju merilnih instrumentov in števcev, stikal, relejev in nizkonapetostnih .aparatov-sploh. še eno yp.rašanje bi kazalo nekoliko nakazati. Danes opažamo- zelo pogoste razpise štipendij;: za določene stroke, s čimer , si tovarne - skušajo polagoma zagotoviti oziroma oskrbeti potrebni; strokovni • kader. Za to 'smer do sedaj v splošnem ni bilo velikega zanimanja- pri1 podjetjih, kar verjetno izhaja iz slabe obveščenosti: Podjetje' Iskra tega vprašanja “nikakor ne bi smelo zanemarjati. Iz nakazane /problematike bi mogli: napraviti naslednje zaključke: — podjetje Iskra rabi za izvedbo svojega proizvodnega programa v znatnem številu tudi diplomante »merilne smeri« s fakultete za: elektrotehniko. . — za dosego čim bolj uporabnih strokovnjakov je treba posvetiti vso skrb programu te smeri na fakulteti. Že začeto delo pri urejevanju programa je treba nadaljevati. Konkretne koristne predloge za'učni pragrarrrbi mogli prispevati v dobršni meri strokovnjaki, ki 'delajo na omenjenih področjih v tovarnah in ZZA ter predavatelji s' fakultete) V. ta namen bi bilo smotrno sklicati sestanek vseh prizadetih. — Ker je to strokovno področje za Iskro velike važno sli, bi bilo priporočljivo, število štipendij, za to smer povečati. — Seznanitev slušateljev fakultete za elektrotehniko z možnostmi bodoče zaposlitve v tovarnah Iskre in ZZA“bt prispevala k večji' zainteresiranosti za -študij »merilne fsmeri.«