Novičar. {fiarila — premije — v srednjih šoldh), ktere so zadaja leta odpravili ustavoverni liberalci, ki si veadar sanii radi obešajo križe razaib redov aa prsa, se bodo z nekimi spreiDeBibann apet vpeljale. (Irnenovanje.) Jožef Easel, dozdajai profesor Ba mariborski ginmaziji jeimeaovaa za profesorja ia začasaega ravBatelja aove c. k. više realke v Mariboru; dalje je imeaovaa g. Jože Joaascb dozdaj profesor aa grško-orieatalaki viši realki v Čeraovici, ia A. Reibeaschuch, dozdaj »sisteat Ba viši tebaiki v Gradca, oba za profesorja aa aovi viši realki v Mariborp. (Mariborski mestni Supan) g. Baakalari je pred kratkim izstopil ia nieato ajega je bil voljea 20. t. m. g. M Reiser, bilježaik v Maribora skorej soglasao ia je župaa8tvo tudi prevzel. (Svetozor Miletič), zaaa srbski rodoljab, pisatelj ia poslanec, kteri je bil od porotae sodaije v zapor obsojen , je bil odpeljaa 18. t. m. iz Pešta v Waitzea v ječo. Peljalo ga je 20 stražaikov do kolodvora, da bi zadašili vsako deaioastracijo. — (Okrozne sodnije) v Maribora pravosodao miaisterstvo za zdaj ui dovolilo. (Odrežena prisega na ustavo.) Na aovi viši realai gimaaziji v Novern taesta, so poprejšaji štirje učitelji fraaciškaaskega reda, ki so skašaje za ačiteljstvo napravili, o. Lud. Hrovat, Rafael Elemeačič, Beraard Vovk ia Ig. Stavdaher, dobili slažbe z letao plačo 800 gold., poprej so imeli sarno 50 gl. remaaeracije. Pri nastopa svoje službe bi morali pri 8eči aa ustavo brez dovoljeaja g. proviacijala. Nekira liberaleem se to postopaaje fraaciškaaov zlo čadao zdi. {Pri velikem potresu v Kalabriji) ki je bil spet pred kratkiai, je življeaje zgabilo 140 ljudi, 300 pa jih je zlo raajeaih. (Deželni brambovci) v tržaški okolici ia tudi aa Ceskem aočejo priseči zapovedaae prisege, ia pravijo, da bodo desetletja zaali brauiti svojo domoviao tadi brez prisege. Maoge so zarad tega zaprli. (Citalnica v Boljuncu) aapravi dae 30. t. m. besedo, igro -klobak", toaApla ia petje, ter vljudao vabi avoje ade, in vse drage rodoljube. 0 d b o r. (f Lavridon Filip) bivši zdravaik pri sv. Erižu pri Ljutomera, je po kratki bolezai 20. ckt. t. 1. umrl v 28. letu svoje starosti. Ranjki je bil izvrstea zdravaik ia narodajak in zato ljabljea v celi okoliei, ia zato se je ajegovega pogreba vdeležila velika maožica ljudi, ki je prišla od oddaljenih krajev zapuativsa doma vsa potrebaa dela. Kot vljudea, dober ia akrbea zdravaik bo ostal v večaem sporaiaa pri vseb, ki so ga pozaali. V solzah vtopljeaimi očrni amo vzeli 8lovo aa grobu od našega Ijabljeaca. Bog rnu daj večni rair. (Ponočna zarja, severno sijanje) je bilo pri aas 24. in 25. t. m. zvečer velikaaska in krasaa, celo obaebje je bilo takorekoč v eaem ogaja. (G. Tomsič,) aredaik nSI. Naroda", je dobil od aameataistva dovoljeaje, da sme aapraviti tiskarao v Mariboru.