Poštnina, za krnittrino Jugoslavijo v gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTNIH IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO XVI ZVEZEK I LJIIB L|ANA 1936 KAZALO. (ÍNDEX.) L Razprave (Dissertatiooes): Potočnik, Liturgija in I i lnr^iduo gibanje [De Iiturgia et de actione liturgieaj 1—26 Bren, 0 postanku Baragovega indijanskega slovarja (Quomodo Fridericus Baraga Lexicon linguae otehip- weanae composuerit) . ..........27—31 Odar, Skof in redovništvo (De relatibnibus iuridicis inter Ordinarium loci et religiosos).......32—57 H. Praktični del (Pars practical: Predragi v Kristusu!«; (F- Grivec) ^..............58 Po katerem liturgičiiem koledarju naj moli mašnik bre-vir, kadar se mudi zunaj domače šikofije? (?r. U5C' ničnik) ............. ... . 62 Dvoje vprašanj glede izredne oblike poroke (Al. Odar) 63 Terminologija rodovniškega prava (Al. Odar) ... 69 Matični uradi v velikih mestih (Al. Odar)............71 DL Slovstvo (Lilteraiura): Nove knjige o cerkvi (Fr. Grivec): Kösters, Die Kirche unseres Glaubens 72 — Mersch, Le Corps mystique du Christ 73 - Adam, Das Wesen des Katholizismus1 75 — Adam, Christus unser Bruder1 76 — F e c k e s . Das Mysterium der heiligen Kirche 77 — Poschmann, Ecclesia princŠpalis 78 - S p a č i 1, Puó s. Cipriano esser inv-ocato come testimonio per il primate? 79 — PoFizkfl, Solovjev a Cirkev 79. Liturgija in liturgično gibanje. (De liturgia et de actiune litúrgica,) Dr, Ciril PotoÈnik. 5 L mm ari U m. 1. Sacra liturgia, quae non est msi cultus Ecclesiau publient, intime culiiieret cum tota vita ¿pirituali liomuiis. Propterea pastor «nimatum sacram lilur^iam lum ¡pie oplime tlim populuiïl fidelem instruire débet, ut quaui uberiores fructui ex ea ferant. — 2, Missa est verum sacrificium N L. quo Chrislus Doniimi! quotidi« l'atri offírtur, Rt cum Cluisto, capitc corporis my M ici, olfeninlur cliam «ius membra, scilicet fideies. qui sacrificio adíinnt. ■■- 3. Demonstrate, quomodo fideles Éencral'm externe se gérant in Missile sacrificio. Comiruinitcr privatas preces per-soivunt, preces, quae ant nidlam nut parvam cum sacrificio connexioneni liabent. — I. Nojlris temporibus per tolum mundnm actio litúrgica exurta ciít, quae hunc prosequitur finem, til fideles in (unciIambus litur^icis, prai-strtim in Missae sacrificio, nan usen I tantum spectateres sed active participantes. — 5- Ádumbraíitur varii modi, quibus fidèles mag f active Missam audiant: oratio privais e missali desumpU; ôratio communis; oralio communis el cantus communis; niiisa recítala; misse ca ril ata, — Practíc.iü conclusiones. Quid apnd S1ov«no< fatiendum, ut fideles melius cognoscanl Uturfuim et praesertim ut e Missae sacrificio uberiores iructus capiant 1. Liturgija in dušno pastirstvo. Liturgija so sveta javna opravila, ki z njimi maSn¡ki kol Kristusovi služabniki in cerkveni zastopniki Boga časle in ljudi posvečujejo1. Kristus je ostal med nami po svojem vnebohodu v sv. evharistiji; ostal je pa med nami tudi v svoji cerkvi, ki je njegovo mistično lelo. Vsak posamezni človek je dolžan častiti nebeškega Očeta. Pa tudi cerkev kol živ organizem, kot družha, kol mistično Kristusovo telo. je dojžna Bogu izkazovati češčenje, ki niti gre. In to se giidt v liturgîji. Pod vodstvom sv. Duha so nastale določene oblike javnega cerkvenega česčenja, kjer celo mistično Kristusovo telo, Kristus sani kot glava ter vsi njegovi udje, dajejo Očetu češčenje, ki je njega vredno in dostojno. Ch. Grimaud je zapisal, da je liturgija jezik, ' Fr, Usetličtlik. Katoliška litur^ilta, Ljubljana 1933, 3. t 2 ki naj ga človek govori, kadar se pogovarja z Bogom, da ga gotovo usliši. Kakor se mora misijonar, ki gre oznanjat evangelij v kraje, kjer govore njemu nepoznan jezik, najprej navaditi besed dotičnega naroda, lako se mora tudi vsak ud Jezusovega mističnega telesa seznaniti s češčenjem in se pridružiti češčenju, ki ga je uvedla in potrdila najvišja cerkvena avkto-ritela na zemlji in ki ga je posredno potrdil Bog sam*, Bog sicer uslišuje vsako pravo molitev, vendar pa ima liturgičnn molitev posebno moč, posebno vrednost odtod, ker jo opravlja cerkev, Kristusovo mistično telo. Zmotno bi bilo misliti, da pri Iiturgičnih opravilih darujejo, molijo, blagoslavljajo le mašniki; ne, cerkev sama daruje, blagoslavlja, moli, prosi, čeprav je izvrševanje teh opravil izročila duhovnikom in čeprav .se brez njih opravila vršiti ne morejo'. Zato tudi mora vsaka prava pobožnost izhajati iz liturgije ter se k njej .vračati. Pij X. je v Motu proprio 22. dec. 1903 zapisal: Prima ed indispensabile fonte è la partecipazione aLllva ai sacrosanti misteri e alla preghiera pubblica e solenne délia Chiesa,«1 Liturgična pobožnost je dogmatièna in biblična. Zato ni treba nikoli premišljati, ali Boga častimo tnko1 kakor nni je všeč, ali ne, če ga častimo z liturgija V tem češčenju ne more biti nobene zmote ali prevare, ker Bog ne more dopustiti, da bi ga vsa cerkev častila tako, kakor bi zanj ne bilo primerno, Liturgična pobožnost je vedno sodobna, nikoli ne zastara, V njej in po hjej vedno vsak dobi sebi primernih sredstev za duhovno rast, tako začetnik, ki se bori še z velikimi težavami, da obrani božje otroštvo, kakor tudi oni, ki ga je Bog s svojo milostjo že v dobrem utrdil. Liturgija je torej najgloblji in najzanesljivejši vir milosti tako za one, ki so — da rabini ascetično terminologijo — in via purgativa, kakor tudi za. one, ki so in via illuminativa ter in via uniliva. Liturgija nas opozarja, kaj je božja zapoved; vabi nas pa tudi, da spoznavamo in spolnjujemo svete, ki njih spoinjevanje za večno - C ti. G rima ud, La liturgie dans la vie chrétienne v Abbé Aijjrain, Liturgia. Kncyclupcdie populaire des Connaissances liturgiques, Paris 1930, 955. 3 Prim, L, Adrianopoli, La Kinascita liturgies contcmponniea. Milano 1934, 16y, — S L e i n b a c li , Die liturgische Bewegung v Katliolische Kirc hcnïcilu lig |cit, K7.J 29. sepL. 1932. * ASS 1903/4, 331. 293 življenje ni neobhodno potrebno. Solidne hrane nudi človeškemu razumu, pa Ludi srca ne pusti praznega. Onim, ki božjo voljo spolnjujejo, obeta plačilo; drugim, ki se po njej ne ravnajo, grozi s kaznijo, Tako so božje zapovedi tudi sankcionirane'. Nobene verske resnice ni, ki bi nas liturgija nanjo ne spomnila, Mimo nas gredo v teku cerkvenega leta božje last nosti; spomnimo se skrivnosti sv. Trojice, stvarjenja, božje previdnosti, dobrote, usmiljenja, vsepričujočnosti ter vsevednosti, pravičnosti ter odrešenja, milosti, občestva svetnikov ter večnega življenja. V cerkvenem letu se zdaj ta zdaj ona resnica h ulj poudarja; zdaj v obredih, zdaj v molitvah. Vse Gospodovo življenje se pred nami in v nas obnavlja; vidimo Zveličarju ter o njem premišljujemo od tedaj, ko je stopil na zemljo, pa do tedaj, ko je odšel k Očetu in poslal sv. Duha. Tako imamo vedno pred seboj najpopolnejši vzor vseh krščanskih kreposti ter resnično boguvdanega življenja, Ce živimo z liturgijo, raste v nas do polnosti božjih otrok novi človek, ki je ustvarjen po Bogu in v resnični svetosti. Ker je torel liturgična pobožnost gotovo prava in najbolj zanesljiva pobožnost, se morajo vse privatne pobožnost! po njej ravnati. In če kdaj zaidejo na kriva pota, se morajo iz nje in po njej reformirati. Vendar pa s tem, ko poudarjamo vrednost liturgične pobožnosti, nikakor ne mislimo podcenjevali ali celo obsojati privatno molitev. Nikakor ne, Liturgija postane šele ledaj za nas neizčrpljiv studenec milosti, če je duša nanje po premišljevanjih in po intimnem občevanju z Bogom pripravljena. Potem šele, ko so iz naših duš odstranjene ovire ter je zemlja naših src razrahljana, bo seme, ki je položeno v sveto liturgijo, v nas raslo ter donasalo stoterih sadov (opus operantis). Vendar pa ima liturgična pobožnost nekak primat nad privatno. Papež Pij XI. je v svoji okrožnici Quas primas 11, dec. 1925 tole zapisal: «In populo rebus fidei imbuendo per easque 11 Prim, Fr. M, H, L a v o c n t 0, P,, La Lilurgie el la Spirilualitt v Abbé A i (i ra in, Liturgia 59—65. — Lepü govori o lilurgi¡i papež l'ij XL v apostolski konstituciji Divini cullus sanctitalem 30, dec. 192R, ko pravi: Rc s utique iaera ost liturgia per eain enim ad Deam evehimur ipsique coaiuTiginmr, fidem postrani testamur nuqué gravissimo ei obligarmir ofíícto ob accepta beneficia et auxilia, quibus perpetuo indigemus, Hiñe intima quaedam necefsitudo inter dogma el liturgiam kicram, itemque Ínter cultum chrislianum «l populi ianctiticationom.« A AS 1939, 33. t* 4 ad interiora vitae gaudia evchendo longe plus habent effica-citatis annuae sacrorum mysteriorum celebritates quam quae-llbei vel gravissima ecclesiaslici mag i steril documenta,«" Iz vsega povedanega je jasno, da je liturgiji tudi med najvažnejšimi du š n o p a s t i r s ki m i vprašanji. Dušnemu pastirju mora biti mnogo na tem, da jo sam dnbro in temeljito pozna, z njo živi ter tudi vernike z njo seznanja, Njegova naloga je, da se verniki čim bolj pobožno udeležujejo sv. daritve ter da čim bolje pripravljeni prejemajo SV. zakramente in Se udeležujejo cerkvenih obredov, Če se časovne razmere spremene, če pride v župnijo drug dušni pastir, bodo liturgična opravila ostala vedno ista. Druge, sekundarne pobožnosti pa se spreminjajo. O tem v zadostni meri priča zgodovina raznih bratovščin in pobožnih družb ter kongregacij, ki so včasih cela stoletja živele, cvetele, potem pa spet propale. Podobno kakWorin besteht die vorzüglichste Art und Weise, der Messe beizuwohnen ?* lakole odgovoril: -Die vorzüglichste Art und Weise, der Messe beizuwohnen, bestellt darin, daß die anwesenden Gläubigen das göttliche Opfer in Vereinigung mit dem Priester Golt darbringen, im Geiste das Opfer des Kreuzes betrachten und in sakramentaler oder wenigstens geistlicher Kommunion mit Christus Jesus sich vereinigen.«1" Tudi v Ljubljanskem Škofijskem listu stoje podobne besede: Najboljša udeležba na daritvi je prejem sv. ohhajila in sicer med mašo.'t" Sv. obhajilo pa daje duši tem več milosti, čim bolje je nanj pripravljena, A ko se vernik s pravim daritvemm duhom udeleži sv, maše, ki je o njej zadosti poučen, aku je njegova pobožnosf v tesni zvezi z tnašno liturgijo, smemo upati, da bo za daritveni obred dobro pripravljen in da bo iz sv. obhajila črpal bogatih milosti, ¿al pa zunanje vedenje kaže, da so verniki med mašo pogosto le gledalci, da med njimi in med daritvijo ni prave j.veze. Če izvzamemo Belgijo in Nizozemsko, danes sirom sveta verniki po veliki večini med sv. mašo opravljajo svoje privatne pobožnosti: pogosto berejo iz molitvenikov molitve, ki nimajo z mašo prave notranje zveze, molijo sv, rožni venec, molitve v časi sv. Antonu ali kakemu drugemu svetniku, ki ga posebno časte, litanije in podobno. Tako je sv. daritev le nekak okvir, ki v njem opravljajo svoje privatne pobožnosti, ki s sv, mašo niso v nikaki ali pa so z njo le v prav rahli zvezi, V prvih časih so verniki pri maši večinoma stali, sedaj je klečanje bolj v navadi. Sicer res zunanje vedenje vernikov pri maši ni po vsem svetu enako, ali na splošno velja, da pri evangeliju stoje, med povzdigovanjem pokleknejo, večinoma tudi pri blagoslovu, da so možje v cerkvi odkriti, ženske pokrite, ter da se pokrižajo pri povzdigovanju, pri evangeliju in pri Cit. po nefnikem prevodu, ker itaL izvirnika nimam pri rokah, Nemški prevod jf izšel v Regensburgti prt Pusteln pod naslovom: Katholischer Katechismus 1932, lB-i. " Škof. list 1914, 86. s blagoslov«. To velja splošno tudi za naše kraje. Najslabše se verniki udeležujejo slovesne božje službe in ponlifikalne svele maže. Pri teh ženske še nekaj molijo privatne molitve, moški so pa po večini bolj gledalci. Pri pristopnih molitvah marsikje kleče. Pri evangeliju sem že spomnil, da večinoma stoje; so po tudi izjeme. Tako n.pr. v Mehiki, Kolumbiji in na Kitajskem ženske med evangelijem kleče. Pred darovanjem po nekaterih francoskih škofijah blagoslavljajo kruh, ki ga takoj ali pri obhajilu razdele med vernike, Na mnogih krajih pokleknejo pri sanctusu in kleče do konca Očenaša ali pa do konca mašnikovega obhajila. Pred Pijem X. sti Se verniki med povzdigovanjem sv. ho-stije in sv. Rešnje Krvi priklonili. Danes je pa že precej prišlo v navado, da pogledajo v sv, hostijo. Prekrivanje med povzdigovanjem, ki je pri nas v navadi, je opaziti Se v Nemčiji, na Poljskem, v nekaterih škofijah v Španiji in v francoski škofiji Carcasonne. Med povzdigovanjem ljudje večinoma ne molijo glasno; le na Malti pojo, v Mandonedo v Španiji pa glasno vzklikajo v čast Rešnjemn Telesu, kakor it, pr. po nekaterih krajih v Hrvatskem Zagorju in v Dalmaciji. Na Nizozemskem je prav cvetoče versko življenje. Tudi liturgija si vedno bolj ulira pot med ljudstvo. Med mašo prevladuje rožni venec in mašna knjižica, izobraženci pa marsi-knd molijo iz misala. Nedeljski misal se je že zelo udomačil. Med otroškimi mašami so se že precej vpeljale lepe liturgične molitve Pri pogrebnih mašah je še ponekod v navadi darovanje denarja. Tudi recitirana maša je n. pr. v Rotterdamu že kar udomačena. V Belgiji je inisal že zelo v navadi. Mnogo družin je takih, ki med mašo stalno molijo le iz misala. Mnogo je pripomogel k aktivnejši udeležbi vernikov med mašo sklep provin-cialnega koncila v Malinesu (Mccheln) 1. 1922, ki je vzgojnim zavodom in verskim družbam zelo priporočil recitirano mašo. Rim je ta sklep odobril V nekaterih cerkvah moli duhovnik izmenoma z ljudstvom pristopne molitve; drugod pri slovesnih mašah poje s pevskim zborom vsa cerkev latinsko. Pri pogrebnih mašah je udomačeno darovanje v tej obliki, da verniki pridejo k oltarju, poljubijo pateno in darujejo nekaj v denarju-Na deželi so v cerkvi ljudje ločeni po spolu. V Angliji aktivna udeležba pri lilurgiji ni posebno razvita. Ljudje se z duhovnikom pokrižajo, pokleknejo; med mašo 9 nekaj časa stoje, potem sede, splošno pa molijo rožni venec ali opravljajo kake druge privatne molitve. — Na Danskem je prav tnalo, skoraj nič liturgičnega sodelovanja. Na Litvanskem se ljudje aktivno udeležujejo ohredov pred mašo in p o njej, med maso pa opravljajo svoje privatne pubožnosti. Med duhovnikom, ki mašuje, in med verniki, ki so pri maši, ni skoraj nobene zveze. Tudi na Poljskem ni dosti bolje. Zdi se, kakor da bi I1ÍI3 vernikom popoldanska božja služba več od daritve svele maše. Vzrok je v glavnem v tem, ker so ljudje med mašo skuraj popolnoma pasivni; opravljajo namreč kot po loliko drugih krajih svoje privatne pobožnosti, — Na Siciliji med mašo po evangeliju skupno pojo rožni venec. Na Španskem je vedenje vernikov med mašo po raznih pokrajinah zelo različno. V škofiji Mandoñedo je n. pr. privatna pobožnnst tako daleč, da kjer je več duhovnikov, eden med njimi moli med mašo devetdnevnice ali molitve pn namenu kake bratovščine ali vernike poučuje v krščanskem nauku. Po povzdigovanju pa včasih opozori vernike na to, kar se godi na oltarju. Pri slovesni maši pa skupno molijo Confíteor, Credo, Sanctus, Pater noster, Domine, non suni digmis, drugače pa opravljajo svoje privatne molitve. Nekatere mulitve tudi glasno molijo z razprostrtimi rokami. V škofiji Falencia je še udomačeno darovanje, Med darovanjem prinašajo darove, ki se včasih porabijo za daritev samo, včasih pa jih duhovnik le blagoslovi ter jih verniki zopel vzamejo s sebnj. Možje si med mašo dajo poljub miru, in sicer takó, da ga dobita od duhovnika dva akolita, ki ga potem dasta naprej. V škofiji Salamanca in Bur ¿us prinašajo verniki k darovanju razne darove in denar; duhovnik vsakemu darovalcu reče: »Tvoj dar naj bo Gospodu všeč,« ta pa mu poljubi ali roko ali manipelj ali štola. V Franciji aktivna udeležba vernikov ni na višku. Misal si le počasi uLira pot. O Ameriki je težko izreči splošno sodbo. Kakršni so naseljenci in njih duhovniki ali misijonarji, tako je tudi z udeležbo pri maši. Če so naseljenci prišli iz krajev, kjer so se seznanili z iiturgijo, bo to splošno ostalo tudi v novem kraju. Pač pa gre po Združenih severnoameriških državah mogočen liturgičen val, ki zajema vedno več ljudi ter jih navaja k temu, da med mašo molijo ali pojó lilurgične tekste, V Mehiki aktivna udeležba ni kaj prida; verniki Iiturgijo malo poznajo, V Kolumbiji dobro poznajo misal, la- 10 linski ali v prevodu. Rožnega venca med mašo ne molijo, pač pa ga molijo zvečer doma. Na Madagaskarju je kar idealno lepo, da redno vsi, ki so pri masi, gredo tudi k obhajilu. Pri nas Se verniki prav malo aktivno udeležil jejo sv. daritve. Med mašo molijo rožni venec, berejo vi. molitvene knjižice masne ali druge molitve, Misal je skoraj neznan. Izmed dobrih molilvenjkuv je zelo razširjen Pečjakov »Večno življe-n j e« in tudi V. Vodnikove »Sv. maše za nedelje in praznike^ so v par tisoč izvodih med ljudmi. Med dijaki se je začela uvajati recitirana maša. Nekaj poskusov je tudi po deželi. Po Dalmaciji, kjer je vpeljan slaroslovetiski jenik, je sodelovanje vernikov dosti aktivno, zlasti pri peti maši, kjer vsa cerkev poje, Zanimivo je to, kar pri nas ni znano, da moški zavzemajo prostor bliže oltarja, ženske pa zadnji del cerkve. Med epistolo sede, pri evangeliju stoje ter nb koncu ponekod poljubijo konce prstov sklenjenih rok [KašLel Novi pri Trogiru]. V vasi Ljubitavica (šibeniška škofija) verniki dvignejo roke med povzdigovanjem in glasno molijo --Zdrava tilo lsusovo<, »Zdrava krv Isusova«, Na otoku Krku [velja zlasti za Vrhnik, od koder sem prejel poročilo) pri črni maši vsi, ki so v cerkvi, pojo inlroitus, Dies irae in ofertorij. Tudi pri >Reši me«, vsi odgovarjajo. Na navadne nedelje pri veliki maši poje vse ljudstvo »Slavo« in »Vero>na večje praznike in na praznik sv. Janeza Krstniku tudi introitus. Pri evangeliju vsi odgovarjajo. Starejši se bolj zanimajo za bu/jn ■ službi), mlajšim pa ni lllnogu do lega, da bi se .^kupnemu petju priučili'-. 4. Pregled Uturgičnega gibanja po svetu. V zadnjem času se je versko življenje v marsikateri stvari obrnilo na bolje. Razveseljivo hitro se širi pogostno sv, obhajilo in zgodnje obhajilo otrok, Velikega pomena je čaščenje Srca Jezusovega, poglabljanje resnice o Kristusu-kratju in nauk o cerkvi kot n mističnem Kristusovem telesu. Nauk o bcižjem otroštvu (k temu so mnogo pripomogli nekateri dobri spisi na podlagi življenju in zapiskov sv. Tereziji; Deteta Jezusa), zanimanje za ascetiko in mistiko, populariziranje spisov asce- 11 Prim. Jos. Kramp S- J, I, c, 352—Wl. — Za naše kraje po privatnih porotilib 11 lične vsebine, Katoliška akcija, zanimanj« za krščanski Vzhod, za misijone, vedno večje poudarjanje in razumevanje papeštva in ne tia zadnjem meslu 1 i t u r g i č n o gibanje: to so sama razveseljiva dejstva. Kaj je namen Iiturgičnemu gibanju? To, da bi duhovniki in verniki bili o liturgiji zadosti poučeni, da bi jo vzljubili, sc je aktivno udeleževali in tako črpali kar največ iz teh globokih studencev milosti ter ji tako dali v svoji pobožnosti tisto mesto, ki ji gre. Pravo lilurgičnu in evharistično gibanje sta neločljivo združeni. Duhovniki in laiki naj bi spet bnlje umevali besede, znamenja in dejanja cerkvenega bogoslužja. K mašt, ki je največje liturgično dejanje, naj ne bi hodili iz navade; to, kar je zanje mrtva črka, naj hi spet postalo studenec žive vode1'1. Liturgija naj bi imela tisti vpliv na človekovo življenje, ki ji gre, ter naj bi vse njegovo življenje posvečevala, te tako pojmujemo liturgično gibanje, bomo dali prav jezuitu Willn, ki pravi: »>Man hat die liturgische Bewegung die bedeutendste und hoffnungsreichste Strömung der Gegenwart genannt.«11 Gratry je zapisal, da je Evropa v stanu smrtnega greha"1. In sama božja Previdnost je vzbudila po Širnem svetu zanimanje za lilurgijo z njegovo popolnoma nadnaravno orientacijo in pristno katoliško poboi.nostjo. V teku stoletij se je katoliški pobožnosti primešalo marsikaj, kar ji ni v korist in kar premnoge, zlasti inteligenčne kroge, odbija, Tudi ascetična literatura ni vedno prinašala dušam one koristi ter zdrave rlušne hrane, kot bi jo morala. Preveč je bila večkrat pod vplivom časovnih tokov, pa premalo naslonjena na liturgijo in po njej 13 Prini. Ii. Guardini, Der Geis! der Lilttrgie\ Freiburg 1932. — Van Hautryve eil. v Adrljiiopoli o. c. 37, — S i c i n b a c h , Liturgische Bewegung v KZ 29. sept, 1932, »Man muQ die Gläubigen lehren, aal die Übungen des Kultes die gleiche Spontaneität zu übertragen, mit der sie au den Übungen der modernen Frömmigkeit teilnehmen, an Umzügen, Litaneien, Kongressen Ufw.« D. A. K obe v ns O. S, B. v Liturgische /Eilschrift (932, 8. — »Wir mochten einsehen, da0 es keine dringlichere Aufgabe bei Priestern und Laien für den Gottesdienst geben kann, als eine gründliche Kenntnis der Liturgie, Man kann nicht alle Tage oder duch wenigstens alle Sonntage mit der Kirche beten wollen, ohne zu kennen, was man betet. Hier scheint mir ein Prü [stein jedes echten ,seilt ire cum Ecclesia für die Gegenwart zu liegen.« P. J, Kramp, Bete mit der Kirche, Münster i. W. 1936, 2. « P. WiU S, J., Handbuch der katholischen Aktion*. Freiburg im 75, 14 Cit. v AHrianopoli o, C.. 199, 12 na dogmo in sv. pismo14. Tudi češčenje svetnikov je včasih šlo predaleč, na škodo božjemu čeičenju; sred išče češčcnja se je premaknilo od Boga Stvarnika in sv. Trojice na ustvarjena bilja, ko mora biti končno le Bng predmet vsega češčenja. Saj liturgija tudi zelo časti Mater božjo in svetnike, a središče vsemu češčenju je in vedno ostane Bog17. Kritični duh modernega človeka je mnogo bolj dovzeten za liturgijo in zdravo pobožnosl kot za izrastke, ki niso pravi, Nisn redki konvertiti, ki sei prav pn liturgiji našli pot do resnice1", LiturjJično gibanje prinaša v pobožnost duha stare cerkve, se niislanja na sveto pifmo in dogmo ter človeka nagiba od prevelike subjektivne poboinosti k objektivni pobožnosti1". Poglejmo po svetu, kje in kako se kaže ta »liturgična pomlad«, kakor iiturgično gibanje tako radi imenujejo. Najbližje nam je središče lilurgičnega gibanja za A v • s i r i j n in središče ljudskega liturgičnega gibanja sp!oh, samostan Klosterneuburg pri Dunaju z znanim p. P i -jem Parsčhem. Po vojski je pričel z hihličnimi krožki, kjer je teden za lednem uvajal maloštevilne poslušalce in pn-fiušalke v razumevanje sv. pisma, Odtod je prešel na misal, na mašo in lilurgijo sploh. Za 1. 1923 je izdal liturgični koledar v 500 izvodih ler čakal, kakšen odmev bo našel pri duhovnikih in laikih. Zdaj se tiska povečani in izpopolnjeni koledar »Jahr 1,1 tIJtr religiöse I n t a n M 1 i s m n m könnt die eigentliche Crosse Gottes nicht mehr... I'.r muss seine Diminutivformen haben, alles Grosse, hrhabei)«. tnuss tum kindlichen Spielzeug degrfldierl werden, und darum schiebt er die Farmen» und die Schau der Kirche beiseite___Der religiöse Feminismus berücksichtigt im Christen in sehr die Gefühle nad Km-ptjndungswelt, verabsolutiert die Sphäre rein innerlich brautlichen Beziehungen der Seele zu Christus." .loh. Pinsk, In Namen der Liturgie gegen religiösen Intanlili&mus, Feminismus und anderes v Liturgisches beben 1935, er Katholikentag in seiner schönsten Feier, ¡m Festgottesdienst in Sehiinbrunn . ., sagt uns, wo und wie wir zunächst mit der stärkeren Pflege des kirchlich-religiösen Lebens einsetzen füllen. Das heilige Messopfer, der GemeindegoltesdieiiAl, schön und würdig unter möglichst aktiver Teilnahme des Volkes gefeiert, darf nicht länger mehr ein Wunschtraum sein , , . Das Wagnis, von 25UXCO Menschen eine Bet sing nie s$e mitfeiern zu lassen, die keiner vorher gekannt und geübt hatte, schlägt alle Einwände, die bisher gegen die Einführung eines solchen Getueinschafts-Goltesdienstes vorgebracht wurden, Fi ist mein ernstester Wunsch, dass in allen Pfarr- und Klosterkirchen der Erzdiözese von den verantwortlichen Kirchen Vorstehern dafür gesorgt werde, dass ein solcher üemeinschafls-Goltesdiensl wenigstens cinrii.il im Monat in einer dtil örtlichen Verhältnissen angepassten und kirchlich erlaubten Form ill Übtltlg komme," K/, 26, sept. 1933. 11 Prini. revije Hibe) und Lilurgie. Liturgische Zeitschrift, Liturgisches Leben in publikacije 'Volksliturgisches Apostol a t". — Sploino navajam le tisle može in tisto literaturo, ki je vplivala na lilurgično gibanje, čeprav druga liturgična literatura, ki je ne navajam, znanstveno višje stoji ter se pO vseh učbenikih omenja. 15 znanstveno. V tem oziru ima velike zasluge p. Ildefons Herwegen, upat benediktinskega samostana v Maria*Laachu. L, 1913 su prišli k njemu katoliški akademiki. Razgovarjali so sc o tem, kako bi z liturgijo dvignili versko življenje in kako bi jim opatija Maria-Laach pri tem pomagala, Preden so pričeli svoje načrte izvajati, je izbruhnila vojska. Po vojski pa se je začelo živahno delo. Zbirka licclesia orans« je prinesla IV knjig liturgične vsebine, ki je znanstveno obdelana, Beuronska opatija izdaja že drugo leto poljudno liturgično revijo »Heilige Sendung. Gedanken aus LiLurgie und Klosterleben<< (na leto 24 zvezkov). Benediktinci skrbe v svojih cerkvah za kar mogoče lepo in veličastno božjo službo, h kateri vabijo vernike, ki sn pa le bolj gledalci, manj pa aktivni udeleženci. Liturgična vprašanja skušajo predvsem teoretično-teolcško poglobiti. Mnogo debate je zbudila tako imenovana misterijska teorija (Mysterientheorie), kt se je je v praksi oklenil tudi p, Pius Parsch. Po tej teoriji je misterij »heilige kultische Handlung, in der eine Heilstatsache gegenwärtig wird. Die Messe ist demnach die Gegenwärtigsetzung des opus redemp-tinnis, Es ist nichts geringeres als das durch Christus gewirkte Werk der Erlösung, beginnend mit der Menschwerdung, gipfelnd im Tod und Auferstehung des Herrn und in der Vollendung der Kirche«™. Teorija ima prijatelje in nasprotnike. Drugi pa so tudi v Nemčiji šli bolj praktično pol. Med njimi naj spomnim Cl. Oberhammerja, ki mu gre za to, da bi verniki iz litnrgije zajemali moči za duhovno življenje. In v la namen ni potrebno, da bi do podrobnosti vse razumeli; dosti je, če se seznanijo z glavnimi mislimi in v glavnem razumejo liturgična dejanja. Tega naziranja se drže opatije Beuron, Ettal, Grüssau, St. Joseph hei Coesfeld (posebno znan je p. Chr. Panfoeder s svojo lilurgično zbirko / Liturgia«), St. Matthias v Trierju, Ne-resheim, misijonska hiša St. Gabriel v Mödlingu pri Dunaju, Drugi, n. pr. H. Platz, Rumano Guardini, A. Stonner, se užive najprej v časovne potrebe, zlasti potrebe in probleme mladih ljudi. Potem pa jih skušajo rešiti v zvezi z liturgijo in na ta način zlasti mladino za liturgijo zainteresirali. Zato je treba v Nemčiji za pravično presojo mladinskega gibanja vedno P. Hugo D Si ü Sen d O. F. M,, Die liturgische Bewegung bei den Katholiken deutscher Zunge v Liturgische Zeitschrift ty29, 170. Isti, Die liturgische Bewegung itnler den deutschen Katholiken v Theologisch-praktische Qünrtalschnfl, Linz 1930. 47—59. 16 upoštevati tudi littirgično gibanje. Med liturgičnimi pisatelji, ki so jih zelo citati, moram omeniti tudi jezuita Jos, Krampu5'-Da imajo Nemci več prevodov celotnega misalu in celotnega brevirja, se razume samo po sebi. Najbolj razširjen je prevod nrisala, ki ga je oskrbel benediktinec Anselm Schott (doslej znaša naklada približno l'ï.j milj.]. Da bi se liturgično gibanje znanstveno poglobilo in si utrlo pot med ljudstvo, prirejajo v Nemčiji razne tečaje za duhovnike in za vernike. Posluževali so se radiofonije, zlasti za pouk koralnega petja. V več mestih so priredili liturgične tedne. Kardinal Fatilhaber v uradnem listu nadškoiije München in Freising 27. aprilu 1934 toplo priporoča skupno molitev in petje pri sv. maši (Gemeischaftsmesse und OpfermahJ). Belgija zavzema v liturgične m gibanju posebno odlično mesto. Največ zaslug imajn, kakur skoraj povsod, benediktinci Gre jim predvsem za tet, da bi ljudi praktično pritegnili k bogoslužju. Benediktinske opatije Mont-Cêsar, Lophem-les-Bruges in Maredsous so važna liturgična središča. Imena kakor Lefe-bure, Vandeur, Dom Lottin, Dom Beauduin, Callewaert, Glihert so znana daleč preko mej Belgije, Benediktinci opatije Mont-César izdajajo Revijo: Questions Liturgiques et Paroissiales, menihi opaLije Maredsous pa Revue liturgique et monastique; obe sta pisani znanstveno, pa imata tudi praktičen pnmen. V Belgiji so se že 1. 1912 pričeli liturgični tedni, »Semaines liturgiques*. Iz vseh narodov Evrope pošiljajo tja svoje zastopnike, Zelo ser je zanje zavzemal kardinal Mercier. Središče vsemu gibanju je puseben odbor s francosko in flamsko sekcijo. Vsak belgijski škof ima v njem po dva zastopnika, vsak pomembnejši red po enega. Skupno izdelajo program, ki ga med letom izvajajo. V Belgiji se je misai pri vernikih že zelo udomačil. Hans Rheinfelder, univ. prof, v Münchenu, poroča, da je že 1. 1918 bil v Belgiji pri maši, pri kateri so verniki recitirali skupne molitve (inissa recitata]". =l Prim tudi Hermann P I it t 7-. Krt le Begegnung mil Maria-Ladcb, Ein Beitrag zum Begin» der liturgischen Bewegung in Deutichland v Liturgisches Leben 1934,' 276-^284. — Liturgifnemu delovanju opatije Alnria-Laach «o posveiem trije il,ink i v 6, ät, Liturgisches l.eben 1934 nh stride-setletnlct opata Hcrwc|jena /nafilnu sodbo je zapisal p. P P a r s c Ii o [ihii-gif ne m delovanju opatije Maria-Laach v svojem liatQ Bibel und Liturgie 1927. 308' »Die liturgischen Schriften waren meines Erachten* bisher *u sehr akademisch, für eine geistige Elite berechnet.« " Liturgisches f.eben 1934, 23. 17 Po župnijah se dobro obnesejo »masni tedni«. Ves teden je posvečen lemu, da bi se ljudje uvedli v masno liturgijo, Temu namenu služijo pridige, predavanja, praktične vaje in podobno. Mašni teden se vrši enkrat na lelo, po potrebi (udi večkrat. Predavanja se vrše v cerkveni dvorani radi razgovora s poslušalci, Helgija ima največ liturjfičnih prireditev in liturgičnih listov. Posebno skrb posvečajo ministrantom ; »petita clercs« jih imenujejo. Iz njih pride mnogo duhovniških poklicev. 27, junija 1927 so priredili zanje v ßrujcellesti »dan akolilctv«. Episkopat to zanimanje podpira. Zanimivi so sklepi provincialnega koncila v Malinesu (Mecheln] 1922. lela. TakraL so drugod šele pričenjali debatirati o tem, kako naj bi vernike pritegnili k aktivni udeležbi pri sv. maši. Belgijski škofje so lo4e sklenili: Verniki naj se dobro pouče o masnih molitvah in obredih ter naj se k aktivni udeležbi kar le mogoče pritegnejo, Žalostno je, če se verniki pri sv. maši tako vedejo, kakor da hi jih nič ne brigal o, kaj se na oltarju godi. Poskrbi naj se, da bodo za slovesne nedeljske maše ljudje imeli mašni leksl v rokih. Hvalevredna je navada, da vsaj v vzgojnih zavodih in v samostanih verniki, ki so pri maši, obenem ?. ministranti mašnlku odgovarjajo. -- Papež Pij XI. je te sklepe odobril. Ko so imeli v Namurju od 12. do 16. jun. 1932 lilurgični teden, so bile v vseh župnih cerkvah recitirane maše. Na tem kongresu je bila tudi posebno jasno izrečena misel: Katoliška akcija je ali liturglčna ali je pa sploh ni'". Z drugimi besedami: Vse nase prizadevanje za versko obnovo bo le v toliki meri trajno in plodonosno, kolikor se bodo ljudje zavedli, da ¡e cerkev živ organizem, ki svojim udom daje dušno hrano predvsem v liturgiji. Katoliška akcija, liturgično in evharistično gibanje ima en in isti smoter, zato se mora nujno skupno obdelovali. Na 17, liturgičneni tednu v Liegen (Liitlich) 1934 se je posrečilo, da so verniki pri pontifikalni maši aktivno pobožno sodelovali. Za mašo so bili prej dobro pripravljeni in med mašo je duhovnik $ prižnice vodil pobožnost pri pontifikalnih obredih". Od 22. do 27. jul. 1930 je bil v Anversu (Antwerpen) prvi mednarodni liturgični kongres, =1 Frini. AK, Beil, Kath. Aktion und Liturgie v Bibel und Liturgie 1934/35. 375-331; 403—405; 435—Hb; 473—478, " Prim. Liturgische Zeitschrift 1932/33, 1—Si 1929, 71—74. 154. — Adrianopoli o. c. 14-16. — Bibel und Liturgie 1934/35, 3Ü9. Bngo^ovni Vcilnik 2 IS Podobno živahno liturgično življenje kakor v Belgiji se širi tudi na Nizozemskem, Liturgično gibanje je zajelo duhovnike in ljudstvo. Vsaka škoiija ima svoj odbor in vsi škofijski odbori so strnjeni v centralnem odboru za prospeh liturgičnega življenja. V spomin na papeža Pija X, prirejajo po župnijah od 1. 1929 dalje Pijeve dneve«, ki so posvečeni cerkveni glasbi in splošno liturgičnemu življenju. Na Nizozemskem se skupno obravnavajo cerkvenn-glasbena, splošno lilurgična vprašanja in evharistično življenje. Postavili so namreč tezo, da ima evhu-ristično življenje, če ni tesno naslonjeno na liturgijo, velike nevarnosti. Vsaka škofija ima vsako leto liturgično zborovanje, ki je namenjeno duhovnikom in laikom; vendar pa imajo duhovniki tudi posebej svoje zborovanje. Da ima vsak katoličan nedeljski misal, je najmanj, kar zahtevajo. Katoliški radio ima liturjJična predavanja. Iz nekaterih krajev (ua pr, iz Wilrjjka) poročajo, kako dobro ljudje razumejo zvezo, ki mora biti med jutranjo daritvijo in med vsakdanjim življenjem. Vsako jutro je maša ?. obhajilom med mašo, pri kateri vse ljudstvo z ministranti glasno odgovarja. Pri slovesni sv, maši obhajata duhovnik in diakon; skoro vsi navzočni gredo k obhajilu. Slovesna maša Irajn pet črt ure, pa verniki brez godrnjanja vztrajajo Ministranti SO mladi možje, ki si štejejo v čast, da smejo bili tako blizu oltarja pri božji službi. V kraju Wilrijku verniki vsak dan skupno molijo kom-pletorij, na koncu jim da duhovnik blagoslov z Najsvetejšim. Na Nizozemskem ko se tudi pričeli bolniški litur-gični dnevi«, ki jih je Rim odobril. Župnik L. J. Willenborg je v Blofimendaalu pri Haarlemu poskrbel, da so julija 1925 pripeljali v cerkev bolnike, ler je tam priredil zanje posebno tridnevnico. Imeli so pridige, slovesno mašo, skupno obhajilo, procesijo z Najsvetejšim, pri kateri je kot v Lourdesu duhovnik vsakega bolnika posebej blagoslovil. L. 1926 je bilo na Nizozemskem že 16 takih tridnevnic. Odtod so se hitro širile v Nemčijo, Belgijo, Francijo in drugam'". Liturgično gibanje v Franciji ni tako novo kot drugod. Tudi ne izdajajo novih liturgičnih listov kol n. pr, v Nemčiji, ker se od druge polovice 19 stoletja z liturgičnim študijem intenzivno pečajo. Benediktinski opat v Solesmesu Dom Prosper Gueranger je s svojim obširnim in temeljitim « Frim. Lilurgische Zeitschrift W29, 190, 19i. — Bibtd und Liturgie 193233, — Liluritische Krimkeniafie v K7. 14, julija 19-21. 19 delom »L'Année Liturgique« koristil vsemu svetu. Doni Cabrol in Leclertq sta pričela izdajati L 1903 obširni znanstveni "Dictionnaire d Archéologie chrétienne et de Liturgie«, že 1. 1909 pa Monuments Ecclesiae LiLurgica«. Znana sn tudi imena P, Cagin, Wilmart, Baiiffol, Duchesne. Za širše sloje je namenjena v Dom Cabrolovi -Science et Religion- liturgična sekcija. >Le livre de la Prière antique* je prestavljen v vse glavne evropske jezike. Dom Puniet iz opatije Oosterhoula je pričel izdajati ko lekcijo * Prière et vie liturgique«, Znano njegovo delo je tudi »Le Pontifical Romain« v dveh zvezkih; prvi del je nedavno izšel v nemškem prevodu v Klosterneuburgu. P. Molien je spisal dragoceno knjigo »La Prière de l'Église*. Vredno je spomniti tudi liturgično enciklopedijo Abbčja Aigraina z naslovom »L i -turgie«, ki je 1. 1931 v Parizu izšla v obsegu 1142 str. Pri njej so sodelovali odlični francoski liturgiki. Tudi v Franciji prirejajo liturgična zborovanja in se prizadevajo, da bi se ljudje bolj aktivno udeleževali božje službe1". V Italiji je pravo liturgično gibanje novejšega datuma-Klic Pija X, prav tu ni našel takega odmeva, kakor bi hilo pričakovati. Sele 1. 1914 je bila ustanovljena liturgična revija Rivista Litúrgica*. Kakor drugod tako tudi v Italiji izhaja pobuda od benediktincev (Finalpia, Parma), Za ljudstvo izhaja Jiít "Bollettino Litúrgico«. Da imajo preveden misai in brevir, je pri tako številnem narodu razumljivo. Med znanstveniki zavzema posebno odlično mesto milanski nadškof kardinal Schuster, ki ga imenujejo italijanskega Guérangcrja, s svojim klasičnim delom »Liber Sacramento rum« v 9 zvezkih. Italijani pišejo, da je Liber Sacra raen tor um »lina somma litúrgica d'in-comparahile valore-, L. 1927 so lonibardski škofje dali navodilo: Da se bo ljudstvo z večjim razumevanjem udeleževalo sv. maše, naj se važnejše molitve molijo italijansko, deloma skupno, druge naj moli le eden, pa dovolj glasno, da ga vsi slišijo. Po možnosti naj se odpravi navada, da bi med mašo molili privatne molitve, ki nimajo nobene xveze s sv. daritvijo. V zavodih, v oratorijih, pri mašah, ki so rezervirane za otroke, naj se goji Missa dialógala«; pri tern pa naj se pazi, da se tihe molitve ali zakramentalne besede ne bodo glasno izgovarjale. ™ Prim. Lilurjjtsche /.«ilschrift 1930. 360, 361, — Bibel und Lilurgie 1933/34. 251 — A d r i n n ú p o 1 i û. c. 13, 14, — Pierre ¡Mura n (et, Li-lurgical Action ¡n France v Oral« Fratres 1932, 219—223, 2* 20 V Genovi üo L 1930 ustanovili »Apostolafo Liturgico^, ki je za L 1932-33 izdal priročen direktorij za ljudstvo v obliki koledarja. Važen je prvi nacionalni liturgični kongres v Genovi od 27, do 29. nov. 1934. Sklepe kongresa je potrdil sv, oče. Udeležilo se ¿a je mnogo škofov in duhovnikov i z vse Italije. Naj opozorim na nekatere važnejše stvari, ki so se tu sklenile: Marljivo naj se goji liturgični študij in neutrudno naj se ljudstvo in kler uvaja v liturgičnega duha. Bolj naj se poudarja vzgojni pomen liturgije. To naj se upošteva pri vzgoji v semeniščih, zavodih in šolah. Ustanovi naj se nacionalno italijansko središče liturgičnega gibanja. —- Ta kongres je pokazal, da je lilurgija najboljša pot do prave pobožnosti, da je lilurgija šola za pravo edinost in enotno pastoracijo v fari. Liturgija mora družiti delovanje Katoliške akcije in vseh organizacij, ki imajo namen pospeševali versko življenje. V Milanu je p. Aug. Gemelli ustanovil po Parschevem zgledu tednik »Vivi con la Chiesa« ter pričel izdajati mašne tekste, 'Messa per il populo«. Kardinal Pacelli je nanj naslovil pismo, ki v njem hvali započeto delo. V večjih krajih, kol so Torino, Parma, Brescia, Reggio Emilia i. dr., so priredili in še prirejajo lililrgične sestanke, liturgične tedne in liturgične dneve, kar vse pospešuje zanimanje za liturgijo. Omenim naj le še pismo, ki ga je pisal kardinal Schuster izdajatelju milanskega liturgičnega lista Ambrosius«, v katerem govori o razmerju med Katoliška akcijo in med liturgijo: KA bi ne bila popolna, ako bi ji manjkalo cerkvene molitve, liturjjije. Ločitev liturgije od zakramentov, od življenja in od KA je nevarna zmota. Vsi skupaj tvorijo trozvezdje, ki se ne da ločiti, Katoliška vera Credo; katoliška molitev___liturgija; Katoliška akcija = krščansko življenje1". Tudi v .Španiji in na Portugalskem se marljivo gibljejo. Nimajo še organiziranega liturgičnega središča; p« župnijah je pa mnogo liturgičnega življenja. Za liturgijo se zanimajo predvsem semenišča in katoliško dijaštvo. Da se je pričelo novo liturgično gibanje v Španiji kasneje kot drugod, piše dober poznavalec Španskih razmer, je vzrok v leni, ker je bilo vec splošnega verskega torej tudi liturgičnega življenja in potreba 10 Prim. Al, P a 1 a d i n 1, C. M., II movim«nlo liturjico nellt vari« nazionL Italiu, v Ephemerides Lilurgicae 1935, 49—58, — Adrianopoli o. t. 27—34, — Eibal und Liturgie 1932,33, 152; 1934/35, 389, 205; 1927. 138—140. 21 po obnovi ni bila tako velika111. V nekaterih župnijah je življenje idealno lepo; vse je odvisno od duhovnika. Po drugih krajih pa se porablja, da hogoslužje ni glasbeni koncert, ampak »orazione cantata, prima orazione, poi canto«:. Živahna je liturgična akcija pri dijakih in pri mladini. Trudijo se, da bi se sami kar najholj aktivno udeleževali sv. maše, potem pa tudi druge vernike pritegnili. Med otroki je že marsikje uvedena íecitirana maša. Posebna pozornost se posveča tudi koralnemu petju. Misal je med verniki v šestih različnih izdajah, samo izdaja maristov »Misal Cotidiano« v približno 100.000 izvodih. Üe L 1915 so imeli prvi nacionalni kongres. Oh lej priliki je papež Benedikt XV. poudaril v pismu, ki ga je pisal na ta kongres, naj bi se verniki pritegnili k aktivni udeležbi sv_ maše. Z letošnjim cerkvenim letom so pričeli izdajati po Parschevem zgledu inašne tekste. V znanstvenem pogledu ni kaj posebnega zaznamovati. Že omenjeni benediktinec p, Gérman Prado takole sklene svoje p&račilo o liturgičnem gibanju v Španiji: Če pod liturgičnim gibanjem razumemo to, da se piše mnogo knjig, da se prirejajo liturgični tedni in dnevi, »in l^pagna non c e movimento litúrgico; al paese della luce c del cielo azzuro non é giunta ancora la brezza di questa primavera di ctii parla Guardini. Ma se liturgismo sano e autentico e vita cristiana, e assistenza alia messa, e frequenaa ai sacramenti, allora la Spagna, e sopratutto la Spagna che risorge vigorosa e purifícala dopo la tempesta della persecuzione, non va in coda a nessun altro paese catto-lico, piuttosto malte sue regioni li supera-/1. Za liiurgičnci življenje na Portugalskem ima mnogo zaslug Accademia litúrgica v Coimbri, ki jo je ustanovil že papež Benedikt XIV. z bulo »Gloria Dei«. V novejšem času so 1. 1926 imeli velik liturgični kongres, ki se ga je udeležil papežev nuncij in trije škofje, istega leta so začeli benediktinci izdajati litur-gično revijo Opus D e i. Imajo lep prevod misala in brevirja. Kongresi za liturgicno uhnovo so se vršili še 1. 1928 v Bragi, 1. 1932 v Lisboni, Škofje s svojo avklorileto in tudi drugače podpirajo zanimanje za lilurgijo. Ustanovili so »Lega de Accao liturgicu e paroquial-, centralni odbor üa liturgično gibanje za Jl P. Gurman P t« do, O. S. B., v Ephemerides Lituijlcse 1935, 156- 31 Prim, P. German Prado, O. S. B,, II movimento litúrgico v Kplie-merides Liturgicac 1935, 156—175. — M, L. C a r t e r n , The Littirgical Movemcnt en Spain v Orate Fralrus 1933, 313—3 IS. 22 vso Portugalsko; poleg tega imajo v iste namene tudi škofijske in župnijske odbore. Ponekod ljudstvo poje koralne mase, uvedli so že recitirano mašo, Tudi nedeljske vespere imajo že v mnogih cerkvah. Ce so poročila zanesljiva, je na Portugalskem več zanimanja za liturgijo kot na Španskem". švicarski škofje enoduŠno poudarjajo, naj se izvedejo papeška navodila glede aktivne udeležbe vernikov pri božji službi, V škofiji Basel je duhovnikom naročeno, naj skrbe, da bodo vsi verniki odgovarjali duhovniku pri maši (missa recitala). Za St. Gallensko škofijo so zapovedane koralne maše. V vzhodni Švici molijo po družinah za rajne psalm De profundis latinsko [Romani). Ljudstvo moli z duhovnikom molitve za rajne", Tudi Poljska se giblje. Velik pospeševalci: liturgičnega gibanja je kardinal H 1 o n d. V septembru 1929 se je vršil v Poznanju kongres za cerkveno glasbo. Kardinal, ki je prevzel pokroviteljstvo nad kongresom, je ob tej priliki napisal v eer-kveno-glasbeni list sledeče: Jaz sem odločen zagovornik liturgičnega gibanja, ker je nepoznanje liturgije eden med vzroki površnosti in indiferentnosti v verskih rečeh. Verniki naj bi se aktivno udeleževali sv, maše, — Istega leta je pričela izhajati liturgična revija Mysterium Christi. Za letos obetajo nov mesečnik, ki br pisal o sv. maši. Leta 1929 je bila ustanovljena liturgična sekcija »Zveza semenišč in drugih bogoslovnih zavodov za Poljsko«, Zanimive so resolucije, ki so jih ob tej priliki sklenili: Dijaki naj so pri maši z misalom, naj mašo recitirajo z. duhovnikom ali pa pojo koralno. Jutranja in večerna molitev naj se nadomesti s kompletorijem in primo, Liturgija naj se poučuje na podlagi liturgičnih knjig, misala, brevirja, rituala in pontifikala. — Na katoliški univerzi v Lublinu sta ustanovljeni posebni stolici za latinsko in za vzhodno liturgijo. Med akademiki in srednješolci deluje za liturgično poživitev najbolj Marijina ko-ngregacija, Deset do dvajset od sto dijakov ima misal pri božji službi Dva prevoda misala sta doslej izšla in kakih 70.000 izvodov je med verniki. Za 1. 1933 34 so izdali liturgični koledar, bolj obširen direktorij, kot uvod za lažje razumevanje maše in brevirja. Od 1. do 7. aprila 1935 so JJ Pri m. Dom Ant, C o k l h o O, S. H.. Portoflallo v Ephemerides Li-turgie.ie 1935, 65, 66 — Bibel und Liturgie 1932/33, 21. — Demi M. San 1 os O. S. B.. The Liturgical Movement en Portugal v Orale Fratre* 1932, 366 si. " Ephumerides Lilitrgicae 1935, 107. — Bibei und Liturgie 1933/34. ISO. 151. 23 priredili litiirgični leden v Chorzowu, Po deželi med ljudstvom je pa še vse bolj v pnčetkih'\ Središče liturgičnega gibanja v Češkoslovaški je opatija Emavs v Pragi, L. 1891 so dobili Čehi prvi prevod misala {2. izd. 1931). OpaE Marian Se h al le r je izdal 1. 1925 nov prevod misala in isto leto pričel izdajati lilurgično revijo Pax, Zelo zaželena je masna razlaga, ki jo je spisal Fr, Cinck z naslovom: »Mše svata v bohoslužebnem radu cirkevniho roku (prva dva tlela sta izšla L 1932, tretji del 1934) P. Klemel iz Emavsa je za ministrante ustanovil »Legio angelica«, kjer ima organiziranih do 200G ministrantov in lepo zanje skrbi. Imajo svoj časopis, svoja predavanja, duhovne vaje. Doslej sla tudi bila že dva dobro pripravljena liturgična tedna v Pragi™. Anglija ima več znanstvenih liturgičnih del; med ljudi pa liturgično gibanje še ni prodrlo. Poskušajo z recitirani) mašo, z majhnimi masnimi razlagami, s koralnim petjem. Poleg misala v angleščini imajo nekaj drugih dobrih molitvenikov. Dnm Ca-brol in Dom Lefcbure sta med Angleži jako znana, Odlično mesto zavzemajo tudi v Angliji benediktinci, ki so se iz Soles-mesa tja preselili. Po prazniku Kristusa-kralja so lani priredili v Birminghamu prvi liturgični teden, Na Irskem je liturgija rezervirana bolj za kler; ljudstvo se je ne udeležuje aklivno, Pri maši so verniki kot po toliko drugih krajih gledalci in poslušalci. V zadnjem času so pričeli z intenzivnejšim poukom o lilurgiji; trudijo se, da bi misal približali vernikom, »Liturgical Catechism«, nekaka kratka lilur-gika, se je že zelo razširil. Mnogo se stori za reformo cerkvenega petja, ki je doslej le preveč spominjalo na posvetno glasbo. Tudi liturgična umetnost napreduje. Storjeni so lepi začetki; škofje to delo podpirajo"', Za severnoameriške Združene države je v litur-gičnem pogledu zaslužna benediktinska opatija St. John v Colle-gevillu (Minn.). Izdajajo jako lepo liturgično revijo »O rate 11 A W r o H k a , Liturgical Action in Poland v Orate Fratres 1932. 416—123. — Ribel und Lilurgie 1934/35, 337. n' Prim. Dom E, Vykoukal, Liturgical Action in Chechoslovakia v Orale Kratres 1932, 457—-Ifrl. — Ephenwrid« I.ilurgicac 1935, 107 — Bibe! und LituTgic 1934/35, 155—157. 31 S'ritn, Dom Ferd. C a b r 0 I, The Liturgical Movement in England v Orate Fralres 1932, 263—267. — 11 movimcnto liturgico, Irlanda v Epha-mendes l.iturgicae 1935, 59- 65. — Liturgicche ZcitschTifl 1929, 155. Rib el und Lilurgie 1934/35, 277; I935i36, 22. 24 \r ratres«, ki sem jo v lej razpravi večkrat citiral. Podobno kot drugod skušajo tudi tukaj s poučevanjem, pridigovanjem, širjenjem poljudno pisanih liturgičnih listov, s prirejanjem se-rtankov, liturgičnih zborovanj itd, zbuditi Smisel za liturgijo. Veliko pozornost obračajo na otroke in na cerkveno petje, Poslužujejo se pa tudi liturgične literature, ki je izšla v Angliji". Tudi v K ¿i n a d i se giblje. Ustanavljajo se liturgični krožki, prirejajo liturgični tedni"1, V Južni Ameriki je za Argentino izda! že v drugi izdaji poljudno liturgiko p. Andreas Azcarate O, S. B. Chile je dobil priročen ljudski misal, ki ga je priredil Alejandro Hunneus Cox. Katoliška akcija je poskrbela za kratko praktično navodilo za uporabo misala, ki je bilo takoj razprodano. V Braziliji se frančiškani trudijo za liturgično obnovo. Veliko težav je radi te$a, ker So se ljudje naselili od raznih krajev ter vnesli v božjo službo marsikaj, kar ni liturgično. S tiskano besedo ¿re počasi, ker j? mnogo (ponekod do 90'i) analfabetov. V Južni Afriki poznajo recitirano mašo. Mc Murtrie iz samostana Marianhilla ima največ zaslug, da se liturgično življenje tudi v Južni Afriki širi s predavanji, teksti in članki po verskih časopisih, Na praznik sv. Terezije Deteta Jezusa l. 1933 je pelo 509 olrok koralno mašo »de angelis«. Še celo na Kitajskem molijo ponekod verniki mašo z duhovnikom. Ordo missae se dobi v latinskem in kitajskem jeziku. Prav zadnji čas je izšel kitajski prevod celoLnega misala, tiskan v fIongkongu. Tudi Japonci imajo ¿e misal v svojem jeziku1". V 1 n d i j i — piše p. Simon Lampe O. S. B. — imajo z otroki recitirano mašo, pri kaLcri duhovniku skupno latinsko odgovarjajo. Rožni venec se ne moli med mašo, Končuje z besedo: Where there is a will, there is a Way. — Začetki so vse to, a vendar dokazujejo Irditev, da se je liturgično gibanje razširilo vsem Svetu. Kaj pa v naših krajih? V onih hrvatskih škofijah, kjer imajo staroslovenski jezik, se verniki, zlasti ob nedeljah, precej aktivno udeležujejo sv. maše. S temeljitim poukom in s praktičnimi vajami pa bi se dosegli se lepši uspehi. Ponekod pojejo ob nedeljah, zlasti pa ob velikih praznikih, tudi večernice v hrvatskem jeziku. » Prim. Bibelund Litur^e 1934/35, 115-117,— Lit. Zeitscbr, 1929, 155. »■ Prim. Bibel und L it ure it 1932/33, 276, 509. t« Prim. Bibel ond l.iturgie 1532/33, 70. 205, 275; 1933/34, 151, 279; 1935/36, 48, 156. — Liturfiische Zíítachrill 1929. (90; 1930, 152—155. 25 1. 1921 so Hrvati dobili prevod celotnega misala Rimski Misal <, ki ga je z dovoljenjem hrvatskega episkopata priredil Dragotin K n i c w Zelo neprijetno in težavno je zame, da moram živeti tako oddaljen od tiskovnih središč. Bi rad Se veliko pisal, zlasli za svoje indijanske 38 kristjane, ko bi imel kje bliže tiskarno na razpolago. Toda to je bila vedno moja usoda, čeprav sem ze osem manjših dei za tisk pripravil-Najne prijetnejše pri tem je, da s tem — namreč S potjo do bližnje tiskarne — več časa zgubim kot s tiskanjem samim-« Ko se je s svojim nabožnim književnim delom uveljavil in pridobil sloves najboljšega indijanskega pisatelja, so začeli siliti vanj, naj se v prid bodočim misijonarjem loti sestave indijanske slovnice. Sicer ga pa ni bilo treba k temu priganjati, ker je že sam mislil na to in začel zbirati potrebno snov, Slovnica je bila poleti 1847 po večjem gotova1, kajti 19, jun. 1847 piše Leopoldinski družbi na Dunaj: »To pot Vam poročam, da sem v sporazumu in po želji pre-vzvišenega g. škola in tovarišev misijonarjev sestavil popolno slovnico čippewanskega jezika, ki ga tukajšnji Indijanci govore. Stalo me je mnogo truda, ker sem inOral popolno ledino orali, kajti le vrste slovnica doslej še ni bila napisana. Toda ker preučujem ta jezik že sedemnajst let, sem z božjo pomočjo delo dovršil. 2e med pisanjem indijanske slovnice pa je uvidel, da bo brez indijanskega slovarja nepopolno delo. Zalo je vmes že Začel zbirali tudi snov za slovar. V istem pismu piše dalje: Sestavljam tudi slovar istega jezika, čippewansko-francoski in franensko-iippewan-ski. Zbranih imam že precej tisoč besed, a bom moral delo nadaljevati še vse poletje in del prihodnje zime, da bo dovršeno. Obe deli nameravam tiskati v Detroitu in tako dati Indijancem, raztresenim po treh škofijah, trajno pomoč,« A glede slovarja se je precej uračunal, Nobeno književno delo mu ni delalo toliko preglavic ko njegov indijanski slovar. Ne toliko sestava sama kolikor notranja uredba, glede na misijonski namen, ki ga je imel pred Očmi. Sprva ga je nameraval izdati v čippevvansko-francoskem in francosko-čippewauskem jeziku. Ta namera se morda komu na prvi pogled čudna zdi. Zakaj nc v angleščini? Toda treba je pomislili, da so biti njegovi misijoni v območju Francoskega vpliva med Indijanci; V njih je bil poleg indijanskega najmočneje zastopan irancoski element. Brez znanja francoičine ni mogel takrat noben misijonar z uspehom delati. Kako potrebna je bila misijonarjem francoščina, lahko povzamemo iz raznih Baragovih pisem. Ko je u, pr, zvedel, da misli njegova sestra Antonija pl. Jloeffem priti v njegov misijon, se je je sprva prav zaradi tega odločno otepal, ker ni znala francoščine. Škofu Reseju je v tej zadevi dne 5. marca 1633 iz Arbre eroehe pisal: Odkrito Vam moram, Prevzvišeni, povedati, da nikakor nisem S tem zadovoljen, da bi prišla. Ona ne zna niti besede francoski in .se tudi ne bo nikoli dobro priučila. Kaj naj tedaj tu dobrega stori? In ko mu je škof Peter Pavel Lefevre hotel v Lapoint poslati za pomočnika novodošlega misijonarja Rev. Otona Skalo, 0. F, M., mu je 1 A theoretic a I and practical Grammar oi the Olchipvtc Language. Spoken by tile Chippewa Indians; Also by the Algonquin, Ottawa and Pottawatomie Indians, with but little Differences, Uy Frederick Baraga. Missionary at I.'Aiiii. l.ake Superior. Detroit. 1S50. Iff1, 57ft str. 29 Baru ga 21. sept- 5843 pisal, da bi bil ta čas za lani neporaben, ker Se ne obvlada francoščine; naj ga tedaj toliko Časa v Detroitu pridrži, dokler se ji ne priuči. Ker je Baraga takrat, ko se je lotil indijanskega slovarja, imel dejanske misijonske potrebe pred očmi, se fe odločil, sestaviti slovar v čippevvansko-francoskem in francosko-čippevvanskem jeziku. Ko pa je malo dalje v bodočnost pogledal, je sam začel dvomiti, ali je ta načrt pameten, češ, končno je to vendarle ameriški, tedaj angleški teritorij, francoski vpliv in francoski element sta le od danes do julri- On pa je hotel S slovarjem pred vsem ustreči bodočim misijonskim potrebam. Zato je prvotni načrl spremenil in sklenil, slovar izdati v Ireb jezikih, čippewanskem, angleškem in francoskem, ter zaiel pripravljati snov. To izvemo iz njegovega pisma škofu Lefevreu, ki mu ga je 30. jan. 1849 pisal iz LAnse. Med drugim omenja, da ima v delu indijanska Premišljevanja (Managatawendamomasinaigan), ki bodo obsegala okoli 600 tiskanih strani, nato pa pravi; ->Poleg tega se pa vsak dan bavim še s slovnico in slovarjem čippewanskega jezika, ker želim dali Indijancem kar moč popolno delo, da bo čim več koristilo bodočim misijonarjem, ki bodo prišli v ta misij on- Imam zbranih že nad 6000 besed v svojem slovarju in upam, da jih bom našel še 2 do 3000, Sestavljam ga v treh jezikih; indijanskem, angleškem in francoskem.i A tudi ta načrt je opustil. Kaj ga je k temu nagnilo, nam pove angleško pismo istemu škofu 2. apr. 1851. Takole piše: Prevzvišeni! Za neki nasvet hi Vas prosil in to, čimprej je mogoče. Svoj slovar sem začel pisati v treh jezikih: indijanskem, angleškem in francoskem, Toda upoštevajoč okolnosli, sem spremenil svoj načrt. Priredil ga bom samo indijansko-anglcško in anglcško-indijansko, opustil pa sem francosko. 'Moji razlogi za to so sledeči: 1. Slovnica je v zvezi s slovarjem in ta s slovnico. A slovnica je samo indijansko-angleška. Zalo bo po mojem zadostovalo, če bo tudi slovar le v teh dveh jezikih ter bo tako odgovarjal slovnici. — 2. Čeprav ga izdam samo v omenjenih dveh jezikih, mi bo vzelo 15 mesecev, preden ga dovršim. Ko bi dodal še francoski del, bi potreboval celi dve Icli več-. —- 3. Saj bo itak, četudi se samo V dveh jezikih natisne, precej stal. Tretji jezik bi dvignil njegove stroške za tretjino. — Želim tedaj, da bi izšel v dveh jezikih, indijanskem in angleškem, ter prosim Vašo Prevzvišenost, naj mi pove, če bom prav naredil ali ne.«. Kaj mu je škof na to odgovoril, nam ni znano. Pač pa lahko sklepamo. Ker je pri Lem načrtu ostalo, je škof ali vso zadevi) njegovi uvidevnosti prepustil, ali pa mu je celo pozitivno nasvetoval. naj ga izda samo v dveh jezikih. Kajti denarno vprašanje za škofa ni bilo in ni moglo hiti postranska stvar, dasi je kot Francoz gotovo 3 Prvolno je zapihal: It would Inke me fu]ly two years, Kar bi pomenilo: To bi mi vzelo ne samo 15 mesecev, ampak celi dve leti. Potem ie pa za vears nad črlo dostavil m uri- ln to bi pomenilo, da bi poleg uilih 15 me it cev potreboval še -dveh celih nadaljnjih let. A menim, da ni lako mislil, ampak je ta vstavljeni mure smatrati ali za nukak avtonomen vstnvek ali je pa hotel dobaviti or more ( ali več!, a je or izpuslil ali mu je besedica óslala v peresu. 30 le nerad žrlvoval francoski del, Baraga se je nalo s podvojeno vnemo lotil nadaljnjega dela v končno ugotovljeni smeri, Slovar je bil v teku I, 1852 gotov, nakar ga je začel na čisto prepisovati. Kot je zabeležil v svoj (j m dnevniku, je jan. 1853 prepis končal. To mu je bilo v veliko veselje in zadoščenje. Zdaj je bilo treba misliti na natis. Nova, nemala težava! Čeprav je bila njegova pisava jako čedna in čitljiva, rokopisa vend jt ni mogel kar v tiskarno poslali in čakati krtačnega odtiska. Kar je bilo angleškega, bi mu bila Se kolikor toliko po volji tiskala. Toda z indijanskim delom si stavci, kar je že iz skušnje vedel, niso mogli nič pomagali. Moral je hiti vedno sam zraven in jim na vatle dolge besede črko za črko narekovali- To je pa zahtevalo časa, ki je bil Baragi v resnici zlato. A bil je na to žrlev pripravljen. Tri dni potem, ko je bil prepis končal, se je odpravil Se na dolgo misijonsko potovanje med bele v rudarskem okrožju. Vrnil se je šele v drugi polovici Februarja. Dne 2, marca pa je nastopil s svojim rokopisom pot v Detroit, Potoval je preko Baya des Noques in Green Baya, Pot do Baya des Noques mu je vzela štiri dni peš hoje s krplja-mi. Odtod do Green Baya se je še tri dni peljal na saneh, ki sta jih vlekla dva poTiija. Ker je HurOn&ko jezero ob bregovih zamrznilo, se je tu in tam vozil kar preko ledu. To pa bi bil s svojo družbo skoraj z življenjem plačal. Bilo je marcaT ko so drčali preko ledene gladine. Kar zahiešči, led se udre in vsa družba, d eve I oseb, je bila v vodi. Začel se je boj na življenje in smrt, ljudi in ponijev. Potniki so si kmalu zopet pomagali na ledeno gladino, Ponija pa sta se do! ure borila, da Sta s sanmi skobacala na trsi led, Na srečo je bil v bližini svetilnik, kjer so se premočeni in premrzli potniki ogreli, sicer bi bili zmrznili, Baragi so itak noge zmrznile. Pa tudi svoj rokopis je komaj rešil iz ledene kopeli. Končno je 17. marca vendar dosegel Detroit, kjer se je nastanil v škofijski rezidenci. Tiskar, katerega je poklical k sebi, da se ž njim dogovori o tisku, ga je našel sredi razloženih listov slovarja, ki jih je sušil. V svojo veliko žalost pa je zvedel, da detroitfka tiskarna dela ne bo mogla izvršiti. Poiskati je mora! drugo. Najprej je hotel v New York. Toda med velikonočnimi prazniki, ki jih je preživel v Detroit«, se je odloči! za Cincinnati. Velikonoüni ponedeljek 28, marca je s pamikom Bay City* odpotoval, naslednji dan doše! v Cin-cinnale ter se nastanil pri svojem prijatelju Rev. Hammeiju, župniku nemške cerkve Matere božje, ki je f. 1837 z njim prišel v Ameriko. S Hcmannom, lastnikom nemškega tista *Wahrheitsfreund< . se je srečno pogodil za nalisk slovarja. Skoraj štiri mesece je moral ostati in voditi tiskanje slovarja*. Dasi je moral zadnje mesece v neznosni vročini popravljali odtiske, je še pridno pomagal v dušnem pastirstvu: tu je pridigal angleško, tam nemško, ondi zopet francosko. Ko je bilo delo v tiskarni dovr- JA Dictionary of the O t c 11 i p w e Language- Explained in English , . . Eor tile use of Missionaries... by the Rev. Fr c J si ic Baraga, Roman Catholic Missionary among the Oichipwe Indians. Cincinnati. 1853. 8®, 662 sir. 31 šeno, se j« hotel takoj vrnili domov. A ker je bilo vsak čas pričakovati iz Rima njegovega potrjenja za apostolskega namestnika Gornjega Michigana, so ga prijatelji pregovorili, naj malo počaka. Vda! se je. Ker pa le ni bilo oikakega uradnega obvestila, je 26. julija nastopil pot nazaj v svoj misij on. Preko De trn i t a je 4. avgusta dospel v Sault Ste, Marie. Odtod se je z ladjo prepeljal v Eagl Harbor, nalo pa šel peí v L'Anse. Le dva dni je tu počival, nato pa odšel na dva-mesečno misijonsko potovanje v rudarske pokrajine. Tri dni potem, ko je zapustil Cincinnate, je bil v Rimu imenovan za naslovnega škota amyzionijskega in apostolskega vikarja Gornjega Michigana. Vprav o pravem easu je izdal svoj slovar. Par mesecev kasneje bi bil težko prišel do tega, zlasti še, ker se je namenil, ako ga postavijo za apostolskega vikarja, v Evropo po misijonarje za svoj novi apostolski vikariat. Pozneje pa je imel prepolne roke dela. ,le pa njegov slovar poleg indijanske slovnice njegovo najtemeljitejše delo. Nad deset let ga je pripravljal, zato je bil lahko zadovoljen z njim. Posebno še. ker je z njegovo končno uredbo tako dobro zadel. Ko bi bil ostal pri prvem načrtu in ga izdal v indijansko-Trancoskem in franeosko-indijanskem jeziku, bi bil danes samo še zgodovinske vrednosti; indijansko-angleški in angleško-indijanski pa je še v naših dneh praktičnega pomena, kar je pred vsem hotel. Saj boljše slovnice in slovarja, kot sta Baragova, Cippewanci še danes nimajo. Ce pomislimo, da imata oba dela slovarja sama 662 strani, indijanska slovnica 516, Premišljevanja pu, ki jih je z njima zaeno pisal, 712 strani, je uganka, kje je za vse tu čas vzel- To uganko nam re&i pogled v njegovo književno delo. Cas zanje si je kratko in malu na-kradel. To se vidi iz zgoraj omenjenega pisma z dne 30. jan. 1849. V njem se najprej škofu zahvali, da mu je omilil postno postavo. Pravi, da se je prej brez večje težave postil, še stroie nego Cerkev zahteva. Tekočo zimo pa mu post povzroča nemale težave. Gotovo tudi zaradi tega, ker je razen ob nedeljah ze pred tretjo uro vstajal, navadno ob pol treh; po opravljenih jutranjih pobožnostih je s£del k pisanju, Notni počitek je tedni žrtvoval za književno delo. Poleg tega pa Se vsak oddih čez dan. To posnamemo iz nekega drugegsi pisma Škofu, Ta mu je hotel v L'Anse poslati misijonskega pomočnika. Rev, Van Plásmela. Ko je Baraga zvedel za škofovo namero, mu je 23. marca 1551 pisal, naj ga rajši kam drugam pošlje. iMoram kar priznati,' pravi, da sem samotarec, ki si ne dam nikakega oddiha. Najrajši sem sam pri svoji pisalni mizi, kadar me misijoni ne zaposlujejo. !n kot tak sem kajpada slab družabnik.« V tem imamo ključ do uganke, kako je mogel kljub svojemu ogromnemu delu toliko napisati, kakor bi bilo pisanje njegovo poki icno delo. V resnici je bilo le sredstvo za njegov glavni misijonski cilj, za katerega je ves živel. Kadar ga je ta klical, je takoj odložil pero, si sredi najhujše zime navezal krplje in pohitel v indijanske pragozde, če je bilo treba na celotedensko tvegano misijonsko pot — radi ene same duše. 32 Skof in redovništvo. (De relatiombus iuridicis inter Ordinarium loci et religiöses.} (Nadaljevanje.) Dr. Alojzij Odar. II. Veljavne določbe.1 Pregled; 1. Uvodna pojasnila. 2. Načelno razmerje, 3. U.itatlaiJljanji. 4. Škofu pridržane pravice na sploh, 5. V pojflavju o kleriliih. 6, V paglavju 0 redovnikih. 7. V poglavju o verskih društvih. 8. V poglavju o zakramentih, 9. V poglavju u svelih krajih in Časih. 10. V poglavju o boijem kultu. U. V puglavju o cerkvenem uiiteljstvu. 12. V poglavju o cerkvenih beneficijih. 13. Kedovniki in Škofijske davščine, 14, Redovniki in škoiovo sodslvo. 15. Redovnik! in ikolova kaznilna oblast, 16. Zaključek. Coaspectus u I t c r i u s partis, quae ins vigens continet. ■ Post praevia* sdnöiatiojies de Lenninis in liac materia frequentiuimig (nn. marginales I—4) prtneipia ilEustrantur, qtiibus itispositionej iuris nituntiur (nn. 1 <9), Dein osleirduntur iura Ordinarii in (iindaiioncm rciigionuin ac socie-Laluni nHüllull in erectioitem domorum, ecclesiarunl, Ltistllutorum jnn. 10, 11) et in genere iura Ordinario re-servala [nn. 12. 13). Ad parliculnria d c se en ti «ni autLor traetat de deri« is |nn, 1-1—16], de reli^iosis [nn. 17 22], dc associfitionHiiis. in rdigiosorum domlbus vet eccleiits erettis (in. 231, dt-ndministrjitmne saeramen tnrum |nn, 24- -27), de lock el le naporih lis saerii (nn. 28—3C|. de cultu divino [nn. 31—33), de exereilio eccleai&stici maj^-slerii (nn. 34—38}. de .seminar ist ico, catliedmUcu et subsidio cantntivo solvendis (u. 39], de iudiciaria potestate Ordinarii (n. 40). de pute&Late coacliva Ordinarii [nn. 41, 42], Brevis recapitukUio dissertationem claudit (nn. 43. Mf; 1. Uvodna pojasnila. 1. V cerkvenem zakoniku (Codex iuris canonici) je redovniško pravO sistematično urejeno. Glavni del redovniskaga prava obsegajo kan. 487—681 pod naslovom j De religiosis«J. Vendar pa zakonik v teh kanonik ni kodificiral redovniikega prava izčrpno in izključujoče, temveč le kot del občnega cerkvenega prava; zato se nahaja veliko določb, ki se explicile ali implicite tičejo redovnikov, tudi v ostalih zakonikovih delih. Poleg zakonika, ki je tudi za redovniško pravo primarni pravni vir, so Še tile pravni viri veljavnega rodovniškega prava: običaji, regule in konstilucije3, privilegiji in indulti, ki imajo pogoje, zahtevane v kan. 4 in 613, zakoni krajevne hierarhije [zlasti za ne izvzete redove) in zakoni ter ukazi redovniSkc hierarhije. 1 Literatura: Ii o ll d i n i , !.)e privilegio exemplioniä, 1919; d'An-gelu, La esenzione dci religiosi, 1920; Larraona, Commentariurn codi- v reviji Commenlarium pro religiosis ud 1927 dalje; Fanfari, De iure religiöse rum5, 192$, M«|o, De exemptiene regularium. 1921; Pejika, lus canonicum religiosorum1927: Schäfer, Ordensrecht, 1923; Schäfer. De Telijiio5is'J, 1931; Vcrmeerscb-Creusen, Kpitome iuris canonici M, n, 717 nsl,; Wernz-Vidat, ius canonicum, tom, III- De religiös! s, 1933, ' Materija je razdeljena poleg petih uvodnih känonov na 9 tiiulov. ^ Kan. 439, 33 Posamezni lipi rodovniške organizacije so v zakoniku v pravnem Oziru točno orisani. Kar se tiče razmerja med redovništvom in Škofom. ki nas v te; razpravi zanima, moramo takoj naglasili, da zakonik vet ne izhaja ud posameznih privilegijev, ki so, kakor smo videli V prvem delu razprave, v starem pravu urejali to razmerje, temveč podaja Splošne določhe, ki pa jih diferencira po posameznih tipih redovniške organizacije. Zalo se moramo najprej seznanili z redov-niškimi organizacijskimi lipi, da moremo proučiti, v kakršnem pravnem razmerju je danes redovništvo do krajevnega škofa. 2. Za rodovniški slan (status religiosus) je bistveno, kol določa kan, 467. prizadevanje za krščansko popolnost z izpolnjevanjem «vangeljskih svetov v skupnem Življenju po določenih pravilih pod skupnim predstojnikom. Ako delajo člani redovuiškc organizacije javne zaobljube, imamo red1 (religioj'; organizacija, ki je v vsem podobna redu. le da njeni člani ne delajo javnih zaobljub, se imenu-nuje družba (socielas)"; pred sedanjim zakonikom so družbo navadno imenovali institutum. Ked, v katerem se delajo samo preproste javne7 zaobljube, Časne ali trajne, je red s preprostimi zaobljubami (con-gregatio, včasih še z dostavkom votorum simplicium). Red, v katerem delajo člani slnvesrie zaobljube, je red s slovesnimi zaobljubami (ordal, Člani reda so redovniki (religiosi), ki so ali redovniki s preprostimi zaobljubami (religiosi votorum simpliciura) ali redovniki s slovesnimi zaobljubami (regulares!, iiedovnice s preprostimi zaobljubami se imenujejo tudi seslre (sototcsI, redovnice s slovesnimi gaohljubami pa nune (mouiales). Redovniki s slovesnimi zaobljubami se dele v menihe (mcnachij, to so člani Starih redov, benediktinskega reda in iz njega vsaj posredno nastalih redov; dalje v redovne kanonike (ca» nonici regulares) in v navadne redovnike s slovesnimi zaobljubami, člani družbe so družbeniki (sodales). Poleg članov z zaobljubami (professi) žive v redovih še novinci ali novinke (novitii, novitiae) in večkrat tudi priglašenci (postulantes)". Podobno je v družbah. Med redovi razlikujemo duhovniške redove (religiones clericales) in neduhovniške redove (religiones laicales), papeškopravne redove (religiones iuris pontificii) in Škoiijskopravne redove (religiones inris diocccsani). Ako na zaobljubo ubeštva ni vezan le redovnik, temveč je tudi red sam z vsemi instituti imovinsko nesposoben, imamo mendikantski red v strogem pomenu besede*. Z ozirom na razmerje do krajevnega škofa more biti red ali izvzet (religio exempta) ali neizvzet (religio non exempla), * Reliólo iu osnovni pojem, slovenim g« red: ostala lerminulugija je zgrajena na tem pojmu. * Glavni pojmi iz rodovniškega prava so razloženi v kan. 48S. * Kan. 673. ' Zaobljuba je javna, £e jo sprejme zakoniti cerkveni predstojnik v ímeiiü Cerkve. Slovesna je tista javna Zaobljuba, ki ju Cerkev priznava za slovesno (kan. 13U8), H Po nekaterih redovih razlikujejo Ac druge pripadnike. 11 Mvildikanti v Širšem pomenu busede so redovi, ki so bili prvolnu ¡úcer pravi mendikanti, a so pozneje dobili glede ubailva olajšave. Mendi-knnti v nesvojskem pomenu so redovi. ki so dobili per conlnuinicationurtl privilegije mendikantskih redov [S C h a t * t, D« religiosis 79). HUI. k, 3 34 Splošno ime za dom, ki je zakonito določen za bivanje redovnikov, je redovniška hiša (domus reiigiosa}, Ali so grangiae (hiše na posestvu, zunaj na deželi, ki pripadajo redovnikom), villae (pristave!-hospici (hospitia) v pravnem oziru redovniške Hiše ali niso, je odvisno od ustanovitvenega odloka. Dom redovnikov s slovesnimi zaobljubami je redovna hiSu (domus regularis). Dom. v katerem žive menihi, redovni kanoniki ali nune, je samostan (monesteriumj Moški samostan, ki ga vodi predstojnik, izvoljen od samostanskih članov, in ki nima razen njega nobenega rednega" predstojnika za notranje vodstvo, se imenuje saniopraven samostan (monasterium sni iuris), Redovniška hiša z vsaj šestimi redovniki, od katerih so, če je red duhovniški, vsaj štirje duhovniki, je popolna hiša (domus formata); če je članov manj, je hiša nepopolna [domus non formata)", Redovi so ali centralistično urejeni ali pa sestoje iz samopravnih samostanov. V prvih imamo pokrajine [provineiae) in hiSe; v drugih pa samopravne samostane, združene v /.vaze samopravnih samostanov (congregatio monastica], Taki zvezi stoji na ielu poseben predstojnik, ki se imenuje višji opat (abba$ superior congregationis mo-nasticae)1-. Notranje redovui.ško prcdstojmšt vo je po različnih redOvth različno urejeno. V centralistično organiziranih redovih imajo krajevne (hišne, superiores locales), pokrajinsko (provinciales) in vrhovne [generalis} predstojnike. V monastičnih redovih razlikujemo predstojnika posameznega samopravnega samostana, predstojnika zveze samopravnih samostanov in končno še predstojnika nad več zvezami. Rodovniško predstojništvo so kapitlji in predstojniki poedinci, Kakšno je razmerje med obema vrstama in kdaj je predstojnik poedinee vezan na sveL ali na pristanek sveta (consilium), je za vprašanje, ki ga obravnavamo, brez pomena. Redovniški predstojniki imajo nejavno oblast [potestas dominativa). V duhovniških izvzetih redovih imajo po kan. 501, § 1 vsi predstojniki, ako pravila drugače ne določajo, nad svojimi pod-tožniki in v mejah pristojnosti tudi javno oblast (potestas iurisdic-tionis} v notranjem in zunanjem območju. Pravna razlika mod obojno oblastjo, med nejavno in javno, je bistvena. .lavna oblast se v kanonskem pravu imenuje potestas iurisdic-tionis ali samo iurisdictio, da Se loči od posvečevalne oblasti (p, or-dinis). V modernem svetnem pravu pomeni juri$dikcija navadno obla .s t in pristojnost sodnika; v cerkvenem pravu pa vso javno oblast'1, Ta oblast se imenuje javna, ker pristoji javni družbi in se po naravi razlikuje od oblasti, ki jo ima pravno nepopolna družba. Cerkvena 1(1 Torej ni provincia Inegn in g ene ml neg a predstojnika v pravem pomenu. Ali je tako zvana • 8 ta bili t as loci« (navezanost na hiša) pogoj za amao-prnven samostan, v tem si avtorji niso edini {prim, G ö m o z v Commtn-larium pro religiosis 1928, 445—440!. 11 O tem LirAiu gl. Schäfer, Ordensrecht 23. lil Imemijijo pa tega funkcionarja po rajnih zvezah samopravnih samostanov različno. 11 Upurablja pa se tudi V Cerkvi izraü jurisdikcija v oijem pomenu, n, pr. za spovedno oblast, za sodnikovo pristojnost in podobno. 35 jurisdikcija je torej javna oblast zakonitega cerkvenega predslojnika za vodstvo vernikov. Cerkvena jurisdikcija se deli v zunanjo (za zunanje območje) in v notranjo (za notranje območje). Izvršujejo jo papež in škofje sami in po svojih organih. Cerkveni zakonik govori v 7, tilulu II. knjige De suprema potentate deque i is qui eiusdcni sunt ecelesiaslico iure participes . v 6. titulu iste knjige pa -De potentate episeopali deque iis qui de eadem participant«. V zvezi s tem bo razumljiv izraz iurisdictio participata, Jurisdikcijska oblast rodovniških predstojnikov v duhovniških izvzelih rodovih je iurisdittio par-lieipata, t. j, delež papeževe jurisdikcije- Od ostalih delitev cerkvene jurisdikcije pride za naše vprašanje v poštev iz kan, 197 delitev jurisdikcije v redno (ordinaria) in poverjeno [delegata). Hodna oblast je tista, ki je pO pravni normi (ipso iure] združena z ofieijem in jo zato oseba (titular) prejme pO oficiju (mediante officio]. Dva znaka sta bistvena za redno oblast: združena mora bili z zvanjem, lako da jo oseba prejme z zvanjem; Z zvanjem pa mora biti združena ipso iure, to se pravi po pravni normi, namreč po zakonu ali običaju, ne pa po indultu. po privilegiju (v strogem pomenu besede) ali po fakulteti. Ako vsaj enega od obeh znakov ni, je oblast poverjena. Redna oblast je ali lastna ¡propria) ali vikurna (vicaria). Ako je narava zvanja ali z njim združene oblasti takšna, da nosilec oblast izvršuje v svojem imenu (proprio nomine), je oblast lastna. Ako pa je narava zvanja ali z njim združene oblasti takšna, da nosilec izvršuje oblast, ki je sicer redna, v imenu drugega (nomine alierius). je oblast vikama. Redna ohlast. ki je združena z določenim zvanjem, more biti ali vsa lastna ali vsa vikama ali pa deloma lastna deloma vikama". Nosilec cerkvene javne oblasti more biti po kan. 118 le klerik, Določba ni božjepravna, zato bi mogel podelili papež jurisdikcijo Ludi nekleriku- Drugo pa je vprašanje, ali so ženske po božjem pravu zmožne cerkvene jurisdikcije. V zgodovini so hili primeri, ko so re-dovniške predstojnice jurisdikcijsko oblast nedvomno izvrševale. V Gregorijevih dekretalih je zanimivo mesto iz pisma papeža Hono-rija [[[, (iz i. 1220), kjer se omenja, da opatica »suspendira klerike, podložne njeni jurisdikciji, zaradi nepokorščine in pregreh ab officio beneficioque«15, Opalici v samostanu de las Huelgas [v Španiji) in v Conversanu (v Italiji) sta imeh še v 19, stoletju kvaziškefovsko oblast nad teritorijem, ki je bil pravno združen s samostanom; izdajali sta za svoj teritorij ukaze, izrekali kazni nad verniki, suspendirali klerike, podeljevali beneticije, umeščali klerike, od patronov prezen-tirane, potrjevali spovednike; nista pa mogli izdajati zakonov in izrekati ekskomunikacije"1. Avtorji so le pojave cerkvene jurisdikcije pri ženskah različno tolmačili", Za veljavno pravo ni dvoma, da ženska ne more imeli cerkvene jurisdikcije. J* Knzlodili, ali gre za lastno ali za vikamo ohlast. ni vedno lahka stvar. Kriteriji! našteva M a r o 11), Institution!« iuris canonic!*, 1921, 831 in 832. " C. 12. X I. 33; ne more pa opatica izreči ekskomunikacije. Cfr. M a r o t o , o. c. 665. op. 3. Cfr. M a r o t o . o, c, 666—667. 3" 36 Za vodstvu pravno nepopolne družbe je potrebna oblast, ki jo kan. 501, § t imenuje potesta.s dominativa'\ Za tako družbo, ki jo sv. Tomaž naziva domestica multitudo'", ni potrebna, kot pravi on, »justilia simpliciler , temveč zadostuje »quaedam justitiae species scilicet oeconomica ut dicitur-0. Nastane pa taka nepopolna družba oziroma oblast v njej zaradi trojne združitve, »secundum tres con-jugationes, scilicet uxoria et viri, palris et filii. domini et servi<; torej ali že po naravi (očetovska oblast) ali po naravi in pogodbi hkratu (moževa oblast v zakonu) ali samo po pogodbi (gospodarjeva oblast nad hlapcem). Na pugodbi med redovnikom in redom temelji tudi oblast redovniških predstojnikov". 4, Redovniški predstojnik more bili hkratu nosilec javne in nejavne oblasti; s starim izrazom pravijo, da nastopa lamquam jude* et pater - V dvomu, ali je izdat predstojnik odločbo v moči javne ali nejavne oblasti, se domneva, da ¡c nastopil tnmquam pater, torej t. nejavno oblastjo. Kedovniškemu predstojniku pripade kot nosilcu javne oblasti (torej v duhovniškem izvzetem redu) v načelu zakonodajna, sodna in upravna funkcija te oblasti. Glede zakonodajne funkcije je omeniti, da je navadno v konslitucijah predstojniku poedincu, tudi vrhovnemu, odvzeta pravica, izdajati zakone, in je pridržana, kolikor je sploh možna, vrhovnemu kapitlju. ki je najvišja notranja avtoriteta reda. Pač pa morejo redovniški predstojniki po tej oblasti izdajali pravne ukaze Ipraecepta) in jim dodajati kazenske sankcije Sodna funkcija je navadno odvzeta krajevnemu predstojniku in pridržana višjemu predstojniku: temu je pridržana po konstitueijah večkrat ludi kaznil* na funkcija javne oblasti, ki izreka cerkvene kaznj, tako zvane kano-nične sankcije. Navadni primeri, kjer uporabljajo redovniški predstojniki javno cerkveno oblast, so lile: podelitev kanonične misije in spovedne jurisdikctje, pridriavanje grehov, nalaganje cenzur, izstavljanje listin za ordinacije, blagoslavljanje sv. krajev in sv. opreme< podeljevanje dispenz". Kot nosilci nejavne oblasti urejajo redovniški predstojniki notranjo redovniško disciplino. V ta namen izdajajo ukaze, nalagajo pokorila in pokore. Pravni značaj teh ukazov, pokoril in pokor se bistveno razlikuje od pravnih ukazov in kanoniških sankcij, ki jih je mogoče odrejati le po javni oblasti. Iz kan, 618, § 2, n. 2 pa moramo sklepali, da tudi notranja redovniška disciplina ne more biti odteg-njena območju javne oblasti. Po teh pojasnilih sc vrnimo k vprašanju o razmerju redovništva do krajevnega škofa. is IMig izraz ie poteslns oeconomica. Nekateri avtorji, n. pr. Vit-meerseh-Crcusen, razlikujejo 5e posebno hišno oblast (polentas domestica): drugi pa tako samostojno hiino oblast zavračajo (Wsrrnz-Vidal, o. c, S5|, 10 S. Th. 2, 2. q. 58. a. 7, ad. 3. ~ Ibid. 11 »In superior« religioso dominativa potestas uritur ex traditioae su:, quam religioai faciunt in professione religioni eiusque snperiorihus« IWernj.Vidiil. o. c. 86]. Cfr. P e j 1 k a , o. c, 230. 37 2' Načelno raimerje. 5. Äkofje so nasledniki apostolov in se po božji uredbi postavljajo na čelo posameznim cerkvam flo je Škofijam), k! jih vladajo z redno oblastjo pod vodstvom rimskega papeža; (kan. 329); zato je samo pO sebi umevno, da muTajo prili redovniki z njimi v stik. Popolnoma logično določa kan. SOO, S 1. da so krajevnemu škofu podložni tudi redovniki, razen listih, ki so dobili od sv. stolice privilegij eksempcije; pa tudi eksemplni redovniki so v določenih primerih podložni Škofu". Izraz privilegij eksempcije v kan. 500, g I pomeni dvoje; kodeks razlikuje namreč, oziraje se na vir eksempcije, dve vrsti eksemptnih redov: nekateri redovi so izvzeti že po splošnem zakonu (kan. 615}, drugi pa le tedaj, če dobe poseben privilegij eksempcije (kan, 618), V kan. 500, § t, je dalje povedano, da podeljuje privilegij eksempcije sv, stolica. Dostaviti moramo, da ga more podeliti samo ona; škof ga ne more, ker pomeni eksempcija prehod izpod Škofove oblasti pod papeževo oblast; takega prehoda pa škof kot nižji hierurh ne more povzročiti, Privilegij eksempcije se ne more dobiti s preskripcljo; ker ga namreč mOre podeliti le sv, stolica, spada med predmete V kan. 1509, n. 2, ki se ne morejo pridobiti po preskripeiji". O pravnem značaju redovniške eksempcije je treba omeniti, da ima po kan. 500, § 1 prvotno intenlionem in iure fundatam škofova oblast; zato je treha eksempcijo napram škofovi oblasti dokazali. Nekateri redovi so v veljavnem pravu po zakonu izvzeti izpod škofove oblasti. Pri teh si stojita nasproti lex generalis pro episeopo in lex specialis pro exemptione; zato tem redovom ni treba nasproti ^kolu dokazovati, da so izvzeti". Redovi pa, ki izvajajo eksempcijo iz posebnega privilegija, morajo dokazali, da jim je bila eksempcija podeljena. Pri vsebini eksempcije je treba razlikovati dvoje: eksempcijo v obsegu, kakršnega določa zakonik, in eksempcijo preko tega obsega. Ako je red eksempten po zakonu ali po podeljenem privi* legiju v obsegu, ki ga določa zakonik, mu ni treba dokazovati pri vsakem primeru posebej, da je eksempten. ker je pač vsebina te eksempcije z zakonom določena, Eksempcija v mejah zakona se mora široko razlagati". To nnglašam radi tega, ker so v starem pravu nekateri trdili, da eksempcija vsebinsko ni določena in da morajo zato tisti, ki trdijo, da so eksemptni, pri vsakem primeru posebej dokazati, da eksempcija obsega tudi to in to zadevo^, Ako pa si red 11 »Salv» polestute quam ins etiain in (exemptos) Eocorum ordina-riia eonccdit.« 0 Ith primerih bo govor pozneje. 31 V prejšnjem pravu je bila stvar preporna (P e j i k a , o. c. 44). ™ 1'cjik », u. c. 207; Wcrni-Vidal, o. c, 423. 51 V A r m e e rt c h - C r e ti s e n , o. c. I, —-167 in za njima Sebi' [er. De relijitcjsis 1S4 trdijo, da velja gornje načelu le za ridove, ki so ■i vzet i pu zakonu, ne pa za one, ki so dobili «ksempcijo po posebnem privilegiju. ] od,-s, ker j« vsebina eli£empcije danes ?. zakonom določena, eepmv seveda za različne lipe redov različnu, sodim, da velja omejitev le za akl podelitve ne pa z» vsebino, kakor jc žc zgoraj razloženo, « Cfr. P e j i k a . o. c, 42. 38 lasti eksempcijo preko obsega, ki je v zakoniku določen, mora nasproti škofu obstoj takega privilegija dokazati in privilegij se mora v leni primeru striktno interpretirati [kan, 50). Eksemptni redovi so, kakor bomo pozneje videli, v številnih primerih, ki jih zakonik taksativno našteva, podložni krajevnemu Škotu; ako bi torej kakšen red trdil, da je ludi glede katerega izmed teh primerov i/vzet, mora izjemo dokazati in izjemo je treba glede vsebine striklno interpretirati. Oblast, ki jo ima škof nad ekseniptnimi redovi, je redna. Nast'ine pa vprašanje, ali je lastna ali vikarna, M ar oto meni, da je tu oblast vikarna. füxemplio semper mane t ut prmcipium generale, et casus, quibus exempli subiieiuntur episcopis, non sunt nisi spe-cicles concessiones episcopis Eactae, cui exempti immediate sub-iíciuiltur; quare potestas episcoporum in exemptos dicenda reverá est vicaria.1"' Toda zdi se, da je bolj pravilno, ce imamo to oblast za lastno; vsebinsko je resda omejena; primeri, kjer je ostala, pa so nekaki ostanki prvotne, časovno in pojmovno lastne škofove oblasti. 6, Pravno razmerje redovništva do krajevnega škofa moremo razumeli samo, če imamo tia umu, da so redovi organizacije, ki svnje člane popolnoma zavzemajo, izključno vodijo njihovo notranje življenje in tudi uravnavajo vse njihovo zunanje delovanje. Zato je ob načelu, da je javni red v škoiiji pod škofovim nadzorstvom in da se javnopravna oblast ne vtika v zadeve, ki nimajo z javnim redom in namenom družbe nobenega stika*", umevno tudi vrhovno načelo o razmerju redovništva do škofa, ki ga moremo izraziti takole: Nobenega reda v Cerkvi ni, ki bi bil popolnoma izvzet izpod škofove oblasti, a tudi noben red ni prav v vseh svojih zadevah škofu podložen. Ker mora biti po kan. 118 nosilec cerkvene javne oblasti klerik, zato je v zvezi s povedanim takoj jasno, da morejo biti duhov niški redovi v bistveno drugačnem razmerju do škofa kot neduhov-niški redovi, Kkscmpcija duhovniškega reda more biti drugačna kot eksernpcija nedubovniškega reda. Eksempcija pomeni, kot je bilo že omenjeno, prehod izpod ško-iove jurisdikcije pod papeževo jurisdikcijo, V redovih pa papež sani neposredno ne izvršuje jtirisdikcíje, ampak postavi za to redovniško predstojništvo. Toda kako naj se to izvrši pri neduhovniških redovih, ako naj govorimo o pravni eksempciji in ne le o nekakem zrahljanju zveze med redom in škofi? Pri ženskih eksemptnih redovih je zadeva tako urejena, da so podložne moškemu duhovniškemu redu, ali pa de facto niso eksemptne, ako nimajo posebnega privilegija. Za moške laične redove, ki so eksemptni. pa je stvar bolj zapletena-1". 7. Oris zgodovinskega razvoja v prvem delu razprave nam je pokazal, kako se je razmerje med redovništvom in škofi v teku sto- m O. c. fi30, op. i. 30 Ker se razteza oblast Cerkve na zunanje in notrafljí cbtaoije in ker je Cerkvi poverjeno avlentiíno rrwlagftnje botjega prava, je opisana funkcija nekoliko j.abrisflTiii. Cfr. Wemz-Vidal, u. c. 427, Dp. 28, 39 ¡ctij spreminjalo, a se končno v stvarnem pogledu ustalilo na načelih, ki jih je proglasi! Lridenlski cerkveni zbor, ki je izhajal iz stavka, da je Škofova, stvar, skrbeti za javni red, in da gre dušnopasLirskemu delovanju prvenstveno stališče. V konstrukciji eksumpcije same pa v starem pravu do konca njegovega razvoja ni bilo opaziti trdnega ogrodja, ker je bilo preveč kazuistike in kompromisov. Spomnim naj le na razlikovanje, ali je škof pristojen za določen primer, ki se UČe reduvništva, tamquam ordinarius ali tamqtiam delegatus sanetae sedis ali saltem tamquam delegatus sanetae sedis Dalje jc bil osnova za eksempcijo privilegij, ne zakon. Privilegij tega reda je bil glede eksempcije širši kot privilegij drugega reda. zato je umevno, da se je do konstitucije Leona XIII, ^Romanos pontifices' £ dne 8. maja lfj&t"' vzdrževalo mnenje, da je treba vsebino eksemp-cije pri vsakem primeru posebej dokazati. Zakonik pa je uredil redovniško eksempcijo pod enotnim vidikom, čeprav diferencirano po posameznih tipih redovniške organizacij«. Pri lej ureditvi je v nasprotju s starim pravom značilno zlasti dvoje: prvič ostra ločitev nied duhovniškimi in neduhovni^kimi re-dovi. Razlika med duhovniškim redom s slovesnimi zaobljubami in duhovniškim redom z neslovcsnimi zaobljubami se sicer tudi pri vprašanju o eksempciji pozna, vendar je v vsebinskem pogledu zelo ¿manjSana, Drugič pa je zakonik odpravil razliko med redno in delegirano Škofovo oblastjo, ki je bila zlasti od tridentskega koncila dalje značilna za redoyniSko pravo**, S, Zakonik razlikuje med eksemplnimi in ncekseniptuimi redovi. Red je eksempter ali po zakonu ali po posebnem privilegiju. Po zakonu {kan. 615) so eksemptni vsi redovi s slovesnimi zaobljubami, razen onih ženskih redov, ki niso podložni predstojnikom vzporednega moškega reda. V redu samem, ki je eksemptifl, se eksempcija razteza na redovnike, novince, hiše in cerkve {regulares, novitiis non exclusif:, . . cum enrum domibus et ecelesiis; kan. (il5). Od redov z neslovesnimi zaobljubami so eksemptni le tisti, ki so dobili poseben privilegij (kan. 613, § 1). Ker se družbe, ki SO itak pO svoji ureditvi podobne redovom, ravnajo analogno po določbah, ki veljajo Za re-dove, morejo biLi tudi one eksemplne, ako dobe privilegijTak privilegij je dobila n. pr. družba pallotiucev (pia societas mlssionum, PSM)3'. Eksemptni redovi niso vsi v enaki meri eksemptni. Neko razliko glede cksempcije smo pri redovih Opazili že v starem pravu: mendi-kantski redovi so imeli večje privilegije kot ostali, moški redovi večje kot ženski. Zakonik pa še jasneje in bolj sistematično razločuje razne redove. Ako zadevne zakonikove doloibe primerjamo nied seboj in jih razporedimo v sistem, moremo eksemptne redove takole razvrstiti: duhovniški izvzeti redovi s slovesnimi zaobljubami, duhovniški izvzeti redovi z neslovesnimi zaobljubami, neduhovnUki moški 31 Prim. odsl. v prvem delu te razprave [ÛV 1935. 347—357), Cir. P e i i k a . o, c. 4S. 311 Cfr, Vcrmeerîch-Creuien, o. c. I', 504. 3* Prim, llcimbuehcr, o. C. II, 614; SchaFer, t)c religions 7B6- 40 izvzeti redovi s slovesnimi zaobljubami, izvzeti ženski redovi s slovesnimi zaobljubami, ki so podložni moškemu redovniškemu predstojniku, in izvzeti ženski redovi, ki so neposredno podrejeni sv. stolici. Noben ne izvzet red ni v vseli stvareh podložen škofu:n; po tem. koliko je kak neizvzet red podložen krajevnemu škofu, razlikujemo iupet naslednjo vrsto: papeškopravne redove in fckofijskopravne; med papeškopravnimi pa duhovniške redove s preprostimi zaobljubami, neduhovniške moške redove s preprostimi zaobljubami in neizvzete ženske redove; prav tako pa razlikujemo tudi med škofij-skopravnimi duhovniške, neduhovniške moške in ženske redove. Vsak izmed naštetih redov je v drugačnem razmerju do krajevnega škola kot drugi, čeprav pri nekaterih ni bistvenih razlik. Za ekseniptne redove velja že prei omenjeno načelo, da so izvzeti izpod škofove ohlasti razen v taksativno naštetih primerih, ki pa so pri različnih redovih različni. Za neizvzete redove pa velja načelo, da so podložni krajevnemu škofu, izvzemii primere, ki jih zakonik našteva; primeri pa so zopet za različne redove različni. Iz določbe v kan. 618, S 2 sledi, da se pri neeksemplnih redovih škof ne sme vmešavali v lisle notranje zadeve, ki ne prestopajo podroija nejavne oblasti. Ker umevamo pod izrazom exemptio izvzetje izpod škofove (to je javne) oblasti, se zdi manj primerno govorili pri ne izvzetih redovih >de exemptione passive imperfecta , kot hoče n. pr. P e j š k a:l4\ 9. Ek.sempeija, a kateri govorimo v redovniškem pravu, je exemptio passiva. Razteza pa se La eksempeije pu določbi kan. 615 na osebe, hiše in cerkve, Rodovniška eksempcija |e torej personalis in localis hkratu; zato se imenuje exemptio mixta. Krajevna eksemp-cija more biti popolna (plena, totalis] ali nepopolna (semiplena). Exemptio passiva plena pomeni, da so na lakem kraju tudi nedo-mačini, ki se na njem mude, izvzeti izpod oblasti krajevnega škofa; scmiplena pa pove, da so na tem kraju izvzete le osebe, ki umivajo že sicer privilegij ekscmpcije, lako da je kraj sicer izvzet toda ratione personarum exemptarum, ker pač pripada lem osebam in bi bila njihova eksempcija iluzorna ali vsaj močno okrnjena, ako hiia, v kateri bivajo, ali eerkev, pri kateri delujejo, ne bi bili izvzeti. Vprašanje, ali je redovniška eksempcija plena ali je semiplena, je bilo v starem pravu preporno. Besedilo v starejših papeških aktih-17 je nedvomno govorilo v prilog mnenju, da je eksempcija popolna. Besede v konst. Leona XIII. Romunos puntifices : .....quod ear um domus habitat fueritit iuris fictionc quasi territoria quaedam ab ipsis dioecesibus avulsa,pa so že veliko mani jasne oziroma povedo, kakor pravi V i d a i11*, že indirektno z izrazom ^iuris lictione fker » Frim. kan. 61 S, g 2. O. e. 41, -17 V kOiUit. Siksta IV, aReflimim« stoj« besed«; in personas. domus el loca . . . iitpote prorsus esempta; v kanit. Urbana Vi, »Sacrosancta- bvrimo: vos, veslrasque personam nc omnia loea (cfr Worn?,-Vidni, O. C, 424, op. 23], Prim, odstavek 19 v prvem delu le razprave (HV 193 5, 247—257), W ertu ■ V i I , o. e. 426. 41 je ficfio iuris legis advcrsus veritatem disposilio), da je redovnika eksempcija semiplena, Po objavljenju kodeksa Lrdijo nekateri avtorji še vedno, da je ekscmpcija rodovniških hiš in cerkva plena1"; večina avtorjev pa zagovarja nasprotno mnenje". Dokazi, ki jih navajata Ramo s1-' in V ¡dal'1, se zde lako močni, da ne ho več mogoče vzdrževali starega mnenja, da je omenjena eksempcija popolna. Nihče lli Irdil, da so rterudovrijki. ki se mude v eksemptni redovni&ki hiši, podložni jurisdikciji rodovniškega predstojnika, k.ikor so n. pr. pere-grini podložni krajevnemu Ordinariju; zato ni prav nobenega razloga, zak.ij naj hi bili taki neredovniki izvzeti izpod oblasti krajevnega škofa, ko je rodovniška hiša in dioecesi". 3, Ustanavljanje, 10. Ko smo proučili načelno razmerje med škofom in redov-n ¡št v oni po normah veljavnega cerkvenega zakonika, si oglejmo konkretne določbe, ki urejajo to razmerje. Pri sistematičnem proučevanju je umestno razlikovati škofovo kompelenco pri ustanavljanju redov, hiš. cerkva, zavodov, in pa škofovo kompetenco nad ustanovljenim rodovniškim objektom oziroma nad redovniki. Skoi ima pravico ustanavljati1'1 školijskopravne redove s preprostimi zaobljubami (kan. 492, g 1) in družbe. Ne sme pa te pravice rabiti inconsulta sede aposlolica. Na IV. laLeranskem cerkvenem zboru 1. 1215 in na II. lionskem koncilu I. 1274 je bilo prepovedano, ustanavljati redove brez pristanka sv. stolice. Prepoved so pozneje (za Pija V.] še ponovili, a kljub temu se ie obdržala nasprotna praksa, po kateri je zadostovalo le dovoljenje krajevnega škofa. To prakso je uzakonil Leon XIII. s konst. »Conditae a Christo< dne 8. decembra 1900", kolikor je šlo za redove s preprostimi zaobljubami. Škofovsko pravico je omejil na obseg, kakršen je v kan. 492, papež Pij X. z motuproprijem Dei Providenlis.- z dne 16. julija 1906w, Brez pismenega dovoljenja krajevnega škofa se ne more ustanovili prav nobena redovniška hiša, ne popolna ne nepopolna (kan. 497}'". Redovniška hiša pomeni dom redovnikov ali še točneje re-dovniško komuniteto. Kdo je lastnik stavbe, je za vprašanje o usta- Noldin, Gčnical-Salinianns, Capelio, Matej a Corona!« (primerjaj Schäfer, De religions 617- Giß). Schäfer o. e. 61S i am: practice te-nemus tprimam *tintantiam|, 41 Vornieersch-Creusen. Priimmcr, Riedcrlack-Fiirich Augustine, Chu-lodi, Ojetli. Ramos, Vidal (prim. Schäler, De religiosis 617—61ß; W p r n z - V I d a I , o. c. 426]. " V Commenlarium pro religjosis 1925, 82 nsl. " Wcrnz-Vidal, o. c. 424-^26. ** Prim, V Eksempcija preneha po kail. 618, §§ I in 2. « Prim. kan. 1337 in 1338, § 1. « Prim. W e r n z - V i d 1, o. c. 126—429. " V kan. 500, § t je enakovredna klavzula: /salva se m per putestate qtiam ius eliani in eos (exAmpios) locorum Ordiuaríis concedit-. K.an. 500, §2 pa se ¿lasi; *Moniales t^uac suh iurisdiclione Superiurum regularium d praescriplo constitutionuin sinil. Ordinario loci Subduntur l.intum in cnsibus iuru expressij,« u N,id SO kánonov omenja take primere; nekateri celó pu več, ** Prim. P< j i k a , O- c. 2C<). Seveda ne kol redovnike, pač pa kol župnike oiiromft dlišnt pastirje. 45 v ničemer nadzirati. Škofova nadzorovalna pravita nad redovniki poteka iz več virov. Škof more nadzirati redovnike prvič v leni, v čemer so mu podložni, a ne brez izjeme; dalje glede božjega kulta in zakramentov. Neduhovniški icdovi so podvrženi nadzorstvu cerkvene hierarhije tudi glede lastne notranje discipline? ako t^rej nima nad njimi oblasti predstojnik izvzetega duhovniškega reda, jih nadzirajo krajevni škofje. Končno ima škof včasih tudi suplelorično dolžnost nadziranja, ako primarni upravičenci vizitacije ne izvrše. Z druge strani je pa treba dostaviti, da se v zgolj interne hišne zadeve, ki se odmikajo področju javne cerkvene oblasti, škof tudi pri škofijskopravnem redu, ki mu je najbolj podložen, ne more vtikati, Zgoraj omenjene primere, na katere meri kan. 615 in ki govoTe o škofovi jurisdikcijski oblasti nad redovniki, kakor tudi primeTC, v katerih je redovništvo podvrženo Škotov: nadzorovala! oblasti, novejši avtorji na različne načine obravnavajo. Vermeersch-Creusen sta uredila primere tako, da najprej naštevata, kaj more škol pri redovnikih storiti, dalje, kaj mu morajo redovniki prepustiti; potem, kaj morajo redovniki na škofov ukaz storiti ali oddati, in končno, česa brez škofa storiti ne smejo""', Tako urejeni seznam sta prepisala tudi S c h ii I e T*" in Vida I'". Za prvo orientacijo je ta seznam zelo koristen, sicer je pa prekratek, Pejškan je razvrstil primere, ki so škofu pridržani, po materiji v primere glede vere in nravnosti, glede božjega kulta, glede zakramentov in dušnega pastirstva, glede javnega reda. glede imovine, Drugi, n. pr. d ' A n g e l o", Sipo s7;t imajo zopet drugačno razdelitev, V tej razpravi obravnavamo primere preprosto po zaporednosti kanonov v zakoniku7', ker so radi zapletenosti materije sistematične razdelitve prisiljene in ne morejo vseh primerov ločno obseči in bi bilo zato pri podrobnem proučevanju, ki je naloga te razprav«, treba razne primere na več mestih obravnavati1"1. Pri posameznem primeru skušam dognali tudi načelo, ki je na podlagi zgodovinskega razvoja zahtevalo, kot se zdi, določbo, kakršna je v zakoniku, ali pokazati, kako je prišlo do veljavne določbe. S. V poglavju o klerikib, 14, I it prvega oddelka II, znkunikove knjige pod naslovom D e o 1 e t j c i s-< je omenili naslednje primere, kjer se sreča škof z redovniki. " O. e. 1*. 467—469. " De reliiiosis 160—162. W e r n z - V i d a I. o. c. 433—435, 71 0. c. 209—214. • La esenzione dei reli^iosi (po materiji). 7' Hnehirid ion inrjs caaonici*, 1931, 384 -385 ibrez ««tema), " Razdeljeno po poglavjih iz zakonika. ™ Priinati je treba, da tako obravnavanje napravlja snov za tiste, ki niso navajeni cerkvenega zakonika, ^pregledno. Tem» vk-jiiia odpomoči s kratkimi naslovi, ki označujejo vsebino odstavkov. 46 Precede ti c a. Skof, ki določa podrobni™ precedeučni red v svoji škofiji, rešuje tudi zadevne spore, ki nastanejo ob skupnih fcollegialiter) nastopih redovnikov (n. pr, pri procesijah), četudi so redovniki eksemptni Ikan. 106, 11. 6). Določbo, ki je bila dana že na tridentskem koncilu*7, očividno narekuje javni red", za katerega mora skrbeti škof. Privilegium fori. Ker uživajo redovniki Privilegium forrs. ni dovoljeno tožiti redovnika pred svetnim sodiščem brez dovoljenja cerkvene oblasti; to dovoljenje daje škof kraja, kjer se bo pravda vršila"" (kan, t20, § 2). Razlog za določbo je zopet škofova skrb za javni red. Pastoralne konference. Vsi redovniki, ki se bavijo Z dušnim pastirstvom, se morajo udeleževati škofijskih pastoralnih konlerenc. Ako pa redovniki v svojih hišah nimajo podobnih konferenc, so se dolžni udeleževati škofijskih pastoralnih konferenc tudi oni redovniki, ki so dobili od Škofa spovedno jurisdikcijo (kan. 131, § 3), Udeleževati se morajo redovniki teh konferenc aktivno tako kot svetni duhovniki; zato morajo oddajati eventuelne pismene sestavke, reševati kazuse in podobno"'. Redovnike dušne pastirje, ki se ne udeležujejo Škofijskih pastoralnih konferenc, more škof kaznovati z arbitrarno kaznijo, spovednikom pa naj vzame pravico spovedovati svetne ljudi (kan. 2377). Določba temelji na načelu, da so glede dušnega pastiistva vernikov tudi izvzeli redovniki podložni škofu, V starem pravu se niso ravnali po tem načelu. Leon XIII. je v konsl. „Romanos pontifices z dne 8. maja 1881 ulemetjevnl določbo, da se morajo v misijonskih krajih redovniki, ki se bavijo z dušnim pastirstvom, udeleževati pastoralnih konferenc, s pre-suinpeijo, da imajo reduviiiške hiše V misijonili premalo članov, da bi se mogle v njih konference uspeSnO vršiti". Za redne pokrajine pa je veljalo pravilo, da so redovniki dolžni udeleževati se pastoralnih konferenc, ako doma nimajo podobnih sestankov1". 15, M i s i j o n s t v o. V misijonskih pokrajinah imajo krajevni ordinariji po načelu, da spada dušno pastirstvo (misijonarjenjel pod vodstvo zunanje cerkvene hierarhije, in radi izrednega položaja teh pokrajin obširnejše kompetente nad redovniki kot škofje v rednih cerkvenih pokrajinah- Podrobno je uredila razmerje meti cerkveno hierarhijo v misijonskih pokrajinah in redovniki misijonarji zlasti zgoraj omenjena konst, Leona XIII- -Romanos pontifices 7" Glavne norme ¿a določanje preccdenčnej£a reda so podane ie v za-Imniku (prim. kan. 1C6 in kan. 491). « Sess. 25, c 13 de reg, r(i Zato je tudi do&tav«k remota omni appülatione in suspensive. » Prim, kail. 614, "" Podobno so utemeljene določbe o ikofovi sodni oblasti nad redovniki, O kateri bo govor pozneje. k" Cfr. kan, 131, § 3. — Za ljublj. ikofijo gl. ill, sinoda 1924, J5^35. ai Fontes, cii, Gasparri III, 171—lift. Prim. udst. 19 v prvem delu razprave |BV 1935, 247—257). "J Ibid. " Prim, odst, 19 v prvem delu te razprave Ikakor pod 82), 47 Redovniki morajo listine, £ katerimi so določeni misijonsko delo, predložili krajevnemu ordinariju (apostolskemu vikarju ali ap. prefektu oziroma predstojniku samopravnega misijona); misijonskega dela ne smejo i/vrsevati brez njegovega dovoljenja. Ako listin ne predloie, jim more krajevni ordinarij prepovedati misijonsko delo [kan. 295). Redovniki misijonarji so glede zunanjega deta (šole, dušnega pastirstva, delitve zakramentov) kakor tudi glede darov za misijone in glede zapuščin in legatov za misijone podložni krajevnemu ordinariju. Ako pride v tej stvari do spora med krajevnim ordinarijem in redovniškim predstojnikom, prevlada ordinarijev» odločba; rodovniškemu predstojniku pa oslane rekurz na sv. stolico. a brez odložne rnočihn (kan. 296). Misijonski krajevni ordinarij more določili tudi redovnike v svoji pokrajini za dušno pastirsko delo, ako primanjkuje svetnih duhovnikov- Prej pa mora o tem zaslišali redovniškega predstojnika (kan. 297p", Spore med redovniki misijonarji rešuje krajevni ordinarij. Redovniki morejo proti njegovi odločbi vložili priziv na sv. stolico, a priziv nima odiožne moči (kan. 29S). V primeru javnega pohujšanja more krajevni ordinarij odstraniti redovnika misijonarja, ko je po možnosti prej opozoril redovniškega predstojnika; o odloku mora obvestiti sv. stolico [kan. 307)"r. 16. P o n t i (i e a 1 i a, Škof sme izvrševati pontificalia"* v svoji škofiji tudi v eksemplni redovniški cerkvi (kan. 337. § 1). Redovniki so dolžni v ta namen pripraviti škofu v svoji cerkvi Iron iti baldahin'"1'. Zunaj svoje škofije sme 5ko( izvrševati pontificalia s pristankom krajevnega škofa, in če gre za eksemptno redovniško cerkev, s pristankom redovniškega predstojnika ¡kan, 337. § 1). Metropolit ima v metropol ¡j i enako pravico kot škof v škofiji (kan, 274, n. 6); tudi v eksemptnih redovniških cerkvah sme nositi palij (kan. 277). V zgodovini se je večkral pojavila težnja, da škof ne more vršiti pontifikalij v redovniški cerkvi, če ga ni poklical redovniški predstojnik. Takšno določbo ima že znani privilegij samostana v Bobbi»10. V zadnjih stoletjih srednjega veka so dobili redovniki privilegij, da smejo povabili kateregakoli škofa, da opravi v njihovi cerkvi ponti-fikalije. ne oziraje se na krajevnega škofa. V veljavnem pravu je škofova pravica glede pontifikalij zvečana, Škofijska sinoda. Škofijske sinode se morajo udeležiti v škofiji bivajoči Opati in od vsakega duhovniškega reda v škofiji po en krajevni (hišni) predstojnik, ki ga določi pokrajinski predstojnik; "-1 Upoštevati je treba tudi posebna statuta, odobrena od sv. stolice. Isto kot pod 85. Opinann uredb-i misijonske uprave in pa možnost enotnega ravnanje sta razloga, da SV, sloliea izroča posamezne misijonske pokrajine posameznim redovum. *« To pomiTli ¡Kvr&evali sv. funkcije, pri katerih zahtevajo liturgičm zakoni mitro in pastorale (kan, 337, § 2}. 1,11 Uecr, auth. S. Riluum C. 1290, ad. IM Prim. odšla vek 8 v prvem delu te razprave (BV 1935, 326/27]. 48 če ta biva v Škofiji, se more sam, ako Koče, udeležiti sinode. Škof more pozvati tudi druge redovniške predstojnike (kan. 358, § 1, n. 8 in § 2j. S kaznijo pa more nastopiti le proti tistim izmed eksemptnih redovnikov, neopravičeno izostalih od sinode, ki so župniki (kan. 359, g 2), Razlikovanje med redovniki župniki in ostalimi redovniki glede kazenske sankcije omenjene določbe je utemeljeno v tem, da so redovniki župniki v tesnejšem razmerju s škofom kot ostali. V starem pravu je vabil škof na sinodo redovniške župnike z redno oblastjo, redovniške predstojnike pa kot delegat sv. stolicc"1. Škot je mogel v prejšnjem pravu kaznovati kot delegat sv, stolicc tudi redovniške predstojnike, ki so bili povabljeni na sinodo, a se je niso udeležili, le denarnih kazni (glob) jim ni smel nalagati"'. Kaznovati je mogel škof s cenzurami tudi redovnike župnike, ki se niso udeležili sinode; ni pa mogel kaznovati Ž Upnikovega predstojnika, ki se ni pobrigal, da bi se bil župnik sinode udeležil"1. Sicer pa smo na vprašanje, kako je bilo z udeležbo redovnikov na škofijskih sinodah, v prvem delu te razprave večkrat naleteli**. Nastavitev redovniškega župnika. Redovnika postavi za župnika117' škof na predlog redovniškega predstojnika (kan, 156}. Skof more tudi odstaviti redovniškega župnika, ko opomni o tem redovniškega predstojnika (kan. 455, § 5], Obe določbi sta logična posledica načela, da stoji redno dušno pastirstvo pod škofovim vodstvom. 0 razmerju .škofa do redovniške župnije in redovniškega župnika ho govor pozneje. Glede nastavitve in odstavitve redovniških župnikov so se določbe v starem pravu spreminjale, dokler jih ni ustalil Denedikt XIV. s konst. nFirmandis« z dne 6. nnv. 1744®". Nastavitev rektorja cerkve. Škofu je pridržana potrditev rektorja cerkve, ki pripada redu, četudi izvzetemu, a ni združena z redbvniško bišo Ikan. 480, § 2], 7,a to določbo ne navaja Gasparrijev aparal nobenega vira. Razlog za določbo je načelo, da se mora eksempcija striktno tolmačiti1" in da za javni red v škofiji skrbi škof. 6- V poglavju o redovnikih. 17. V redovniškem pravu v ožjem pomenu besede (kan, 487 do 681) podaja zakonik najpomembnejše določbe za ureditev razmerja med redovništvom in krajevnim škofom. Več teh določb smo v pričujoči razpravi že obravnavali, tako zlasti določbe o škofovi pristojnosti glede ustanavljanja redov in redovniških hiš. V tem za-konikovem delu je dalje več kanonov, ki to razmerje načelno obravnavajo, Vrhovno načelo je podano v kan. 500. fi 1, po katerem so " S. C. C. Pkentina, 16. jun. I703i honles, «i. Gasparri V, 477. " Kol sub 91. »¡' S, C. C. Segovien. t. apr. 1656, Foatcs. cd. Gasparri V. 32B. ** Sess. 24, c. 2 de rti, (trid. koncil); določbo je pritrdil že Leon XIII. v konst. »Romauos porttiliceS«, prini. op, 199 v prvem delu te razprave (BV 1935, 245). " iivrii cotlalicnem oflicii. » Prim. odst 19 v prvem delu te razprave ¡BV 1935, 247—257), « Prim. c. 16, X 5, 33; e, 1, in VI 5, 7, 49 redovniki škofu podložni, ako niso Izvzeti; pa tudi izvzeti redovi so v pozitivno določenih primerih podrejeni škofu. Kan. 615 in 618, § 1 naštevala cksemptne redove. Glede ženskih redov s slovesnimi zaobljubami, ki so pod jurisdikdjo moških rodovniških predstojnikov, kan. 500, § 2 iz rečno določa, da so Škofom podložni le v primerih, ki SO V pravu našteli. Neizvzeti redovi so ali škofijskopravni ali papeškopravni. Skofijskopraviii red je popolnoma podložen ad normam iuris juris-dikciji krajevnega škofa [ordinariorum iurisdictLoni ad normam iuris plane subiecla; kan. 492, § 2). Pdpeškopravni red, ki ni cksempten, je pa v nekaterih stvareh odmaknjen izpod škofove juri»dikcije, škof namreč takemu redu ne more spreminjati pravil, ne more nadzirati (cogno&cere) Uprave imovine razen v primerih, ki jih predvidevajo kan. 533 — 535 [o njih pozneje), in končno se škof ne more vtikati v notranje vodstvo in disciplino reda razen v primerih, ki so v pravu našteli (kan, 618, § 2). Ce je papeškopravni neizvzet red neduhov niški, je škofova pristojnost nekoliko širša. Pri takem redu je škofova stvar preiskovati, ali se vzdržuje redovniška disciplina v smislu pravil, ali se dela kakšna Skoda zdravemu verskemu nauku in nravnosti, ali se greši proli predpisom o klavzuri, ali redovniške osebe prejemajo pogosto (aequa stalaque frequeiltia) zakramente. Ako najde škof glede lega napake, naj opomni redovniškega predstojnika: ako ta napak ne odpravi, naj stvar uredi škof. V leijih primerih, ki ne trpe odloga, naj škof takoj sam ukrene, kar ima za polrebno, ukrep pa naj predloži sv. slolici (kan. G1S, § 2, n. 2). Navedene določbe o razmerju škofijskopravnega in pnpeškopravnega neizvzetega reda do krajevnega škoEa so v glavnih črtah povzete iz konst, Leona Xlli. Conditae a Christo» z dne 8, dec. 19001,\ ki je uredila pravni položaj redov z ncslovesnimi zaobljubami*". V poglavju o redovnikih podaja nadalje zakonik določbe, ki urejajo razmerje škofa do posameznih vrst redovništva v nekaterih posebnih stvareh, n, pr. razmerje do ženskih redov, glede redovniške imovine, glede nadzorovanja. iS, Ženski redovi. V skladu s cerkveno tradicijo, z določbami viennskega cerkvenega zbora10", zlasti pa tridentskega koncila™' je zakonik doloiil, da so ženski redovi, tudi eksemptni, v nekaterih sLvareh bolj odvisni od škofa kot moški redovi; te stvari so zlasti volitve predstojnic, sprejemanje novih članic, kiavzura in uprava imovine. Omenili pa je treba, da je srednji vek poznal le ženske redove s slovesnimi zaobljubami; drugačni so bili ponovno prepovedani in so se mogli le polagoma uvesti. Zato je umevno, da se starejše določbe ozirajo le na redovnice s slovesnimi zaobljubami. Nune, četudi izvzete in podložne moškemu redu, so dolžne ob-ves liti krajevnega ordtnarija, kdaj bo samostan volil prednico. Škof ™ Funte*. «d. G a s p a r r i lil, 562—566. »u Prim. odstavek 21 v prvem de in le razprave |RV J935, 259—263). 11,11 Prim. c. 2, jn Clem, 5, 7; priin. tudi oda t a Vek 14 v prvem delu te razprave {BV 1935. £36/37), "" Prim. cC. 5. 9. KV. 17 sesa. 25 de reg,; prim. tudi odstavek 18 v prvem delu te razprave (UV 1935, 345—-241). Nnjoilavnl Vtiinflr, 4 50 se more sam ali po zastopniku volitev udeležiti; če se jih udeleži, gre predsedstvo njemu ali njegovemu zastopniku, ne pa redovniškcmu predstojniku [kan. 506, § 2)1,,s. Podobno določbo je izdal že tridenlski koncil"". Skof predseduje volilnemu kapitlju v ženskih redovih z neslovesnimi zaobljubami pri volitvi vrhovne predstojnice; ta funkcija pripada škofu kraja, kjer se volitev vrši |kan, 506, § 4), V Škofijsko-pravTiem redu škof vrh tega še potrjuje ali razveljavlja po lastnem preudarku'"* izvolitev vrhovne predstojnice (kan. 506, S 4], Krajevni ordinarij ima pravico in dolžnost, zaslišati v ženskih rednvih s trajnimi zaobljubami tiste, ki hočejo Stopiti v noviciat ali ki žele napraviti začasne ali večne zaobljube. Kedovniško predstoj-nUtvo mora v ta namen vsaj dva meseca poprej ordinarija obvestiti, kdaj ho preohleka in kdaj zaobljube (kan. 552| Kazenska sankcija za redovniške predstojnico, tudi iz eksemptnega reda, ki ne bi škofa o tem obvestila, je podana v kan, 2412, n. 2: Skof jo mora po velikosti krivde kaznovati z arbitrarno kaznijo; v težjem primeru jo mora odstaviti, Omenjene določbe o zasliševanju novink iti članic pred začasnimi in trajnimi zaobljubami so vzete iz tridentskega koncila1"1, Skof čuje nad klavzuro v nunskih samostanih; če je samostan podložen moškemu redu, čuje nad klavzuro tudi redovniški predstojnik- Skof more s kaznijo, celó s cenzuro, nastopiti tudi proti eksemplnim redovnikom, ki se progrese glede kfavzure v nunskih samostanih (kan. 603, § 1). Stvar je bila tako urejena že na trident-skem koncilu""1, Odvisnost ženski!] redov od škofa se kaže posredno tudi v tem, da potrebujejo vsi spovedniki redovnic posebno spovedno jurisdik-cijo, ki jo daje „krajevni Ordinarij kraja, kjer je hiša dotičnih redovnic (kan. 520 in nsl.)"1". Ako je red eksempten in podložen moškemu redu, predlaga spovednike škofu predstojnik moškega reda, sicer jth izbere škof sam (kan. 525), Kaplana in pridigarja za ženske redovniške hiše določi škof, ako ni red podložen moškemu redu (kan. 529)tq*. Škofova pristojnost v ženskih redovih je končno zlasti še za-znatna v imovinskih zadevah; tuda o lem pozneje. 19. Škofove nadzoroval ne pravic elml. Po splošnem načelu v kan. 344, § 1 so podvrženi škofovi vizitaciji osebe, cerkveni predmeti (res) in sveti kraji (loca pia)'-, ki se v škofiji nahajajo, ako niso izvzeti. Glede eksemptnih redovnikov pa določa kan. 344, § 2. da jih more škof vizitirati le v primerih, ki so v pravu našteti. Že _ __ f 1SJ Prim. odgovor ititurprel. kumis. z dnu 24. nov. 1920, A AS 1920, 373. 11,1 Sess. 25. c. 7 de reg.; prim. tudi konji. Gregorja XV. »Instrutabih* 7 dne 5. fehr. 1639; odstavek 19 v prvem delu le razprave (ISV 1935, 247—257). Pro conscienliae olíicio. Sess. 25. c. 7 de reg.; prim. tudi konet. Pija V. *Elsi mendicaitlium»: z díte 16. maja 1567, prim. odstavek 19 v prvem delu tc razprave jliV 1935, 247—257). Sess. 25. c. 5 de reg. lnT Podrobneje govoriti o spovednikih zn redovnice ne spada v to razpravo. Ce meiki redovniški predstojnik stvari ne uredi, ostane fckofn su-pletoriCna dolžnost. *** Prim. Larra ona v Commenlarium pro religiusis 1927. 440—448. 51 zgoraj je bilo omenjeno, da je treba glede na redovnike razlikovati med škofovimi vizilacijskimi pravicami in njegovo drugo jurisdikcijo ler da poteka škofova pravica, nadzirati redovnike, iz več virov. Podrobnejše zakonikove določbe, naštete v obširnem kan, 512, pa SO te-U: Krajevni ordinarij vili tira sam ali po kom drugem vsako peto leto nunske samostane, ki so podložni njemu ali po posebnem privilegiju naravnost sv. stolici, in vse rodovniške hiše škofijskopravnih redov. Ta vizitacija se razteza na vse predmete kanonične vizit&cije, ki pa o njili zakonik ne govori podrobneje11", Vsako pelo leto vizitira krajevni ordinarij nunske samostane, ki so podložni moškemu rodovniškemu predstojniku, glede klavzure, pa tudi glede ostalih predmetov vizitacije, če te ni opravil redovniški predstojnik, Zaradi omenjene suplctorične škofove dolžnosti mora pač rodovniški predstojnik krajevnemu ordinariju vsaj na njegov poziv sporočiti, da je vizitacijo opravil, SkoE vizitira dalje vsako peto leto duhovniške redove s preprostimi zaobljubami v stvareh, ki zadevajo cerkev, zakristijo, javni oratorij in spovednice. Predmeti rizitacije v cerkvi in zakristiji so po rimskem pontifikalu"1 naslednji: labernakelj in posode z Najsvetejšim, sv. olja, krstilnik, relikvije, spovednice, klopi, prižnica, oltarji, podobe, orgle, paramenti, liturgičnc posode in knjig«, Po konst. Benedikta XIV, >Rrmandis« z dne 6, nov, 1744lLf! so predmeti škofove vizitacije v rodovniških cerkvah bolj omejeni. V hišah neduhovniških redov vizitira škof vsako peto letu poleg tega, kar je predmet njegove vizilacijc v hiši duhovniškega reda z neslovesnimi zaobljubami, še notranjo disciplino po določbi kan. 61S, S 2, n, 2, ki smo jo omenili zgoraj v odstavku 17. Duhovniški redovi s slovesnimi zaobljubami pa so popolnoma oproščeni škofovega, nadzorstva; glede njihovih cerkva je predvidena v kan. 1261, § 2 neka izjema, o kateri bo govor pozneje- Pri vizifaciji sme škof po lastnem preudarku zaslišati redovnike o predmetih vizitacije, redovniki so dolžni škofu na vprašanja odgovarjati jkan. 513, §1), Redovni.ški predstojnik in redovniki ne smejo delali nobenih ovir (kitu. 513, § 1). Določba ima kazensko sankcijo v kan. 2413; kazen1" izreče škof. Na osnovi vizitacije more lli Podrobneje govore o tem navadno rodovniške konstitucije. Shematično ¡e našle! te predmete I1 i a t u s , 0. M. Cap- v Praeleetiones juris regularise 1900, 1, q 875 in po njem Vido! v Wernz-Vidal, o. c. 125, 111 P. III, str. 125, prim. Schfller, De religiosis 163. lt" Piim. op. 240 v prvem delu te razprave (BV 1935. 253). 118 Kan. 2413, 5 1 se glasi: »Antislitae quae post indietam visitationcm rilijjiosns in alinni dcumim, Visitatore rum conseaticnte, transtulerint, iteni-r 10, H in 15, 53; 2 Kor 7, 1 in 12, 19: Filip 2, 12 in i I; Ef 5. 1; Kol 1. 7 in 4, 19 i, dr. "A. D« is s m a nn , Die neut^lamentliche Forme! in Chrisle Jesu. Marburj* 1892. — Izmed katoličanov n tem najbolje razpravljata P r a t f L biologe de St, Paul. H", Pariš 1923, str, 476 —4S0) in E, metsch {Le Corps mystique dn Christ I, Louvain 1933, str. 9^-108). 59 ZUStt* (1, 9}, V njem je izražena Pavlova misel, da je vsak kristjan kot član mističnega telesa Kristusovega deležen Kristusovega trpljenja, kraljevanjft in potrpljivosti. V drugih knjigali NZ te Pavlove formule ne srečujemo več, Pač pa v Janezovem evangeliju in prvem listu 24 krat srečujemo podobno formulo Jezusovih opominov, naj ostanemo l1 njem, kakor je on v svojem Oletn (Jan 15, 2. 4—1; 6, 56; 14, 20; 16, 33; 17, 21; 1 Jan 2, 5. 6. S. 24. 27; 3, 6, 24; 5, lt, 20). V Janezovem evangeliju je ta formula v zvezi z evliaristijo in s primero o vinski Lrli. ki je oboje v sorodu s Pavlovim naukom o skrivnostnem telesu Kristusovem. Janezova formula je torej sorodna in skoraj istovetna s Pavlovo. Pavlov izraz v Kristusu namreč izraža njegov nauk o skrivnostni notranji zvezi vseh kristjanov s Kristusom in po Kristusu tudi med seboj, nauk o mističnem telesu Kristusovem. Vsi smo eno v Kristusu, Kristus je v nas, mi pa v Kristusu, mi smo udje Kristusovi, Kristus pa naša glava, v Kristusa smo potopljeni, Kristusa smo oblekli, združeni smo s Kristusom, po Kristusu pa tudi meti seboj. To je navadni pomen tega nagovora, kadar se rabi kot pozdrav in nagovori tako tudi, kadar se po kontekstu rabi o nadnaravnem življenju kristjanov, o zvezi vernikov s Kristusom in med seboj. Apostol Pavel pogosto zaporedoma v skoraj istem smislu rabi; mi r Kri• ilusu in Kriiius (ali Kristusa r Duh) r vas (Rim 8, 1—11; 2 Kor 13, 3—5; Kol t, 27—29 i. dr.). Protestantski teologi, ki Pavlovo formulo razlagajo točno slov-niško, a brez zadostnega ume vanja za nadnaravno vsebino, trdijo, da pomeni; krajevno (prostorno) bivanje v Kristusu, podobno kakor pravimo, da človek biva v zraku, na zraku ali svetlobi in da je tudi zrak v človeku. Kristjan živi v območju [sferi, Einflussphare) Kristusovem in Kristus je gibalna sila njegovega novega živ!jenja^. Podobne misli srečujemo tudi pri novejših katoliških {zlasti nemških) teologih, a seveda izpopolnjene z nadnaravno krščansko vsebino. Biti r Kri« pomeni novi naiin bivanja v krščanstvu, novi krščanski poklic, posebni značaj in slero kristjanovega delovanja, kakor n. pr, pravimo; človek v svetu (med svetom), v samostanu, v tivilu, v vojaštvu in pitdobno. Vse kristjanovo življenje in delovanje je po včlenjenju (krst) v Krislusa, pO neizbrisnem pečatu sv. birme, po milosti, po Kristusu v sv. Rešnjem Telesu (po obhajilu) povzdignjeno in pritegnjeno v novo, Kristusovo slero. V Kristusu se rodimo in prerodimo (krst), V njem smo ukoreninjeni, v njem živimo*, njega smo oblekli (Gal 3. 27), v njem delamo'', V njem umrjemo". A kakor smo mi včlenjeni Kristusu, lako SO mu včlenjeni tudi drugi kristjani; torej smo v Kristusu in po Kristusu zvezani ludi z drugimi kristjani v eno skrivnostno telo. n T. Schmidt. Der Lcib Chrisli (Leipzig 1919), 67—'90: 107—109; pri leni se sklicuje na Deissmaniiii in druge. * Kol 2, b—7; Rim 6, Il[ 8, 2; Gal 3. 27 i. dr. — ■ 1 Kor 9, 1; Filip 4. 1. " t Tes 4. 16; 1 Kor 15. 18. 60 Izmed novejših teologov je le misli posebno jasno in nazorno razvil K. Adam. Veriga tisočev generacij, ki je bila v prvem členu jAdamuJ odtrgana od Boga, je v Kristusu in po Kristusu kot novem Adamu zvezana z Bogom; v Kristusu je človeštvo združeno v novo edinstvo. ukoreninjeno v novi korenini, Kakor mladike iz trle, tako rastemo iz nove korenine človeštva [iz KristusaJ. Nnielno ni več posameznega človeka, ampak samo členi Kristusovi, členi ene glave. Bog [Kristus) je naš brat, nam krvno soroden, glava našega telesa — to je jedro krščanstva'1», Glavna krščanska vrednota je: žitje in bitje v Kristusu7, Ni samotnega Kristusa, ampak samo en Kristus polnosti (plenitudoj: Glava in telo en Kristus. Zato ludi ni nobenega osamljenega kristjana; kjer je kristjan, lam je tudi Kristus in polnost njegovih udov. Nasproti Bogu nikoli nismo sami; vedno smo v Kristusu pred Bogom, vedno v bistveni zvezi z božjim Sinom. Bivanje v Kristusu se more našemu krščanskemu bistvu in bitju prav tako malo odvzeti kakor dihanje, čutenje in mišljenje našemu naravnemu bistvu. Kristus je naš novi življenjski proslor, v katerem se izvršuje vse naše versko delovanje, naše molitve in pokore, naše mišljenje in veselje. Pa tudi naši naravni opravki, ki so pač v svoji najgloblji podlagi vedno ludi verski, se gode v tem življenjskem prostoru, naše delovanje, naši boji in trpljenje in tudi umiranje. Kristjan nikoli ne dela. ne trpi in ne umrje osamljen. Vedno je življenje in umiranje iz polnosti, iz občestva s Kristusom in njegovimi udi, Malo je verskih resnic, ki bi bile že v prvem začetku krščanstva tako jasno oznanjevane kakor resnica o tej naši bistveni zvezi s Kristusom v enem, skrivnostne m telesu. A prav ta tako bistvena in prevažna krščanska vrednota je najbolj prezrta in zanemarjena. V zanemarjanju le krščanske resnice se sedanja privatna krščanska pobožnost nabolj loči od prakrščanske11, Umevno je, da ima zanemarjanje in preziranje tako važne in tolikokrat ponavljane krščanske resnice kvarne posledice za krščansko življenje in mišljenje, Na kvarne posledice takega zanemarjanja hočem tukaj opozoriti z do-slovnim citatom iz istega nemškega teologa, Vprav tc slavke je pisatelj v novih izdajah skrbno pregledal in opilil, da je odstranil vsako nejasnost in netočnost. Der Glaubige isl '¡ich seiner Verbundenheit mit dem Haupt Christus und den übrigen Gliedern des Leibes nicht mehr ausreichend bewulit, Er empfindet sich Christus und seinen Gliedern gegenüber als ein ,lch', nicht als ein ,Wir'. Das. was die großen Heiligen Paulus, Ignatius, Cyprian, Augustin immer wieder mit glühender Seele als beglückendes Heilsgut gefeiert haben: die Verbundenheit der Seelen, die Einheit des Geistes, die Gemeinschaft der Liebe und des Friedens isl mehr oder wenigstens nicht mehr ■ft K. A d an, Christus unser Bruder1 [kegenabürg 1934), stf. £3—84. 7 O. c. 93, » O. c, 17*?—176. v 0. c. 93—95. — Te misli nalašč citiram po K, Adamu, ker jih tolikokrat ponavlja V svojih knjigah, ki 30 doživele mnogo izdal in prevo- dov; torej so te misli zadosti preizkušene in polrjene. 61 hinreichend ein wesentliches Element des christlichen Lebensgefühles. Darum sieht denn auch der Durchschnittsgläubige die Kirche nicht so fast von innen als von außen. Er sieht vielfach nur ihre in die Augen fallende Gestalt, das Priester- und Hirlen-amt, und wiihnl dann, in Papst, Bischof und Priester erschöpfe sich das ganze Wesen unserer Kirche, Und weil er für das eigentlichste Geheimnis der Kirche, für die wesenhafle Verbundenheit seiner seihst und aller Glieder mit dem einen Haupt Christus, kein wachus Verständnis hal, weil er also nicht lebendig empfindet, daß er selbst in die Gemeinschaft mit den Gliedern Christi aufgenommen ist, darum erscheint ihm die Kirche vielfach nicht als tragender Lehensgrund des eigenen Selbst, als sein wahrhafter Lebensraum, als seine eigene tiefste Wirklichkeit, sundern wie als etwas Au iinr persönliches, wie als eine Anstalt, zu der man geht, wenn man seelische Hilfen braucht, die aber im übrigen ganz außerhalb seines persönlichen Interessenkreises Bestand hat — mit eigenen Zielen, eigenen Ordnungen, eigenen Lebensformen. Und eben deshalb — weil die kirchliche Wirklichkeit nicht auch zugleich die Wirklichkeit ist, in die ei sich selbst geheimnisvoll einbezogen weiß — beurteilt der Gläubige gerne kirchliche Ansprüche, kirchliche Entscheidungen und Verfügungen nicht anders denn die von sonstigen weltlichen Anstalten und Behörden. Und er fühlt sich mir allzuleicht davon gedrückt und eingeengt. Er empfindet die kirchlichen Anordnungen als etwas Fremdes und Aufgenötigtes, eben weil in ihm das Giiedschaftsbe wußtsein verkümmert ist, die tiefe Gewißheit, an den kirchlichen Lebensäußerungen je nach der Gnade, die uns verliehen ist (Rom. 12, 6), teilzunehmen,»'0 Pavlov nauk o skrivnostni notranji zvezi vseh kristjanov s Kristusom in po Kristusu tudi med seboj je tako prešel v vsakdanjo krščansko rabo in miselnost prvih kristjanov, da se je izražal v vsakdanjih in neštetokrat ponavljanih nagovorih in pozdravih, Nevarno je. če nam taki globoki izreki, pozdravi in nagovori postanejo tako prazne formule, da sploh več ne mislimo na njih pomen ali jih celo sploh več ne razumemo, Pogostno in vsakdanje ponavljanje tako globokih krščanskih izrekov nas ne sme zavajati k lahkomiselni površnosti, Taztresenosti in plitvosli, marveč mora opozarjati na veliko važnost le krščanske resnice, ki je vprav zaradi tolike važnosti izražena v stalnih vsakdanjih formulah, da hi nas neprenehoma spodbujala h krščanskemu mišljenju in življenju. Kadar izgovarjamo ali poslušamo nagovor: predragi v Kristusu ; kadar pozdravljamo ali sprejemamo pozdrave v Gospodu ; kadar govorimo o umrlih v Gospodu, nam to ne smejo biti prazne besede. Čim večkrat se te hesede ponavljajo, leni bolj nas opozarjajo, da je v njih obseženo jedro krščanske vere, vodilna misel globokega Pavlovega nauka o krščanski veri in verskem življenju, jedro krščanstva, vodilo in višek krščanske nravnosti (etike) in pobožnosti (askeze). Fr. Grivec. »» O. c. 58—60, 62 PO KATEREM L1TURG1CNEM KOLEDARJU NAJ MOLI MASNIK BREV1R, KADAR SE HUDI ZUNAJ DOMAČE ŠKOFIJE? Ločiti treba mainike, ki so, kakor pravimo, titulo canonico nddicti seo adscripti alicui ecclesiae, in druge mainike, ki niso titulo canonico, po svoji službi, vezani na določeno cerkev. Titulo canonico alicui ecclesiae addieti seu adscripti so: kanoniki, beneflcijati, župniki ter njih koadjutorji, Mainiki, ki po svoji službi niso vezani na določeno cerkev, so n. pr. profesorji, kateheli, kurati v humanitarnih zavodih, izpoveduiki v ženskih samostanih; ti niso ecclesiae adscripti, če tudi v določeni cerkvi maSujejo, izpovedujejo ali kako drugo sveto opravilo vrš£. Kanoniki, beneficijati, župniki ter njih koadjutorji morajo moliti oficij po koledarju svoje ccrkve, pa naj bivajo kjerkoli. Torej tudi tedaj, ko se mudč v tuji škofiji, morajo n. pr. moliti uficij titularnega godu svoje ccrkve ali oficij za obletnico posvečevanja svoje cerkve, Drugi mašniki, ki po svoji službi niso kanonično vezani na nobeno cerkev, se v domači škofiji pri hrevirju ravnajo po Škofijskem liturgičnem direktoriju, Pravimo: brevir molijo po škofijskem direktoriju, ne pO direktoriju one cerkva, kjer mašujejo ali izpovedujejo. Sv. mašo seveda opravljajo tako, kakor veli koledar tiste cerkve, kjer maiujejo. Posebnega oficija tiste cerkve, 11. pr. oficija titularnega godu župne cerkve ali oficija za obletnico posvečevanja župne cerkve, pa ne molijo; niso ga dolžni moliti in ga tudi ne smejo moliti. te se ti main i ki, ki v domači škofiji po svoji službi niso vezani na nobeno eerkev, mudé v tuji škofiji, hočejo nekateri avtorji, da je zaradi brevirja treba drugače sodili o onih, ki bivajo v tuji škofiji samo mimogrede, drugače o onih, ki mislijo v tuji škofiji bivati nad pol leta ali v resnici že bivajo tu nad pol leta in imajo torej v tuji. škofiji začasno domovanje, quasi domieilium. Za takega, ki se mudi v tujini samo mimogrede, vele vsi, da mu je dano na voljo, da moti olicij po koledarju svoje škofije ali po koledarju tuje škofije. Če pa kdo ima v tuji škofiji začasno domovanje (quasi-dumicilium), pravijo, da je dolžan moliti oficij pO koledarju te škofije. Tako n, pr. sodi Ballerini-Palmieri (Opus thcol. mor- IV, ed. 3.. 1900, n. 393), Priimmer (Manuale thcol. mor. II, 1015, n, 36<5). Vprav lo misel zagovarja pisec kratkega sestavka v linški TlieoL-prakt. Quartalsclirift 1935, str. 374 in zopet na str. 836, i udi Vermeersch (1 heol. mor, lil, 1923, n. 42) uči isto, vendar ne kot izvestno, ampak samo bivlj verjetno. Vsi ti navajajo za svojo misel odgovor S- R. C. 14, maja 1672 (decr. auth, n. 1445): .Prupcsito diibio per Jacobum Sanctorum Archi-diaeonum Melphilanum ad praesens Vicarium generalom Licien.: an recitare debeat Divinum officium secundum Rubricas dioecesis Licien,, ubi residet, vel dioec, Melphilanae, unde oriundus? S. R. C. respondit: Teneri recitare juxta ritum Ecclesiae Licien.- So pa drugi avtorji, ki Opuščajo to razlikovanje med mainiki, ki se mudé V tujini Samo mimogrede, in onimi, ki imajo v tujini quasi- 63 domicil Sum. Ti pravijo; maSniki, ki niso vezani na kako cerkev, smejo v tujini, ne gledé na to, koliko časa se tu mudé, pri oficiju ravnati sc po koledarju svoje domače škofije ali po koledarju tuje škofije. 5. R. C. je namreč izdala odlok, ki v njem enako govori o vseh mašnikih. ki niso vezani po kanonskem titulu na kako cerkev, pa bivajo v tuji škofiji. Vprašali so v Rimu: Quando quis itineris vel studii vel aliis de causis, extra patriam sive dioecesini versetur, de-betne recitare oíficium sui Capita M, Ecclesiae et Beneficii vel etiam simpliciter Dioecesis; an vero Oificium iilius loci, in quo reperitur?« S, R. C. je odgovorila 12, nov. 1831 (decr, auth, 2682, ad 46): Bene-liciarii tenentur semper ad officium propriae Ecclesiae; simplices vero sacerdotes conforman possunt cum officio loci, ubi morantur,« Ta odlok navaja Bucceroni (Inst, theol. mor, III", 1915, pg, 78). ne da bi kaj posebe pripominjal za one mašnike, ki imajo v tuji škofiji quasi-domicilium. Takisto Lehmkuhl (Theol. mor. 1J", 1910, n, 789|, Noldin je učili če navaden mašnik, nebeneficijat, dobi v tujini quasi-domicilium, se mora ravnati po koledarju tuje škofije. Toda profesor A. Schmitt je v najnovejši izdaji Noldinove knjige o zapovedih opustil avtorjevo misel; Schmitt ne povprašuje več, koliko časa kdo biva v tuji Škofiji, ampak vcii kur preprosto: »Clerict succu-lares nulli ecclesiae ndscripti sequuntur directorium dioeceseos; extra earn versantes aut propriae aut dioeceseos in qua versanturc [Moldin-Schmitt. De praeceptis Dei et Ecclesiae, ed. 22, 1934, n. 7611. Fr. Ušeničnik. DVOJE VPRAŠANJ GLEDE IZREDNE OBLIKE POROKE 1. Izredna oblika poroke pomeni izjavo zakonske privolitve, podano le pred pričami, ne pa tudi pred pristojnim župnikom, Kan, 1098 določa, da se more v dveh primerih zakon skleniti v izredni obliki. V smrtni nevarnosti enega izmed kontrahentov se zakon more (veljavnost!] in sme (dovoljenost!) skleniti le pred pričami. ako ni mogoče dobiti pristojnega župnika brez velike škode, Izven smrtne nevarnosti pa moreta in smeta zaročenca skleniti zakon v izredni obliki samo pred pričama, ako brez velike škode ne moreta doseči pristojnega župnika oziroma on ne more k njima, dummodo prudenter praevideatur cam rerum condicionen! esse per mensem duraturam . O izredni obliki poroke in o pogojih, v katerih se more zakon tako skleniti, sem razpravljal v BV 1935. 55—66. O isti stvari pa je pisal g. prof. Močnik v Theol.-prakt. Quartalschrift (Linz) 1935, 349—350 in g. prof. p. C u r i n a I d i v Vrhbosni 1935, 249—252. Radi navedenih člankov naj v tem prispevku skušam odgovoriti še na dvoje vprašanj, ki sem se ju sicer že dotaknil v prejšnjem članku. Prvo vprašanje je to: Ali je mogoče smatrati zakone katoličanov med seboj ali mešane zakone, sklenjene pred državnim uradnikom ali pred nekatoliškim verskim predstavnikom, za veljavno sklenjene v izredni obliki po kan, 1098 seveda pod pogoji, ki so tam našleti, a'i pa je potrebno, da se poleg omenjenih pogojev Se izpriča namen 64 kontra heut ov, skleniti zakon po predpisih katoliške Cerkve (,katoliški zakon«)? Drugo vprašanje pa je; AH se aiora že zgoraj navedena klavzula ( dummodo prudeuler praevideatur eam rerum condicionen! esse per mensem duraturaiu ) tako umeti, da se zahteva za veljavnosL zakona, sklenjenega v izredni obliki, da sla bila zaročenca in aetu prepričana o ne možnosti, doseči župnika brez velike fikode v teku eneg:t meseca, in da sta zavestno sklenila zakon v izredni obliki, 2. Prof. Močnik je v zgoraj navedenem članku izrazil radikalno mnenje, da zakonov, ki so sklenjeni civilno ali pred nekatoliskim verskim predstavnikom, ni mogoče imeli za sklenjene v izredni obliki po kan. 1098, ker gre pri njih za znkoue extra Ecclesiam. Razume se samo po sebi, da o pugojih, ki se v kan. 1098 zahtevajo, v tej zvezi ne razpravljamo. Gre le za vprašanje o zakonskem konsenzu oziroma o zadostnem zakonskem konsenzu. Svoje mnenje utemeljuje prof. Močnik takole; Die Behauptung, daß der eheliche Konsens wenigstens vor zwei Zeugen, was nach can. 11)98 genügt, ausgetauscht wurde, ist eine Fiktion, ein Abstrahieren von tatsächlichen Umständen, die die Eheschließung zu einer zivilen, bezw. akalholischen stempeln. Eine solche Fiktion oder Abstraktion ist im c:in. 1098 nicht begründet: vielmehr muß man die Eheschließung hinnehmen, wie sie tatsächlich vor sich ging, wie sie tatsächlich ist. (Theo!.-prakt. Quartalschr. 1935, 350). K. Močnikovemu mnenju pripominja proí, H ar in g, da se ga v celoti ne upa priporočali (Theol.-prakt. Ouartalschr. 1935, SSbl- Fror. p. C uri nal d i zavrača Močnikovo mnenje, Sodi pa vendar, da mora biti ob izredni obliki izraženo, da zaročenca Negat¡ve, videlicet si omnes conditiones enliterint, quae a c, 1098 requinmtur pro validitate matrimoniorum coram solis tettibiu, circumstantia, qua huiusmodi matrimonia fuerunt benedicta in ecclesia acatholica, non validitati sed lieeitati obstal.-. Drugo vprašanje pa se je glasilo' Mum in lerenda se nt eíi t ia de valore aut nullilate matrimonii, in ecclesia schis-matica benedieti, attendeiidum sit vel non ad summam rationum, propter quas ministrom acathoîiçum adieruut benedietionem nuptia-lem impelraturi.'' Odgovor je bil: »PrOvisum in primo et ad mentem. — Mens est: In casu expósito, ne contrallen tes communie ent CUm acatholicis, quod a c. 1258 prohibitum est, Ordinarius eos hoitelur, Ut celebrato matrimonio coram testibus, curent simul cum testibus (c. 1103, § 3), ut initum malrimonium in praescriptis t i bris quam pri-mum adnotetur et benedictionem sollemnem a sacerdote catholico acciplant,* Iz, navedenih odgovorov sledi dvûie. Pri razpravljanju O veljavnosti zakona, sklenjenega v izredni obliki, se je ozirali le na to, ali je bila pod pogoji, ki se zahtevajo v kan. 1093. podana resnična zakonska privolitev ali ne. Pri privolitvi sami pa je proučiti le to, ali je bila v resnici zakonska, to je privolitev v zakon, ne pa v kakšno drugačno zvezo; oziraje se na bistvo zakona, ki je prav privolitev, ni namreč zakon ne civilen ne krščanski ne nekatoliški ne katoliški, temveč samo zakon, Kontrahent, ki zakon sklepa, ima resnično zakonsko privolitev in laka je le ena, ali pa je sploh nima. Kristus namreč vsebinsko na zakonu ni ničesar spremenil, temveč je samo zakonsko pogodbo med kristjani povzdignil k dostojanstvu zakramenta (kan. 1012, § 1); zato med kristjani sploh ne more biti veljavnega zakona, ki ne bi bil zakrament |kan. 1012, § 2). Kakor je zakon nekaloliških kristjanov, ki jih ne vežejo določbe O obliki, veljaven, ako sicer ni kakega božjepravnega ali cerkvenopravnega zadržka in ako je zakonska privolitev podana, tako je veljaven tudi zakon katoličanov, kadar jih ne vežejo določbe o redni obliki, ako je bila izjavljena zakonska privolitev vpričo dveb prič. Ali sta bili priči samo zasebni osebi ali pa je bil navzoč državni predstavnik ali nekaloliški verski predstavnik, to je za izjavo 2akonske privolitve brez pomena. Prvi od navedenih odgovorov kongregacije za zakramente jasno pove. da je zakon, ki se ob pogojih v kan. 1Û9S sklene pred nekatoliškim verskim predstavnikom, veljavno sklenjen, a nedopustno; slednje pa le radi komunikacije in saeris, kot je povedano v drugem odgovoru. Za pravilno tolmačenje navedenih odgovorov ie treba poznali tudi okoliščine, v katerih ali radi katerih je škofijski ordinariat predložil kongregaciji za zakramente gornji vprašanji. Te okoliščine so opisane takole; ,Casus fréquentes occurrunt, ubi catholicus vel catholica ecclesiam schismaticam adeunt benedictionem a ministro schismatico poscentes matrimonium mixtum inituri contra praeserip-tum c. 1099. § 1 h. 2 C1C, Matrimonia talia nulla sunt, At aliquando Ba^slovhi Vrilnik. 5 66 in casibus eiusmodi circumstantial suifecisse videntur. ut nuptiae sine ullo ministro ecclesiastico celebrari posseni secundum c, 1098 CJC, Subinde autem difíicíüus est etiam definiré, ulrum simplex negligentia praecepti an diflicilis aditus ad ministrum catholicum sponscs ad iniptias in ecclesia schismatica cclebrandas impulseritu Ce gornji vprašanji in odgovora kardinatske kongregacije motrimo v zvezi s tem uvodom, ne more bili pO našem mneniu prav nobenega dvoma, da se more tudi na zakone, ki jih katoličani nedovoljeno sklepajo pred nekatoliškim verskim predstavnikom, aplicirati določba kan 1098 o izredni obliki poroke. 4. Vprašanje o zadostni zakonski privolitvi v primerih, ki jih ne veže redna oblika poroke, za cerkveno prakso ni novo. Z njim so se bavila cerkvena upravna ohlastva in sodišča, ko so razpravljala o veljavnosti civilnih zakonov v netridentskih krajih (prim, moje Sodbe Rimske rote v zakonskih pravdah. 1934. 87—90}. Da morejo izjaviti kontrahenti pri civilni poroki pravilno zakonsko privolitev, o lem sploh ni bilo dvoma. Nastalo ie le prcporno vprašanje, ali smatrajo katoliški kontrahenti v netridentskiii krajih civilno poroko, ki je tudi njim prepovedana, le za zunanjo ceremonijo, ali pa za izjavo prave zakonske privolitve, Slo je le za to, kateri domnevi naj se pridruži sodišče, kadar kontrahent izpodbija veljavnost civilno .sklenjenega zakona, ker je imel civilno poroko le za pravno nepomembno ceremonijo in bil prepričan, da se more izreči veljavna zakonska privolitev le v cerkveni obliki poroke. V letih 1910—1920 se je bavilo pri Rimski roti 7 sodb s to zadevo, V sodbah se poudarja, da zmotno prepričanje, da je civilno sklenjen zakon v neiridentskem kraju neveljaven, nikakor še ne izključuje veljavnosti v civilni obliki podane zakonske privolitve, četudi bi bilo takšno zmotno prepričanje splošno, Gre vedno ie za intencijo konlrahentov. V dvomu pa. ali je imel kontrahent pri civilni poroki namen, izjaviti zakonsko privolitev, je veljala nekaka rahla domneva, za katero si je zlasti prizadeval nemški auditor Memer. da pri dobro poučenem in praktičnem katoličanu suponiranio nasprotno. Bilo pa je treba táko domnevo podpreti S pozitivnimi dokazi Itako Še sodba coram Cnttani z dne 9, februarja 1920, S. Komanae rotae decisiones vol. XII [1927| 30—42). V sodbi coram Prior z dne 30. junija 1922 pa se nasprotno naglaša, da je treba gledati, ne oziraje se na kakšno domnevo, le na voljo kontrahenlov. Ako sta imela konlrahenta pri civilni poroki voljo, sklenili zakonsko zvezo, ne pa kake podobne, je zakon veljaven- Da je taka zakonska privolitev, ki je podana pred državnim uradnikom ali nekatoliškim verskim predstavnikom, prava in zadostna, sledi že iz tega, kol navedena sodba pravilno omenja, ker Cerkev civilno sklenjene zakone, ki so neveljavni radi neupoštevanja določb o obliki sklepanja, poveljavlja s sanatio in radice; lega pa ne bi mogla, ako ne bi bila zakonska privolitev veljavna (prim, Hollnsleiner, Die Spruchpraxis der S. Romana Rota in Ehenichtigkeitsprozessen, Freiburg im B. 1934, 67—68|, 5, Drugo naše vprašanje je: Kako moramo razlagali klavzulo dummodo prudenter praevidealur earn reruni conditionem esse per 67 mensem duraturam ? Samo dejstvo, da ¿upnika brez velike škode ni mogoče dobili, &e ne zadostuje, da se more zakon veljavno sklenili le pred pričama; to jasno sledi iz citirane klavzule, uvedene s členico -dummodo«; odločila pa je tako tudi kardinalska interpre-tacipska komisija v odgovoru z dne 10, nov, 1925 ¡AAS 1925, 5S3 ad Vlit) V tem odgovoru je rečeno, da se zahtev.i moralis certi-tudo, ex notorio vel ex mquisitione , Ako torej zaročenca hočeta skleniti zakon v izredni obliki ob pogojih, ki jih zahteva kan. 1098, mora bili moralno izvestno, da omenjeni pogoji obstoje. Najbolje je, ako imata tako moralno izvestnost zaročenca sama in potem, oziraje se na kan, 1098, zavestno skleneta zakon v izredni obliki. Vprašanje pa je, ali morata zaročenca, če naj je njun zakon, ki se sklene v izredni obliki, veljaven, takole sklepati: ¿upnika ne moreva dobiti brez velike škode; o tem sva moralno izvestna; zato skleneva zakon, ker Cerkev to dopušča, v izredni obliki, Prof, p. C uri n a Idi sodi, da je tak sklep potreben; piše namreč: »Po mojem mnijenju nije dostalna odsutnost župnika kroz mjesec dana ili nemogučnost da se do njega dode za valjanost braka, nego zakonik povrh loga zahtijcva, da je to poznalo zaručnicima {ili jednom od njih), i da tek onda sklope brak pred samim svjedocima. Taj subjektivni cle-menat kud takovog braka jamči za to. da zaručnici u istinu žele sklopili brak po propisima katoličke Crkve, dakk katolički brak ¡Vrbbosna 1935, 251), Piscu lega sestavka pa se zdi. da takšno sklepanje, tak« umevan subjektivni element ni potreben. Mislimo si tale primer: Zaročenca župnik ne more poročili brez velike Škode radi ovire iz državnega zakona, medtem ko cerkvenopravno ni nobene ovire, Zaročencema župnik to pove, V tem primeru sta podana oba pogoja, ki ju zahteva kan, 1098 za veljavnost poroke v izredni obliki, ¿upnik ne more asistirali pri poroki hrez velike škode in to nedvomno ne bo mogel še mesec dni, zaročenca sta več ko samo moralno prepričana [ex inquisitione), da bo to stanje trajalo vsaj mesec dni. Da jima je možno v takem primeru skleniti zakon le pred pričama, tega zaročenca ne vesta. Skleneta pa zakon civilno. Nastane vprašanje: Kako je z veljavnostjo lega zakona? Ali je mogoče nanj aplicirati določbo o izredni obliki po kan. 1098? Po našem mnenju je vprašanje o veljavnosti zakona v primeru, kakor je opisan, quae-slio faeti, ne pa quaeslio iuris. Ako sta zaročenca izjavila pri civilni poroki ob navzočnosti dveh prič zakonsko privolitev, ki je naravno-pravno veljavna, je njun zakon veljaven, sklenjen v izredni obliki po kan. 1098, čeprav zaročenca za obstoj lake izredne oblike poroke še vedela nista. In še več! Omenjeni zakon je veljaven, čeprav bi bila kontrahenta prepričana, da je cerkveno neveljaven, ker je bil sklenjen brez župilikove asistence. Sodha Rimske rotc z dne 2. marca 1914 obravn&va pravdo, kjer se je mož skliceval na svoje prepričanje. da je zakon, sklenjen pred nekatoliškim verskim organom, neveljaven in da zalo on ni mogel podati prave zakonske privolitve; sodišče pa ga je zavrnilo: Consequenlia vero omnino erronea est; iiiquidem consensus matrimonialis optimc componi potest cum impedimento dirimente iuris ecclesiastici, etiam realis el a parte cogniti, 3" 68 aed mullu evidenlius, si impedimentum sit non realc, sed ut ill easu nostro. tantummodo putativum (I)ccisiones S. Rotae Roman ae vol. VI, 9S, prim, moje Sodbe Rimske role, sir. 88 in 89), Kan, 1085 določa isto: Scientia aut opinio nullitalis matrimonii consensum matrimonialern necessario non excludit,« Piscu teh vrstic se močno zdi, da najbrž mnogi izmed onih katoličanov na Poljskem, ki sklepajo zakone po pravoslavnem obredu, ne vedo za obstoj izredne oblike, in vendar so po zgoraj navedenima odgovoroma kongregactje za zakramente ti zakoni veljavni, ako so podani pogoji v kan. 1098. Želje, skleniti zakon po predpisih katoliške Cerkve, pa omenjeni kontrahenti prav gotovo niso pokazali, če so se ili poročit k pravoslavnemu duhovniku. Kratko povedano; ako zaročenca vesta, da župnika brez težke škode doseči ne moreta, in sta tudi prepričana, da bo tako 5e dalj časa, vsaj mesec dni, ostalo, pa Izjavila pred pričama zakonsko privolitev, čeprav ne vedoč za možnost izredne oblike poroke, je njun zakon veljaven. Tudi Subjektivni element (moralno izvestnost o nemožnosti, dobiti župnika) je namreč treba po našem mnenju objektivno v opisanem smislu presojati. Vprašanje o veljavnosti konkretnega zakona, sklenjenega v izredni obliki, pride pred cerkveni lorum šele po sklenitvi, ko začneta kontrahenta, eden ali oba, izpodbijati veljavnost zakona. Zakon se v teh primerih izpodbija ali ex defeetu consensus ali ex defeetu formae ali pa iz obeh razlogov hkralu. Pravde ex defeetu consensus pustimo ob strani, ker nas zanima v tej zvezi le vprašanje o obliki poroke. Iz zgoraj povedanega sledi, da ni mogoče pritrditi mnenju g. prof. Močnika, da gre v primerih, o katerih ie tu govor, za zakone extra Ecclesiam, ki za katoliško Cerkev sploh ne obstoje, in da zato taki primeri sploh ne spadajo pred cerkvena sodišča, temveč jih morejo rešiti po odgovoru iaterpretacijske komisije Z dne 16. okt. 1919 cerkvena upravna obiastva [Theol.prakt. Quartalschr. 1935, 350). Po našem mnenju je aplicirati tudi v teh primerih kan. 1014, ki določa, in dubio standum est pro valore matrimonii, donee contrarium probetur, zakaj facta celebrations (čeprav ne po katoliškem obredu) standum est pro matrimonio, ako je verjetno, da so obstojali pogoji za izredno obliko. Stmnka, ki zakon izpodbija, bo morala dokazati, da pogoji v kan. 1U9B niso bili verificirani. Glede prvega pogoja, da namreč ni bilo mogoče dobiti župnika brez velike ikode, ne bo teoretično posebnih težav za sodišče, ker je ta pogoj bolj objektivne narave; praktično pa je seveda večkrat zelo težko odločiti, kaj se med tujim narodom smatra za incommodum grave. Glede drugega pogoja, ki se tiče moralne izvest-nosti, da vsaj mesec dni župnika ni mogoče doseči, bo pa treba v dvomu pač soditi ex OTdinariis et consuetis. Ako je bilo v kraju notorično, da župnika ne bo mogoče doseči še mesec dni, in taka notoričnost bo običajna, bo morala stranka, ki trdi nasprotno, svojo trditev nedvomno dokazati. Vprašanje, ali je stranka vedela za obstoj izredne oblike ali ne, je pa irelevantno, kakor je bilo zgoraj razloženo. 69 Dostavek »dummodo prudenler praevideatur tam serum con-ditionem esse per mensem duraturam je zato dodati v kan. 1098, n. ]r da ne bi kontrahenti zlorabljali izredne oblike. Ta namen se razvidi iz vzporedne točke Vili v dekretu Ne temere, ki je zahtevala, da morajo take razmere že mesec dni obstojati, Po partiku-larneni dekretu sv. olkija iz L 1S63 pa je zadostovala pametna domneva, da v teku meseca ne bo mogoče dobiti župnika, in novi zakonik se je vrnil k tej določbi. Jasno je. da je razlog za klavzulo v dekretu Ne temere prav isti kol za klavzulo v določbi iz 1. 1S&3 ali v določbi v kun. 1098, n. 1. Razlika je le ta, da je določba v dekrelu Ne temere strožja. To Omenjam radi tega, da ne bi navedene klavzule v kan. 1098, n. t razlagal kdo tako. kakor da zahteva nujnost intencije, skleniti zakon po predpisih kaloliSkc Cerkve, Al. Odar. TERMINOLOGIJA REDOVNISKEGA PRAVA. Kan. 188 v cerkv. zakoniku, ki je drugi uvodni kanon redovni-škega prava, prinaša dolgo vrsto pojmov in tehničnih izrazov, ki jih uporablja veljavno redovniško pravo, Tu podajam poskus, kako bi se ti in drugi tehnični izrazi iz redovniškega prava poslovenili, 1. Redovniške organizacije. Temeljni pojem za veljavno redovniško pravo je r C 1 i g i O, Za redovniški slan (status religiosus) je namreč po kan. 488 bistveno prizadevanje za krščansko popolnost z izpolnjevanjem evangeljskih svetov v skupnem življenju po predpisanih pravilih pod skupnim predstojnikom. Ako delajo člani redovniške organizacije javne zaobljube, imamo r e 1 i g i o , ki je torej najširši izraz za te organizacije. Religio slovenim red. Organizacija, ki je v vsem slična redovniški, s to edino izjemo, da v njej ni javnih zaobljub v smislu kan. 1308, § 1, se v veljavnem zakoniku imenuje s oc te t as, slovensko družba. Religio more biti ali ordo ali congrcgatio; če delajo člani slovesne zaobljube, je ordo, če delajo ncslovesne, je congrcgatio. Ordo slovenim red s slovesnimi zaobljubami, congrcgatio red z neslovesnimi zaobljubami. Pod drugimi vidiki more biti religio: religio itirts pontificii — papeškopraven red; religio iuris dioecesani — škofij-skopraven red; religio exempta izvzet red; religio non exempla — neizvzet red,1 religio clericalis — duhovniški red; religio laicalis — ne duhovniški red, V naštete vrste se deli tudi družba (societas). 2. Hiše. Splošno ime za dom, v kalerem žive redovniki, je domu s religiosa — redovniška hiša. Hiša redovnikov s slovesnimi zaobljubami je domu s regularis — redovna h i S a. Do m, v katerem žive menihi, redovni kakoniki ali nune, je mon a- 70 sterium — samostan. 'Moški samostan, ki ga vodi predstojnik, izvoljen od samostanskih članov, in ki nima razen njega nobenega rednega predstojnika za samostansko disciplino, se imenuje monasterium sui iuris — samopraven samostan. Redovnika hiša, ki Šteje vsaj šest redovnikov in so od teh, če je red duhovniški, vsaj štirje duhovniki, je da mus Formata — popolna. hiša; če je članov manj, je d o ni u s non formata — nepopolna hiša. V prevodih kan. 488, ki so izšli z dovoljenjem sv, stolice v Vatikanski tiskarni, sta izraza domus iormata in domus non formata takole prevedena oziroma prirejena: angleško formal house, non formal house; francosko maison formée, maison non formée; nemško vollwerliges Haus, nicht voll-wertigcs H.; špansko casa Eormada, casa no formada: italijansko casa formata, casa non formata. Nemški avtorji pa rabijo tudi izraze: (ormiertes, aus-gesta I te les, vollausgestalteles, vollstiindiges, vollgultiges, rechtlich vollwertiges Haus- francoski pa maison complete. Redovi, ki imajo sainopravne samostane, niso centralistično organizirani, temveč živi samostan poleg samostana. Več takih samostanov sestavlja zvezo, ki se imenuje congregalio monástica — zveza sam op rt V n in samostanov. Centralistično urejeni redovi pa se dele na province, provincia — (rodovniška) pokrajina. 3. Člani. Clan reda je religiosus — redovnik, Kot je red (rcli-gio) generičen izraz, tako tudi redovnik. Clan ruda $ slovesnimi zaobljubami je regularis -— redovnik s slovesnimi zaobljubami. Clan reda s preprostimi zaobljubami je religio-sus votorum simplicium — redovnik S preprostimi zaobljubami. Izraz sollemniter profegsuS hoče povedati, da je član napravil slovesne zaobljube; izraz proEessus a votis s i m p I i c i b u s pa, da gre za preproste zaobljube. Za Člane raznih redov se dobe še naslednja imena: m o n i a 1 i s — redovnica s slovesnimi zaobljubami fuuna); soror — redovnica s preprostimi zaobljubami (sestra); monachus — menih (člani starih redov benediktinskega tipa); canonicus regular i$ — redovni kanonik- (član onega tipa redov, ki so kanoniSke Funkcije združili z redovniško regulo]; mendicantes — m e n d i -k a n t i (člani beraških [meudikantskih] redov, to je tistih, v katerih so imovinsko nesposobni ne le posamezni člani, temveč tudi instituti in red sam). Clan družbe (societas) je sodalis — družbenik, 4, Predstojniki. Predstojnik v rodovniški hiši je superior 1 o c a 1 i s — hiš ni (krajevni] predstojnik; v pokrajini superior provincialis — pokrajinski predstojnik: v celem redu superior ge ñera lis — vrhovni predstojnik. 71 Samoupravnemu samostanu načelu je abbas —■ opat; zvezi sa-mopravnih samostanov abbas superior — višji opat; več zvezam v istem redu abbas pri in as — opat pri m a s. Za višjega opata se dobe še drugi izrazi. Našteti izrazi zaznamujejo stopnje. Imena za te stopnje pa so po različnili redovih različna. 5. Različna imena. Redovniški statuti se imenujejo regula — redovni i ko pravilo; c o n s t i t u t i o n e s — redovniške k o n s t i -Lucije. Klavzura je ali c 1 a u s u r a p a p a I i s — p a p e i k a k 1 a v -z ura, ali clausura uon p a p a I i s — navadna k 1 a v -z i! r a, Clausura pomeni tudi prostore pod klavzuro. v k J a v z u r i. A d m i s s i o in religionem — sprejem v red; postu* latus — p o s t u 1 a t ; postulans — priglašenec; n o -viciatus — noviciat; no vilius, -a — novinec, novinka; domus novitintus — hiša za novince; m a -g i s t e r novitiorum — učitelj novincev; moderator novitiorum — voditelj novincev. Transitus ad aliam religionem — prestop v drug red; egressus e religione — izstop iz reda i i xc t a u -stratio — začasen izstop; saecularisatio — trajen izstop; fugitivus — ubežnik; a postati a reli-gione — odpadnik od reda; dimissio religiosorum -odpustitev redovnikov, Al. Odar- MATIČNI URADI V VELIKIH MESTIH, Znana stvar je, da iupoa organizacija V velikih meslih ni tako izrazita kot na deželi in v manjših krajih. Cerkveno življenje se v mestih razvija hoieš nočeš niimo župnij. V večjih mestih malokdo pozna meje župnij in veliko ljudi ne ve, v katero župnijo spadajo. To se kaže zlasti takrat, ko so ljudje prisiljeni iskali podatke in izpise iz matičnih knjig, Teh primerov pa je danes na lisoče. Problem zase so tudi matični uradi po bolnišnicah in porodnišnicah, Znano je. da je ta zadeva v Ljubljani zelo pereča in do so jo nekateri skušali rešiti na nepravilen način. V Mimchenu so zadevo tako rešili, da so ustanovili s 1- januarjem 1935 skupen matični urad za vse mesto, na katerega se bodo ljudje obračali po izpise in podatke iz matičnih knjig (Theo1.*prakt. Quartalschriit 1936, 160), Nemara bi tudi v Ljubljani taka rešitev ne bila odveč. Ustanova centralnega matičnega urada ima seveda tudi senčne strani, vendar je stvar vredna vsega premisleka Al, Odar. 72 Slovstvo. NOVE KNJIGE O CERKVI. K 6 s t e r s Ludvig S. L, Die Kirche unseres Glaubens. Eine theologische Grundlegung katholischer Wellanschauung, 8". X-- 264. Freiburg i. Br., Herder 1935. Pisatelj je izkušen profesor, sedaj profesor osnovnega bogoslovja na jezuitski visoki šoli Sankt Georgen, Frankfurt. Bil je profesor H. Dieckmanna, znanega pisatelja izredno solidnega dela: De Ecclcsia 12 zv. 1925); sam priznava, da je mnogo povzel v/, te knjige svojega učenca. Za svojsko metodo in lakonični slog knjige pa je odločilno, da je pisatelj napisal glavne apologet i čne članke za novi Ilerderjev JjCjritiim j lir Theoloffi# mul Kirche (1931 ss). V ta koničnem slovarskem slogu je podal glavno vsebino svojib predavanj, ki jih je imel najprej v jezuitskem kolegiju v Valkenhurgu, potem pa na omenjeni visoki šoli V Sankt Georgen, Iz le predzgodovine pričujoče knjige slede mnoge njene prednosti, pa tudi nekateri nedostatki. Prednost je nenavadna preglednost, jedrnatost in preciznost. Kljub lakonični jcdrnatosti je knjiga pisana toplo in živahno. Knjigi se pozna, da ni mehanično skrajšani pregled obširnejših del in razprav, marveč globoko premišljeno in občuteno samostojno delo. Po svojstvenem ustroju skuša knjiga ustreči obenem vsakemu izobražencu z jasnim in prikupno preglednim naukom o cerkvi, obenem pa služili tudi za znanstveno in šolsko rabo z obširnim navajanjem virov in literature. V ta namen so vse opazke s splošnim pregledom literature, s podrobnim navajanjem in z raznimi dopolnili zbrane v drugem delu knjige, ločeno od glavnega besedila. Glavno besedilo se torej bere gladko in brez obteževalnih citatov; kdor pa se hoče natančneje poučiti, pa lahko pogleda dotične citate. Tudi glavna vsebina knjige ima nekatere posebnosti. V uvodu razlaga psihologijo in značaj vere v cerkev (str. 5—S]; temeljito razpravlja o verski izvestnosti in o metodah apologetike (9—17), Jedrnato in živahno predstavlja Kristusovo osebnost po evangelijih in cerkveni tradiciji 118 -32). Polem šele preide k nauku o cerkvi. Najprej razpravlja o božjem peiatu na cerkvi (33—61). V lem poglavju je razložen dokaz za resničnost in boijo ustanovitev katoliške cerkve po metodi katoliškega dejstva, kakor jo je predložil vatikanski cerkveni zbor. Razmeroma obiirno se navajajo dokazi iz mu-Čeništva in razširjanja krščanstva; li dokazi se v tej obliki navadno navajajo v traktatu o resničnosti krščanskega verstva. Tudi o glavnih virih nauka o cerkvi razpravlja razmerno obširno (62-— šele po teh poglavjih preide k jedru nauka o cerkvi s poglavjemr Jezusovo oznanjevanje božjega kraljestva [78 95). Tu je pisatelju dobro služila Dieckmannova knjiga De Ecclesia, a v metodi in vsebini je zelo samostojen. Po Dieckmannovi historični metodi slede poglavja: Cerkev evangelijev (96—105), cerkev apostolov [106—1121, pracerkev [113—122), naia cerkev 1123—129). Pod 73 naslovom >D i e À u t o r i t a l s k i t c K e^ (130—140) razpravlja o cerkveni učiteljski oblasti in o nezmotnosti, Obširnejše zaključno poglavje obravnava dogmatično stran nauka o cerkvi [141—IbO] z važnimi podatki o nazivu cerkev (142—145), o menjavanju vnanje oblike v zvezi z neizpremenljivo stalnostjo cerkve (145—149), o pravni in ljubezenski cerkvi ¡150—151), Temeljiti in živi so odstavki o mističnem Kristusovem telesu (151—157), o udih mističnega telesa in o našem stališču do cerkve, Skoraj polovico knjige pa obsegajo opazke in dopolnila (tbl—264), Knjiga ima pečat velike samostojnosti in izvirnosti; po svoji glavni vsebini in resni znanstvenosti je res na višku sedanje bogoslovne znanosti o tem predmetu, Kljub lakonični jedrnatosti obsega mnogo globokih samostojnih misli in koristnih praktičnih migljajev. Pisatelj se je uspešno potrudil, da bi dvignil pOrabfiost svoje knjige- A 7, nenavadno metodo m s svojskim. ustrojem knjige so združeni tuji nekateri nedostatki. Kakor je razvidno iz pregleda, «o mnoga važna poglavja obdelana prekratko. Saj ie ostalo komaj dobrih sto strani za razpravljanje O cerkvi, —■ Korist ločitve citatov od glavnega besedila knjige se pretirava. Kratke opazke pod îrlo ne motijo lako močno, kakor nekateri mislijo; nuiojjo bolj milino je iskanje citatov v toliki množiei Številk in poglavij. Mnogi citati so tako vaini za umevanje in za dokazno moč glavnega besedila. da tako korenita ločitev ni koristna. Pole£ važnih mest se veEkrat brci vidne razlike citirajo manj važna in skoraj brezpomembna mestu. Umljivo je, da se je težko izogniti tiskovnim in podobnim pomotam, ki v tej. tehniki jako motijo, n. pr. str. 2C 1 ¡op. S9) Mt 5, 11 (pravilno, I2)l str. 2G7 (op. 40J Jan 6, 70 [pravilno: bti Í9); str. 2JS> (op. 216} Dz 859 ne spada k stvari: str, 225 Richler (pravilno: liicherl, V odstavku o mističnem telesu piše, da so udje cerkve $ Kristusom združeni fizično-akcidtntaln o {str. 15?}, a na naslednji strani (153) trdi, da se ta xve;a more imenovati tudi samo moralna. Tu je neko protislovje ali VSilj neka nejasnwt. Roljf je lakih vprašanj (kakor je vprašanje n učinkovitosti zakramentov) ne načenjati, kakor pa pOVZroiuli nejasnost. Dobro pa pripominja, da je nauk o mističnem Kristusovem telesu v svojem jedru razodeta verska rus nica {str. 153), a da se ne da populnoma zajeti v navadno sholastično-bogoslovno terminologijo (152). Dasi ne odohravam popolnoma ustroja in metode pričujoče knjige, vendar rad priznavam njeno veliko praktično in znanstveno vrednost. Zreli plod mnogoletnega dela slvarno priča o nenavadnem napredku znanosti o cerkvi v kratki dobi zadnjih dveh desetletij. Nenavadni uspeh knjige pa priča o veliki potrebnosti in aktualnosti takih del. Knjiga, tiskana v 3000 izvodih, je namreč v nekoliko m;-secih (ie 1, 1Ç35) doživela 2. izdajo; pripravlja se ljudska izdija. Mersch Êmilc S. I„ Le Corps mystique du Christ. Études de théologie historique. 8". 1. zv. XXXVIII | 477; IL zv. 445. Louvain Í933. E. Merscb je najplodovitejši in najtemeljiteje pisatelj o mističnem telesu Kristusovem, Njegova pričujoča knjiga je naj obširnejše in najtemeljiteje delo o tem predmetu, a niti od daleč še ni izčrpala vsega bogastva tega važnega bogoslovnega pojma, kar dokazuje dolga vrsla nadaljnjih razprav, ki jih je pisatelj o tem predmetu objavil v Revue nouvelle de théologie- 1933—1935' in drugod, V teh razpra- 1 O eni teh razprav Sem pumi ai V 13 V 1933. Str, 181—484; ona razprava ni povzela iz pričujočega dela, marveč je samostojen nov spis. 74 vah živahno dokazuje, da je mistično telo Kristusovo središče vse teologije, askeze in sociologije. Široko zasnovano delo predstavlja zgodovino velike Pavlove ideje od svetega pisma stare zaveze do našega časa. Razdeljeno fe v tri dele: 1- nauk sv. pisma o tem predmetu (str. 1—222); 2. nauk tradicije pri grških cerkvenih očetih (223- -4621; 3. nauk zahodne tradicije (str. 1—346 v II. zv,|. Pridejani so dodatki o razvoju tega nauka v Pavlovih listih (347—359), o sv, Ambroziju, sv. Leonu in sv. Gre-goriju Velikem (369—373). o mističnem telesu v Lutrovem in Kalvt-novem nauku (374- 390). Za tem slede kazalo citiranih bibličnih mest, oseb, stvari in pregled vsebine. Pisatelj je izvrstna usposobljen za lo delo, ker se enako odlikuje pO spekulalivni bistroumnosti in po pozitivni historični in bibliografski natančnosti. A škoda je, da je segel preširoko ter s tem jedro vprašanja in tvarino nekoliko razblinil, že v uvodu pojmuje mistično telo preširoko kot zvezo z Bogom v Kristusu, kol najsplošnejše edinstvo s Kristusom [str. XX). Razlikuje dvojno pojmovanje mističnega telesa Kristusovega: t. realistično-mistično, ontološko, stvarno edinstvd s Kristusom; 2. moralno edinstvo, v katerem je Kristus vzrok in vzor svetosti ter vir nadnaravnega življenja. Pmnava, da je prvo globlje, bolj biblično in patristično, a meni. da jc obojno pravilno (str. XXIV). V tem smislu trdi, da se je že v Stari zavezi pripravljala zveza vernikov z Bogom in med seboj (str. 11—16). Kraljestvo božje, vodilna ideja evangelijev, mu je istovetna z mističnim telesom fstr. 26—35), Se bolj pa poudarja, da je Janezov nauk o življenju v Kristusu in iz Kristusa istoveten s Pavlovim naukom o mističnem Kristusovem telesu (2ID—212 i, dr.). Na nekaterih mestih daje Janezovi ideji celo prednost pred Pavlovo in preveč naglasa, da Pavel ne uči nič bistveno novega [str. 61 i. dr.). Lepo primerja vodilne svetopisemske pojme: kraljestvo božje, mistično telo Kristusovo, življenje v Kristusu (1. 216—218). a jih pretirano istoveti. Med sv. Janezom in Pavlom vidi samo tisle razlike, ki so utemeljene v njunem osebnem značaju: sv. Janez je bolj notranji, preprost, mirna luč in meditacija, pri sv. Pavlu pa je več borbenosti, udarnosti, več raznoličnih potez in živahnih konkretnih aplikacij [212—215). Važna pa je ugotovitev, da je bilo središče nauka o mističnem telesu v Mali Aziji, v Efczu in okolici. Iz Eieza je Pavel pisal prvi list Korinčanom in morebiti tudi list Rimljanom, V pismih Eiežanom in Kološanom najgloblje razvija ta nauk, Tukaj je učil sv. Janez. Iz Male Azije so poglavitni staro-krščanski pisatelji o mističnem telesu Kristusovem, ali so vsaj tam dobili bogoslovno izobrazbo, sv, Ignacij, Ircnej, Justin i. dr. (str, 279). Zaradi preširokega in premalo opredeljenega vidika je dragoceno dogemskO-historično gradivo preobširno in presplošno, preveč se zgublja V splošnnsti, a premalo se ozira na specifično Pavlov in tradicionalni nauk O istovetnosti cerkve in mističnega telesa. Mnogi važni patristični in poznejši teksti so prezrti, ali pa samo površno ali enostransko razloženi. Zanimivo je, kako M. sodi o .sholajtikih. Po njegovem mnenju so sho-la&titni leolugi razmeroma malo razpravljali o mističnem telesu Kri«tuio~ 75 vem, ker se ta mistični nauk ne da lahko precizno izraziti z bogoslovnimi JormuUmi in silogizmi; na bogoslovje ihalaslikov je t.e vplivalo rimsko pravo, a strogi pravili duh ni imel dosti umevanja za tako mistični nauk. Cerkveni očetje so o tem razpravljali predvsem s staliiča Platonove filozofije; shulast i£na Aristotelova fiiozoliia pa ni bila taka ugodna za razvoj lega natika, po/.neje pa so neugodno vplivali boji proti protest a atom, proti katerim ni bilo treba o tem razpravljati (JI, 151—153, 278). Glede na sv. Tomaža Akvinca, o katerem Gr ab mann, Anger i. dr. sodijo, da je bila ideja mističnega telesa vodilna ideja njegove teologije, bi bilo treba to sodbo nekoliko ublažiti. Poglavitni nedostatek. ki se vleče skozi vse delo, pa ju, da pisatelj pojmuje mistično telo pre.ipluino kot zvezo z Rogom in s Kristusom te: 1'avlov nauk o tem predmetu istoveti ali celo zamenjuje i Janezovim in drugim svetopisemskim naukom o zedinjenju z Bogom in Kristusom Sv, Pavel jusno poudarja socialno stran mističnega telesa Kristusovega, ki mu je Istovetno k cerkvijo; posamezni človek ie ne tvriri mističnega telesa, marveč farno v zvezi z drugimi verniki; posamezni udje so le pr> posredovanju ill v druibi drugih udov združeni v eno telo i Kristusom, V Janezovi primeri pa so posamezne mladike neposredno združene s trto. Pri *;v Janezu se turej bolj poudarja individualno življenje vernikov. Sv. Pavel pa pojmu [o mistično telo kot družabni organizem eerkve, &c prav izrečno poudarja, da ima telo mnogo udov, ki le v skupnosti tvorijo eno telo: Telo ni iz enega uda, temveč iz mnogih ... Ko bi bili vsi en ud, kie bi bilo telo? Tako pa je mnogo udov, eno pa telo* (t Kor Ji, 14. 19. 20). -Tako je množica nai eno teio V Kristusu, posamezni pa med Seboj udje. [liiin 12, 5). »Vi oa ste Kristusovo telo in posamezni udje« (1 Kor 12. 27], Pojmovanje mističnega Kristusovega telesa kol zveza pusame znih vernikov s Kristusom ali z Bogom j« torej v očitnem nasprotju s Pavlovim naukom. Ti nedostatki so umevni pri tako ogromnem delu, ki orje ledino v tako težki tvArini. Pisatelj še vedno živahno nadaljuje raiiskavanje na lem polju- Zato smemo upati, da bo mogel pričujoče dragoceno delo še bistveno dopolnili in izpopolnili. Adam Karl, Das Wesen des Katholizismus. 7, Auflage. 8". 295 str. Düsseldorf 1934. Prva izdaja je izšla pred dobrim desetletjem (1924). Priznati moram, da mi knjiga takrat ni tako ugajala kakor danes. A pisalelj. priznan dogmatik ill dogemski zgodovinar širokega obzorja iu spretnega peresa, je že s svojo prvo izdajo dobro zadel duhovne potrebe našega časa. Knjiga je doživljala izdaju za izdajo in povrh tega še prevode (angleški, francoski, holandski, poljski, italijanski in japonski), Pisatelj je knjigo vedno pilil; mnogo se je naučil tudi iz prevodov, Tako je knjigo dvignil na tako višino, da je vredna pozornosti strokovne znanosti. Bistvo katoličanstva mu je bistveno isto kakor katoliška cerkev; zato je predmet knjige bistvo katoliške cerkve, knjiga je Wesens» schau der katholischen Kirche«, kakor jo označuje predgovor k prvi izdaji, Svojska posebnost knjige je spojitev strokovnega znanja z živahno poljudnostjo in s toploto globokovernega nioža, ki mit cerkev ni hladen predmet znanosti, ampak ljubljena mati. Kakor v drugih spisih te vrste, tako pisatelj tudi v tej knjigi večkrat naglaša, da verskih resnic ne moremo pravilno dojeli s samim umskim dokazovanjem in hladnim strokovnjaštvom, temveč z živo vero in z ljubečim srcem pod vplivom božje milosti (str. 12—!4. 65—80 i. dr.). Kakor 76 podobe svoje ljubeče matere ne moremo dokazovati tujcu, ki te ljubezni ni doživet, lako more samo ljubeči verni katoličan pogledali katoliški cerkvi v srce (str, 13). V 12 poglavjih razpravlja o vseh važnejših vprašanjih o cerkvi. Skozi celo knjigo pa se vleče vodilna ideja, da je cerkev mistično telo Kristusovo; o tem posebej govori v dveh poglavjih, a tudi v vseh drugih poglavjih gleda cerkev v luči te vodilne ideje. Cerkveno hierarhično oblast predstavlja vedno v tako svetli nadnaravni luči mističnega telesa Kristusovega, da z lahkoto rešuje vprašanja o avtoriteti in svobodi, cerkvi in osebnosti ler mnoga sorodna vprašanja, ki mučijo modernega človeka. Nekatere misli spominjajo nekoliko na So-lovjeva, zlasti misel, da cerkveno .i vete niši vo vprav po svojem neosebnem hierarhičnem in zakramentalnem značaju človeško osebnost varuje pred duhovnim nasiljem vodilnih osehnosti {str, 33), Knjiga res resnico hkrati dokazuje, hkrati pa zbuja ljubezen do cerkve; s tem pospešuje razumevanje cerkve in dovzetnost za resnico. Zdi se, da pisatelj vendar ni do dna proučil vprašanja O odnosu med hier^rliiiu in med mističnim lelesum Kristusovim. Ako je cerkev mistično telo Kristusovo, po Um je nepravilno pisateljevo razlikovanju, da tisti, ki so zunaj cerkve, a so v milosti, pai spadajo k mi.s.liinemu te-lesu Kristusovemu, ne pa k telesu cerkve (str, 212). Tukaj namreč nepravilno istoveti duio cerkvc in telo Kristusovo; nepravdno, tcer mistično telo nujno obsega tudi hierarhično cerkveno organizacijo. Adam Kari, Christus unser Bruder, 3. Aufl, 12", 279 str, Regensburg 1934. Vodilna ideja Adamovih apologetičnih knjig je poudarjanje za-kramenlalnosli in «veličavnosli Kristusove človeške narave. V tem je Kristusova odrešilnost, da je postal poln in cel človek ter jc V tej in po tej človeški naravi vir vsega blagoslova. Sin božji je privzet človeško naravo in s tem stopil v solidarno občestvo človeškega rodu, postal naš brat, prvorojeni med brati, novi človek, novi Adam. Kristusovo učlovečenje je jedro krščanstvu. Človek Kristus Jezus (1 Tim 2, 5] je naš sredo i k in po bistveni zvezi z božanstvom naš rešenik in odrešenik [Adam, Jesus Christus 1933, str, 12—14 i, dr.). Ta misel je izražena v naslovu pričujoče knjige: Kristus naš brat. Knjiga fe zelo praktično usmerjena in govorniško pisana, Prvi dve poglavji predstavljata Jezusov odnos do življenja in njegovo notranje življenje, njegovo molitev [str, 11—50), Jedro knjige je poglavje: Po Krislusu Gospodu našem {str. 53 do 101), Kristus človek je glava svojega mističnega telesa. Glava (Kristus} in telo (cerkev) je en Kristus. Mislično telo Kristusovo je resnica, ki jc bila v prvih krščanskih desetletjih in stoletjih najbolj jasno oznunjevana. nje zdaj najbolj prezrla, Prvi kristjani so cerkev gledali kot telo Kristusovo, t, j. gledali .10 jo od znotraj. V novem veku pa je prav ta bistvena resnica najbolj prezrta, pogled za nadnaravno bistvo cerkve je opešal; pTeveč se poudarja zgolj vidna cerkev, vnanja stran cerkve, cerkev gledamo enostransko od zunaj (str, 95—96). Nekoliko misli iz tega poglavja sem navedel zgoraj v članku: Predragi v Kristusu (str. 60. 61) 77 Naslednja poglavja razpravljajo o Kristusovem učenju, a Kristusovem odrešilnem delu, O SV. Duhu in o poti h Kristusu. V t«j knjigi se nazorno vidi, kako koristno ju za vsebino, če knjiga doiivlja prevode (prevedena je v francoski jezik) in nove izdaje. V obširnem odstavku, navedenem ziioraj »a str. 60, 61, j« pisatelj svoje izražanje v 3. izdaji na Štirih mestih bistveno zbaljial in opilil. Podobno je popravljen stavek, da cvharistija Sele utemeljuje notranje obtestvo Kristusovega mističnega telesa (2, izd. str, 911; v 3. izd. beremo pravilneje, da evhari&tija šele res oživlja mistično telo (str. 97|. — V poglavju o formuli; Po Kri-etDffu Gospodu našem pretirano poudarja, da vzhodna liturjjija prezira Kristusova sredniitvo in nregovo človeško naravo (str. 65—70]. Pisatelj menda še ni opazil, da je S. Salaville (Liturgie« urientales 1932, str. 'J4) to njegovo in Jun^inannovo zmoto ali eno&tranost bistveno popravil. Nekatere vzhodne lilur£ije so pač zaradi N es torijev« herezije (ne toliko zaradi arijanitva) reji bolj poudarjale Kristusovo božjo osebo in s tem nekoliko z&ä e učile njegovo sredniitvo, a resnica o Kristusovi človeški naravi in njegovem sredništvo je v bizantinski liturgiji vendar jako živa, Feckai Carl, Das Mysterium der heiligen Kirche. Dogmatische Untersuchungen zum Wesen der Kirche. 8". 222 str. Paderborn, Schöningh 1934. Nauk o cerkvi kot mističnem telesu Kristusovem postaja središče bogoslovja in askeze, pa tudi najbolj privlačna tvarina za bogoslovno in splošno akademsko izobraženo občinstvo. To obilno dokazujejo mnoge knjige in razprave zlasti v francoskem jeziku; to potrja tudi nenavadni knjigotržni uspeh takih spisov, Jiirgensmeierjeva knjiga -Der mystische Leib Christi als Grundprinzip der Aszetik je v dveh letih doživela štiri izdaje in tudi pričujoča knjiga je že drugič izšla, Pisatelj pričujoče knjige je imel že toliko predhodnikov, da mu je bilo delo zelo olajšano. Knjiga ima po sestavi in V mnogih podrobnostih samostojno vrednost, a po svoji glavni vsebini je vendar v prvi vrsti posnetek in kompilacija po drugih pisateljih. Posebno veliko je posnel po Seheebenu, kakor sam priznava V Uvodu. A nekoliko predrzno je, če Scheebena imenuje svojega predhodnika, ker Z njim sebe nikakor ne more primerjati. Mnogo dobrega je povzel tudi iz novejših znanstvenikov, Lipperfu, Ranfta, Angera, Merscha i. dr. Knjigo je razdelit v dva dela. V prvem delu podaja osnove dogmatike o cerkvi (str. 15—102), v drugem delu pa razpravlji o smislu in bistvu cerkve (103 -222]. Prvi del je pO metodi in vsebini zelo odvisen od Scheebena. Razpravlja o Kristusu kol nadnaravni glavi človeškega rodu, o njegovem srednlštvu, o polnosti n-egove milosti in prcobilnosti njegovega zaslužeiija, o njegovem srednišlvu v učtteljstvu, svečeništvu in vladanju, o včlenjenju v Kristusa in o ustrojstvu včlenjenih udov. Lepe misli je povedal o odnosu Kristusove učiteljske službe do svečeniške in vladne službe (str. 68—70), V drugem delu razpravlja o bistvu cerkve, o mističnem telesu Kristusovem, o odnosu cerkve do Kristusa, O ustrojstvu cerkve, o bistvenih svojstvih cerkve, o svetem Duhu kot duši cerkve, o Mariji kot materi in srcu (!) cerkve, o sociologiji cerkve (družba, občestvo), O pravni in ljubezenski cerkvi, o osebnosti; dotika se Willigovih zmot o cerkvi in mnogih modernih vprašanj. Dobro razpravlja o primernosti in potrebi vidnega posredovanja med Kristusom in posameznimi ver- 78 nikí, o nadaljevanju Kristusovega učlovcčenja, o cerkvi kot zakramentalni organizaciji, o zakramentalni svečeniški cerkvi (104—121), o določitvi bistva cerkve in o definiciji cerkve [145—155). Ker je zelo odvisen od drugih pisateljev, nam v mnogih važnih vprašanjih z obširnimi citati podaja pregled sedanje literature o važnih cerkvenih vprašanjih. A zdi se, da v nekaterih bistvenih vprašanjih sam nima zadosti jasnosti in jih zalo tudi ne more pojasniti. Zdi se, da ne loči dovolj duie in telesa ccrkvc, živili in »mrtvih* udov cerkve, notranjega življenja udov iti bistvenega cerkvenega ustrüjí i t a, Vetkral mnenja, da se po krstu vflenitno Kristusu, a ne dovoli jasno; premalo razlikuje med inkorporacijo po krstu in po evhsristiji (str. —102" i. dr.). Premalo poudarja važnost neizbrisnega zakramentalnega znaka. Netotno govori o pnevmatičnem Kristusu ¡str. 19- 23). Poglavje o Mariji (184- 191) ne zadovoljuje pupuluoma. Knjiga se dotika toliko Važnih praktičnih vprašanj, da je prav zaradi tega potrebna ¿im večja loinost in jnimosl- P o s c h m a n n Bernhard, Eccleste Principalis, Ein kritischer Beitrag zur Fraga des Primata bei Cyprian. 8", 107 str. Breslau 1933. Pred 25 leti je modernist 11. Koch s svojo programatično odpadniško knjigo »Cyprian und der römische Primat (1910)* povzročil veliko novih raziskav o tem predmetu. [Rezultate gl. v moji knjigi Cerkev 1924, str. 164—167). V zadnjih letih je H, Koch izdal novo knjigo o istem predmetu: Cathedra Petri (Beihefte zur Zlsctir. f. d. ntl. Wiss. 11, 1930). A tudi mnogi drugi so pisali o tem vprašanju. S katoliške strani je važna razprava K. Adama, Neue Untersuchungen über die Ursprünge der kirchlichen Primatslehre. Theol, Quartalschrift, Tübingen 1928, str. tfil—256, Nove rezultate teh raziskav je kritično preiskati pisatelj pričujoče knjige in precej spremenil svoje prejšnje mnenje. Vprašanje je zelo zapleteno. Zalo naj podam tukaj samo rezultate, ki jih je pisatelj povzel v zadnjem poglavju (str- 93—106). ti. K o c It vztraja v mnenju, da «v. Ciprian ni priča xa primat. K. Adam pa je prišel do rezultata, da C. ni dvomil o svetopisemski podlagi rimskega prvenstva in da torej spada med cerkvene priče primata, dasi je njegovo pričevanje zelo nepopolno |t, e, str, 255). P. se t. adamom ujema v tem. da v prvih treh stoletjih sploh ni bilo vprašanja primata -v današnjem pomenu in da je C. odklanjal primal jariidikcije nad &kofi. A P. gre še dalje in trdi, da C. rimskemu i kolu ni priznal dogmatiéno utemeljenega centralnega pok>žnja v vesoljni cerkvi, t. .j, ni priznaval niti statičnega primata ¡Adamov izraz). Vaien pa. je ta razvoj primata, ker je izreke! misli, ki vodijo k primatu, S leni je C. nezavestno polagal temelje primatu kot priča živih ido j start? cerkve, iz katerih je organsko krasila dogma o primatu: 1. Peter je princip cerkvene edinosti: 2, Kini je Cathedra Petri, Prvo idtjo je ie našel v afriški cerkvi (pri Tertullianu). Novn pa je, da temu nauku daje usmerjenost na cerkveno edinstvn in da iz Ml 16, 18 izvaja ne samo vsq škofovsko oblast, ampak tudi nujnost cerkvenega edinstva v posameznih cerkvah in tudi v vesoljni cerkvi, ker so posamezne cerkve samo lokalne piedstavitcljice iste edine cerkve (s up ra I etrum túndala) in imajo na Petra postavljeni episkppat. Peter je utelešenje ptaeerkve, pravna pudlaga vse škofovske oblasti in pogoj vesoljne cerkvene edinosti. Ta ideja je tesno spojena s primatom, dasi C, odklanja Petrovo oblast nad apostoli [94 j. Ciprianova »Ecctesia prineipalis« ¡e posebno nadaljevanje pracerkve in zale ima časlno dolinost, skrbeti ra cerkveno edinost: ni pn še s PeLrom iitovelna v pomenu, da je ona princip edinosti. A C. je s tem že pripravil premise za Optatov zaključek: zveza ¿ Rimom je poroštvo za pravilnDfit 79 in božpepravni značaj drugih cerkva (95|, Ciprianova teorija edinosti je nepopolna, ker a« daje sredstva za ohranitev edinosti, če je ogrožena; za prakso je nezadostna, ker ne daje pravne podlage za izobčenje nezakonitega ikofa niti vtfatva proti taïkolu ¡Il krivijverîlvu- CipriifiOVo priznavanje papeževe oblasti nad Španskimi [Basilides. Marlialis) in gatakimi [Marcianus) škofi smatra P. samo za priznavanje patriarhijske oblasti rimskega škofa (96), A na to moremo odgovoriti, da to suponira /e tako natančno poznavanje cerkvcnc oblasti, kakor ga C. fie ni imel. te je C. tajil sploll vsako oblast enega ikufa nad drugimi ïkofi, je moral tako palriarbijsko oblast £e bolj tajiti kakor pa centralno (vesoljno) oblast rimskega škofa; patrUrhljska oblast ni namreč v nobeni zvezi z Ml 16, 13. Pravilno j*, da se jc rimski primat praktično uveljavil, preden je bil teoretično razložen; teorija šele iepa |zlas!i pri Ciprtnnu| r.a zgodovinskim uresničenjem (ifij, Prav zato, ker se je primat takrat ie dejansko uveljavil, misli Adam, da si ne moremo misliti [undcnkbar), da bi bil C. primat odklanjal (Theol, Revue 1931, 198), P, pa tega n« priznava: zato je prisiljen k mnenju, da je prim.il d «d m a imp lici ter fcvtistum, V Kristusovi obljubi fin naredbi) je primat V kali obseden; izražena je samo splošna Petrova prednost, V začetku su Rimu priznavali samo moralno avtoriteto (ugledj kot odličnejši apostolski cerkvi (99- 101). lukaj gre P. brez dvoma predaleč. Zato je njegova irdilev izzvala resen odgovor priznanega starega strokovnjaka P. Sp» 111 a. S pa č M P. T. S. L, Puô s. Cipriano esser invocato comc testimonio per ¡1 primatoT — Orientalia Christian*. Num, 95 (Roma 1934), str. 73—98, Proli Poschmannu dokazuje Sp,, da je rimski primai Veritas explicite revelata, in sicer tako Petrov primat juris-dikcije kakor tudi nepretrgana trajnost [perpetuitas) tega primata. Čudno bi bilo, če cerkev ne bi imela zavesti 0 svoji ustavni obliki-Vatikanski cerkveni zbor v 1, poglavju De apostolici primatus institutions trdi, da je hi!a ta resnica »ab ecclesia catholica sempei-intellects in v 2■ poglavju poudarja De primatus perpetuitate', da jc to saeculis omnibus nolum^, Zato 5p. z Adamom trdi, da je domnevna Ciprianova tajilev primata nerazumljiva, V bistvenem soglasju z Adamom in A. d'Alèsom trdi: 1, C je priznaval Pelrov primat jurisdikcije; 2. rimski primat je priznaval v tem smislu, da je rimska cerkev nujno središče ali princip cerkvene edinosti. tako da nobena cerkev ni katoliška, ako ni zvezana z rimsko. C. jasno predlaga podlago [ali tudi princip], iz katere poteka vrhovna papeževa oblast, a je ne izraža explicite; v konlroverzi s papežem Štefanom pa se je praktično uprl njegovi vrhovni jurisdikçiji, ali vsaj ni priznal polnosti njegove oblasti. Vsekako je Ircba Poschmannove trditve revidirati in nekoliko popraviti, Pofizka dr, Vincenc, Solovjev a Cirkev, S1', XV-j-114. Olo-mouc 1935. V podnaslovu se nam spis doccnta oiomuške teološke fakultete predstavlja kol Uvod v eklesiologijo prvega ruskega filozoia«. Večji del spisa obsega kolikor mogoče doslovno prevedene misli Solovjeva, a izbrane in okrajšane: o bistvu cerkve kot vtelešenju božje Modrosti (str. 1—25), o cerkveni ustavi kot aplikaciji trinitarnega načela (26—44) in o teokratiji kot zgodovinski ustanovi (45—72). Manjša polovica knjige pa nauk Solovjeva primerja s katoliškim naukom- Na 80 koncu knjige je kratek francoski résumé z značilnimi teksti h Solovjeva v ruskem izvirniku in v francoskem prevodu, Pisatelj je pravilno ravnal, ko je tako marljivo zbral glavne misli Solovj eva o cerkvi v kolikor mogoče doslovnih citatih, S tem je hotel točno podali nauk ruskega filozofa. Toda misli Solovjeva i> tem predmetu so tako razkropljene po različnih spisih in tako oh Širno in raznolično izražene, da nastane vprašanje, če jih je pisatelj pravilno in srečno izbral. Zdi se mi, da misli niso povsem pravilno izbrane in da ne podajajo vsega nauka Solovjeva o cerkvi. Pravilno je, da pisatelj raziskuje O predmetu v tesni zvezi S filozofijo Solovjeva. A tukaj bi moral iti globlje in bolj paziti na razne stopnje [faze] v umskem in verskem razvoju velikega filozofa. Saj je znano, da je bil do I. 1882 pod odločilnim vplivom protikaloliškega slavjanofilstvs in da se je od 1, 1883 do 18B7 bistveno približal katoliškemu nauku, ne da hi se popolnoma odrekel prejšnji svoji filozofiji, ki se dd težko spraviti v soglasje s pravilno Leologijo. Pisatelj na to ni prav nič pazil, fiazinerno preobširno navaja manj pravilne misli Solovjeva. a skoraj popolnoma izpušča pravilnejše in globlje. Popolnoma prezrta je zveza Solovjeva s sla vjanof il* tvora in t Dost^-jevjkitn. Prezrto je težko vprašanje o svobodi ill hierarhiji, ki je Solovjeva odbijalo od katoliške cerkve, dokler ai ira še l globoke in izvirne rešitve tega vprašanja. O rtipravi »Veliki spor in kriianska politika« je znano, da jû je Cenzura okrnila: a pisatelj je to prezrl. Na drugih mestih pa je pisatelj prezrl najgloblje misli Solovjeva o nulranji zvezi med mističnim telesom Kristusovim in med hierarhijo 1er mnogo dragega. O lem glej mojo >Cerkev. ®tr. 22—23; —79 in 12] 1er mojo razpravo »F. Duslojevskij in V, Solovjev« RV 1931, sir 97—1-42. čudno se mi zdi, da je pisatelj la dva moja spisa prezrl, ko citira moje mani vaine spise. V seznamu literature pogreiam Se nekatere druge spise o Solovj^vu, ki so v olomtiških bibliotekah brez dvoma na razpolago (n. pr. Moiinrchia Sancti Petri]. Ta nedo-stuli-k je toliko občutljivejši, ker je vplival, da je marljivi spis v celoti nekoliko enostranski. — Iz manjših netočnosti omenjam netočno pisateljevo predstavljanje mnenja Solovjeva o izvirnom grelni. Solovjev snill Srdi. da metaforična lah idealna) razlaga izvirnega greha ne zadošča; a pisatelj (str. 90) je ta odločilni stavek in daljnji kontekst prezrl, — Filozofsko vprašanje, če ii? že načenja, je Ireba ¿loblje zajeti. Vsekako bi bilo treba omeniti vpliv Sehellingove filozofije ter raznih mistikov in teozofov, ki. jih je Solovjev mnogo črtal. —• Naj bodo ti začetni*ki uodostaiki pisatelju v toliko večjo pobudo, da bo Študije o tem predmetu nadaljeval in poglobil, Fr, Grivec. Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani, Vsem našim publikacijam smo cene znižali za 20 do 25%, Starejše letnike BV (od tretjega letnika dalje) oddajama po 10 Din. Od nekaterih publikacij je v rs logi le mulo izv«tov. I. Dela: 1. knjiga: A. USenifnik, Uvod v filozolijo. Zvezek I: Spoznavno* kritični del. 8". (XII in 504 str,] Lj- 1921. (Razprodano.) 2. knj iga: A. U 4 c n i č n i k , Uvod v Mozoliio, Zv. II: Metafizični del, 1, seiitek 6". (IV in 384 str.) Lj. 1923. 50 Din. 2. seSitek S". (231 itr.) L). 1924. 50 Din. 3. knjiga: I7. Grivec. Cerkveno prvenstvo in edlnstvo po bizantinskem pojmovanju. 8°. (112 str.) Lj. 1921. 20 Dia. 4. knjiga; F. K o v a i i Č , Doctor Angélicos sv, Tomaž Akvloaki. S11. [IV in IUI str.) L j. 1923. 15 Din, 5. knjiga: F. Grivec, Cerkev. 8°. [IV in 320 atr.] Lj. 1924. [Ra ¿proda a o. I H A). Kligij [f 660) jo bil škof v Noyonu. Ho-raitija, v kateri naj bi bil tako govoril, nt njegova, ampnk je neznanega avtorja iz 9./I0. stoletja, — Da so očitno izpoved molili tudi & povzdignje-rtimi rokami, nam priča formular iz 11, stol. v homiliarju praškega škofa (H e c h t F., Das Homiliarium dea Bisehofs von Prag, Beitrage itur Ge-sehichtc Buhmcris. 1 1, Prag 1^63, 59 s,, ponatisnil Haulkappe, 126 s.). » Paulus, I lit', Gl. Stein mever, nn. 52. 53, 54; zlasti pa 55, 56, 59, 60, " Steinmeyer, str. 343, 35S. 93 nemški ali latinski formular s tem značilnim uvodom. Po študijah prof, M. Kosa je bil prvi brižinski spomenik napisan med 1. 972—1022/23, na vsak način pa pred 1. 1039'". Liturgično zgodovinski razlogi hočejo, da se odločimo za skrajno časovno mejo. Gotovo takega formularja niso sestavljali, dokler ni bilo nujno. Nujno pa je bila šele tedaj, ko je vsaj za večje praznike očitna izpoved s skupno odvezo bila nekako integralen del božje službe. To pa je verjetno šele za drugo četrt 11 stoletja. Morda bo liturgično historično proučevanje 11..12, stoletja se dognalo, da je treba mejnike razdobja, v katerem je nastal prvi brižinski spomenik, še za kako desetletje razmakniti in bolj približati Honorijevi dobi. Za drugi in tretji spomenik v brižlnskem kodiku je prof. Kos v svoji prvi razpravi14 sodil, da sta iz dobe med 1. 972 do 1022:23, V razpravi »Nove študije k freisinškim spomenikom«™ pa pravi, da je verjetno, da sta ta dva spomenika bila napisana še v 10. stoletju, toda po letu 972. Iz liturgičnib razlogov temu ni kaj ugovarjati, Tretji spomenik namreč ne kaže tistih svoj-skih znakov, ki bi ga zaradi njih morali nujno uvrstiti med for-mularje očitne izpovedi pri božji službi. lak, kakršen je, je mogel rabiti tudi za iasebno izpoved pred mašnikom. Če jfa je tnrej zaradi paleografskih kriterijev treba dejati v 10- stoletje, moramo reči, da po tem formularju n^0 molili očitne izpovedi med božjo službo, ampak je spokornikom bil v pomoček pri tihi, posebni izpovedi pred niašnikond- To bi bilo čisto v skladu z razvojem obredov zakramenta sv, pokore v 10. stolelju.. Po vsem, kar sem tu razložil, mislim, da je upravičen zaključek; liturgično historični razlogi govore proti temu, da bi bili v nemških deželah že proti koncu 9. stoletja med mašo po pridigi molili očitno izpoved. One protestantske avtorje, ki to uče, zavrača profesor Jungmann: Die Ansicht, daß die Offene Schuld als Bestandteil des Gottesdienstes in das 9. Jh, zurückreicht, ist nach dem Gesagten unhaltbar. Der Hinweis auf die alislawischen Heichtfürmeln aus dem 9. Jh., die eine deutsche Vorlage voraussetzen, besagt eben nichts für eine Verwendung als »Offene Schuld«.3' » C1KZ IV (1934] 24—37, « CtKZ IV 11924] 27. « CIKZ VIII (1931) 133, M Jungmann, 291^«. 94 Iz liturgičn« historičnih razlogov pa. muramo tudi reči: prvi brižinski spomenik, tak, kakršen je, ni bil napisan pred 11, stoletjem, Tak, kakršen je; to se pravi, s tistimi značilnimi uvodnimi besedami, ki z njimi mašnik pozivlje vernike, naj molijo za njim očitno izpoved. S tem pa ne trdim, da bi tisti, ki je sestavljal prvi hrižinski spomenik, ne bil posnel jedra izpovedi, izrazov za ubložbo po starejših predlogah. Po Jagicevi domnevi in Vondrákovem dokazovanju je izpovedni formular v sinaj-fkem evhologijit nastal na osnovi starih slovenskih predlog"'. Izpovedni formular v «majskem evhologiju pa se mestoma ujema s prvim brižinskim spomenikom. Zato je verjelno, da je ista ali sorodna predloga, ki je nekdo po njej v 9. stoletju priredil izpovedni formular si na j.s k t; ga evholngija, rabila tudi onemu, ki je v 11. stoletju zapisal očitno izpoved v prvem brižinskem spomeniku. Seveda formular v prvotni obliki ni bil namenjen za očitno izpoved med božjo službo, ampak je služil v pnmoček pri privatni izpovedi pred mašnikom, Bil je del obredov zakramenta sv. pokore; zato pa si lahko mislimo, da so ga v dobi med 9. m 11. stoletjem iz dušno-pastirske potrebe pač večkrat prepisali, Filologi to dokazujejo iz napak v sedanjem spomeniku, ki da so, vsaj nekatere, mogle nastati le ob ponovnem prepisovanju1". K tem napakam naj nekam dostavim. Poglavitna in najbolj očita napaka, ki je bajé nastala pri prepisovanju, je v prvem spomeniku v 3. vrsti, kjer beremo; olze bole . tebe izpovuede . vuez moi greh, I zuetemu creztu. í zuetei marii. I zuetemu mi-chaelu. I uuizem erilatcem bofiem, I zuetemu petru. I uzem želom bofiem ... — Kaj naj pomenita v tej zvezi besedi »zuetemu creztufl? — Pred 100 leti jc Kopitar v komentarju k prvemu spomeniku pripomnil; »c r e z t u jure pro (Joannc) baptista accipimus, prout et aliae confessiones habent.«1" To tolmačenje so sprejeli tudi drugi, ki so poslej pisali o brižinskih spomenikih. Ker pa ustroj, slog cerkvenih molitev ne dopušča, da bi ime sv. Janeza Krstnika stalo pred sv, Marijo, božjo Materjo, so Kopitarjevo razlago toliko popravili, da so deli Janeza Krstnika med božje krilalce in sv. PeLra, Na tem mestu da je moralo prvotno v formularju biti uvrščeno Krstnikovo ime; a tu ga v sedanjem formularju ni. Napako da je treba razložiti tako, da je najprej kak prepisovalec iz celotne fraze izpustil ime »ioanu«, » Grafenauer, Dom in Svet, 1934, '181—483, 491—197. ™ Graíenauer, ÓKIZ Vili (1931) 103—106; Doni in S vel 1934, 483. 31 Gin Golita Cloz,, XLI1. 95 drug prepisovalec pa je napačno čital besedo ^krsliielju«, ozir. nje kratico, recimo "krstu«, ter razumel »Kristu«, Zato pa da je to ime prenesel na prvo mesto, tik za besede, s katerimi se izpovedujemo Bogu10. Razlaga je duhovita- — Ali je tudi prava? Izpovedni for-mularji v oni dobi, ko so nastali hrižinski spomeniki, še niso bili tako ustaljeni, da bi st poleg Boga naštevali večino isti svetniki in da bi se med njimi imenoval tudi Janez Krstnik. V tretjem spomeniku se v 13. vrsti tudi omenja sveta Marija, sv. Mihael in sv, Peter. A v istem spomeniku se v 43, in 44, vfsti izpovedujemo Bogu in sveti Mariji in SV. Lavrencu. Torej se v hrižinskih izpovednih forniularjih samih ne naštevajo dvakrat isti svetniki: v tretjem spomeniku se enkrat poleg sv. Marije imenujeta sv, Mihael in sv, Peter; drugič pa niti sv. Mihael, niti sv, Peter, ampak čisto drug svetnik, sv. Lavrencif, in samo ta. Ime Janeza Krstnika pa je izpuščeno prvič in drugič, ■ V starejših latinskih in nemških izpovednih formuiarjih se spokornik obtožuje grehov samo Bogu, ali Bogu in božjim angelom ter božjim svetnikom, ne da bi se svetniki posebej po imenu naštevali. Posebej se nekateri svetniki imenujejo šele v i 1./12. stoletju in pozneje. A lk u i n začenja izpoved takole: Izpovem se vpričo Boga vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, in vpričo tega svetega oltarja in svetih moči, ki so na tem svetem kraju, da sem premnogo grešil itd. Z istimi besedami se uvaja obtožba v izpovednem obredu luronskega kodika s konca 9. stoletja*', Steinmeyer je zbral 18 nemških izpovednih formularjev iz dobe od 9.—12, stole I ja1". M«d temi jih je deset, v katerih se spokornik izpoveduje samo Bcigu ali Bogu in njegovim svetnikom; in sicer jih je devet iz 9.—10, stol., eden iz 12. stoletja'". V nekem formularju iz 10, stol. (n. 43} se obtožujemo Bogu, sveti Mariji in vsem božjim angelom ter vsem božjim svetnikom. V dveh iormularjih {nn. 53, 54), ki sta, prvi iz 12., drugi iz. 11. stoletja, se posebej imenujeta sv, Marija in sv. Peter. Trojica « CIKZ VIII [1931] 103, 41 Alcuinu», Conle&sio peccatorum (PL 101, 4%); Msrline. I 278. 11 Steinmeyer, ste. 309—262. Okrni nn« g a lonuutarja. n, 47, ne Štejem m tudi ne mi, 57, 61, kjer je samo vera in vera s krstno obtjubu. « Steinmcyer, iz 9.—10. stol.: nn. 41, 42, 44, 45, 46, 48, 49. 50, 58; iz stol-: n. 55. 96 svetnikov, sv. Marija, sv, Mihael in sv. Peter, ki se našteva v prvem in tretjem brižinskem spomeniku, je vpletena v nemški formular iz 9.: 10. stoletja (n. 51). Janez Krstnik je uvrščen med druge svetnike v štirih formularjih (nn. 52, 56, 59, 60). Izmed teh je prvi iz 11,/12, stoletja, drugi trije so iz 12. sfolelja, Naj dodam še to: Confiteor, ki so ¿a v 10./11, stoletju sprejeli v mašno liturgijo, je dobil določeno sedanjo obliko šele v 16. stol., v misalu Pija V; prvotno je bilo besedilo največkrat prav kratko brez naštevanja svetnikov: Confiteor domino et tibi frater, quia peccavi in cogitatione etc." Na ta razvoj starih izpovednih formularjev treba misliti, če hočemo dokazati, da je ime določenega svetnika moralo biti v formularju te in te dobe, V prvem brižinskem spomeniku, kjer sedaj beremo »zue-temu crcztu« namesto sv, Janezu Krstniku, je napaka bajč našli la po ponovnem pomotnem prepisu izpovednega lormularja, tako da se je hiba večala od prepisa do prepisa", Ce je to res, je moralo Krstnikovu ime biti v besedilu že v 9, stoletju, zakaj v to dobo segajo pučetki slovenske izpovedi; če ne v besedilu 9. stoletja, pa vsaj v besedilu iz prve polovice 10. stoletja, zakaj od formularja, ki bi bil pozneje napisan z imenom Krstnikovim, pa do sedanjega formularja, je prekratka doba, da bi mogli govorili o ponovnem pomotnem prepisovanju. Toda v nemških formularjih, ki so se ohranili, se Krstnikovo ime prvič pojavi šele ob koncu 11, ali v počelku 12. stoletja. Če imamo to na □mu, se ne moremo ubraniti resnemu dvomu, da bi bilo v besedilo prvega brizinskega spomenika kdaj uvrščeno Krstni-kovo ime. Ko bi kdo kljub temu zagovarjal tolmačenje, kakor si ga je zamislil Kopitar in so ga drugi za njim ponavljali, bi morali reči, da si ni lahko misliti, kako da bi tisti, ki so prepisovali izpovedni formular, ne bili znali poleg sv. Marije brati okrajšanega imena Janeza Krstnika. Te kratice da niso mogli razbrati, imeli pa so toliko čuta za slog liturgičnih molitev, da so se zavedali, da se Kristusovo ime ne deva med imena svetnikov, Toliko liturgičnega znanja da so imeli, zopet pa da niso vedeli, da v izpovednih formularjih ni obično, da bi se obtoževali Bogu in Kristusu. « Hautkappe, i 17, « Dom in Svet 1934. 482. 97 ¿á\ se, da je vse tolmačenje preveč izumetničeno, da bi nas moglo zadovoljiti. Če pa to tolmačenje ni zadovoljivo, kako naj umejemo tisti besedi »ZUßtcmu crezlu«? Ali je mogoča kaka druga razlaga? V homiliarju praškega škofa iz 12. stoletja sta dva formu-larja očitne izpovedi1". Drugi se takole začenja: Fralres meí el sorores deleetissimae, le vate manus ves tras el corda ad Deuin et confiicmini peccata vesfra dicentes: |Coníessio): Confíteor omnipotenti deo et sanetae cruci et sanctae Mariae matri domini el sánelo Michaeli arehangelo et omnibus Sanctis angelis dei el sancto Johanni baptistae et omnibus prophetis et beato Petro apostolo ... omnia peccata mea, quae ab in-fantia mea perpetravi usque in hodiernum diem, vigilando aul dormiendo, sive volens sive nolens in cogitationibus iniquis, in verbis otiosis, in gula, in crapula, ebrietate luxuria, libídine inobedientia, invidia, ira, rixa et negligentia servitutis dei. Confíteor, quia parentes meos secundum praeceptum domini, uti debui, non hünoravi ñeque inimicos delexi- Haec el omnia peccata mea, quae unquam gessi, tibi sacerdoti confíteor et, nt divina gratia adiuverit, emendationem promitto. Po tem formular ju. so se verniki očitno izpovedovali; »vsemogočnemu Bogu in svetemu križu in sveti Mariji Gospodovi materi in svetemu Mihaelu nadangelu in vsem svetim božjim angelom in 3veiemu Ivanu Krstniku itd,« Značilno v tej izpovedi je, da se takoj za Bogom imenuje »sveti križ« in za sv. Mihaelom Se sv, Janez Krslnik, V prvem brižinskem spomeniku med svetniki ni Janeza Krstnika; pa ga tudi v tretjem spomeniku ni. Ker si filolugi niso mogli prav razložiti besed »zuetemu creztiiK, so v zadregi vtikali Krstnika v besedilo, potem pa okrajšano ime v drugem pomenu prestavljali z enega mesta na drugo. Praški formular očitne izpovedi nam kaže, da le izumelničene razlage ni treba. Pisalec prvega brižinskega spomenika je imel pred seboj vzorec, kjer se je očitna izpoved začenjala tako kakor v praškem homiliarju 12. stoletja: Oče, Bog, tebi izpovem ves moj greh in Svetemu križu in sveti Mariji in svetemu Mihaelu in vsem kriiatcem božjim in svetemu Petru itd. " Hecht F., Das llomiliarium des ßitchols von Prag. Beitrage zur Geschichte Buhniens. I 1 (Prag 1S(>3] 39 ponatisnil t lautkappe, 135 s, BvJAilovni Vpitnik. 7 98 Izraz »zueti krezt« bi bil torej že prvotno uvrščen v prvi brižinski spomenik in ni nastal šele po večkratnem pomotnem prepisovanju. Če pa je stvar taka, je nekoliko omajano dokazovanje za ponovno prepisovanje izpovednih obrazcev, kolikor se je dokazovanje doslej Opiralo na to, kakor se vidi, umišljeno napako. Da ne bo nesporazuma, naj ?,a sklep na kratko povzamem vsebino tega sestavka: Zgodovina liturglčnih spokornih obredov v dobi med 9. -11. stoletjem nasprotuje misli, da bi bili že v 9, stoletju pri božji službi molili očitno izpoved. Ni pa litur-gičnih pomislekov proti temu, kar dokazujejo filologi in literarni zgodovinarji, da segajo početki slovenskih izpovednih formu-larjev tja v 9. stoletje. Samo po sebi je umevno, da prvih vzorcev ni ustvaril slučaj, ampak potreba; in docela verjetno je, da so prav tako iz pastoralne potrebe prvotne vzorce pozneje prepisovali; po sodbi filologov to potrjujejo nekatere napake v sedanjih brižinskih spomenikih. Zopet pa iz liturgično zgodovinskih razlogov moramo reči, da so ti formularji do ll.stu-letja vernikom rabili pri zakramentalni zasebni izpovedi pred masnikom, ne pa v očitno Izpoved med božjo službo, Slovenska očitna izpoved, kakršno so molili med božjo službo, je bila napisana v II, stol,, in sicer bržkone šele v drugi četrti II. stol. 393 Liturgija in liturgično gibanje, (De liturgia ct de act ione liturgica.) Dr. Ciril Potočnik. (Konic.) 5, Kako naj bi se verniki aktivno udeleževali sv. maše? 2e kmalu v začetku sem spomnil, da je tisti vemik pobožno navzoč pri sv. maši, ki se obenem s Kristusom nebeškemu Očetu daruje ter pristopi k obhajilni mizi, ki torej Kristusovi daritvi pridruži še svojo daritev, V ta namen niso določene molitve; ne zahteva se, da bi moral vernik moliti prav tisto, kar moli duhovnik, četudi bi to bilo idealno. Preprosta ženica, ki moli rožni venec, je labko bolj s pravim duhom pri maSi, kakor kdo drug, ki površno opravlja liturgične molitve, Radi tega ne smemo pozabiti, da samo s tem, če smo vernike naučili, po zunanje biti dobro pri maši [n. pr. jih navadili na recitirano mašo), še zdaleč ni vse opravljeno. Mnogo važnejše kot zunanje vedenje je to, da se prince, biti pri Sveti daritvi tako, da se res s Kristusom darujejo**, Zato pa morajo biti o sv. maši prav dobro poučeni. Vendar pa mnogo pomaga k notranjemu duhu, ki naj bi ga verniki imeli, če se njih molitve kar mogoče približajo besedilu, ki ga moli duhovnik, in če se tudi sicer njih pozornost pritegne k oltarju111. Saj vemo, kako težko je pri takih, ki so vsak dan pri maši, pa tudi pri onih, ki hodijo le k nedeljski božji službi, ohraniti zbranost, če imajo njih privatne molitve malo ali nič zveze z daritvijo na oltarji- Naj spomnim nekaj načinov, ki bi 14 J ii r g e n i ni e i e r o. c. 251. " Prim. t7. Že per, Molimo svetu misu v Duhovni Život, Zagreb 1934, 32, — Naj na tem mestu spomnim, da besed, ki se tolikokrat navajajo kol izrek papeža Pija X.; »Ne molite med Ulfo, ampak moliti! mašo!* v tej obliki papež nikoli ni izgovoril, čeprav j« misel, ki je v njih, po£ostu poudarjal. Kes je, da v kasnejših cerkvenih dokumentih sloje citirane besede kol besede Pija X., pa nimamo zanje nobenega pisanega dokaza in tudi ne zanesljivega ustnega izročila, da bi bile res papeževe. Kakor vse kaže, tedaj, ko je papež govoril podobne besede, ni My za molitev, ampak za petju. Na vprašanje, kaj naj sploh le pojejo med mašo, je odgovoril: ^Nikar ne pojte med maSo. ampak pojte mašo.* Prim. op. 1 na tir. 353 Stimmen der Zeit 1927 pri razpravi: Jos. Kramp S. J., Me&igebriiuche in den ausscrdeutschen Landeru. — Prim, tudi Pray the Maas v Orate Fratres 1934, 379. 3HQ in Pins X, and -Pray the Mass* prav lam 1935, 526. r 100 morda, ljudem pomagali, da bi bili z večjo koristjo pri tolikih skrivnostih. Ni vse za vsako cerkev; treba je upoštevati izobrazbo vernikov in še druge okoliščine, jih dobro premisliti, se posvetovati, potem pa izvesti to, kar je za tisii kraj in tiste ra z m e rc na jp rik ladn e ji e10. 1. Pri navadni tihi maši ljudje rabijo molitvenikc, posamezniki tudi misal. Še najbolj v navadi je pa rožni venec, Misal je pri nas še zelo redka stvar. Če so molitveniki dobri, naslonjeni na masne molitve, kakor n. pr, Pečjakovo »Večno življenje ali V. Voduškove »Nedeljske maše*, mnogo pomagajo k pravemu dušnemu razpoloženju. Samo po sebi to še ni aktivna udeležba — ali o takem verniku, ki pobožno moli iz dobrega molitvenika, ne bomo rekli, da iz maše ne prejme nmogo milosti. Med mašo se tudi lahko premišljuje Kristusovo trpljenje in njegova smrt ali opravljajo druge primerne ustne molitve. Kaj bomo rekli o molitvi rožnega venca med mašo? O tem se je v novejšem času mnogo pisalo za in proti'7. Kožni venec gotovo ni molitev, ki bi bila v posebno tesni zvezi z daritvijo sv. maše in z lilurgičnimi molitvami, četudi se da dobiti neka zveza, zlasti pri žalostnem delu ro-žnega v«nca. Dokler pa ljudje niso drugače vzgojeni, pustimo, da molijo rožni venec, Deležni bodo bogatih sadov sv. maše, zlasti če spolnijo tudi pogoj, da sami sebe darujejo s Kristusom nebeškemu Očetu ter pobožno prejmejo sv. obhajilo. Pomagajmo jim najti zvezo med njim in med daritvijo ter v ta namen dajajmo praktična navodila. i>Wir wollen gewiss nicht den Rosenkranz als das beste Messgebet empfehlen; indes mag sehr gut einmal der Fall eintreten, dass er das Beste ist, was wir aufbringen können.«1'' 4,1 Prim, P. Pius Parsek, Die aktive Teilnahme des Volkes an der Messe v Bibel und Liturgie 1930/31, 76—79, — BeLsingmessc prav tnm 1932/33, 356—361, - - P. B. v. Ackcn S, J., Teilnahme am heiligen Meßopfer t Theologisch-praktische Quartalschrift, Linz 1931. 758—771, " Prim. na pr Rosenkranz and hl. Meuc v O fi nov. 1930; Rosenkranz und h|. Messe v KZ 23, sept- 1930. " Citira Otto Zimmermann S. J,. Lehrbuch der Aszetik-, Freiburg 1932, 401. — Ne idi se mi pa sreino, ako bi zagovarjali in utemeljevali molitev roinega venca med maio s tem, da bi se sklicevali na enei kliki Leona XJIT. »Supremi Apostolalus« (1. sept. I683| in »Superiore anno» (30. avg. IS84], ki je z njima določil, naj se roiSenvenska p ob o žn ost v oktobru npravlja ali dopoldne med sv. maio ali popoldne pred izpostavljenim Najsvetejšim. Papeiu Leonn XT71. fe Slo predvsem za to. da bi verniki mol i H 101 V prvih časih so prinesle mnogo življenja v mašno lit.urgi.jo štiri procesije, Najprej slovesen duhovnikov vhod; potem procesija k ambonu, kjer se je pel evangelij. Teh dveh procesij se verniki niso udeleževali. Pač pa so aktivno sodelovali pri procesiji za darovanje iti za obhajilo Ponekod so tudi danes uvedli darovanje v tej obliki, da se verniki približajo oltarju in v bližini oltarja položijo na posebno mizico svoj dar. V prvih povojnih lelilí so prinašali ponekod Imstije, jih devali v ciborij, da jih je duhovnik med mašo zanje posvetil. Pa to se ni obneslo; nekateri avstrijski in nemški škofje so to prakso naravnost kot neprimerno prepovedali, Pač pa nekateri škofje priporočajo darovanje v tej obliki, da se verniki približajo oltarju in tam oddajo svoj dar. Tako n. pr, je škof v Osnabrücku 30. jan. 1930 duhovnikom toplo priporočil, naj vpeljejo v svojih župnijah pri maši darovanje1". Ce verniki tudi sami nekaj od svojega darujejo, se bolj spomnijo, da se na oltarju daruje daritev in da se morajo tudi sami darovali, Morebiti pobiranje s puščico res ni vedno najbolj primeren način, da se ljudem pokliče v spomin, naj pri niaSi tudi kaj darujejo; sprememba bi prinesla nekaj več zanimanja in aktivne udeležbe. Najvažnejša je pa seveda četrta procesija k obhajilni mizi, Ko bi tudi vse drugo odpadlo, bodo verniki dobro pri maši, če se te procesije porozni venec, ne toliko, du hi ga prav med m a £ o molili. Razen Lega tedaj ni bilo navodil Pija X. in Pija X]., naj bi se verniki pritegniti h kar najbolj aktivni udeležbi. Kontno pripomnim ie to, da je s tem, ko je bilo reieno rimsko vpraianje. samo po sebi tudi prenehala zapoved rožen venske p ubo ¿nositi v oktobru. S. R. C. je naročila rotmvenske oktobrske pobožnosti 20. av£. iSSij podaljšala za I. IHN'i in naročila: »Hoc panter anno et annis porro sequentibus praeccpit et staluil, q u o i d u s q u e rt ■ r Ii m Eeclesiae r e r u ni q u e publicarum tristissima Ii a e c perdurent adjuncta ae de restituía Pontifici Máximo plena libértale D e o r o i n r r t! g r a t i a s L c c 1 e s i a a datum non sit-« S tem, da je bilo 1^29 rešeno rimsko vprašanje, to naro-ilo preneha. Prim, Fr- X. H cehi, Der OkLoberrosenkraz ist nicht mehr geboten v Liturgische Zeitschrift 1930, —32. «• Takole piše: »Der Oplergang in der Kirche ist eine schöne Sitte aus der Urchristenheit; sie verdient ein Wiederaufleben in unserer Notzeil, In dem kirchlichen Opfergang soll die allchristlichu Liebesgemeinschaft wieder aufleben, indem alle ihre Gaben in das Gotteshaus tragen und beim Opfergang auf den dazu bereiteten Tisch niederlegen.,. Die Herren Seelsorgegeistlichen ersuche ich dringend, in ihren Gemeinden den kirchlichen Opfergang einzuführen. Wie derselbe im einzelnen gestaltet werden und wie oft er stattfinden soll, überlaste ich ganz dem Ermessen der einzelnen Geistlichen.« Bibel und Liturgie 19M,'35, 253, 254. 102 božno udeleže. Obhajilu spada med mašo, v daritev samo, tudi v nedeljo, ne le v delavnike; takrat le posebno, ko imajo ljudje več časaSu, 2, Maša s petjem. Petje je v liturgijL zelo važen faktor. Ljudsko petje v domačem jeziku je treba posebno pospeševati pri neromanskih narodih, ki jim je latinščina popolnoma tuj jezik. Treba je pa gledati, da bodo pesmi kar mogoče v skladu z mašnimi molitvami in 7. dejanjem na oltarju. Kakšno je v tem pogledu naše petje? Ob Riharjevem času je bilo besedilo mnogo prikladnejše za daritev maše kakor danes. Takrat so peli cele maše ter imeli napeve za posamezne nedelje v letu, Marijine pesmi se niso pele pri maši vsako nedeljo in vsak praznik, kakor je to spiošna navada danes. Ko se je začela »cecilijanska doba*, so prirejali skladbe v treh napevih; 1. za vstop, slavo, evangelij in vero, 2, za darovanje In svet, 3, po povzdigovanju do konca maše. Škof Pogačar je L 1880 tole razglasil: »Pri kanoničnetn obiskovanju cerkva sem se prepričal, da je glede glasbe še marsikaj popravkov treba. Ne morem pa prezreti posebno enega pogreška, katerega sem opazoval pri petju, da se namreč sem ter tja pelje na koru premalo vjema s svetim liturgičnim dejanjem pri oltarju, kar cerkev vedno in vedno poudarja, kakor n. pr, da se pri celi maši pojejo le pesmi Matere božje.«*1 Cecilijanci so se mnogo trudili, da bi spravili petje v pravi tir. Tudi neprestana molitev rožnega venca med mašo jim ni bila všeč". Dopisi v Cerkvenem Glasbeniku kažejo, da so se prvi cecilijanci trudili, kako bi uredili slovensko cerkveno petje v skladu z masno liturgijo. Krog 1. 1900 pa že niso več peli toliko darovanjskih pesmi, ampak jih zamenjali z drugimi, zlasti Marijinimi, 60 Ljubljanski škof je dal to-Ie naročilo: •Želim, da postane v škofiji pravilo, da se sv. obhajilo deli med mašo. Ob delavnikih naj' Lo velja brez izjeme, kjer ni pametnega razloga zoper to. Seveda se sme deliti tudi izven maše. Tudi ob nedeljah naj se skuSn uvesti praksa sv. obhajila med mašo, zlasti prve nedelje v mesecu za apostolstvo moi in fantov.« Škofijski list 1934, Bč>. S1 Cerkveni Glasbenik 18«G. 13. 11 lTudi neprestana vzajemne molitve n, pr, rožnega venca in litanij bi ne zagovarjal. Ker te molitve mnogokrat niso v nobeni zvezi 7, masnimi molitvami in mainikovimi pri oltarju, ker pozornost na posamezne mašne dele in obrede kratijo in zvezo med mainikom in verniki čestokrat preprečijo.« Cerkveni Glasbenik 1891, 82. 103 V zadnjem času se je začelo obračati na bolje. Glasbena literatura nudi vedno več dobre izbire za petje pri maši in tudi pesmi so se začele bolj pravilno razvrščali, tako da se v raznih cerkvenih dobah ne pojo le navadne masne pesmi, ampak maso pričenjajo s praznično pesmijo, n. pr božično, Marijino, velikonočno in podobno*', Za ljubljansko škofijo so bile l. 1934 izdane splošne smernice, kaJtšne pesmi naj se pojo med tiho mašo in kako naj se razvrste11'. Marijine pesmi res ohranijo vernika v pobožnem razpoloženju, da bi ga pa navezale na daritev, niso najbolj primerne. Nekaj spremembe bi se dalo k taki tihi maši s petjem uvesti tako, da bi v začetku peli, med oracijo in berilom bi bilo tiho; potem za gradual in evangelij petje; duhovnik prebere evangelij slovensko (morebiti ima še kratko, pel minut trajajočo homilijoj; med darovanjem pesem, zatem darovanje vernikov na kakršen način že; potem tiho; za Sanctus pesem; med povzdigovanjem tiho; za Benedictus pesem; tiho do Agnus Dei; med obhajanjem petje. Drugod, n. pr, v Avstriji in Nemčiji, je ta način že precej vpeljan, 3- Maša s petjem in z glasno skupno molitvijo. Zanimivo je, da je nekaj takega že 1, 1891 bilo predlaganega v Cerkvenem Glasbeniku: »V začetku sv, maše molitev, potem petje do darovanja, potem prenehljaj; po darovanju molitev in petje do povzdigovanja; pri in po povzdigovanju prenchljaj, potem molitev in petje do konca, Ako pa tu zadostujejo 2 3 pesmi, tedaj postavi jim primerne molitve in prenehljaje,«"11 Je nekaj podobnega kot prejšnji način, le da mesto tihe molitve pride glasna skupna molitev. Lahko bi se petje in Pnffi. Si. P r e rti r 1 , V luči liturgičnc obnove gledano naše petje pri lihih maSah s svojim Tazvojem in literaturo v Cerkvenem Glasbeniku 1935, 36—41, 70—73, 112—115, 161—163. " »Petje pri lihi eV. maSi mora pravilno služiti sodelovanju z daritvijo, torej se morajo izbirati take pesmi, ki daritev vsaj pri glavnih delili spremljajo, Dosedanja praksa je drugačna. Navadno se pojejo pri vstopu, gloriji, evangeliju in veri pesnit, ki vsebinsko nekako tem mainim delom odgovarjajo, pri darovanju in pred povzdigovanjem pa druge pesmi, po povzdigovanju včasih evharisliČna, h koncu pa Marijina pesem. V duhu lilurgije tako petje ni, Bolj primerno in pravilna bi se morale pri pravi daril v j (od darovanja do obhajila) peti pesmi, ki so vsebinska prilagodene misalu; praznične pestili in pes-Hli iz cerkvene dobe (adventne, postne itd.J pa od začetka maie do darovanja, da se v duii vzbudi primerno razpoloženje za daritev.« Škofijski list 1934, 87, » Cerkveni Glasbenik 1S91, 83. 104 skupna molitev takole razvrstila: Skupno se moli v začetku očitna spoved ali kesanje, potem pesem; orucijo moli lektor [laik) slovensko glasno. Lektor ima pri recitirani maši važno vlogo in ga je treba zanjo dobro pripraviti. Tudi berilo in evangelij bere lektor. Za darovanje se moli skupna molitev bodisi prevod molitve, ki jo moli duhovnik, ali druga, ki se kar mogoče naslanja na mašno besedilo. Potem se zapoje pesem. Prefacija se moli glasno ali cela ali skrajšana. Med kanonom naj bi bilo splošno tiho; le toliko bi se smelo moliti glasno, da ljudje ostanejo pozorni, n. pr.: -Prosimo te za sveto cerkev, za papeža, za škofa, naše drage žive brate in sestre in vse navzočne.« Po povzdigovanju se zapoje pesem*'. Glasno se moli ena ali druga predobhajilna molitev in Gospod, nisem vreden. Med obhajanjem naj bi se pelo. Za sklep kratka zahvalna molitev, spočetka kaka znana; kasneje h misala v slovenščini. Tako bi se molitev in petje vrstila, da pride nekaj več življenja. Nekaj podobnega, kakor je bilo lani pri otroški po-božnosti na Stadionu ob evharističnem kongresu v Ljubljani. Ta način se je drugod ohnesel ne le pri dijakih in pri otrocih, ampak tudi pri odraslih. Verniki ostanejo pozorni in se aktivno udeležujejo sv. daritve; mnogo bolj, kakor če bi opravljali svoje privatne molitve11. 4. Recitirana maša (missa reeitata, missa dialogata, Chormesse). te se verniki udeležujejo sv. maše, kot je bilo omenjeno v prvih treh točkah, so še vedno ločeni od duhovnika, opravljajo sami zase svoje molitve, ki so sicer bolj ali manj Med povzdigovanjem ni dovoljeno glasno moliti: -Moj Gospod in moj Bojj.- S, R. C, 6. nov, 1925, n, 4397 ud t. Pri tem odloku se «klicujc na S. R. C. 22. maja 1894, n, 3827 a d 3. ki prepoveduje med povzdigovanjem peli. — Ponekod verniki OčenaŠ i duhovnikom skupno ololijo. '¿di se, da je ta običaj proti stari navadi v rimski cerkvi, kjer samo duhovniik med mašo glasno moli OčunaS, Saj še celo v vesperah in hvalnicah en sam ¿lasne moli Gospodovo molitev. — Prim. The missa recitala again v Orate FratTcs 1931, 93. 57 Kardinal Minoretti je na prvem italijanskem nacionalnem |]tur£ičncm kongresu konec novembra 1934 tole izjavil; »Ce verniki med maio molijo rožni vcnec, jutranjo molitev, pnjo cerkveno pesmi, opravljajo priporočila, vredne verske vaje. Se mnogo bolje pa je, če verniki pojn in svoje gla.se pridružijo ¿Lasom duhovnika in ministrantov. Ne smemo biti ek&ktuzivni: vendar bodimo prepričani, da bodo verniki tem bo'j duhovno napredovali, čim bolj aktivno in vestno se bodo udeleževali litlir£i£nih funkcij.« Orale Fratres 1934, 74. 105 tesno naslonjene na sv. daritev. Ljudstvo zastopa pri oltarju strežnik, ki duhovniku med mašo odgovarja. Pri recitirani maši v širšem pomenu odgovarjajo verniki ono, kar sicer odgovarja le strežnik; v ožjem pomenu pa molijo z duhovnikom tudi nekatere druge molitve, kot so Gloria, Credo, Sanctus, Agnus Dei. Odgovori so vedno latinski, druge molitve pa se molijo ali latinsko ali v domačem jeziku. S- C. R. je 1, 1922 izjavila, da so te maše same po sebi dovoljene, če pri tem ne motijo vernikov in duhovnikov, ki mašujejo. Dostavila je pa: »Quapropter expedit, ut servetur praxis communis.«" Pri recitirani maJi v ožjem pomenu je pa prepovedano, glasilo moliti prošnje nad darovi (secreta!, kanon in posebno še knnsekracijske besede'*. Ne strinjalo bi se Z mašnimi rubrikami, da bi verniki brez strežnika odgovarjali mašniku. Tega ludi ordinarij v smislu masnih rubrik ne more dovoliti. Rektorji cerkva bi mogli sami, tudi brez vednosti ordinarija, dovoliti, da verniki pri privatni duhovnikovi maši obenem s strežnikom n dgovarja jo pri pristopnih molitvah, pri Kyrie in pri Orale, Fratres. Torej ne vselej, kadar strežnik odgovarja, ampak samo v naštetih treh primerih* Ordinarij pa " Vprafianie se je takole glasilo: »An liceal coelui ftdelium, adstanli saorilicio Miaaae, simul et conjunciim respondere, loto ministri, sacerdoti celebranli?« — Odgovor: »Quae per se licertl, non semper expediunt ob ineonvenientin none facile oriunlur, sicul in casu, praeserlim ob perlnrba-tiones, quas sacerdotes celebrantes et f¡deles adilantes «xpemi possunt cum detriments sacrae aclionis et nibricarum, (Juapropter expedit, ul servetur praxi» communis, ul i in „simili casu plurie« responwiui est.« S- C. Ii. 4. iiu|l, 1922, n. 4375 ad 1. — Ordinarij ne more dovoliti, da bi ljudstvo silenle ministre odgovarjalo, ker ni v skladu $ kan, SIX Pač pa una tum min is I r d. I'.phemeridcs Liturgicae 1934. 123. Stavljeno je bilo tote vpraianje: »An p rob find us sit u*iu, quo fideles Sacro ndstantes, elata voce legant Seereta, Canoncm. hlqne ipsa verba consecralionig, quae, paueissimis in Canon« verbis exceptio, iuxta Rubricas teeret o dici debent nb ipso sacerdote?« — Odgovor: »Negative; neque permit ti potest lidelibus adstantibus. quod a Rubrieit vet ¡tum est lictr-dotibus celebrantibus, qui Canon« verba secreto dicunt, ut sacris Myste-riis maiur revcrcntia concilietur et in ipsa Mysleria fidelium veneratio, niodestia et devotio augeanlur; ideoque mos enunlialus, lajnquam abtWll, reprobandu» est, et sieubi introduetus est. omnino amoveatur,« S. C. R-4, avg, 1922, ti. 4375 ad 3. — Prim, tudi H. Dausen d, Missa recitata v Lexikon für Theologie und Kirche. Freiburg 1935, zv. VII, 214, M Dub. t, Rectores eeclesiarum po&suntne, inscio loci Ordinano, persistiere ul, dum sacerdos Missam privat n m celebrat, ooettis fidelium rite edoctorum simul respondat, una cum ministru, sacerdoti oelebranli, tum 106 lahko dovoli, če ni kakšne zapreke, n, pr, če ne mašuje med recitirano mašo hkrati več duhovnikov, da verniki, ki so pri maši, moški in ženske, ali Ludi samo ženske, obenem s strežnikom, odgovarjajo vse, kar odgovarja strežnik". Treba je pa, da je recitirana maša dobro priprav-1 j e n a , da je skupna recitacija enakomerna, izgovarjava točna, da recitirajo vsi v isti višini, da ne molijo ne pretiho ne preglasno, da delajo vsi na istem mestu pavze. Priporoča se recitirana maša zlasti po semeniščih in vzgojnih zavodih ter pri skupnih dijaških mašah. Kakšno stališče zavzemajo škofje v tem vprašanju? '¿e prej sem spomnil belgijske škofe, ki so že 1. 1922 priporočili recitirano mašo. Tudi lombardski škofje so L 1927 priporočili recitirano mašo zavodom, o ra torijem in podobnim komun i tetam. Kouenski nadškof je 2. februarja 1934 svojim vernikom recitirano mašo toplo priporočil; zahteva pa, da je masa dobro pripravljena, Recitirajo na dva načina; tako, da odgovarjajo vse s strežnikom, ali pa tako, da recitirajo tudi še Gloria, Credo, Sanctus, Agnus Deî in Domine, non snm dignus pred obhajilom vernikov. V izrednih primerih bi smeli recitirali tudi molitve, ki se pojp pri peti maši: Introit, graduai ali traktus, ofertorij in komunijo*2. ad Conliteor, tum ad Kyrie, tnni ad Oral«, fratres? — Resp. AfiirmMive in omnibus, ad men tem rubricanim Missulis Humani. Ephemerides Lilur-¿icae 1934, lil, " Dub, 2, Loči Ordinati u s poletne permiltcre ut, vitato quolibet inconvenienti. coetus promi&euus virorum el mulierum nut coetus exclusives mulierum siroul respondeat, uau eu m ministru, sacerdoti Mis s a m pri-valam célébrant:, in omnibus Miftsae partibua in quibus clericus Miraae iriser viens rçspondere «Dlet? — Resp. A [fit ma lave, iuitta [tien te m deereti S. C. R, 4. aug. 1922. n. 4375 ad t. — Ephemerides lilurgieae 1934, 122, — Prim. ludi Messager« dei Sacro Cunre 1932, 360. 605. (i06. *s Nous autorisons nos prêtres seulement à l'organiser (la. Messe dia-loguéej, quand ils sont assurés que ce dialogue se deroulura correctement: prononciation uniforme et régulière du latin, ensemble pariait, attention minutieuse à suivre les parûtes de prêtre, à ne point le retarder. Tout cela suppose une préparation soigneuse et un aecord avec te prêtre qui est à l'autel. Enfin, il y a deux sortes de dialogoes, l'un minimum, l'autre maximum, Le premier comprend les réponses ordinaires du servant de messe, l'autre les mêmes prières avec en outre le Gloria, te Credo, Je Sanctus, l'Agnus Dei, le ConFiteor et le Domine, non sum dignus qui p ri cèdent la communion des i i dé lu s, Nous autorisons ces deux méthodes. II est encore une autre manière, doot nous n'avons jamais expérimenta l'usage et qui 107 Italijanski škofje, zbrani na liturgičnem kongresu H. julija 1932, so pohvalili liturgično gibanje, ki ima namen, da pritegne vernike k aktivni udeležbi. Med drugim pravijo; »Che il popolo lutto risponda in luogo ed insieme agli inservienti alla sanla Messa in quelle parti che suole il chierico rispondere è uno dei modi di tener testa l'attenzione degli assistent alla santa Messa.«*1 Pri recitirani maši, ¡¡lasti če se verniki udeleže še procesije pri darovanju ter gredo med mašo k obhajilu, je aktivna udeležba najboljša. Po zavodih in semeniščih ter pri skupnih dijaških mašah se brez dvoma prav dobro obnese. Pa tudi pri drugih vernikih so jo ponekod z uspehom vpeljali. Treba je pa za to temeljitega pouka in praktične vaje. Zdi se, da recitirana maša ne bo le nekaj prehodnega, ampak da bo ta način aktivne udeležbe vernikov ostal, gotovo še predrugačen in izpopolnjen, za daljšo dobo". 5. Peta masa. Ponekod so se verniki že tako vživeli v masno liturgijo in koralno petje, da cela cerkev poje koralno mašo. Spremenljive speve poje zbor (schola), drugo pa vsi. Seveda je to idealna molitev in idealna aktivna udeležba; vendar pa ne moremo računati s tem, da bi petje v latinščini in še v koralu tako prodrlo med ljudstvo, da bi se pri nas uvedlo po župnijah. Pač pa bi se dalo z ne prevelikim trudom doseči, da bi vsi verniki odpevali pri peti maši ono, kar sedaj odpeva le zbor. Tudi bi bilo želeti, da bi se iz slave in vere povzele glavne misli, bolj naslonjene na liturgično besedilo kol današnje, ter bi se to besedilo preprosto v ljudskem tonu kompo-niralo 1er med ljudstvo razširilo. Velik korak naprej bi se tudi storil, ako bi dobili besedilo na podlagi prazničnih in nedeljskih spremenljivih delov [introitus, gradual, oiertorij in komunija), ki bi se pelo po že znanih udomačenih melodijah. To bi sicer doit être rarement usitée: elle consiste à reciter avec le prétTe les prière* qu'on chante à la grand'mense: Introït, Graduel, Alléluia ou Trait, Offertoire, Communion. Nous les conseillons très rarement et dans certaines conditions toutes particulières. Il faut alors une assistance préparée par une formation liturgique avancée, à une pratique aussi minutieuse des rites sacrés.* Ephemerides Liturgicne 1954, 354. « Ephemerides Liturgicae 1933, 183r 184. " Kako je mogoče tudi pri starih ljudeh vpeljati recitirano maio, poroča Liturgiiehes Lehen 1934. 45—47. — Podobno Sedsorger 1933. 29. 30 in 58—61. 108 ne bila peta maša, ampak le maša z ljudskim petjem; vendar pa bi tako petje daritveni obred in tudi nedeljsko oz. praznično razpoloženje ljudstvu zelo približalo"''. Zaključek. Liturgično gibanje je razveseljiv pojav v življenju katoliške cerkve. Najtesneje je zvezan z evharističnim življenjem. Zanimanje za hlurgijo, aktivna udeležba vernikov pri sv, masi, bo najmočnejša opora tudi pri delovanju Katoliške akcije. Da bi liturgija dobila pri nas med Slovenci ono mesto, ki ga mora imeti v našem duhovnem življenju, bi bilo potrebno upoštevati sledeče: 1. Poskrbeti je treba za temeljit pouk o daritvi sv. maše in o vseh bogoslužnih opravilih. Glavni namen liturgičnega gibanja ni to, da bi verniki molili z duhovnikom eno ali drugo liturgično molitev, ampak to, da bi bolje razumeli smisel liturgičnih dejanj in tekstov, čeprav je tudi aktivna udeležba velikega pomena, kot smo v razpravi videli. Globlje umevanje cerkvene liturgije bo donašalo dušam velike koristi. Tudi verske in prosvetne organizacije ter Katoliška akcija b) morale pri tem važnem delu pomagati. 2. Nujno nam je potrebna temeljita, za ljudstvo pisana masna razlaga, ki naj bi se v velikem številu razširila med ljudstvom. Poleg mašne razlage potrebujemo prevod celotnega misala in poljudno liturgiko, liturgično čitanko. Družba sv. Mohorja in Jugoslovanska knjigarna sta v prvi vrsti poklicani, da dasta našemu narodu prepotreb-nih liturgičnih knjig. Med «knjižne zbirke« bi kazalo uvrstiti tudi eno ali drugo liturgično delo, izvirno ali dober prevod najboljšega tujega, 3. Ljudje naj bi se, podobno kakor pri ljudskih pobožnoslih, tudi pri sv. maši pritegnili k aktivnemu sodelovanju. Njih duše bodo za evharističnl obed tem bolj pripravljene, čim bolj bodo svojo pobožnost črpali ob mislih, ki jih je sv. cerkev sama položila v masni obred. Aklivna udeležba vernikov se mora vrSiti po ordinarijevih navodilih; pri tolikih skrivnostih se je treba čuvati poskusov, ki se ne bi strinjali s svetostjo daritve ali ne bi bili v skladu s cerkvenimi predpisi. 8i Ni pa dovoljeno med latinsko peto mašo peti pesmi v domačem jeziku. Motu proprio Ptja X„ 22. nov. 1903 v AAS 1903/lM, 391, n. 7. 109 4. Za. liturgično vzgojo so v prvi vrsti poklicani skrbeti poleg semenišč tudi Cecilijino društvo in orglarska šola. Orga-nisti in cerkovniki, ki bodo svoje lifurgičrie posle dobro poznali ter se njih važnosti zavedali, bodo duhovniku v veliko pomoč pri poglabljanju liturgičnega življenja. Posebna pozornost naj se posveča tudi ministrantom, ki se vsakega littirgičnega dejanja poleg duhovnika najbolj aktivno udeležujejo. Njih lep zgled bo na otroke pa tudi na odrasle dobro vplival. 5. Skrbno naj bi se gojilo ljudsko petje, ki mora dobiti pri božji službi važnejšo vlogo kot zborno petje. Brez ljudskega petja namreč ni mogoča aktivna udeležba vernikov pri sveti daritvi ob nedeljah in praznikih ter ob slovesnejših prilikah. Zbori bodo še vedno ohranili važno vlogo pri božji službi ter bodo posredovali zvezo med duhovnikom in ljudstvom, 6. Koristno bi bilo, ko bi se pri izdajanju ascetičnih spisov bolj upoštevala tudi liturgična vprašanja. Koristno bi bilo, ako bi. eden številnih verskih listov, ki jih že imamo, obravnaval in širil v prvi vrsti cerkveno liturgijo, 7. Kakor uči skušnja pri drugih narodih, se liturgično življenje oz. zanimanje za Liturgijo zelo pospešuje z liturgič-n i m i sestanki za duhovnike in za laike, škofijski odbor bi imel skrb za liturgične shode in sestanke, 8. Pri tem, ko poudarjamo liturgijo, pa seveda ohrani privatna pobožnost vso veljavo, potrebo in pomen, ki ga ji je dal Bog sam in ki ga je tudi cerkev tolikrat poudarila. 110 Škof in redovništvo. (De relationibus iuridicis inter Ordinarium loci et religiosos.) Dr. Alojzij Odar. ¡Konec.) 8, V poglavju o zakramentih. 24. V prejšnjih poglavjih o klerikih, redovnikih in verskih društvih smo obdelali razmerje med škofom in redovniki kot takimi; naslednja poglavja iz tretje zakonikove knjige, ki obsega cerkveno stvarno ali upravno pravo, bodo pa obravnavala to razmerje glede na sv. dejanja, sv. kraje in podobno, Po zakonikovi razporeditvi so najprej na vrsti zakramenti; od teh prihajata za naše vprašanje v poStev zlasti zakrament svete pokore (spovedna jurisdikeija) in sv. reda: ostali zakramenti pa ne nudijo veliko prilike, da bi se srečal škof z redovniki, Krsta pa sploh ni treba omenjati. Birma, Skof sme birmovati v svoji škofiji tudi na eksemplnih krajih [kan 792), Tako je določil že Benedikt XIV. v konst. »Fir-mandis« dne 6, nov, 1744, v kateri je določil Škofove pravice glede vizitacije redovniških cerkva in ki smo jo že zgoraj večkrat omenili. Določba je analogna oni, že zgoraj omenjeni, da sme škof izvrševati pontiiicalia v eksemplnih cerkvah v svoji škofiji. Sv. maša. Škofove odredbe glede maševanja1** tujih duhovnikov vežejo tudi eksemptne redovnike; izjema je le Za rodovniške duhovnike, ki mašujejo v cerkvi svojega reda (kan. 804, g 3) Razlog za določbo, ki v tej obliki izhaja od enciklike Benedikta XIV,"" »Quam grave-i z dne 2. avgusta 1757,ao, je ta, ker je pripustitev duhovnikov, da opravijo daritev sv. maše, važna stvar cerkvenega javnega reda, za katerega mora skrbeti krajevni Skof; razlog za omenjeno iz.jemo pa je v tem, ker je ta skrb po načelu, ki smo ga ze večkrat srečali, izročena eksemptnemu redovniškemu predstojniku, kadar gre za njegove redovnike in redovniško cerkev. Na istem načelu, da je škofova dolžnost, varovati javni red, temelji določba, da vežejo škofove odredbe oziroma ikofijski običaji o štipendiji! za manualne maše tudi eksemptne redovnike (kan. 831, § 3). Gasparrijev aparat navaja kot vir za to določbo tri odločbe koncilske kongregacije: prva z dne 15. januarja I639ni odreja, Ja veljajo škofove odredbe o tej stvari tudi za redovnike; druga z dne 16- julija 1689'" odloča, da more Skof s kazenskimi sankcijami prepovedati sprejemanje .štipendijev pod določeno takso; tretja z dne S. maja 1905'1!1 je odgovor gvardianu samostana konventualcev v Piranu v tržaško-k operski škofiji in potrjuje prejšnji določbi, lu De admiltendis ad celebrandum saierdotibus (cfr, kan. 304, g tj. I,LI Benedikt XIV, je razpravljal o tem tudi v svojih Institutionen ecelc-siasticae, inst. 34, § t. i«o Fontes, ed G »spar r i 11, 549—554. 111 Fontes, ed. Gasparri V, 282, Fontes, ed. G a s p a r r i V. 412. Fontes, ed, Gasparri Vi, 832—823. Ill Glede ustanovnih maš, čeLudi so ustanovljene v župnih cerkvah, eksemptni redovniki niso vezani na Škofove odredbe (prim. kan. Í550), ker pač pri teh mašah glede različnosti štipendije javni red ni tako prizadet kot pri tnanualnih mašah. 25, Spovedna juri s dikcij a. Zakonik je ostal glede podeljevanja spovedne jurísdikcije pri načelih, ki so veljala v Cerkvi že od tridentskega koncila'-11* dalje in ki so jih še podrobneje pojasnile poznejše papcške konstitucije,i">, med njimi zlasti konst, Klemena X- »Superna,, z dne 21- junija 16701™ Pri opisu zgodovinskega razvoja v prvem delu razprave smo videli, da je vprašanje o spo-vedni jurisdikcijt redovnikov vzbujala v zgodovini neštete spore. Določbe v zakoniku, s katerimi se pa v okviru te razprave ne moremo podrobneje baviti1", so naslednje: Skof daje delegirano spovcdno jurisdikcijo vsem duhovnikom, svetnim in rodovniškim, za spovedovanje vseh vernikov svetnega (in duhovniškega) ter redovniškega stanu {kan, 874, § 1). Redovnikom daje ško( spovedno jurisdikcijo po predlogu njih predstoj-nikov,!lS; predlaganim spovedne jurisdikcije Škot brez važnega razloga ne sme odreči (kan. 874. § 2}; podeliti pa jo sme le onim duhovnikom, ki so uspešno napravili1" izpit za to (kan. 877, § l}"10. Redovnik ne sme uporabljati spovedne jurisdikcije brez dovoljenja svojega predstojnika; rodovniški predstojnik sme dati dovoljenje le na podlagi uspešno napravljenega izpita (kan. 677, § 1)"". V duhovniškem izvzetem redu daje jurisdikcijo za spovedovanjo redovnikov, novincev in oseb, ki vsaj relativno stalno bivajo v redo vniški hiši1", tudi redovniški predstojnik, in sicer kateremukoli duhovniku (kan. 875, S l)'*'- V neduhovniškib izvzetih redovih predlaga škofu spovednike za spovedovanje hišnih članov redovniški predstojnik (kan. 875, § 2), Za spovedovanje redovnic1"'* morajo imeti vsi spovedniki'01 posebno spovedno jurisdikcijo. ki jo daje krajevni ordinarij kraja, kjer je redovniška hiša (kan, 876). Vsak nasprotni partikularni zakon in običaj je odpravljen. »H S«Jr 23. c. 15 de ret. liB Prim, odstavek 19 v prvem delu [BV 1935. 247—257). 16B Pontes, ed, Cdspurri 1. 472—475. Gl, U i e n i č n i k br., Pastoralno bogoslovje. 1932, 204—206. I5h Tekst se glasi: »Locorum Ordinarii iuris d Actionem ftd audiertdas confessiones h a b i í u a I i l e r ne concedant religiosis qui a proprio Su-periore non praesentantur« (kan, 074, § 2). ISB t..-qui idonei per examen reperli fu crin L*. Btdz izpita se Ame dali jurisdikcija duhovniku »cuius lheolo£icam doclrinam aliunde com per la rti habeant« (kan. 877, 5 1). Ponekod, n. pr. v ljublj- škofiji, je la izjema postala pravilo, kar seveda ni v skladu s cit, določbo, 141 Izjema je ista kol pod 160. 1(13 »Diu noctuque .., causa fámula tu t aut educationis aut hospilii aut infirmae vateludim«« (prim. kan. 514, § 1). 1,3 Omejitve, da se smejo ati celo morejo redovniki »povedali |e redovniku. so odpadle. >■* Na kraju, določenem za spovetlovanje redovnic, sicer ne tkan. 522|, lu Zadevni privilegij kardinalov (kan. 239, g 1, n. 1) ni tangirán. Gornja dofoSba ne velja za primere, predvidene v kan. $22 in 523. 112 Glede škofovih rezervatov in cenzur, ki So škofu pridržane, nimajo redovniški spovedniki po zakonu nobenih privilegijev. V srednjem veku pa je prav ta zadeva povzročala veliko sporov. Škof ne sme nobenemu spovedniku spovedmi jurisdikeije brez pametnega razloga preveč (nimis) omejevati, prav tako rodovniški predstojnik ne zgoraj omenjenega dovoljenja svojemu redovniku (kan. 878, § 2), Brez važnega razloga ne sme škof jurisdikeije spovedniku vzeti (kan. 880, $ 1)"®. Škof ne sme, ne da bi prej obvestil sv. stolico, vzeti jurisdikeije vsem redovnikom spovednikom v pi.-polni redovniški hiši (kan. 880, § 3). V opisani materiji, ki je za praktično delovanje izredne važnosti, so v zakoniku določbe O razmerju krajevnega ordinarija do redovnikov zelo natančno izdelane. Kako je prišlo posebej do vsake izmed njih, ne moremo razkladati, ker bi nas preveč zamudilo irt ker bi bilo treba ponavljati stvari iz prvega dela razprave, Prinašanje sv. obhajila. Zakonik je ohranil glede javnega prinašanja sv. obhajila bolnikom kakor tudi glede previdevanja bolnikov (prinašanje sv. popotnice in delitev zakramenta poslednjega maziljenja) stare določbe, izdane že na viennskem koncilu107; redovniki smejo opravljati navedene Eunkcije le z dovoljenjem župnika ali krajevnega ordinarija ¡kun. 848. § 2; 850; § 2). Odpustki. Glede oznanjevanja odpustkov so na tridentskem koncilu""' vzeli redovnikom vse privilegije, V skladu s tem načelom določa kan, 919. § t, da redovniki ne smejo brez vednosti krajevnega ordinarija oznanjati novih odpustkov, ki so podeljeni njihovim cerkvam, a ko še niso prOmulgirani V Rimu. Omenjena izjema je oprta na načelo: nPromulgatio Urbi facta est orhi facta, 26, Ordinacija. Veljavne določbe o tej stvari so precej bogate, a docela plod zgodovinskega razvoja; zato se mi zdi za boljše razumevanje primerno, da najprej podam glavne črte tega razvoja, ki sega do Benedikta XIV.; določbe lega papeža v konst. Impositi nohis» z dne 27. februarja 1747"111 so bile sprejele v kodeks- Ordinacija redovniških klerikov je poslala že zelo zgodaj sporna zadeva med škofi in redovniki. Takšna je bila več stolelij. Iz stvari same po naravi sledi, da morata biti pristojna za ordinacijo redov-niških klerikov krajevni škof in redovniški predstojnik, Številni redovniški privilegiji pa so s časom pristojnost krajevnega Škofa skoraj popolnoma odpravili. Preobrat pa se je izvršil na V, lateran-skem koncilu1'", ki je določil, da eksaminira redovniške ordinande krajevni škof in jih tudi ordinira; tuj škof jih sme ordinirati le tedaj, če se krajevni škoi neupravičeno brani ali če ga ni doma. Tridentski koncil je določbo sprejel in Še izpopolnil. Zadevo so takrat takole uredili: Redovniške ordinande izpraša Škof; vsak nasprotni privilegij 11,0 Nc rcvoccnt aul suspttiidanl nui ¡ravem ob causani. C. 1, in Clem, 5, 7. Sess, 21, c. 9 de reE. 14« Fonles, ed. G o s p a r r i EJ, 56—f>2. "o 11, seja, konst. Dum mira menlis are;ma prim. odst. ¡7 v prvem delu (BV 1935, 240—243J. 113 je odpravljen"1. Vsakega ordinanda ordinira episcopus pTOprius; drug Akol le z dovoljenjem tega škola17*, Opati morejo le svojim podložnikom deliti tonzum in nižje redove. Vsi eksemptni rcdovi morajo pošiljati svoje ordinande za ordinacijo škofu kraja, kjer žive; kakršnikoli nasprotni privilegiji in običaji so odpravljeni1". Pij V. je pozneje v konst. -Etsi mendicantium« z dne 16. maja 1567 v korist redovnikom deloma odstopil od omenjenih določb, a Gregor XIII, jih je v konst. In tanta rerum« iz L 1573 zopet uveljavil. Nadaljnji razvoj popisuje Benedikt XIV. v zgoraj omenjeni konstituciji »Impositi nobis* z dne 27. februarja 1747. Odlok koncilske kongre-gacije z dne 15, marca 1596l7\ ki ga je Klemen Vlit. izrečno potrdil (Klemenov odlok), je določil, da mora nasloviti redovniški predstojnik dimisorije na krajevnega škofa; na drugega škofa pa le tedaj, če je domači škof odsoten ali če ne bo imel v tem času ordinacij. Odlok je opomnil redovnike, da naj ne izbirajo nalašč takega časa. Rodovniškemu predstojniku, ki bi določbo prestopil, je za kazen zapretil izgubo službe ter izgubo aktivne in pasivne volilne pravice; kazen nastopi ipso (aeto. Papež pa ga more kaznovati še Z drugimi kaznimi. Po tem odloku je zopet nastal spor med škofi ia redovniki. Škofje so trdili, da mora izdati redovniškemu ordinandu dimisorije tudi episeopus originis, ter da ni dovolj, če izda dimisorije samo redovniški predstojnik, Koncilska kongregacija. je 28. februarja 165417* to mnenje škofov zavrnila. Redovniki pa so trdili, da jih gornji odlok Klemena VII l. ne veže. ker imajo nasprotne privilegije. Glede teh privilegijev so zopet nastali pravni dvomi, ali so namreč ostali v veljavi vsi privilegiji, podeljeni po tridentskem koncilu17", ali samo tisti, ki so bili podeljeni po I. 1596, potem ko je bil izšel gornji odlok Klemena VIII. Dalje je bilo dvomno, ali so veljavni le listi privilegiji, ki so bili redu podeljeni direktno, ali ludi tisti, ki jih je red prejel per communicationem. Oba nakazana dvoma je rešil I nočene XIII.177 tako, da ostanejo v veljavi privilegiji, ki so bili redu podeljeni direktno11" v dobi po tridentskem koncilu, lnocencovo odločbo je polrdil tudi papež Benedikt XIII,Oba papeža obenem z odločbo potrjujeta odlok Klemena VIII. in dodajata, da mora redovniški predstojnik v dtmisorijih, ki jih naslovi na tujega škofa, povedati razlog, radi katerega je upravičen to storiti, Sess, 23, c. 12 de ref, »« Sess.,23, c- 8d«rel. i« Sesa, 23, c. 10de rcf. 174 buntes, ed. Gasparri V, 185; ponatisnjen iudi v imenovani konst, Benedikta Xi'V, »Impo&ili nobis«, Fontes, cd. Gisparri V, 324: ponatisnjen tudi v imenovani konst, Benedikta XIV, »Impositi nobis*. 17fl Tridentiki koncil je namreč vst zadevne privilegije odpravil. Prim, sess, 23, cc. S, 11, 13 de rcl. 177 S kons!, kAposloJici muneris« z dne 23. maja 1723, § 17; Fnnt«, ed G a s p a r r i I, 58S—5S9. l7B Per speciale Privilegium. tf" Konst. >[n &u pre mor z dne 23. septembra 1724, § 14, Forties, ed. G sspsrri I, 60S, Hogoilovni Vttlnilc, 8 114 Toda stvar tudi s letni določbami še ni bila zadosti urejena. Meslo v Klemenovem odloku iz I 1596, ki je določilo za redovniške predstojnike kazen latae senteniiae | , , , poenas incurrant), SO prizadeti po besedah Benedikta XIV. potvorili in spremenili tako, da je pomenilo le kazen fereitdae sententiae (.,. poenas ineurrent). Dalje so v dimisorije, ki so jih naslavljali na tuje škofe, vtikali neresnične razloge za svoje postopanje. In Iraudem legis SO redovniki uhajali v tuje škofije in tam skušali dobiti škofa, ki bi jih lahko-miiljeno ordinirul. Nekateri redovj so dosegli, da jim je sv. stolica na splošno potrdila privilegije, ki so jih v preteklosti od nje prejeli i to generalno potrditev pa so nato tako tolmačili, da se razteza tudi na privilegij glede Ordinacije. Temu ravnanju pa je napravil konec Benedikt XIV. v konstitueiji impositi nobi-si, ki sem jo ie v začetku tega odstavka omenil. Avtentično je proglasil, da določa Klemenov odlok kazen latae sen-tcnliae. Določil je, da sme tuj škof ordinirati redovnika le tedaj, če domaČa krajevna škofijska kurija izda potrdilo, da je rodovniški predstojnik v tem primeru upravičen obrniti se do tujega škofa, liedovniške predstojnike in škofe je opozoril na kazni, kt jim zapadejo, ako prestopijo gornje določbe, Glede potrditve podeljenih privilegijev pa je določil, da se nanaša na privilegij glede ordinacij le takrat, če je izvršena »in form a specifica cum Jitterali veteris indulti insertione eiusque expressa innovatione«. 27. Določbe Benediktnve konstitucijc o škofovi kompetenci glede ordinacij redovnikov so sprejete V bistvu nespremenjene v zakonik: zato je v teh kanonih (964—967] več historičnih remeniscenc. Kolikor Spadajo v okvir te razprave, SO veljavne določbe glede ordinacije redovnikov na kratko te-le: Razlikovati je treba eksemptne in neeksemptne redovnike. Za ordinacijo neeksemptnih redovnikov veljajo iste določbe kot za Ordinacijo svetnih klerikov. Pri vprašanju o pristojnosti za ordinacijo moramo razlikovali pripustitev ordinunda k ordinaciji in ordinacijo samo. Za ordinacije ek^emplnih redovnikov daje dimisorije redov-niski predstojnik [kan. 961, n, 2), Dimisorije mora nasloviti na škufa kraja, kjer živi ordinand [kan, 965J; na tujega škofa pa le tedaj, če je krajevni Škof to dovolil ali je drugega obreda ali odsoten ali ne ho imel ordinacij v času, določenem v kan, 1006, g 2, ali če je končno škofija vakanlna" in jo vodi nrdinarij brez škofovskega posvečenja, V vsakem primeru mora biti škofu ordinatorju razlog izpričan z avtentično listino škofijske kurije (kan. 966). Kedovniškim predstojnikom je posebej prepovedano, da bi se tem določbam kakorkoli izmikali (kan. 967). Skoi. ki bi tujega ordinanda ordiniral brez pravilnih dimisorijev, ipso facto zapade suspenzi ji ah ordinum collalione za dobo enega leta; suspenztja je pridržana sv. stoliei |kan. 2373, nn. 1 in 4). Kedovniški predstojnik, ki bi prestopil gornje določbe, pa ipso facto zapade suspenziji a Missae celebratione za mesec dni (kan. 2410). Kazenski sankciji sla razmeroma slrogi- Kdor ima pravico, izdajati dimisorije, sme tudi sam ordinirati, 115 ako ima škofovsko posvečanje Ikan. 959)""1. Opati smejo deiili svojim podložnikom tonzuro in nižje reddve (kan. 964, n. 1)"", Glede spregledovanja ¡regularnosti imajo redovniiki ordinariji za svoje podložnike iste pravice kot sicer krajevni ordinariji Ikan. 990). V starem pravu teh pravic niso imeliJili. Redov niš ki ordinandi morajo tako kakor svetni ordinandi vložiti za ordinacijo prošnjo na Škofa (kan, 992) V dimisorijih mora rednv-niški predstojnik izjaviti ne le. da je ordinand napravil zaobljube, temveč tudi. da ima pogoje, ki jik zakon terja pri ordinandih. Skof, ki je prejel pravilne dimisorije, ne potrebuje za redovniške ordiuande drugih dokazil (kan. 995), Ako pa je prepričan, da trditve v dimi-sorijih niso resnične, seveda ne sme kandidata ordinirati, Redovniški ordinandi se morajo kakor svetni ordinandi pred ordinacijami podvreči izpitom, ki so za ordinande ukazani in pri katerih ikof določi snov, izpraševalce in način izpraševanja (kan- 996). ViSji redovniški predstojnik in ne škofijska kanja obvesti župnika, da vpiše pri redovniških ordinandih v krstno matico sprejem snbdiakonata (kan. 1011}***- Poroka. Od določb iz zakonskega prava je omeniti v okviru te razprave le, da eksemplnc cerkve v župniji spadajo k teritoriju župnije in zato more v njih krajevni župnik veljavno asistirati po-roki!li\ V cerkvah in oratorijih ženskih redov"-"1 sme biti poroka le z dovoljenjem krajevnega ordinarija. toda samo »urgenle necessitate ac opportunis adhibitis cautelis« (kam 1109, § 2)tPe. 9. V poglavju o svetih krajih in časih. 28. V drugem delu tretje knjige pod skupnim naslovom ;>D e locis el temporibus saeris«, ki razpada v dva oddelka De locis saerist- (kan. 1154—1242) in De tempnrihus saeris (kan. 1243—1254), razpravlja zakonik o predmetih, ki so med seboj precej različni. Za naše vprašanje pridejo v poštev naslednje določbe: 1JiB N, pr, opat, ki ima ško lovsko posvečen je. Ihl V tekstu je naštetih Več pogojev, Staro prepomo vprašanje, ah um Opat podeliti tonzuro in aižje redove tudi svojim novincem, je rešeno v negativnem smislu, ker je določeno, da mora biti ordinand »¡psi su bdi hi s vi professionis sa 11« m simplicis (prim. tudi G o m e z , De abbatum poteptate toni uram minoresque ordines conferendi. Commentarinm pro relijiosU 1938, «4—446; 1929, 45—52), lhi Po določfai tridentskega koncila (sess. 24, e. 6 de ref.) je mogel dispcnzirali le £kof. Koncilska kongregacija je 9. febr tb64 n;i vprašanje; "An facultau attributa Episcopis in cap. 6 Sess. 24 ref. in teli i gat ur etiam concesia Kegularibus. sive eorum Snperioribus.* odgovorila negativno (Fontes, cd. Gasparri V, 352). 161 Določba je nova; v Gasparrijevem uparalo ni naveden noben vir. 1J11 Knngreg. za zakramente z dne 13. marca 1910 ad VIII; Fontes, cd. G as p a rri V. 78. 1,4 In semeniii. 1116 V starem pravu je tudi delitev poročnega blagoslova bila preporna Jtadeva med svetnim in rcdovniikim klerom. Se V. later, koncil se je havil s to zadevo in določil, da redovniki ne smejo blagoslavljati zakonov [pred tridentskim cerkvenim zboTomf) brez župnik o vega pristanka. Pd dekretu Tametsi so prepiri odpadli. S' 116 Blagoslovitev i rt posvetitev. Za postavitev kakršnekoli cerkve je potrebno, koL smo zgoraj videli'"7, dovoljenje krajevnega ordinarija. Za javne oratorije veljajo iste določbe kot za cerkve [kan. 1191). Napol javai oratoriji pa se ustanavljajo z dovoljenjem ordinarija sploh; torej tudi redovniškega (kan. 1192, § 1]. Blagoslovitev svetega kraja, ki ne pripada izvzetemu duhovniškemu redu, je pridržana krajevnemu ordinariju (kan. 1156). V duhovniških izvzetih rodovih pa more višji predstojnik blagosloviti temeljni kamen cerkve (kan. 1163 in 1156), cerkev samo (kan. 1156), pokopališče (kan. 1205, § 11, zvonove (kan, 1169, § 5); dalje more očistitiJ>,i oskrunjeno cerkev, čeprav je bila poprej posvečena (kan, 1176, § 2), in posvetiti ekssekriran oltar (kan, 1200, § 11. V ostalih redovih so te funkcije pridržane krajevnemu ordinariju- Konsekracije rodovniških objektov pa so po pravilu, ki ga je izdal V. lateranski koncilinu, vse pridržane krajevnemu škofu; škor torej tudi v eksemptnem duhovniškem redu konsekrira cerkev in oratorij (kan. 1155, § 1), neprenosljive110 oltarje (kan. 1199, § 2) in zvonove (kan. 1169, § 5). Konsekracija. sv. olj sicer ni pridržana krajevnemu škoiu; toda redovniki morajo prositi za sv. olja krajevnega škofa1"1. O školovi oblasti, posvečevati cerkve, dobro razpravlja pismo pap, Benedikta XIV. *Ex tuis preclbus-* z dne 16. nov. 1748"", s katerim je papež dovolil Engelbertu, opatu monasterii Campidonen-sis, da sme konsekrirati"" cerkev. V pismu je naštetih več zgodovinskih podatkov o tej stvari, 29. Pokopališče in pogreb. Redovniki imajo posebne privilegije glede pokopališč in glede pakopavanja mrličev. V pregledu zgodovinskega razvoja smo videli, da so glede teh stvari z nastopom mendikantov nastali težki spori. Z zadevo sta se bavila vicnnski in V, lateranski koncil. Pred zakonikom so imeli po splošnem pravu le nekateri redovi pravico do lastnega pokopališča; ostali redovi s slovesnimi zaobljubami pa po privilegiju, ki so ga dobili ali direktno ali pa per communicationem'at. Po kan, 1208, § 2 pa morejo imeti vsi izvzeti redovi lastno po* kopališče, ločeno od pokopališča za ostale vernike. Prirediti si morejo pokopališče tudi na zemljišču, ki ne pripada samostanu, ne da bi morali imeti dovoljenje krajevnega ordinarija. Neeksemptnim redovnikom pa more škol dovoliti zunaj navadnega pokopališča posebno grobišče (peculiare sepulchrumj, ki se blagoslovi kot pokopališče (kan. 1206, § 3). Truplo umrlega redovnika naj se prinese v rodovniško cerkev ali oratorij; sprevod spremlja v duhovniških redovih redovniski pred- Odstavka 10 in 11. <»fi Recoiiciliare ecolesimn vlolatant. Pura. odst. 17 v prvem delu (HV 1935, 242). tttB Prenosljiv« oltarje mnru konsekrira l i vsak ikof (kari- 1199, S 2), Priro. kan. 735. Fante s. ed. Caspirri 1!. 1H5—193. ,i3 PrO hflc vicc tantum. 144 Prim. Ferrari s, Protnpla bibliotheca; «epultura nn. in 27. 117 stojnik, ki tudi opravi eksekvije in spremlja sprevod na pokopališče, naj ima red lastno pokopališče ali ne, in opravi molitve ob pokopu (kan. 1221, § 1; 1231, § 2). Isto velja za pogrebe redovriškega novinca, ako si la ni izbral druge pogrebne cerkve. V tem primeru pa pripade rodovniškemu predstojniku le spremljanje sprevoda do cerkve, ostalo opravi rektor cerkve [kan. 1221, S I}1"1. Enako kot novinci se pokopljejo tudi uslužbenci, ki umrjejo v redovniški hiši (kan. 1221, § 3)1". Umrle redovnice, ki niso bile iz vzele izpod ¿upnikove kom-petence, pokoplje župnik; ostale njihov kaplan |kan 1230, g 5). V zgodovini je povzročilo veliko sporov vprašanje o pokopa-vanju svetnih ljudi na redovniškem pokopališču1"7. Danes je stvar takole urejena: Vsak katoličan, ki mu ni posebej prepovedano*si more izbrati pogrebno cerkev in pokopališče [kan, 1221, § 3). Od rodovniških cerkva si sme izbrati župno cerkev ali cerkev moškega reda s slovesnimi zaobljubami; cerkve ostalih redov pa le. če imajo posebno pravico, tako zvam »ius funerandu. Cerkev, ki pripada nunam, si morejo izbrali za pogrebno le ženske osebe, ki so dalj časa (non precario) bivale v samostanu ali v službi ali kot gojenke ali radi bolezni161' [kan, 1225]. Vernik si more izbrati tudi grob na redovniškem pokopališču; pogoj je leT da pristane na to redovniSki predstojnik, ki ie po konstitucijah pristojen [kan, 1228, § 2). Ce se pogreb ne izvrši v župni cerkvi pokojnika, gre po občnem pravu'™ župniku pristojbina, tako zvana portio paroecialis (kan- 1236, § 1). Kadar si vernik izbere pogrebno cerkev, spremlja sprevod do cerkve župnik: če j« cerkev reda s slovesnimi zaobljubami ali je sicer izvzeta izpod župnikove jurisdikdje, opravi nadaljnje obrede rektor cerkve [kan, 1230, § 3). Redovnikom kakor tudi svetnim duhovnikom je strogo prepovedajio, kakorkoli1"' koga nagovarjati, da bi si izbral za pogreb njihovo cerkev ali pokopališče (kan. 1227], Opisane določbe o pokopališčih in pogrebih glede na redov-ništvo se, razen nekaterih podrobnih predpisov, ujemajo z določbami V. lateranskega koncila, ki pa je tudi uzakonil že staro cerkveno prakso. 30. Iz oddelka o svetih časih (kan. 1243— 1254), ki govori Ako umrje redovnik ali novinec zunaj reduvniike hiše in ga ni lahko prenesli v rcdovniSkn hišo ali cerkev, ga pokoplje krajevni župnik. Glede ostalih oseb. ki bivajo v redov, hiši, pa velja kan. 1222, ltn Priči, konst. Bonifacija Vili. »Super carlhedram«; odsl. 13 v prvem delu te razprave [BV 1935, 233—236); Marc magnum, odslnvek 16 v prvem delu (BV 1935, 23S—240); konst, Leona X, *Dum intra.; odstavek 17 v prvem delu (EV 1935. 240—243). Cerkve in pokopališča si ne morejo izbrali nedorasli in redovniki, izvzerrtii Škofe (kan, 132*1). i»" -Nisi agalur de mulieribu« quae (n mu la t us, education!«, infirmitatis itut hospitii causa intra C la usuram eiusdem monasterii non precario com-morabmtur.* ilin Partikulnrni zakoni ali običaji so ohranjeni, -Ne cjuos ad vovendum, itirandum vel fide interpesita sen aliler promitlendum ¡nducant, ut ., , eligant vel factum electionem non L mirni ten t; quod si contra factum iueril, cleetio sil nulla« (kan, 1227), 118 o prazničnih in postnih dnevih, je omeniti za naše vprašanje le nekaj malega. V kleriških eksemptnih redovih imajo predstojniki pravico, dispenzirati od praznovanja praznikov in od posta, kakor župniki; spregled morejo podeliti oseba:)!, naštetim v kan. 514. § l (kan. 12-15. 3). Škofuv spregled od splošnega zakona velja tudi za vse redovnike, ako jim tega ne zabranjujejo njihove zaobljube ali konstitucije (kan. 620), 10. V poglavju o božjem kultu. 31. V stvareh, ki se tičejo božjega kulta v Širšem pomenu he-sede (kan. 1255—1321), je v skladu z načeli tridentskega koneila1"-' školova kompetenca močno poudarjena. Božji kult. V cerkvah in oratorijih se smejo uvajati molitve in pobožne vaje le tedaj, če jih je krajevni ordinarij pregledal [revjsio) in izrečno dovolil (kan. 1259, g 1). Skof mora skrbeti, da se cerkvene določbe o božjem kultu izpolnjujejo, zlasti pa, da se v božji kult, javni ali zasebni, in v vsakdanje življenje vernikov ne uvede kakšna praznovema razvada, ali kar se ne sklada z vero ali cerkveno tradicijo ali kaže umazano dobičkaieljnost^ (kan. 1261, § 1). V ta namen more krajevni ordinarij izdali posebne naredbe, ki so jih dolžni izpolnjevati tudi izvzeti redovniki. Glede teh naredh sme krajevni ordinarij vizitirati tudi cerkve in javne oraLorije duhovniškega izvzetega reda s slovesnimi zaobljubami, ki sicer niso podrejeni njegovi vizilaciji, a le tedaj, če ima utemeljene vesti, da se njegove naredbe ne izpolnjujejo fkan, 1261, § 2)"". Krajevni ordinarij mora v takem primeru pač obvestiti rektorja cerkve, da je dobil omenjene vesti; ni pa dolžan dokazati, da so vesti utemeljene. Shranjevanje in izpostavljanje Najsvetejšega. Skof daje dovoljenje, da se shranjuje Najsvetejše v javnih in napol javnih oratorijih rednvniških zavodov in hiš (kan. 1265, g t, n. 2). Tudi v cerkvah izvzetih redov se sme javno izpostaviti Najsvetejše, razen v osmini prazniku sv. Rešnjega Telesa, le s Škofovim dovoljenjem (kan. 1274, g 1). Slike. Nenavadne slike se smejo postavljati v cerkvah in v javnih oratorijih izvzetih redov le z dovoljenjem krajevnega ordina-rija (kan. 1279, § 1). Relikvij'e, V cerkvah ludi eksemptnih redov se smejo javno častiti le one relikvije, katerih pristnost je potrjena z listino, ki jo je izdal kardinal alt krajevni ikoi ali duhovnik, ki ima apostolski indult, da izdaja o tem avtentične listine (kan, 1283, g 1). Krajevni oridnariji naj ne puste nikomur lahkoverno govoriti ali pisati o relikvijah (kan. 1286J, — Vse določbe, ki so omenjene v tem odstavku, smo srečali že pri opisu zgodovinskega razvoja, Prim zlajti sess. 25 de invne. 7,13 Turpis Konst. Leona X, -Dum intra*. Sesp. 25, e- U de reg, Prim. op. 163 v prvem delu Tazprave (BV 1935. 242). S. C. C. Ventimilien., dec. 1587, Fontes, «d. G a B p ¿irr i V. 152; S. C, C. Nullius, 22. j an, 1598, Fontes, od. Gaaunrri V, 193; S. C. C. Ferrarien. 23. sept, in 28, nov, 16W, Fontes, ed. Gasparri V, 210; S. C. C, Plancentina 18. marca 1628, Fnntes, ed. Gasparri V, 252; S. C. tip. et K. Cremonen. 20. dec. 1530. Fontes, ed. G a s p a r r i IV, 596—597. S. C. Ep cl R. Fcrrorien. 2. jul. 1596, Fontes, ed. Gasparri IV, 676; S. C, Hp. et Ii, Perlhonen. 1. sept. 1598, Fontes, ed. Gasparri IV. 683; S. C, Ep. et R, Viglevanen, 12, martii 1601, Fontes, ed. Gasparri lVf 695; S, C. C. Albanen. 2. sept. 1617, Fontes, ed. Gasparri IV, 217. S, C, Kp. et Ii, Cremonen. 2Q. dec. 1580. Fontes ed. Gasparri IV. 597 iirit sicer dostavek: >zla£ti i¡. javnih razlogov*; zlasti« je pozneje odpadel. Sl' S. C. C. Senarum 17, nov, 1691, ad 3, Fontes, ed. Gasparri V, 418; S. C. C. 13- jan. 1624, Fontes, ed. Gasparri V, 228. i« S. C. Ep. et R. 29. nov. 1595 ad II, Fnnies, e*!- Gasparri II, 644, S. C. C. Toletilina, 27. maja 1591, Fontes, ed. Gasparri V. liO, Tako je n. pr, določil Urban VIJI, v koflst, Nuper Z dne 17. OOV. 163Sr Fontes, ed' Gasparri 1, 416, da jO benediktinci iz cassinske samostanske 120 Glede Izraza »accedere« je bilo določeno, da pomeni, da se morajo redovniki udeležiti cele procesije in da ne smejo med procesijo, ki ¿re mimo njihove redovniške hiše, zapustiti sprevoda*'4; po drugi strani pa je bilo določeno, da redovniki, »qui vere ultra medium miliare a civitale distant«, niso dolžni udeleževati se procesij'1". Izraza -omnes« v zgoraj navedeni določbi tridentskega koncila ni tako razlagati, da bi se morali iz rednvniike hiše vsi člani do iadnjega udeležiti procesije, lemveč je prav primerno, da nekateri ostanejo doma za varuhe*1*; vendar pa zopet ni prav, če bi se udeležila procesije te dva redovnika iz hišeilT. Glede izraza »vocati« je bilo končno določeno, da zadostuje splošen poziv tako pri običajnih kot pri izrednih procesijah in ni potrebno, da bi se morali redovniki posebej povabili k procesiji31"1. Navedene določbe, ki so bile izdane kot interpretacija doloibe tridentskega koncila, so prešle v novi zakonik; zato sem tudi njih genezo natančneje opisal. Moški redovniki, razen redovnikov s slovesnimi zaobljubami, ki iive v Strogi klavzuri, in redovniki, ki so oddaljeni od kraja preko 3000 korakov (kan. 1291, § l)11», so dolžni udeleževati se rednih in izrednih procesij ex causa publica (kan. 1292), torej tako zvanih generalnih"0 procesij0*1. iveie dulžni udeleževati se procesij na praznik sv, Re&njega Telesa, ne pa na dan Sv, Marka in prošnje dni. — Bosonogi karmeličani in jezuiti imajo n. pr. privilegij, da se jim ni treba udeleževati procesij [S c h a f c r. Dc religiosis b19. op. 3). Slt S. C. hp, et R. Fanen. 6. februarja 1590, Fonles, ed. Gasparri IV, 620. "n S. C, C, Cae s ena Len, 9. marca 1592, Fontes, ed- Gasparri V. 171. 110 S. C, Ep, et R, Observanlium, S, ful, 1619, Fontes, ed, Gasparri [V, 740 »essendo conveniente che (¡uateuno di loro resti alia cura dello ehiesa e Itüi casa«. 117 s. C. C. Aquén. 5. in 19. maja 1708, ad 2. Fontes, ed, Gasparri V, 523-—521 [in solo numero duoruni re lig tow rum cruce praecedente], S, C. C, In su la ruin Canarieu. 13. nov. 1694, bontes, ed. Gasparri V. 432 (praecendenle generali indietionej; S. C, C. Derlhonen, IR, maja IfiSÉ, Fontes, ed. Gasparri V, 400 [omenjata se dve določbi: v prvi se zahteva ovocalio personalise; na íkofovo pojasnilo pa je bila ta določba izmenjana z drugo, po kateri je zadostovala »vocatio per edíclum^}. Določba, da redovniki s strogo klavzuro {clausura slríctior] niso dolini udeleževali se procesij, jc vzela iz, scrs. 25, c. 13 de reg, tridentskega koncila. — Drugi del določbe, namreč glede razdalje, ki opravičuje od izostanka. se je spreminjal; na V, later, koncilu je bila razdalja določena na 1000 korakov, dekret konctUke kongregacije z dne 9. marca 1592 (Cae* sentcn.J, Fontes, ed. Gasparri V, 171 pa pravi »ultra medium miliare«. Izraz ¡»generalna procesija.« se dobi v uradnih odlokih, n. pr. S. C, Ep, el, R, Cremonen, 20. dec. 15S0, Fonles, ed. Gasparri IV, 596 597; S. C. Ep. el R. Ferrariun. 6, jul. 1593, Fontes, cd. Gasparri IV, 644; S. C. Ep, et R. Eugubina 14, maja 1649, Fontes, ed, Gasparri IV. 778; S. C. Ep. et R. Meliten. 12. dec. !902, Fontes, ed. Gasparri IV, 1902. Navadno pa se rabi v odlokih k ongregacij izraz javne (publicac) procesije; včasih tudi universales [S, C, C, Senarum, 17, nov. 1691, ad 3, Fontes, ed. Gasparri V, 418. Izraz processiones generales se Lstoveli s proč, publicac v S. C. Ep. el R. Vigíe vanen. 12. marca 1É01, Fontes, ed. Gasparri IV, 695. — Avtorji pa dele procesije v generalne tn partiku- 121 Redovniike cerkve"5 morejo imeli, kot je določil že Gregor XIII. v konst. Xum interdumu z dne 11. marcu 1573"1, teoforične procesije zunaj cerkvc na nedeljo v Osmini praznika sv. licšnjcga Telesa (kan. 1291, § 2). Kjer je star običaj ali kjer škof radi posebnih krajevnih razmer tako odredi, tam more bili na sam praznik sv. Rešnjega Telesa več procesij [kan, 1291, § 1). Če je v mestu isli dan več procesij, odredi krajevni ordinarij čas in ceste t.a nje (kan. 1291, g 2), Ob istem času v istem kraju več procesij ne sme biti15'. Druge procesije razen teoforične na nedeljo v osmini praznika sv. Rešnjega Telesa smejo imeti redovniki, četudi so eksemptni, zunaj svoje cerkve in obzidja le z dovoljenjem krajevnega ordinarija (kan. 1293]'™. Znotraj svojih cerkva in obzidja morejo imeti brez škofovega dovoljenja procesije, ki niso teoforične; za teoforične pa tudi tu potrebujejo škofovega dovoljenja, ker so leoforične procesij® združene z javnim izpostavljen jim Najsvetejšega [kan, 1274, § 1). Glavni razlog za opisane določbe o škofovi pristojnosti glede procesij je v tem, ker so javne procesije stvar, ki globoko posega v cerkveni javni red, za katerega skrbi škof, 33. iz poglavja O hoijem kultu naj končno omenim še te-Ie tri določbe: Pristojbina za maše vanje. Škofova določba o pristojbini. ki naj jo duhovnik, ki opravi sv. mašo v ubožni cerkvi, tej plača, veže tudi eksemptne redovnike v tem smislu, da ne smejo zahtevati za cerkev višje pristojbine (kan. 1303, § 3). Določba o tej pristojbini je novost v občnem cerkvenem pravu. Koncilska kongregacija je v partikularnem primeru prvič dovolila tako pristojbino 1. 1685"®. Razlog, da veže ikofova določba tudi izvzete redovnike, je skrb za javni red, RLagoslavIj anje sv. opreme. Sv. opremo smejo blagoslavljati za svoje cerkve in oratorije, pa tudi za cerkve podrejenih nun, redovniški predstojniki, ki morejo za to odrediti tudi člane lame po tem, ali se razvijejo procesije zunaj cerkve po ce-stah in poljih [n. pr, teoforične procesij«, procesije v prošnjih dneh), ali so omejene le na cerkev [sprevodi na svečnico, cvetno nedeljo, veliki četrtek in petek) (piim, H lili n g, Das Sachenrecht des Code* lurii Canonici 1923, 170]. — Kodeks razlikuje javne (tx causa puhlica) in nejavne procesije. .lavne procesije so redne (□rdinariuc) ali izredne |extraordinariae]. Kedne procesije so tiste, quac stotis diebus per innum iiunt ari normam librorum liturgi-cOriiFU vel consueludjritmi occlesiarumi izredne pa, tjuac aliis publicis de causia in alios dieh indieuntur (kan, 1290, § 2). «i Po Pujski (o. c. 170) in Schiiferju |He relifciosM 679—660) bi jedilo, da so redovniki dolžni udeleževali se izmed rednih procesij le teoforiinih na praznik sv Reinjega inlesa; kan, 1292 pa nasprotno jasno pove, da se morajo redovniki udeleževali tudi izrednih procesij. TVlr In iupne cerkvc. če je v kraju ecclesia digntoT. Fontes, etl. G a s p a r r i I, 254—255. Prim. sodbe Rimske rote v Causa Tarenlina z dnv 3. febr. 1922, AAS 1923. 395. 151 V drugih primerih vodi procesije iz njihovih cerkva krni. župnik (Interpret. komisija z dne 10. nov. ¡925. AAS 1925( 582), ,n Prim. C, C, Maceraten. 14. maja 1729, Fontes, cd. G a s p a r r i V. 790. 122 svojega reda tkan, 1304, n 5). Določba ni nekaj izjemnega"', ker jc fakulteta, blagoslavljali cerkveno opremo, v kan. 1304 dana zelo številnim funkcionarjem, n. pr- župniku za ves teritorij župnije in Tektorju cerkve za cerkev. Spregled zaobljub, V duhovniških izvzetih redovih morejo predstojniki, tudi hišni, spregledati zaobljube, ki niso pridržane, vsem osebam, ki trajno'" bivajo v hiši (kan, 1313, n. 2)"*, Spregledovanje navadnih (nepridržanih) zaobljub je sicer pridržano škofu in tistim, ki jim sv. stolica to pravico podeli (kan. 1313, nn. 1. 3). Določbo, po kateri gre ta pravica tudi hiinim predstojnikom, razumemo v zvezi s kan. 501, § 1, ki določa, da imajo vsi predstojniki v duhovniških izvzetih redovih tudi jurisdikcijo v obeh območjih, ako redovniške konstitucije ne odrejajo drugače. 11, V poglavju o cerkvenem učiteljstvu. 34. Vsakemu poznavalcu cerkvenega življenja je jasno, da mora bili v poglavju o cerkvenem učiteljstvu (kan. 1322 — kan. 1408) več stvari, kjer se sreča škof z redovniki, v prvi vrsti pač pridiganje in katehiziranje, pa tudi nadzorovanje šol in ccnzura knjig, Pridiganje. Vprašanje 0 pridiganju je povzročalo pred tri-dentskim koncilom težke spore med redovniki in svetnimi duhovniki ud nos no Škofi. Redovniki, zlasti mendikanti, so imeli glede pridi-ganja zelo široke privilegije, ki jih je radikalno omejil tridentski koncil; koncilsko določbo'1® je pojasnjevalo več konstitucij"' naslednjih papežev in končno konst. Klemena X, >Superna< z dne 21. junija 1670"', ki je ostala v veljavi'" do novega zakonika. Sedaj veljavne določhe so zgrajene na istih načelih, ki so bila uzakonjena na tridentskem koncilu in v omenjenih konstltucijah, ter se le v nekaterih stvareh razlikujejo od določb v Klemenovi konst. Supema«, ko dosledno izvajajo načelo, da vernikom ne snu; nihče pridigali brez dovoljenja krajevnega ordinarija. Glavna razlika med staro in novo ureditvijo tega vprašanja jc v tem, da se je poprej ravnalo dovoljenje za pridiganje v glavnem po kra|u, kjer se pridiga vrSi, danes pa se ravna po osebah, katerim se pridiga. Redovnikom je po starem za pridiganje v lastnih cerkvah dal dovoljenje redov-niški predstojnik, ne oziraje se na poslušalstvo, za pridiganje v tujih cerkvah pa so morali imeti redovniki dovoljenje krajevnega škofa. Imel pa je škof neko rahlo kompeteneo tudi nad pridigami, ki so se vršile v redovniških cerkvah, ker je moral redovnik pred pridigo Čeprav bi kdo morda pričakoval dostftvek: v izvalili duhovniikih redovih- "h Redovniki, novinci, postulantj in osebe, naStete v kan. 514, § t, tn V Gasparrijevem aparatu m naveden noben vir. Sess. 5, c- 2 de ref.; prira. BV 1935, 245. Prim. odstavek I1) v prvem delu razprave (BV 1935, 2-11 357), Fontes, ed- Gasparri 1, 472-^175. '" Znova potrjena s konst. Benedikta XIV. »Ad militonlis« r dne 30. marca 1742, g IS; Fontes, ed. G a i p a r i* i l, 726, 123 prositi škofa za blagoslov=JI; toda pridigati je smel, čeprav škof za prosenega blagoslova"3 ni dal, če le škof ni ugovarjal. Po veljavnem pravu daje svetnim klerikom in klerikom"'1 iz uecksemptnega reda dovoljenje za vsako pridiganje krajevni ordi-narij (kan. 1337). Prav lako daje klerikom «ksemplnega duhovniškega reda krajevni ordinarij pravico za pridiganje, razen če je pridiga izključno namenjena osebam, ki jih omenja kan. 514. § t"', in Smo jih že parkraf v tej razpravi srečali (kan. 1333, § 1). Izrečno je dalje določeno, kakor je bilo tudi v starem pravu, da morajo imeti eksemptni redovniki škofovo dovoljenje, ako žele pridigati nunam, četudi so njihovemu redu podložne (kan. 133S, § 2). iz razlogov interne redovniške discipline sledi, da redovnik ne «me pridigati brez pristanka redovniškuga predstojnika in da prav lako redovnikom'" ne sn« nihče pridigati, ako ne pristane rodovniški predstojnik [kan. 1338, § 3 in 1339, § 2J. Iz starega prava-" so sprejete določbe, da rodovniški predstojnik predlaga škofu redovniške pridigarja; da mor* škof predlagane najprej izprašati; da naj sposobnim brez važnega razloga dovoljenja ne odreče in že izdanega dovoljenja ne prekliče, zlasti ne vsem redovnikom v hiši hkratu (kan, 1339, § 1); vendar pa more škof, če nastane dvom o zadostnem pridigarjevem znanju, pridigarja pozvati k novemu izpitu (kan. 1340, § 2). Krajevni ordinarij more pridigati tudi na eksemptnem kraju v svoji škofiji; prepovedati more, razen v velikih mestih, da bi med njegovo pridigo bile pridige v drugih cerkvah tistega kraja |k:im 1343), Obe določbi sla zelo stari; srečali smo ju že v konst. Bonifacija VIII. »Super calhedram-v'". Ii4 Da marajo redovniki, če hočejo pridigati v svojih cerkvah, prositi škofa za blagoslov, kot je bilo določeno na Irid, koncilu in v omenjenih papeških konstilncijah, so kardinal&kc kongregacije ponovno ukazale u. pr. S. C- Ep. el R. z dni.* 21. nov. 16C0. puntes, ed, G a S p a r r i IV, 690; dalje koneilska kongregaciia v dekretih- Vigilien. 24, maja 1601, Fontes, ed. G a j pn r r i V. 19K; Rrachiircn. r dne 24. maja 1601 nd 2, Fanles V, Í97: Bilnnliana, 14, nov. 1626, ad 2, Fontes V. ¿48; 16 dec. 1673. Fonle.i V, 371; Thcanen, 15- maja, 19 junija 172H, Fonlei Vf 7H0—781; Firniana, 21. aprila 1742, Fúntes V, 976; Neapolitana 21. julija 1742. Funte* V, 980; Olümucen-7, junija, 2. avg. 1755, Fontes V, 1068 ™ Od omenjene prošnje xa blagoslov je treba razlikovati predpis V Caere moni al« tpiseoporum 11. I. cap. 22, § 2), ki dolo£a, da mora pridigar, ki pridifla eoram episeopo sollemniter in Ihrono praesente, prositi kleče škofa tu blagoslov, preden začne pridigati. Določba velja tudi za eksumpl-nega redovnika v redovniški cerkvi [Decr, auth. S, Rit. C- n. 641, ad 2; prini. P e j š k a , o. c. 280J. Laikom, četudi so reduvniki, je prepovedano pridigati v cerkvi ¡kan, 1342, g 2). Redovniki, novinci in 0¿íebe, ki J-ive podnevi in ponoči v redovniški hiši, ker so lam v službi, ali se vzgajajo, ali so bolne, ali na ubisku (hospitii cauta), -s" Tudi iz laičnega reda. Prirn- konst- Klemena X. Superna (zgoraj op, 232). BV 1935, 235. -tL C. 2. in Clem. 3, 7¡ c. un. Extrav. comni. 2. I; c. 2 Exlrav, comm, 3, 6. 124 35. K a l e li i t. i r a n j a . Pravico, poučevali vernike, otroke in odrasle, v krščanskem nauku, daje krajevni ordinarij. V njegovo kompetetico spada tudi izdajanje določb o poučevanju; teh določb Se morajo držali Ludi cksemptni redovniki, kadar poučujejo ni-eksemptne osebe [kan, 1336). Na škofov poziv morajo tudi «ksempl-ni redovniki poučevati krščanski nauk, zlasti v svojih cerkvah, toda tako, da ne trpi škode redovniška disciplina. Tak poziv more škof izdati, ako sodi, da je pomoč redovnikov pri leni delu potrebna (kan. 1334). Cerkveni zakonodavec želi (optandum), da bi se ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri vseh sv. mašah, ki se ¡ih verniki udeležujejo, razlagal evangelij ali krščanski nauk. Ce izda škof o tem kakšno navodilo, se morajo po njem ravnati tudi eksemptni redovniki v svojih cerkvah {kan. 1345). Vse določbe, navedene v prejšnjem odstavku, so v tej formulaciji novost v cerkvenem pravu; zato je umevno, da ni zanje v Gasparrijevem aparalu naveden noben vir. So pa te doli>ibe v skladu s kan. 608, ki določa, naj bodo redovniki dušnim pastirjem (školom in župnikom) v podporo pri njih delu, da le ne trpi rodovniška disciplina. Dušni pastirji pa naj radi uporabljajo redovnike pri dušnem pastirstvu. Isto načelo je postavil že Bonifacij VIII. v konst. »Super cathedram«Jtl, V njem je jasno nakazano, v katerem pravcu bi se morali urejati medsebojni odnosi redovništva in dušnopastirske duhovščine, ki so, na žalost, lako pogosto vse prej kot idealni. V skladu s kan. 631, ki ureja razmerje med škofom in redovnikom župnikom, je nadaljnja določba v kan. 1349, § 2, da Se mora škofovim odredbam glede misijonov pokorili ludi redovniški župnik, 36- Vzdrževanje semenišč. V poglavju, ki ga obravnavamo, govori zakonik ludi o semeniščih in šolah. Glede prvih prideta v poštev dve določbi- Skof more tudi v izvzetih redovniških cerkvah odrediti pobiranje darov za semenišče, duhovsko in dijaško (kan. 1355. n. 1}, Škofijski davek za semenišče (seminaristicuro) mora med drugimi ustanovami plačevati tudi kakršnakoli rodovniška hiša, ako ne živi samo od miloščine ali ako ni v njej profesorskega kolegija ali dijaškega zavoda »ad commune Ecclesiae bonum promovendunv ■'** (kan. 1356, § 1), Obe določbi sta veeti iz Iridenlskega koncila3"; potrdila sta ju papeža Benedikt XIII.241 in Benedikt XiV.=4n S časom je mnogo redov dobilo privilegij-'1, s katerim so bili oproščeni te davščine. Po kan. 1356, § 1 so vsi ti privilegiji preklicani. Torej v javno cerkveno korist, ne zgolj za korist reda. »s Sess. 23, c, IS de ref. Konsl, »Creditae nobis* z dne 9. maja 1725. § 2\ Fonlev ed. G a - a p a r r i 1, 618. ,M Konsl. -Ad mililjulii. i. dne 30, marca 1742, § 34; Foatts, ed, G a s p a r r j 1, 529, 5,B Tako je n. pr. odločila koncilska kongregacija: Hieracen. meseca marca 1587; Fontes, cd. G n s p a r r i V, 136 ad t: fralres mendicanten oxemptos B.tm [glede plačevanja seminarislika) iv Cuncilio; reliquo« regu-larcs cx privilegio Pij V,j monialcs t aro en teneri, nisi ob earum paupertatem ali((ua bona possidcanl, qtiae affecta sini imunima a solutione decimarum. 125 Vi2Ílaoija Sol. Radí naveta, ki smo ga že večkrat srečali, da je namreč nadzorstvi! v verskih in nravnih stvareh, če le ne gre za člane izvzetega duhovniškega reda, izročeno krajevnemu ordina-riju, je umevna določba kan. 1382, po kateri ima krajevni ortiinarij pravico, vizitirati glede verske in nravne vzgoje vse šole, zavetima (recreatoria, oratoria, patronatus) in zavode, ki jih vodijo katerikoli redovniki; izvzete so le notranje iole (scholae internae), ki so namenjene za redovnike izvzetega reda, Načelo je postavil že trident-ski koncil"7; glede šol ga je razvil Leon Xfll. v konst. ^Romanos pontifices« z dne 8, maja 18Sls,!l. 37. C enzura knjig, V poglavje o cerkvenem učiteljslvu spadajo tudi določbe o cenzuri knjig {kan. 1385—1394), ki se stvarno ne razlikujejo veliko od določb, ki jih je izdal Leon XIÍT. v znani konstituciji »Officiorum ac munerum« z dne 25. januarja 1897"". Sploíno cenzuro knjig je ukazal že V. lateranski koncil"", a se njegova odredba ni mogla vzdržati. Tridentski koncil je določil, da ne sme nihče izdati knjig svetega pisma in njih komentarjev brez škofovega dovoljenja, redovniki pa morajo imeti poleg škofovega dovoljenja Se dovoljenje svojega predstojnika^1, Pozneje so razširili določbo o cenzuri tudi na knjige in spise, ki pripovedujejo o svetosti umrlih, o čudežih, o novih pobožnostih in podobno'4*, Na novo je vso stvar uredil Leon XUL v konstituciji Officiorum ac munerum ; njegove določbe so sprejete v novi zakonik. V okviru nase razprave nas zanimajo nekatere določbe. Krajevni ordinarlj more izročiti posel skolijskegn cenzorja tudi rodovniškim duhovnikom (kan. 1393, § 3); s pristankom provimiial-nega predstojnika jih more pozvati tudi v consilium a vjgilanlia^. Redovniki morajo dobili za natis knjig z versko vsebino"' ali verskih slik dovoljenje (imprimatur) od krajevnega ordinarlja in od višjega redovniškega predstojnika (kan. 1385, §§ 2 in 3). Posebej je določeno, da se knjige o odpustkih ne smejo izdati brez dovoljenja krajevnega ordinarija (kan. 1388, § 1). Kot svetnim duhovnikom je tudi redovnikom prepovedano brez dovoljenja krajevnega ordinarija izdajati knjige svetne vsebine, dopisovati v liste ali jih urejati (kan. 13fib. § 1). — Popolnoma nasprotno določbo glede nun je isdala C. Ep. el K. Terra-cinen. 26. julija 1593, Fontes. ed. Gasparri IV, (A5. Oproiieni bo bili: duminikanci, frrmf-iSk.ini, kafmeliínni, jeiuitl, ne pa ivanovci, glede cele-slinoev je bil dvom lC, C, Tranen. 14. maja 1763, FonteS, ed, Gasparri VI, 25-—-26). »« Sbss. 22, c. 8 de ref. »■ Prim. 13V 1935. 255, Fontes, ed, Gasparri lil, 502—512. I5n I.eon X., konst. »Satlicitudinis« z dne 4, maja 1515: Fontes. ed. Gasparri 1. 115—116. 1,1 Sess. 4, de editione et usu saerurum lib. Urhan Vili,, konst. »Coelestis Hienisalem« t, dne 5. julija 1637, §§ 1 in Ž; Fontes, ed. Caiparri 1, 4Ü2--404); dekret sv, oficija t dne 13. marca 1625, § 2, Fontes, ed. Gasparri IV. 3—4. Pij X., konst. .Sacronim antistitum. z dn« 1. sept. 1910: Font«s, fnseru-tabili « 7. dne 5. februarja lG!2fP*B\ da more škof s kaznijo nastopiti proti redovnikom, ki pridigajo brez njegovega dovoljenja, po konst. Klemena X. Supema.t z dne 21. junija 1(j70:,hi je mogel škof kaznovali redovnike, ki bi spovedovali brez njegove odobritve. Načelo redov-niske ekscmpcije pa je bilo v vseh naštetih odlokih tako rešeno, da škof ni nastopal proti redovnikom potestate propria, temveč tam-quam Sediš Apostolicae delegalus, Zakonik je kakor v drugih delih tako tudi v kazenskem delu postavil splošna načela, po katerih so urejene kazenske sankcije za redovnike. Kdor ima pravico izdajati zakone ali pravne ukaze, jih sme tudi kazensko sankcionirati (kan. 2220, § 1). Vse, ki so podložni zakonu ali pravnemu ukazu, veže tudi njegova kazenska sankcija, ako niso izrecno izvzeti [kan, 2226, § 1). Od Oblasti, izdajali kazenske zakone ali ukaze, se razlikuje pravica, aplicirati lak zakon ali ukaz; slednjo pravico ima v cerkvenem pravu tisti, ki je zakon ali ukaz izdal, in pa sodnik (kan, 2220, § 1)s", Redovniska eksempcija izvzema po pravilu redovnike izpod škofove oblasti vobče, torej Lodi kaznilne. Pri vprašanju o razmerju med redovništvom in škofovo kaznilno oblastjo je treba zato zopet razlikovati med eksemptnimi in neeksemptnimi redovi, Neeksemptni redovi so podložni kaznilni oblasti krajevnega škofa; škof jim more izdajali kazenske zakone in ukaze, obenem pa more tudi sam ali njegovo sodišče aplicirati splošne kazenske zakone in seveda tudi krajevne, Eksemptni redovi pa so v načelu v obeh ozirih izvzeti izpod škofove oblasti. Med eksemptnimi redovi pa je treba razlikovati na eni strani izvzete duhovniške redove in nune, ki so podložne izvzetemu duhovniškemu redu, na drugi strani pa ostaie eksemptne redove, V prvi skupini je nosilec kaznilne oblasti redovniški predstojnik15", ker ima Sess, 6. c, 3 de rel,; £esG. 25. t. H de reg. SH* Pri m. BV 1935, 249. =*• Prim, BV 1935. 250. I|l!! Kdaj more cerkv, predstojnik naložiti kazen brez sodnega postopka, gl. Roberti v A po I lina ris 193 J, 294—300, SBJ A|i pristoji, v duhovniških izvzetih reduvih pravica, kaznovati s cenzurami, samo viijim predstojnikom ali tudi hišnim, o tem avtorji niio edini. Stvar je bila prtporna Že v starem pravu (prim. W c r n z . o, c. lil. n. 692, VI. n. 148}, HoU^veck je dokazoval, sklicevaje se na c, 10. X 1, 33, ki vsebuje dekreta! Inocenea lil. iz 1. 12H, čigar vsebina je povzeta v snmariju lakole: canurtici regulares inobedientes prion suo, per ip&um s»-communicari possunt. in na dekretu! [fononja III. v c, S, X 3, 35 podobno vsebino, da imajo tudi lokalni predstojniki pravico izrekati cenzure (Dic kirthlichen Strafgesetze 1899, S 24, II, (i in op. 12), Chelodi (In.s poenale 1925. 27f in C a p peli o (De censuris 1935, 13) trdita, da v veljavnem pravu krajevni predstojniki le pravice nimajo: C a v i g i o 1 i (De cenEliris latae sententiae 1919, n, 15), Cerato [Censurae vigentes 1921, n. 7), PejSka |o. c. 242—3| pft trdijo nasprotno. S c h S f e t (De religiosis lS4) se odgovoru izogne. Zdi se, da po kan. 501, § 1 ne more odreči hiSnim predstojnikom le pravice, ker ni prav nobene podlage v tekstu. 131 po kan. 501, § 1 javno oblast za znnanjc območje. Za drugo skupino, ki obsega laične eksemptne redovc, razen nun, ki so podložne moškemu redu, ni mogoče najti drugega nosilca redne kaznilne oblasti kot sv. stolieo. Krajevni škof ni, vsaj v načelu ne, ker so redovi eksemptni, rodovniški predstojnik pa tudi ne, ker so redovi laični. Sv, stolica pa vrši lo oblast neposredno, ali pa jo poveri krajevnim škofom, kar Stori navadno pri izvzetih nunskih samostanih, ki niso podložni moškemu redu-1". 42. V materialnem pravu smo naleteli na številne primere, kjer so tudi eksemptni redovi podložni krajevnemu škofu. Kaznilna funkcija pa je po cerkvenopravnem sistemu dopolnilo javne oblasti; zato je umevno splošno načelo v kan. 619, da more krajevni ordinarij proti redovnikom vobče, torej tudi proti eksemplnim, s kaznijo nastopiti v listih stvareh, v katerih so mu podložni. Katere so te stvari, smo videli v gorniih odstavkih te razprave. Tudi člani duhovniških redov S slovesnimi zaobljubami so škofu podložni n, pr. glede mašnih šti-pendijev ¡kan. 831. § 3j. glede škofijskih zakonov o božjem kultu (kan. 1361, š 2), glede izpostavljanja Najsvetejšega [kan, 1274, § 1). glede procesij (kan. 1291 in nsl.], glede pridiganja (kan. 1338, § l)i glede katehez (kan, 1345), glede šol in dobrodelnih zavodov (kan. 1382), glede vsot, ki niso danes v podporo redu (kan. 1516). Mavedeno načeto v kan. 619 je zelo splošno formulirano; zlasti še radi lega, ker je pristojnost krajevnega Ordinarija pri različnih primerih, ki navedeni kanon nanje meri, zelo različna. Jasno je, da pri takem primeru, za katerega je škof pristojen, njegova kaznilua pravica ne more seči dalje, kot seže sicer njegova kompetenca. Ce ima škof n. pr. pravico red v določenem pogledu vizillrati, more pač s kaznimi nastopili proti tistim, ki vizitacijo preprečijo ali otežijo, ne pa proti deliktom, ki jih ob vizilaciji odkrije. Ker bi presplošiia formulacija v kan, 619 mogla povzročiti v praktični aplikaciji zmedo, je zakonik večkrat pri posamičnih primerih določil škofovo kaznilno pravico in njen obseg; tako v kan. 2377 (izostajanje od pastoralnih konferenc), kan. 359, § 2 (izostanek od sinode), kan. 2412, n, 2 (ne-rednosli pri zaslišavanju redovnic), kan, 603, § 1 [prestopek zoper klavzuro v nunskih samostanih), kan, 2412, n, 1 (prepovedana uporaba sestrske dote), kan. 2413 (nerednosti glede vizitacij) in kan. 2414 Idelikli proti svobodni izberi spovednikov v ženskih redovih, kan. 521. g 3, 522, 523). Eksemptni redovnik zapade navadni škofovi kaznilni oblasti, ako se nezakonito mudi zunaj rodovniške hiše; ne ščiti ga namreč več privilegij eksempcije [kan, 616, § 1), Krajevni ordinarij moru dalje kaznovati redovnika, ki je sicer zakonito šel iz hiše in se tudi vanjo vrnil, za delikte, ki jih je napravil zunaj hiše. ako ga ne kaznuje na škofov poziv rodovniški predstojnik (kan. 616, § 2), Skof more kaznovati eksemptne redovnike, ki prestopijo določbo o klavzuri v nunskem samostanu, čeprav je samostan podložen njihovemu redu (kan. 603, § 1). Zadnja določba gre preko načel v zgoraj navedenih kan. 619 in 616. § 2. Prim. W e r n z - V i d a I, o. c. 427. 9* 132 Zvečanje škofove kaznilne oblasti preko navedenih načel vsebujeta tudi kan. 2269, § 2 in 2273 iz oddelka o interdiktu. Lokalni interdikt, ki ga škof naloži, veže tudi eksemptne osebe, nku nimajo posebnega privilegija (kan, 2269, § 2), Če je nad mestom izrečen krajevno splošen interdikt, zadene tudi eksemptne cerkvc, prav tako tudi vse cerkve v predmestju [kan. 2273). Razlog je V tem, ker bi sicer ta kazen postala iluzortia in bi se kršil javni red. Kaznilna pravica rodovniških predstojnikuv v duhovniških izvzetih redovih je omejena v stvareh, ki spadajo v področje sv. oficija {kan. 501. § 2). te zagreši eksemptni redovnik Lake vrst» zločin, ga je treba naznaniti škofu ali pa naravnost sv. oficiju; ne sme pa proti njemu nastopiti redovmSki predstojnik v moči javne oblasti. Med take delikte spadajo4" formalna herezija, shizma, odpad od vere ali reda. sprejemanje in hramba heretika, občevanje s heretiki v sv rečeh, pripustitev, da se heretiki cerkveno pokopljejo, branje prepovedanih knjig, razna vražarstva-h", zloraba zakramentov, zlasti soilicitatio ad turpia [kan. 904), ubsolutio complicis, (ractio sigilli. Skof more nastopiti proti redovnikom v primerih, v katerih so mu podložni, s kaznimi po zakonu, Upoštevati pa je posebne privilegije nekaterih eksemptnih redov. Tako more Škof kaznovati S cenzurami mendikaute radi privilegija, ki je ostal po kan. 613. § 1 in kan. 4 v veljavi, le v treh primerih; če pridigajo brez njegovega dovoljenja, če spoveduieio svetne ljudi brez njegove odobritve, £c javno ¡¿poslavljajo v cerkvah nenavadne ali nedostojne slike-117- 16, Zaključek. 43. BujnO razvito redovniilvo je v zapadni Cerkvi povzročilo bogato razčlenitev cerkvenih stanov. Radi nje je pravna organizacija Cerkve od konca srednjega veka dalje zelo različna od cerkvene organizacije iir. prvega tisočletja. Eno glavnih pravnih vprašanj pri tej razčlenitvi in spremembi v zunanji cerkveni organizaciji pa je bilo prav vprašanje O razmerju redov do krajevnih škofov. Pričujoča ra/prava je skušala pokazali dva prereza, enega skozi zgodovini) in drugega *koi:i veljavno cerkveno pravo. V opisu zgodovinskega razvoja smo videli staro, stanovitno in splošno stremljenje redovnišlva, da se oprosLi oblasti krajevnih škofov. Razlogi za to teženje so bili v različnih časih različni. Glede stvari same pa srednjeveško cerkveno pravo ni imelo jasnih načel, zato so izdajali ccrkveni poglavarji zelo nasprotujoče si določbe, Redovi so dobivali obširne privilegije, ki pa so jih papeži radi pritožb -škofov in svetnega klera zopeL preklicevali. Na trdnejši temelj je oprl pereče razmerje šele V. laleranski koncil. Njegove določbe je izpopolnil tridentski koncil, RedovniSko pravo po tridentskem koncilu je oprto vseskozi na načela, ki jih je poslavil ta največji reformni cerkveni občni zbor. Njegove določbe je v glavnem sprejel tudi CodeK iuris canonici. Prim. P e j S k a , o. c. 243. :H<1 Sorlilegium. divinntio, magia, sLrigium, malciicium, padlim CUM daemonc. ;istrolngin. IHi Prim. C a p p e 11 o . o. c. 24, 133 študij zgodovinskega razvoja razmerja med škofi in redovniki ter z njimi združene redovniške ekscmpcije pa nima pomena le za cerkvenopravno zgodovino, temveč ludi za interpretacijo zadevnih določb v kodeksu. Zakonik je namreč po splošnem načelu, izrečenem v kan. 6, obdržal ludi v tei materiji vigentem ecclesjac disciplinam. Toliko zgodovinskih remeniscuTic kol prav v teb določbah, srečamo redko kje v zakoniku. Spomnim le na zgoraj omenjene določbe o ordinaciji, o procesijah, o spovedni jurisdikciji, o pridiganju. Nemogoče je razumeli vse klavzule in na prvi pogled nenavadne omejilve in izraze v teh določbah brez zgodovinskega ozadja. 44. Pregled določb v zakoniku, ki urejajo odnose med škofom in redovniki, nam je pokazal, da je lo razmerje v glavnem UTcjeno pač pO načelih tridentskega koncila, vendar pa pozitivno, sistematično in dosledno. Glavna osnova za lo razmerje niso več privilegiji, temveč zakon. Eksempcija različnih redov in v različnih stvareh je umerjena po načelih, da gre dušnopastirskemu delovanju prednost, da fe škofova stvar, skrbeti za javni red, da morajo biti v verskih in moralnih zadevah redovniki pod javno cerkveno oblastjo, da mora biti svoboda redovnic glede spovedi, pri vstopanju v red, pri vizilaciji itd. dobro zavarovana. Obravnavane določbe so pokazale, kakšno bodi razmerje med škofom in redovništvom po občem pravu. V dejanskem življenju pa je to razmerje radi različnih redovniških privilegijev1"1 v marsičem drugačno'1". Kljub temu pa je proučevanje občnih določb pomembno iz dveh razlogov. V teoretičnem oziru nam te določbe kažejo, kakšno bi bilo to razmerje, ako ne bi motili privilegiji, Sicer pa privilegiji ne morejo bistveno spremeniti opisano ureditev, lemveč v posameznih slvarch nekoliko modificirajo in omilijo-1" podane določbe, Prak-lični pomen teh določb pa je v tem, ker imajo nasproti privilegijem prvenstveno stališče. Cerkveni funkcionar mora l« določbe poznati: nasprotne privilegije, če so, pa mora red dokazali. Zato je kljub širiim privilegijem razmerje med Akofi in redovniki, ki je bilo dolga stoletja v Cerkvi tak" zelo pereče, zadosti urejeno. Pri opisanih določbah je večkrat opaziti, da nakažejo le smer, v kateri naj bi se medsebojni odnosi reševali, Suponirajo pač veliko uvidevnosli na obeh straneh, Zalo pa seveda spori niso izključeni, ako na obeh straneh uvidevnosti v zadostni meri ni, Po kan. 608 naj bi svetni dulnupfestirski duhovniki in redovniki poslrežljivo sodelovali. Za takšno sodelovanje pa je nujen pogoj poznavanje in izpolnjevanje opisanih določb, da se preprečijo kompetenčni boji, ki spadajo med najslrastnejše. ¿n V. lateranski koncil1"1 je ugotovil, da je v ta namen treba na obeh straneh spoštovanja in ljubezni1" med seboj. Na nekatere kodeks sani spominja. Ih» W e r n z - V i d a 1. o. c. 435 ■jim j empcraada Sun t, pravi Vidal | Vt' e r n z - V i d a 1 , o. c. 435J. »» Prim. EV 1935, 243. 'BI .Jezuit C a p p e 11 o naroča redovnikom: Kegularihus naviter cu-randuu esl ne iuta Kpiscoporum unc aliove mudo laedatit, ne quovis sub praelextll $ese ab eonirnden velint iurisdictionc exiniere: secus enim plura ineomnioda orirentur' (De visitatione ss. liminum ct dioeceseon II, 1913, ^I5|. 134 Praktični del, ALI SE TIHA ŽUPNA MA&A ŠTEJE ZA SLOVESNO MASO? Pisal mi je župnik, ki sem zanj žc prej vedel, da rad prebira rubrike v brevirju in misalu ter budno pazi, če se v škofijskem liturgičnem direkturiju vse ujema. Pisal mi je tole: Lani, tisti teden po Malem Šmarnu, so v neki duhovski družbi razpravljali vprašanje, kako naj se umeje tUla opomba v misalu in v liturgičnem koledarju na praznik M, b, S, septembra; Et in Missis privatis tan luni, fit enmmemoratio S- Hadriani Mortyrii. Kaj pomeni v tej zvezi .missa privata ? Ali se šteje za privatno mašo tudi Župna tiba maša? — Večino zbranih duhovnikov je sodila, da je tudi zupna tiha maša privatna maša. Zakaj v direklonju ljubljanske škofije se na str. 4, bere; -Missa privata in hoe direetorio liturfiico dicilur omnis Missa, etiam pUrochialis, quae non est cantata vel eonven-tualis.« ¿upnik, ki to poroča pa je tej razlagi ugovarjal, češ, župna ma.ša, tudi če je tiha, t. j, taka, pri kateri duhovnik ne poje, ima vedno značaj slovesne maše; tako da je bral v tej in tej knjigi. Zato na Mali Šmaren pri župni maSi, tudi če je tiha, ni komemo-racije sv. mučenca Hadriana. Sedaj bi pa rad vedel, če je prav tolmačil rubriko. Katera maša je po rubrikah in odlokih kongregaeije za svete obrede missa privata- ? Po svojem bistvu je sv, maša vedno ena in ista daritev; notranja vrednost daritve je vedno enaka, Na zunaj pa se lahko ena maša odlikuje mimo druge. Sv. maša je na zunaj bolj ali manj slovesna in bolj ali manj javna, Glede zunanje slovesnosti (sacer apparatus) ločimo slovesne ali velike, pete in lihe maše. Maša je slovesna ali velika (missa solemuisl, če mašnik poje in mu slrežela diakon in subdiakon. Maša se imenuje peta (missa cantatal, če mašnik poje, ni pa pri maši diakona in subdiakona, ki bi stregla. Maša je tiha ali privatna (lecta, privata), če maAnik ne poje, ni diakona in suhdiakona. dasi morda pevci na koru ali verniki v cerkvi pojo. Drugo, kar odlikuje mašo mimo maše. pa je znak javnosti. Ločimo javne in privatne maše, Vsa iiturgija je javno bogočastje (cultus publicus), Zato je vsaka maša javna boija sluiba, nikoli ne samo privatna pobožnost, Vrši jo mašnik v imenu Cerkve. A ko govorimo o javni maši, ne mislimo na javni značaj, ki ga ima vsako liturgično opravilo. Maša je javna, ker veže mašnika in vernike glede na to mašo cerkvena zapoved ali redovno pravilo. Zato se javna imenuje maša, ki jo župnik v nedeljo in zapovedane praznike daruje za vernike svoje župnije, ker tako veleva cerkvena zapoved. V duhu te zapovedi je. da bi se krščanska občina v nedelje in praznike zbirala pri i u p n i maši, darovala s 135 svojim dušnim pastirjem in iz njegovih rok prejela sv. obhajilo; vendar verniki zadoste svoji dolžnosti, pa naj so v nedelje in praznike pri maši v domači župni cerkvi ali katerikoli drugi cerkvi, v javnem ali napol javnem oratoriju. Javna je konventna maša, ki se vrši vpričo kapitlja stolne ali kolegiatne cerkve ali vpričo redovne družine, ker to mašo nalagajo krinoni ali Tedovno pravilo. Tudi slovesna votivna maša, ki jo ikot ukaže za občo. važno zadevo, se šteje za javno mašo. Privatna je maša, za katero ni javne obveznosti ne za maŠnika ne za vernike. Mašnik opravi mašo iz privatne pobožnosti le k devotione), iz hvaležnosti, iz usmiljenja ali drugega nagiba. Takisto verniki prihajajo k maši iz pobožnosti, ne iz dolžnosti. Privatna je maša, ki jo opravi mašnik v privatni namen vernikov, ker je prejel od njih mašni dar (stipendium missae). Radi privatne maše, tudi če je privilegirana, kakor je pogrebna maša. se nikoli ne sme opustiti javna maša, konventna ali župna. Izraz privatna maša ima torej dvoj pomen: pomeni mašo, ki ni slovesna ali pela; in pomeni mašo, ki ni javna, it uprla maša je vedno javna maša; a če ni slovesna ali peta, se imenuje privatna maša. Nekdaj je vsaka javna maša bila slovesna. Zato je bila slovesna ali vsaj peta vsaka župna maša. Ker pa mnogokje ni bito pevskega zbora za peto mašo, so bolj in bolj uvajali tihe župne maš«. Kjer pa je mogoča peta maša, je stara navada še sedaj obvezna. Vprašali so za to stvar v Rimu. posebe za zupno mašo v odpravljene praznike. Kongregacija za sv, obrede je odgovorila, da morajo župniki, Če je mogoče, tudi v odpravljene praznike »celebrare cum cantu Missam paroehialem«1, Dasi pa se te navade vsaj v naših krajih razen v najvetje praznike skoraj več ne držimo, vendar ima župna maša, ker je javna, vedno še nekak slovesen značaj, Pri privatni lihi maši smeta goreti le dve sveči in streči sme en sam strežnik. Za župno mašo, ki je javna, tudi če je tiha. pa je dovoljeno prižigati več sveč in streči smeta dva strežnika-, Nekak slovesen značaj župne maše se kaže tudi v tem, da se — tako sodijo avtorji — pri župni maši, tudi pri lihi, opuščajo molitve, ukazane po Leonu XIII I. 1884. Kongregacija za sv. obrede je dne 28, maja 1897 sicer odločila, da se pri lihi župni maši te molitve morajo moliti*, Toda v novejšem odloku, z dne 20. junija 1913, je ista kongregacija izjavila: če se tiha maša. n. pr. maša ob priliki prvega obhajila ali skupnega obhajila, maša pri poroki, vrši »cum &l:qua sol enim tate«, se molitve po maši ne molijo4. Iz tega odloka avtorji, kakor se zdi. po pravici sklepajo, da se tudi po župni maši te molitve ne molijo, zakaj župna maša je javna in združena z neko slovesnostjo- 1 C. R. iS. oct. 1818, a. 2592 ad 29. fehr. 1S68, n. 3166. » C. R. 6. tebr. 1H58, n. 3065; 20. iun. 1913. n. -4305->■ Decr, auth. n. 3957 *d 3. * Decr. auth, n, 4305. 136 Kongregacija za sv. obrede ludí sama loči missas itricto pri* vatas , missas parochiales- ter missas quae celebrantur loco so-lemnis atque canlatae"\ Zupna maša torej ni stride prívala ; javna je in morala bi biti peta. Zato bi mogli misliti, da se v tisti rubriki v mašnem formularju za Mali Šmaren izraz »missa privata« mora umeti za -missa stricte privata«, ne pa za župno mašo, ki je javna, tudi če ie tiha. fa misel se zdi tem bolj verjetna, ker je iz odlokov kongregacije za sv. obrede jasno, da se konvenlna maša, tudi če je po privitega ali iz legitimne navade tiha, nikoli ne šteje za privatno mašo, Temu sklepanju pa, kakor se zdi logično, ugovarja odlok kon-gregacije za sv. obrede in rubrika v Additiones et variations in rubricis missalis ad normam bullae Divino aillatu«, Vprašali so v Rimu: Num Missa parochial is, etiam non cantata, rationcm habet Missae conventualis, ila ul in ea supprimi debeat commemoratio simplicis? Kongregaeija za sv. obrede je dne 28, maja 1897 odgovorila: Negative". Torej pri tihi zupni maši se na praznik drugega reda. n. pr, na Mali Šmaren, ne sme opustiti commemoratio festi simplicis- Isto veli rubrika v -Additiones et variationes« tit, 5, n, 1. Rubrika določa, da so pri maši redim iste komemoracije kakor v oficiju pri hvalnicah: potem pa našteva izjeme tega pravila. Med izjemami so tudi komemoracije v praznike prvega in drugega reda (testa prima e et secundae classis). Če je na praznik prvega reda pri hvalnicah commemoratio diei oclavae communis vel festi duplicis nut semi-duplieis; ali če je na praznik drugega reda pri hvalnicah commemoratio diei uctavae simplicis vel Testi simplicis: je pri maši o teh godovih commemoratio it an tu m in Missis priva t is, non vero in Missis cantatis vel conventualibus . Iz besedila te rubrike je jasno, da se glede komemoracije imenovanih godov v praznike prvega in drugega reda štejejo z,a »missae privaLae ■ vse maše. ki niso pete ali ko n veni ne. Torej tudi tihe župne maše, Zato se na Mali Šmaren pri lihi župni maši ne more opustiti commemoratio festi simplicis, S. fiadriani Martyris. Prav tako je na praznik sv. Jakoba apostola 25. julija. Praznik je drugega reda in župniki morajo darovati sveto mašo za svoje vernike. V oficiju je pri hvalnicah commmoratio S, Christophori Mart,; v mašnem formularju pa beremo: .Et. in "Missis privatis tan t um, fit commemoratio S. Christophori Mart. -In Missis privatis«. to se pravi, pri vseh mašah, ki niso pete ali konventne, — Naj navedem Je en zgled za praznike prvega reda. Na 5, dan julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, je ietos nedelja in zato je za župnike missa applicanda pro populo, V župni cerkvi, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu, je ta dan titularni god in zato praznik prvega reda, Ta dan pa je obenem tudi praznik S. Antonii Mariae Zacearía, fes tu m duplex. Pri hvalnicah je torej commeratio S, Antonii Mar. Zacc.; pri maši pa je v cerkvi, ki je posvečena sv, Cirilu in Metodu, commemoratio S. Antonii Mar. Zacc. 1 C. R, 12. sept. 1857, n. 3059 ad 7. " Derr. auttl, n. 3957 ad 3, 137 samo in Missis priv*tiSi, t. j. pri vseh m ¡¡oh, ki niso pete ali kon-ventne, tudi pri župni maši, če je tiha. jtupna mnša je lorej javnn maša in zato bi po slarem običaju morala biti slovesna, pela maša. A če tudi ni slovesna, ne pela, nas vendar nekatere slvari še vedno spominjajo na nje prvotni slovesni značaj. Zato župna maša. tudi če je liha, ni nikoli čisto privatna, stricle privatn; toda glede komemoracij pa velja za tiho župno ma&o isto pravilo kakor za čisto privatne maše. F. U. VESOLJNA ODVEZA NEKDAJ IN SEDAJ. Vesoljna odveza, ki jo svetni IretjeTudniki morejo dobiti v določene dni, je spomin iz onih davnih časov, ko so škofje, redovni poglavarji, pa tudi navadni mašniki vernikom dajali skupno odvezo po zakramentalni obtožbi grehov ali po očitni izpovedi1. V 10. stol. je bila ta skupna odveza prava zakramentalna odveza grehov, lo se pravi, odveza v zakramentu sv. pokore. To je izvesfno za skupno odvezo na včliki četrtek in pepelnično sredo: verniki, ki SO se zbrali k skupni odvezi, so prej vsak posebej opravili izpoved pred maSnikom in sprejeli od njega določeno pokoro. Za druge prilike, ko so dajali skupno odvezo, ni vselej jasno, če je ta odveza v vsakem primeru bila zakramentalna. Od početka il, Stol, se je disciplina zakramenta sv. pokore toliko izpremenila. da so spokoruike redno vsakega posamič odvezovali takoj po opravljeni izpovedi in naloženi pokori. Prej je bil običaj, da je spokornik po izpovedi najprej d ostal pokoro in potem šele je prejel odvezo; le izjemoma, iz posebnih razlogov, so odvezali spokornike lakoj po izpovedi. A tudi poslej, ko so spokornikc odvezovali redno lakoj po izpervedi, so še dajali skupno odvezo. Skupna odveza pa ni več imela moči in značaja zakramentalne odveze. Vprav kdaj se je to zgodilo, se ne da natanko določiti. Reči moremo samo to: ko ni bilo več zveze med zakramentalno obtožbo in skupno odvezo, ta odveza nI bila več zakramentalna. Sredi lt. stol. so nekateri že sodili, da se po skupni odvezi, kakršna je bila ledaj običajna, grehi ne odpuščajo. S trdimi besedami zavrača skupno odvezo neznan avtor v pismu do kolinskega nadškofa Hertnanna 11 ¡1036—1056). Skupna odveza mu je hudičeva zanka flaqueus diabolicus) v pogubo nespametne množice. Neuki ljudje mislijo, da se jim ni treba več posebej izpovedovali masniku, češ da so jim po skupni odvezi vsi grehi odpuščeni, kakor da so nanovo prejeli sv. krst |omma erimina sua tanquam denuo baptii*lil dimissa sibi csse). Pisec pozivlje nadškofa, naj s svojo avtoriteto zalre v korenini to krivo vero, ki se poraja, a je Je skrita1. — To je bil oster odpor proli skupni odvezi. A vkljub temu so se vprav v Kolnu še nekaj desetletij pozneje zgrinjale množice iz daljnih krajev » GL BV VI (19261 28S—293: XVI [1936| SI—93: J a n g m a n n . Die liitein. BnBriten ¡Innsbruck 1932) 292—295. 3 PL 151. 695. 658. 138 (ab exteris et remotioribus provinciis) k pridigam nadškoFa sv. Annona (t 1075), da bi prejele odvezo in blagoslov*. Zala se ni čudili, če je v početku 12, stol. Honorij Avgustodunski zopeL moral vernike učiti, da očitna izpoved ni zakramentalna izpoved. Ta izpoved velja samo za tiste grehe» ki so se jih verniki že izpovedali mainiku ali ki so jih nevede storili; ne velja za velike pregrehe, kakor so umori, prešuštvo, če jih je kdo storil in se zanje še ni spokoril, Za velike javne grehe je treba javne pokore; tajnih se moramo tajno izpovedati mašniku, predno prejmemo Gospodovo Telo', Pravo pojmovanje vesoljne odveze je le počasi prodiralo mzd preprostimi ljudmi, pa tudi med klerom. Premalo so ločili zakramentalno odvezo in nezakramentalno molitev, prošnjo za odpuščanje grehov. Pojem zakramentalne odveze ni bil £e dosti očiščen. Zakramente so delili, kakor je bilo običajno po tradiciji, niso pa v pred-sholastični dobi mnogo teoretično razmišljali, kdaj bi mogel kak zakrament biti neveljaven'. Se v času sv, Tomaža Akvinskega ni bila vsem jasna razlika med zakramentalno odvezo in prošnjo za odpuščanje. Nekemu avtorju, ki je zamenjaval to dvoje, odgovarja sv. Tomaž; In quibusdam absoiutionibus, quas Ecclesia facit in Prima et in Complelorio. ante "Missam et post praedicationem secundum morem Romunae Ecclcsiae, et in die cinerum et coena Domini non lit absolutio per oralionera indicativam, sed deprecativam . . . Huius-modi absolutiones non Sunt sacramentales, sed stint quaedam ora-tiones, qiubus dicuntur venialia dimitti sicut per orationem Dominicam, qua dicitur dimitte nobis debila nostra,-" Veliki, smrtni grehi se torej po skupni odvezi niso odpuščali, odkar ni bilo več vezi med zakramentalno izpovedjo in skupno odvezo. Združili pa so papeži sredi 13. stol. s skupno odvezo drugo milost: dovolili so za skupno odvezo odpuščanje časnih kazni ali odpustke. Skupno odvezo so dajali najprej na včlikl četrtek; in prav za ta dan so papeži najprej vesoljno odvezo obdarili z odpustki. Deseti rimski ordo iz srede 13, stol. nam poroča: veliki četrtek zjutraj ima papež govor do ljudstva, kakor je običajno; po govoru moli kardinal diakon očitno izpoved in papež da odvezo in odpustek: facia roH-Jesaione prr diaeonurn eardinalei rt, et ab&oluiione per papain, dattir poplib indulgentia,* Kakicn odpustek je to bil, tega deseti ordo ne pove. Bplj natanko pa govori o odpustkih trinajsti ordo, ki je bil sestavljen za Gregorija X (1271 —1276). Ta ordo veli: po pridigi na veliki četrtek moli kardinal diakon očitno izpoved in papež podeli odpustek: Rimljanom eno leto in 40 dni; zunanjim dve leti in dve kvadrageni; romarjem, ki so prišli iz krajev onostran Alp, a Paulus, Gesch. des Ablasses, 1 U211, « PL 172, 826. * Jungniann, 287; avtor navaja B. Posehmannn, Diu abendländische Kirchenbulle im frühen Mittelalter [Breslau 1930) 22ft, i S, Thomas. De forma absolut iüiih, c. 2 [Opera, t. 19, ed. Venel. 1754, 187); BV VI (1926) 291. ~ Ordo Romanus X. 2 (H. 76, 1009). 139 tri teta in Iri kvadragene; onim, ki so prišli iz dežel preko morja, iti i i leta in Štiri kvadt agene". Ordines 13, stoletja govore samo o odpustku, ki ga je papež dal obenem z vesoljno odvezo. V početku 14. stoletja pa je bila odveza Z odpustkom običajna pri vsaki slovesni papeževi maši po pridigi, pa naj je prid ¡¿oval papež sam ali kateri izmed kardinalov. V štirinajstem rimskem ordo, ki ga je sestavil kardinal Jakob Cajetan ok. L. 1311, beremo; po pridigi je diakon molil očitno izpoved; če pridige ni imel papež, ampak kateri Izmed kardinalov, je le-ta po očitni izpovedi oznanil tudi odpustek s te mi le ali podobnimi besedami: /j o m ¿rim Butnmm pontifex uiictoritotc omnipotentis Det p( beatorum Petri et Pauli apastotorum eius el ,s«ti, omnibus vere poenitenlibui et c»>-fessis concedit imtulgenliam uuiits muii et qiiatiraginlu dierum. (Rubrika dostavlja: oznanil je večji odpustek, če je bila papeževa volja.) Po tem oznanil u je papež dal odvezo (absolutiol" Običaj so je ohranil pozneje vsa stoletja do danes, samo pod drugim imenom, Kar je bila nekdaj vesoljna odveza, je sedaj papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Pri slovesni maši ob posebej svečani priliki (n. pr. ob kanonizaciji novega svetnika) papež po evangeliju govori bomilijo; po homiliji diakon moli Confitiar, papež pa da blagoslov s popolnim odpustkom. V istem času, v 13. stol., ko so papeži vesoljno odvezo obdarili z odpustki, so ludi škofje v svojih diecezah pri maši po pridigi začeli dajati vesoljno odvezo z odpustkom. Obred so sprejeli v Ceremoniale episeoporum (L 1, c, 25), Pri slovesni škofovi maši se tudi sedaj po blagoslovu ob koneu maše ali pa med malo post sermonem et confessionem--, po pridigi in očitni izpovedi oznsnijo odpustki. Ne samo v obredu, ampak tudi po imenu se je .vesoljna odveza' ohranila v nekalerib starih redovih. Redovni poglavarji so nekdaj veliki četrtek, pa tudi nekatere druge dni dajali vesoljno odvezo v svojih cerkvah samostanski družini in drugim vernikom, prav tako kakor škofje v svojih stolnih cerkvah. Odveza je bila prvotno zakramentalna kot odveza dana v zakramentu sv. pokore. Prenehala je to biti v oni dobi, ko tudi skupna odveza, ki so jo dajali škofje, ni bila vet zakramentalna, to se pravi, tedaj, ko je vesoljna odveza bila iztrgana iz zveze z obtožbo grehov pred mašnikom v zakramentu sv. prkore. Ostalo je ime .vesoljna odveza', a to itne ne pomeni več tega kar nekdaj. Kaj pa naj prav za prav pomeni, to ni bilo čisto jasno, dokler ni sv. stolica I. 1879 in 1883 le stvari določila in uredila nnvih formularjev za one redovnike in z njimi združene tretjerednlke, ki imajo priviteg za vesoljno odvezo. Iz naslova in besedila starih formul za vesoljno odvezo tretje- " Ordo Ronu XIU, n, 22 (PL 7B, tll8); Psulus, 1 113, U 296. 295. Nekoliko drugače našteva te odpustke tv. Tomiž Akv,; Papa in gencralibu^ absolulionibus illis, qui transeunt mare, dat quinqué anuos (indulgentiae); alii», qui transeunl montes, treî: aliis unum. In IV. sent,, d- 20, q. un., a. 3; Supplem., q. 25. a. 2 ad 4. > Ordo Rom. XIV, 47 [PL 78, 1Î5Û). 140 rednikov je razvidno, da je z vesoljno odvezo združen popoln odpustek in papežev blagoslov. Preden je mašnik podelil popoln odpustek, je razrešil tretjerednike eerkvenili kazni (izobčenja, Suspen-zije, interdikta). Privileg je tretjemu redu sv. Frančiška dovolil papež Leon X (1513- 1521). Tako govori naslov te formuli vesoljne odveze. Ce pa beremo celotno besedilo stare formule, čutimo, da se ne ujema vse. Denimo sem formulo, ki je služila za vesoljna odvezo treljerudnikov sv. FrančiSka1", Formul« absolutionis generalis cum indulgcntia plenaria ne in^uper papalis benedietio, tjuam fratres Minores el monialea S. ClaraeT ac Terlii Ordinis tub obedielllia fralrum Minorum degentes ex speeiali concessione Leonis X consequi possunl post iacramentalem ConfeauonaiA, conaeneu iamen Tuortitn Praclatorum ijuatuor in anno diebus quibus mit ki e rini. Iz naslova se vidi, da SO mogli formulo rabiti ne sumu za trutieredaike, .impaic tudi -a redovne osebe prvega in drugega reda sv, Frančiška. Ko je zbrana družina l rt; tj urednik o v odmoliln Cosfiteot, jo molil predstojnik: Mi»ere$lwr in Indvlocntiam, Potem pa je nadaljeval: Dominus Noster .lesus Christus per merita suae s4cratissima« Paisionis vos absolvat, et gratiam silam vobis infundai. Et ego aucloritale ipsius ei heatorum apo-siolorum Petri et Pauli, et siitnmorum Puntificum Ordirii uostru ac vobjs concessa, el milii in hac parie commiss^ absolvo voi ab omni vinculo e*-i. unimunicatkmis. silspunsiotlis et interdieti, si quod furte incurrisli-s, el re^lituo vos unitini et participalioni iidelium. nec non saerosanetis Ecclesiae Sacramenlls. Item eadem auclorilate absolvo vos ab omni lrans£ressionc votorum el Regulue, ComUitutionum, Ordinalionum, cl admonitionum rnaj.i-rum costrurum, ab omnibus poeriiteniiis ublilis seu etiani n ugled tis, el ab omnibus pecentis veslris, quihus conlra Dcum et proiimuin iragiliLaLe humana, ignoranlia vel malitia deliquislis, concedens vabil remissionein et indlllgentiam pletiariam omremm pcccalorum vestrorum confessornm, el etiam tuneloruin de quibus non recOfdamUlt, aul obliti iuistis, inqilanitim claves Ecclesiae se extendunt, el rt ti i t lito vos lili innocenliae, in qttii eratis (jiiando baplizati (uistis, et t|Uo modo sanetilas Domini noUri N. Papae laceret, si ipsemet in confessione peceaia vestra auscultarct, ac cadem auetoritatc apostolica Betiedicliunem Papalem vobis imperlior. In nomine Patris etc. — Ite in paee et gralia Dei. et orate pro me. Rubrika dostavlja, naj predstojnik ob koncu naloži kako zveličavno pokoro. besedilo druge formule, ki ¡e bila nomenfeiia samo redovnikom prvega reda sv,Francka, r* docela enako besedilu formule, ki je tu ponatisnjena; izpufčcn je samo odstavek ob koncu: et (|uo modo ¡¡Iinetitflš Domini nostri N, Papne elc.« Kako naj sodimo o različnih formulah, ki so bile prej v rabi. moremo posneti iz odloka, ki ga je kongregacija za odpustke i/dala 22. marca 1. 1879". V odloku beremo, da so vrhovni poglavarji treh redov sv, Frančiška dali sestaviti enoten obrednik za tretjerednike vseh treh redov. Oni razdelek v obrednikn, ki se v njem naštevajo razni odpustki, so poslali kongregaciji za odpustke s prošnjo, da bi se odpustki smeli objaviti. Kon.čregacija je vzela v pretres vso stvar. Pokazalo pa se je. da različne formule, po katerih so dajali vesoljno odvezo med letom in na zadnjo uro ter papežev blagoslov, prizadevajo ne majhne težkoče. Težkoče radi formul vesoljne edveze da so 111 Rituale Francissanum ¡Neapoii Ifl74| 124. 11 Deere t a nulhentica S. C. Indulgent (Ralisbonae 1883) a. 444. 141 tem večje, ker je med avtorji nastala kontroverza zlasti o moči in dejavnosti vesoljne odveze (contmversia potissimum de virtute et efiicacia ohsolutionis geneialisl. Konzulior kongregacije, ki je stvar proučil, je razložil svoje mnenje, Iz tega je bilo še bolj jasno, da besedni in naravni pomen teli formul ni v skladu z resnico, da se ne strinja popolnoma s katoliškim naukom o odpustkih. K^r so ta vprašanja v zvezi /. dogmo, je kongregacija za odpustke prepustila zadevo kongregaciji sv. ofieija. Kongregacija sv, oficija je zmote obsodila ter ukazala, naj se popravi, kar se je o tej reči napak pisalo in tiskalo. Kongregacija za odpustke pa je sklenila, da bo prosila papeža: da se uvede enotnost in se za prihodnje prepreči vsako krivo tolmačenje, naj sv, oče za vse regularne osebe kateregakoli reda, ki imajo priviieg vesoljne odveze, ukaže suh poena nullitatis eno in isto formulo; takisto -taj *a tretjerednike in za vse druge, ki imajo ta priviieg, uka£e namesto dotedanje vesoljne odveze enotno formulo za blagoslov s popolnim odpustkom. Papež Leon XIII je dne 22. marca 1S79 sklep kongregacije za odpustke sprejel in potrdil, kongre-gaciji za sv, obrede pa naročil, naj sestavi obe novi formuli. Kongregacija za sv. ohrede je proučila ra/ne toTmulc in pozvala prizadete redovne poglavarje, naj sporoče, kar se jim zdi potrebno v tej stvarj. Po tem pozivu je kongregacija čakala tri leta, nato pa je določila dve novi formuli, eno za regularne osebe, drugo za tretje-rednike. Papež je potrdil obe lormuli in jih dal objavili dne 7. julija 1882. Formuli sta priobčeni med dekreti kongregacije za sv. obrede jn ponatisnjeni v rimskem obredniku". Za regularne osebe pod naslovom: Formula absolutionis general is pro regularibus cuiuscumque ordinis hoc privilegio utentibus, Za svetne tretjerednike: Formula benedietionis cum indulgentia plenaria pro tertiariis saecuiaiibus ccterisquc omnibus communicationem pri-vilegiorum et gratiarum cum iisdem vel cum regularibus cuiuscumque ordinis habentibus. Izraz »vesoljna odveza se rabi torej samo še za regularne osebe, to je, za one redovne osebe, ki delajo slovesne obljube. Svetnim tretjereduikom in vsem drugim, ki imajo z njimi ali Z regularnimi redovniki communieationem privilegiorum et gratiarum», pa se ne daje več vesoljna odveza, ampak benedietio cum indulgentia plenaria«, blagoslov s popolnim odpustkom. Daje se vesoljna odveza in blagoslov i. odpustkom po istem obredu, z istimi uvodnimi molitvami. Mašnik začne z anlifono AV miiini^eardS, potem pa moli Kyrie eleison, Paler noti' r ler verziklje Oftende »loftis, I)o mi »t- exaudi, Dominus vohtenim. Za verziklji so uvrščene štiri molitve, kakršne so bile nekdaj običajne v spokornih obredih in jih sedaj molimo po litanijah vseh svetnikov: Deus mi proprin m rs/ mhrrrri, Eiratidi ■,. et confilentium tihi. Ineffabilem, ¡)tji is qui cul pa offenderiš. Nato zbrana družina odmoli Confiteor, '= Breve apostol, 7. iuL 16&2; Decreta authent. S. C. S. Rituum, n. 3550; Ritualu Rom., tit. S, c. 33 142 mašnik pa Mi&ereatur in lndltlgetUilim, Po teh molitvah, ki so popolnoma enake za regularne osebe in za tretjercdnikc, da mašnik regularnim osebam vesoljno odvezo, tretjerednikom pa blagoslov s popolnim odpustkom besedilo vesolfne odveze za regularne osebe obsega, prav lako kakor prej. dve reci: odvezo cerkvenih kazni in popoln odpustek. Daje pa se odveza cerkvenih kazni tako kakor v stari iormuli. V besedilu, s katerim se podeljuje popoln odpustek, pa so izpuščene besede stare formule; »in quantum claves Ecclesiae se extendunt, et restiluo vos illi innocentiae, in qua eratis, quando baptizali iuistis.«. Formula za tretjerednike ne govori več o odvezi cerkvenih kazni, pa tudi vse drugo, kar nas je v stari formuli motilo, je izpuščeno, Vesoljna odveza za regularne Osebe se torej loči ud blagoslova za treljcrednike v tem, da regularne osebe prejmejo odvezo cerkvenih kazni in foro CKterno« ter popoln odpusLek; tretjeredniki pa so deležni samo odpustka". Odločila pa je kongTCgacija za sv. obrede: če so svetni tretjeredniki navzoči v cerkvi ali oratoriju, kjer se regularnim osebam prvega ali drugega reda javno daje vesoljna odveza, dobe tudi svetni tretjeredniki odvezo cerkvenih kazni in popoln odpustek". Fr, UšeniČnik. NEK ATOLISKE IZDAJE NOVOZAKONSKIH KNJIG SO VSEM prepovedane. Kan. 1399 n. i prepoveduje na splošno uporabljati sv. pismo, ki ga je izdal nekatoličan bodisi v originalu ali v prevodu. Izdaja je prepovedana, četudi je svetopisemski tekst popolnoma neokrnjen in brez uvodov in opomb. Po kan, 1400 pa smejo oni, ki se kakorkoli bavijo s teološkim ali bibličnim študijem, rabiti sv. pismo, ki ga je izdal nekatoličan, pod pogojem, da je tekst neokrnjen ter nepokvarjen in da se v uvodih in opombah ne napadajo katoliške dogme, To izjemo je dovolil že Leon XIII v konstituciji Officiorurn ac munerum« z dne 25. januarja 1807. un, 5 in 6 iFontes, ed, Gj-sparri lit, 506}. Škofijski listi za nemške škofije pa so L 1935 prinesli odločbo kongregacije za univerze in semenišča z dne 15. septembra 1933, ki prepoveduje rabiti na katoliških teoloških učiliičib novozakonske knjige, ki jih je izdala kakšna nekatoliška biblična družba (Archiv f, k. KR. 1935, 271). Razlog za prepoved bo pač ta, ker je po eni strani zadosti katoliških izdaj novozakonskih knjig, po drugi strani pa je zelo težko najti nekatoliško izdajo, ki hi odgovarjala zgoraj omenjenim zahtevam v kan, 1400. Prepoved (ormalno velja le za nemške škofije, direktivno pa ludi drugod, ko kaie pravi smisel določbe v kan. 1400. Al, Odar. 1:1 Tako sedaj vohie tolmačijo obe iormuli; gl. A. pr, T. Schaler O. Min. Cap., De Religiosis.' Mim-tler 1931, n. 639. " C. R. 7, jun. 1919, cit. Schäfer 1. c. 143 Slovstvo, a) Pregledi, VIRI IN LITERATURA ZAKONSKEGA PRAVA. I i. Sedmi naslov De matrimonio« v tretji zakonikov! knjigi obsega v 132 kanonih (kan- 1012—1143) veljavno materialno zakonsko pravo. Posebnosti za sodna in nesodna postopanja v zakonskih stvareh, formalno zakonsko pravo, pa podaja 33 kanonov v četrli zakonikov! knjigi |kan, 1960—1992}. Če prištejemo k lem še tri dokumente, ki jih omenja kan. 1125 in ki so kodeksu pridruženi pod številkami VI, VII in VIII med dokumenti, ter nekatere kazenske določbe, zlasti znano določbo v kan. 2319, § 1, n, 1, pa imamo vse zakonsko pravo, kakor ga obsega cerkveni zakonik. Code?, iuris canonici je izključujoč in zaključen zakonik, vendar pa stvarno ne pomeni nove kodifikacije, temveč le redakcijo prava, ki so ga kodifikatorji našM v veljavi in ki so ga spremenili le toliko, kolikor so razmere popravo zahtevale. -^Codex vigentem hue usque disciplinam plerumque re t met, licet opporUinas inimutationes afferat (kan. 6). To splošno načelo velja tudi za zakonsko pravo v zakoniku in za presojo njegovega razmerja do starega prava in literature o njem. Iz omenjenega načela zakonodavec dosledno izvaja v kan. 6, nn. 2 ifi 3: -Canones qui ius veins ex integro relerunt, ex veteris iuris auetoritale, atque ideo cx receptis apud probatos auetores inler-pretationibus suni a est ima n d le [n, 2). »Canones qui ex parte tanlum cum veter! iure congruunt, qua congruunt, ex iure antique aestimandi sunti (n. 3). Končno hodi Omenjen še kan, 20, ki našteva med dopolnilnimi viri za vrzeli v pravu tudi communem conslantemque sen-tentiam doetorum«; ti »doetorest so v prvi vrsti isti kol »probati auetores« v nav. kan. 6, n. 2. Študij starega zakonskega prava in proučevanje literature 0 njem torej nima pomena le za pravno zgodovino, temveč tudi za razlaganje veljavnega zakonskega prava, V Stari literaturi1, h kateri štejemo v glavnem literaturo od tridentskega koncila do 1. 1917, so vainn zlasti dela tako zvanih klasičnih kononističnih pisateljev, ki jih rimska oblastva, predvsem Rimska rata, neprestano navajajo. Taki avtorji so poleg sv. Tomaža Akvinskcga zlasti še jezuit Tomaž S a n c h c z1, ki je veljal za prvo avtoriteto v zakonskem pravu, dalje Sanchezov veliki nasprotnik avguštinec Bazilij Pontius', potem ' /jü literalure ¡¡1. zlnsti Sc her er, Handbuch des Kirchen rechts II, IfttS. §{j 107—137 in Knecht, Handbuch des katholischen Eherecbts !926. ' Disputaliones de s. maLrimonii sacramento, 3 vol. Madrid 1602 in pozncje veikrnl. 1 I ractatu* de saCr&mento maLrimonii, Satmanl. 1624 in pozneje (»spi-cw colligit a magno messnre |Sanchez( relictas«). 144 portugalski kanonist Avguštin B a r b o s a\ Italijan Rosijtnoli; nato avtorji velikih kanonističnih del kot Fagnani", Layman n', P i r h i H g*. Engel9, Reiifcntlue l1", Schmalzgrueher11 in med novejšimi G a s p a r r i", d'Annibale" in Wenn". Poleg teh je bilo seveda še mnogo drugih odličnih avtorjev, od katerih so nekateri za znanslvo še večjega pomena kot ta aLi oni med naštetimi, vendar na tem mestu nima pomena, jih navajati, kei' jih našteva vsak večji priročnik zakonskega prava, zlasti pa Seher e r in K neeht11, 2. Opportunae immutationes, kakor se slabo juristično izraža kan, 6, so bile pri kodifikaciji veljavnega zakonskega prava v marsičem potrebne, Temu se ni čuditi, ko pa je bilo zakonsko pravo do novega zakonika v bistvu Se staro dekretalno pravo1" s korekturami, ki jih je dodal tridentski cerkveni zbor17. Po tridentskein koncilu se cerkveno zakonsko pravo, ako izvzamemo znani dekret Ne lemere z dne 2. avgusta 1907LN, ki je spremenil odnosno uredil obliko sklepanja zaroke in zakona, dalje konstitueijo Benedikta XIV .Dei mi- * He matrimonii) et plunbus aiiis m iter i is 2 vol. Lyon 1663. 3 Nov istima praxis in universas de matrimonio controversies, 2 vol. Milan 1686, 16S7. ■ tili canonicum sive commentaria absoluti sima in V libros Decreta* lium, Rim 1661. T Iiis Canonicum sive comnientaria in libros Decretatium, Dillingen 3 663 in nst. 4 Ins canonicum in V libros Hecretaiium distributual. Dillingen 1&74 in Dil. * Collegium untversi iuris canonici. Salübitrü 1671. 10 tat canonicum Universum iuxta titulos üecretaliutn tum Lractatu de regulb iuris, Freien g 1700, 11 Ins ecclesiasilcum Universum seu lucubration« canonici« in V Ubros Decretalium. Ingolstadt 1726, 11 Tractalus csnonicus de matrimonio, Pari* 1B91. 3, izd. 1904; o izdaji pD kodi1 li.su pozneje. 11 Summulä theofogiae inoraüs, 3 izd, (brei letnice). " Ins matrimoniale Fcclesi.ie Cathoticne, Rim 1911. 11 Prim, tudi Kušej, Cerkveno pravo3 1927 , 381—383. " V Gratianovem dekretu je zakonito pravo ob seien o v C. 27--31, 2 in v C. 33. -1 - C, 36 v II. delu. Pravo je že sistematično tirujeno Iprim. P I o c h I. Das Ehcrethl des Magitters Gratianus, Wiener Staate-und ReehtswUsensctialtliche Studien. IJd XXIV, Wien 1M5 in tam navedeno literaturo). V kompilnciji Rernarda ¡7 Pavije in v zhirknh dekretnlov je bila odločena za takoniko pravo ¿elrla knjiga, V Gregorijevi zbirki je v četrti knjigi 21 tltulov, v ßoniiacijevi zbirki samo trije kratki tltull, v Klementinah le en lite! v. enim samim Zakonom (cap. uti.l. v ekstravagantah pa sploh ni določb iz zakonskega prava. Iz tega sledi, da ju bilo srednjeveško zakonsko prsvo v glavnem zaključeno ¿e z Gregoriano, torej v začetku 13. stoletja. 17 'lrident ki koncil jc v 24. seji dne 1!, nov, 1563 izdal 12 dogmatičnih kanonov o zakonu in It) določb (capita) a zakonskem pravu: prva med njimi je znani dekret .Turne161« o obliki sklepanja: v ostalih pa je koncil omejil zadržek duhovnega sorodstva (csp. 2), javne dostojnosti (cap, 3), svaštva iz utdovoliirte kopule (cap. 4), dalje jc uredil spregledovanje zadrikov (cap- 5), zadržek otmice [cap. 6), poroke onih, ki in vygi (cap. 7), kazni za konku-binat [cap. &J in protizakonito omejevanje svobode po oblastnikih (cap, 9) in prepoved slovernib porok tempore clauro [cap. 10). IN Fontes, ed. G a s p a r r i VI. 867—S70. 145 seratioiie^ z dne 3. novembra 17411", ki je uredila proccs za zakonske pravde, konstitucije Pavla III ,Altitudo z dne 1. junija 1537, Pija V Romani Ponlificis z dne 2. avgusta 1571 in Gregorja XIII, Populiš^ z dne 25. januarja 1585, ki so vse tri dodane kodeksu kot dokumenti pod številkami VI, VII in VIII ter vsebujejo privilegije, ki so V zvezi s privilegijem fidei in pavlinskim privilegijem, ni veliko spreminjalo7". Tehnika srednjeveške cerkvene zakonodaje je bila za moderne pojme zelo pomanjkljiva, duh časa in potrebe so se spremenile, državna zakonodaja in njena tehnika se je s kodifikacijamt 19. stoletja silno izpopolnila; zalo je bilo nujno polrebno, da Cerkev revidira svoje zakonsko pravo. Kulikina je bila potreba, ua novo urediti zakonsko pravo, nam morda najbolje pokažejo reiormtli predlogi, ki so jih škofje iz različnih delov sveta pripravili za vatikanski koncil". Ti predlogi so avtentične priče, kako je cerkvena hierarhija sama občutila to potrebo. Zalo si ob njih oglejmo »opporlunas immutatio-neS', ki jih je sprejelo veljavno zakonsko pravo, da spoznamo njegove značilne poleže. 3, Predlogi škofov o zakonskem pravu so bili nekateri splošni, drugi pa konkretni- ¿kolje iz Kanade tprovinciae Quebecensis el Halifaxicnsis) so na splošno predlagali, da se na novo urede vse določbe o zadržkih in njih spregledovanju. Pri tem se je držati načela, da se dosedanje preveč komplicirane določbe poenostavijo, da se skušajo čim bolj preprečiti neveljavni zakoni in da se odpravijo zadržki, ki se vedno spregledajo1-. Francoski škofje (plures Galliarum episeopi) pa so izhajali iz stališča, da naj se zmanjšajo nasprotja med cerkveno in civilno zakonodajo ter naj se zato predvsem reducirajo nekateri zakonski zadržki51. Kodeks je v marsičem ustregel leni načelnim predlogom, kar ho laže razvidno iz posameznih sprememb, ki jih je uvedel. Konkrelni predlogi škofov so se bavjli z zaroko, z razdiralnimi zakonskimi zadriki, s spregledovanjem zadržkov in z zadevnimi reskripti, z mešanim zakonom, z obliko sklepanja in s poveljav-Ijenjem neveljavnega zakona. Glede zaroke, o kateri je pomniti, da je bila takrat brezobličen pravni posel, a z dvema važnima učinkoma, namreč z oviralnlm zadržkom zaroke in z razdiralnim zadržkom javne dostojnosti iz zaroke, so predlagali škofje spremembo v obeh pogledih. Škofje iz neapelske province so predlagali, da naj bo zaroka veljavna le pod določenimi pogoji-'. Skof Frangipane iz Konkordije je zahteval za veljavnost naroke določene obličnosti, pa še veljavna zaroka naj se razveljavi po preteku enega leta, ako se zopet ne obnovi*1. Po « Fontes. ed. Gasparri I, 435—iOl. Partikularnih določb je bilo več i&damb- Predlogi so objavljeni v Collectio Li.ctnsis VII; prim, I, a e m m e r , Zur Codifieation des canoniscbcn Rcchts, Frciburg im B. IS99, 135—,150. « Coll, Lac. Vil. 879 d—860 a, ™ Coll. Lac. VII. 843 a. =» Coll. Lac. VIL 734 d. » Coll. Lac, V1J, 882 d. FSogoalovns Veitnik. 10 146 predlogu ikofov iz srednje Italije naj povzroči zakonska zadržka iz 2aroke le taksna 2aroka, ki se sklene ali pismeno aH pred župnikom ali pred pričami, Skof naj ima tudi pravico spregledati zadržka, ako se zaroka soglasno razdere!,s. Tendenci, ki se kaže v teh škofovskih predlogih, je v današnjem pravu popolnoma zadoščeno: zaroka je že od dekreta Ne lemere« tudi17 občcpravno strogo ohličeu posel (prim. kan. 10171, razdiralni zadržek javne dostojnosti iz nje več ne nastane in tudi sama ni več oviralni zadržek za zakon s tretjo osebo. Glede zakonskih zadržkov, ki naj bi se odpravili, je bilo na vatikanskem koncilu več predlogov, ki so se v marsičem strinjali. Škofje iz neapelske province so predlagali »aliquam temperationem sumendum». n. pr. da se skrči zadržek krvnega sorodstva in svaštva na tretje koleno1", Francoski škofje so bili bolj rrdikalni. Po njihovem predlogu bi bilo mogoče brez škode odpraviti oziroma skrčiti tehle sedem zakonskih zadržkov: zadržek krvnega sorodstva v stranski črti v četrtem kolenu in morda tudi v tretjem, zadržek duhovnega sorodstva razen med botrom in krščencem, zadržek svaštva cx copula illicita, zadržek svaštva ex copula licita preko prvega kolena, zadržek javne dostojnosti iz zaroke, zadržek javne dostojnosti iz veljavnega nedovršenega zakona preko prvega kolena, zadržek kvaliliciranega preiušlva (zadržek iz prešuštva z obljubo zakona in jz prešuštva s poskusom skleniti zakon)'". Predlogu francoskih škofov je bil podoben predlog nemških škofov (complures Germaniae episeopi), ki so predlagali, skljeevaje se na zgled prejšnjih koncilov, zaradi zapletljajev, ker države ne priznavajo cerkvenih zakonskih zadržkov in ker je zaradi prometnih razmer večkrat zelo težko ugotovili nekatere zakonske zadržke, da se odpravijo naslednji zakonski zadržki: zadržek krvnega sorodstva V četrtem kolen« stranske črte, zadržek svaštva ex copula licita v četrtem in Ireljem kolenu stranske črte, zadržek duhovnega sorodstva, zadržek }avne dostojnosti iz zaroke, zadržek svaštva ex copula illicita preko prvega kolena in zadržek kvalificiranega prešuštva111. Belgijski škofje so predlagali, da se odpravi zadržek krvnega sorodstva v četrtem kolenu Stranske črte, zadržek svaštva ex copula licita v četrtem kolenu, zadržek javne dostojnosti iz zaroke, zadržek duhovnega sorodstva razen med botrom in krščencem ter zadržek ex copula illicita preko prvega kotena:". In končno so predlagali kanadski škofje, da se odpravi zadržek zakonitega sorodstva, zadržek j'ivnc dostojnosti iz neslovesne zaroke, zadržek krvnega sorodstva v četrtem kolenu in zadržek svaštva v četrtem kolenu". Navedeni predlogi so se torej vsi tikali redukcije zadržka krvnega sorodstva m zadržkov iz podobnih vezi. » Culi. Loc. Vil, 882 □. " '/.& latinsko Ameriko je bila ukazana pismena oblika že 1. 1881, v Rimu ], 1902 Iprim. K n c c h l , n. n, np. 2} Coll. Lav. VII. 784 d. » Goli. Lat. Vil, 342 b. » Coll. Ue. V|l, 873 d. " Coll. Lac. VII. 877 d. " Coll, LftC. vil, eeo b—881 a. 147 Veljavna zakonsko pravo skoraj v vsem ustr&Ea omenjenim predlogom. Zadržek krvnega sorodstva je v stranski črti znižan na tretje koleno in še v tem kolenu je le zadržek nižjega redi (kan. 1042, § 2, n. 1 in kan. 1076, § 2). Pri zadržku svaštva je napravil zakonik bistveno spremembo. Za nastanek svaštva ni več merodajna spolna združitev, temveč samo veljavna sklenitev zakona. S tem je ludi odpadlo razlikovanje med svaštvom ex copula ličila in ex copula illičila in vse neprilike, ki so bile s slednjim v zvezi. Zadržek svaštva je zakonik omejil v stranski trti na drugo koleno in v tem kolenu je zadržek nižjega reda (kan. 1042, § 2. n. 2 in kan. 1077, § 1). Zadržek duhovnega sorodstva je zakonik Omejil, kakor so zahtevali predlogi, na kriienea in botra ter krščenca in krstitelja (kan- 768 in 1079). Zadržek javne dostojnosti iz zaroke je odpadel. Zadržek javne dostojnosti, ki nastane po kan. 1078 le iz neveljavnega zakona in iz javnega ali notoričnega konkubinata, zabranjuje zakon samit v ravni ¿rti do drugega kolena; v drugem kolenu je zadržek nižjega reda (kan. 1042, § 2, n in kan 1078). Pri zadržku zakonitega sorodstva sc je Cerkev prilagodila državnim določbam po posameznih pokrajinah. Kjer namreč po državnih določbah nastane iz zakonitega sorodstva zakonski zadržek, tam nastane tudi za cerkveno območje in sicer v tistem obsegu, kakor določa državna določba. Zadržek je oviralen ali razdiralen, kakršen je pa£ za dotično državno območje [kan. 1059 in 1080). Glede zadržka zločina pa zakonik zgoraj navedenemu predlogu francoskih in nemških škofov ni ustregel, razen V toliko, da je zadržek kvalificiranega preŠuStva v obeh primerih zadržek nižjega reda [kan. 1042, g 2, n. 5 in kan. 1075). 4, Kar zadeva spregledovanje zakonskih zadržkov, so vsi predlogi zahtevali, da se zvečajo pravice škofov. Predlog francoskih škofov je poudarjal, da ni zadosti, če dobe škofje le pravice z iodulti, temveč da naj se jim priznajo pravice z zakonom". Nemški škofje so želeli, da bi mogli spregledovati zadržek krvnega sorodstva in svaštva v stranski črti v četrtem in tretjem kolenu langente secundo in da bi mogli podeliti spregled tudi v primeru, ko konkurira več zadržkov1". Skoi Frangipane iz Konkordije je predlagal, da bi dobili školje pravico spregledovati zadržek krvnega sorodstva in svaštva v četrtem in tretjem kolenu ter zadržek javne dostojnosti™. Zakonik je razdiralne zakonske zadržke v marsičem rrmejil, kakor smo videli, zato je postalo več navedenih predlogov, da se zveča dlspenzacijska pravica Škofov, odveč. V stvari sami pa je stališče zakonika glede dispenzacijske pravice škofov drugačno, kot pa so predlagali škofje. Za izredne primere, v smrtni nevarnosti in in času perp1exo, je zadevna pravica škofov in drugih funkcionarjev zvečana (prim. kan. 1044 in nsl.), drugače pa škofje po zakoniku, razen kadar gre za dejanski dvom (kan. 15] in primere, omenjene v kan. 81, ne morejo spregledovati zakonskih zadržkov. Ta ureditev pa " Culi, Uc, Vil, 842 e—843 a, » Coll. Lac. V JI, 874 a. 11 Coll. Lac. Vil, 382 d. 10' 8 se je izkazala za pretrdo in je že vec let omiljena s petletnimi fakultetami, ki podeljujejo škofom pravieo, spregledovati nekatere zadržke, zlasti zadržke nižjega Teda1", Izpolnjena pa je v zakoniku želja škofov, da morejo izvrševati dispenzacijsko oblast, ki jim je poverjena po splošnem indultu, tudi v primeru, ko konkurira veš zakonskih zadržkov (kan. 1049, § 2). Škofje so dalje pripravili za vatikanski koncil več predlogov o podeljevanju spregledov in njih reskriptih. Tako so francoski, nemški in belgijski škofje3* predlagali, da naj bi rimska kurija v zakonskih stvareh hitreje poslovala; pri podeljevanju dispenz naj bi po predlogu nemških škofov rimska oblast postopala enako z bogatimi in revnimi prosilci"; pri dispenzacijskih taksah naj bi se coniponenda" sploh odpravila, kakor so predlagali belgijski škofje1". Pri reskriptih naj bi se po predlogu francoskih Škofov" izvršila revizija ničnostnih klavzul in naj bi se njih število zmanjšalo; nemški" in belgijski škofje11 so predlagali, d* se odpravi določba, po kateri krvosramna kopula povzroči neveljavnost dispenze; po predlogu kanadskih škofov1' naj bi se odpravila dolžnost, omenjati v prošnjah za dispenzo incest, ker je nekoristna in celo škodljiva, Belgijski Škofje*1' so predlagali, da bi se odpravila določba, po kateri so reskripti zaradi napak v imenih prosilcev ali v nazivih zadržkov neveljavni Končno je omeniti še predlog nemških škofov*", da naj se za verificiranje podatkov v prošnjah za spreglede več ne zahteva sodni postopek. V veljavnem pravu so vsi našteti predlogi, ki se tičejo podeljevanja spregledov in njih reskriptov, izpolnjeni, 5, O meianih zakonih je pripravil predlog z obširno motivacijo šentgallenskf škof Grcith47. Predlog je zahteval med drugim, naj glede mešanih zakonov ravnajo vse kurije enako in naj bodo strožje kot doslej. Spregledi od zadržka mešane veroizpovedi naj se podeljujejo le iz važnih razlogov in po zrelem preudarku. Zakonik je v kan. 106Q—4064 glavni misli tega predloga popolnoma ugodil. Zanimivi so bili predlogi škofov o obliki, v kateri se zakon sklepa, Škofje iz neapelske pokrajine111 so si želeli le jasnosti: ali naj se potrdi tridentski dekret Tamelsi tako, da velja le za tridenlske kraje, ali pa naj se določi, da se morajo katoličani povsod brez izjeme poročali pred lastnim ¿upnikom. Francoski škofje so pa bili bolj » Za ljublj. škofijo gl. ¿k. I 1925, 17—23. H Coll, Lac. Vil, 842 d; 874 d: 878 a. Coll. Lac. VII. 874 b- Tisti del takse, ki se določa po va/nusli dmpunzu. « Coll. Lac. VII, 878 d. " Coll. Lac. VII, 843 c. « Coll. Lac. VII. 373 d^B74 a, " Coll. Lac. VII, 878b. Coll. Lac. VII, 880 c. » Coll. Lac. VII, 878 b. " Coll. Lac, VII. 874 b, « Coll. Lac. Viti, 889 d—892 c. Coll. Lac. VIL 784 d. 49 radikalni*". Predlagali so, naj se Iridenlska oblika zahteva le za dopustno sklenitev zakona, veljavno pa da se morejo poročiti kon-trahenti pred vsakim duhovnikom (coram sacerdote). Določbe o obliki naj vežejo le katoličane. Kardinal Schwarzenberg pa je v svojem referatu'1' omenjal, da je glede oblike poroke dvoje mnenj: prvo zahteva, da naj se povsod raztegne določba o tridenlski obliki, drugo pa, da naj zadostuje za veljavnost zakona, da se izreče konsenz v civilni obliki pred tremi pričami. Dekret koncilske kongregacije Ne te mere« z dne 2, avgusta 1907 je v dobi, ko se je že pripravljala nova kodifikacija, obliko sklepanja zakona radikalno preuredil; njegove določbe je z nekaterimi spremembami, zlasti glede izredne oblike poroke, sprejelo tudi veljavno zakonsko pravo. Oblika je redna in izredna. V redni obliki se za veljavnost zakona zahteva sodelovanje krajevnega župnika in navzočnost dveh prič, za dopustnost pa sodelovanje župnika, v čigar župniji imata zaročenca domovališče ali mesečno bivališče. V izredni obliki se privolitev v zakon izreče le pred pričami, Določbe o obliki vežejo le katoličane (kan. 1094 in nsl.), Ako veljavne določhe o obliki primerjamo z zgoraj navedenimi predlogi, se Seic živo zavemo, da se je rešitev tcgEi problema dobro posrečila. Škofje so živo čutili, da je Iridenlska ohlika nezadostna, a si niso bili na jasnem, kako bi določbe zboljSali. O povelj a vi jen ju neveljavnega zakona naj omenim dva predloga. Skof Farina iz Viceme^1 je predlagal, naj dobe škofje pravico, kon-validirati zakone, ki so bili neveljavno sklenjeni bona fide. Nemški škofje" pa so predlagali, naj pri konvalidacijah določba, da mora kontrahent pri tajnih zadržkih obvestiti svojega soproga o neveljavnosti zakona, odpade, ako se je bati škode, Prvemu predlogu veljavno pravo ni ugodilo, ker je proti njegovemu sistemu: nasprotno pa jc ugodilo predlogu nemških škofov in ie celo preko njegove zahteve". 6. Tako smo v kratkem pregledali večino sprememb, ki jih je prineslo veljavno zakonsko pravo. Videli smo, da so njegove »oppor-tunac inimutationes v marsičem zelo radikalne. Spremembe pa so se izvršite tudi v drugih poglavjih zakonskega pTava. Od razdiralnih zakonskih zadržkov so ostali nespremenjeni le zadržki spolne nezmožnosti'', zakonske vezi. sv, reda. javne zaobljube in zločina; vsi ostali pa so utrpeli delne spremembe, Nekatere spremembe so se izvršile tudi pri spregledovanju zakonskih zadržkov, pri ozdravljenju v korenini in pri ločitvi zakoncev od mize in postelje. Omenjali « Coll. Lac. VII. 842 c. s» Die »DesiJtria- des Cardinals Sdmarzenberg 11. A. 1 fFriedrieh , Documenta 1, 2821, prim. Laemmer, o. c. 142, op. 2. " Coll. Lac. VII, S85b. " Coll. Lac. VII, 874 a. Predlogu je ustregel ž« Leon XIII z okrožnico sv. oficija na i kote 25. junija 1885 IFnntes. cd. Ga^psrri IV. 422—423). 7.nlo so pri tem zadržku stare konlroverze o njegovem obsegu ostale nerešene Iprim. O d ar, Sodbe Kimike rote 1934, 54). 150 seveda ni treba sprememb, ki so le tehničnega značaja in so naslale le zaradi zakonikove sistcmalike. Podrobneje naštevati razlike med veljavnim in starim zakonskim pravom ni naloga legale uvodnega spisa. O značaju veljavnega zakonskega prava pa lahko sklepamo iz povedanega tole: pravo je poenostavljeno, kol so zahtevali zgoraj navedeni predlogi škofov. Mnogo zastarelih določb, ki niso več ustrezale modernemu času (n. pr, obseg krvnega sorodstva, svaštva, duhovnega sorodstva), je odpravljenih odnosno spremenjenih. Veljavno zakonsko pravo razodeva poduhovljen&st [Vergeistigung)" modernega cerkvenega prava, logično izvajanje, prilagoditev na razmere, v katerih iivimo, ¡n končno razlikovanje med pravom in moralo. OppOrtunac immutaliones so bile dosti srečno napravljene. Nobeno človeško pravo pa seveda ni nespremenljivo, tako da ne bi potrebovalo korektur, a tudi določbe v veljavnem zakonskem pravu niso bile vse zadosti jasne in najboljše. To se je jasno pokazalo v osemnajstih letih, odkar se veljavno zakonsko pravo praktično uporablja. Osemnajst let sicer za cerkvene kodifikacije, ki so namenjene za stoletja, ni velika doba, vendar v modernem času, ko je tudi v Cerkvi postal »življenjski tempo hitrejši, zadostna, da so se pokazale dobre in slabe strani velike kodifikacije iz I, 1917. rtv 7. Poleg določb iz cerkvenega zakonika, ki je primarni vir veljavnega zakonskega prava, je treba upoštevaLi, ako hočemo spoznali sedanje stanje zakonskega prnva, še odloke, ki so jih izdala osrednja cerkvena oblastva v zakonskih stvareh od I. 1918 do danes. Med temi je navesti na prvem mestu odgovore inlerpretaeijske kardinalske komisije"*, dalje nekaj odločb kardinatskih kongregacij in nekatere povojne konkordate. V poitev prihaja seveda ludi za pravo zuina okrožnica Pija Xf Časti eonnubiif z dne 31. decembra 1930. V uradnem listu Acta Apostolicae Sediš je bilo do 1. 1935 inclusive objavljenih 49 odgovorov interpretacijske kardinalske komisije 16 K n • c h t. o, c, 25. Ustanovil jo je Benedikt XV z motupToprijem *Cum iuris canoniei dne 25, septembra 1917 (AAS 1917. 4S3—4); niolupruprij je dodan kodeksu za promulgacijsko bulo ■Provtdeniissima Mater Ecclesia«, Kumisija sestoji Li kardinalov, ki jih papež določi. dalje i? tajnika in konztilforjev. iia predsednika komisije imenuje papež enega izmed kardinalov. Od 1. ¡917 do novembra 193«! je bil predsednik kardinal Peter Gasparri, za njim dobro Iulo kardinal Alojzij S i n c e r o, pn negovi snirli (7. februarja 1936) pa je bil februarja I. 1936 imenovan za predsednika kardinal Julij Strs-fini. Prvi tajnik komisije je bit Alojzij Sincero, poznejši njen predsednik ^ ko je ta postal kardinal |l 19231, j« bil imenovan za tajnika Jožef Bruno. Komisija je f.e v prvi plenarni seji decembra 1917 ¿klenila, da bo odgovarjala le na vprašanja, ki jih bodo predložili nrdinariji, višji redovniSki predstojniki in slični cerkveni funkcionarji, ne pa na vprašanja zasebnikov, razen Če bodo predlužuna mediante proprio Ordin.irin* (AAS 19IH, 77j V isti seji je tudi sklenila, da more odgovarjati na vprašanja, ki so manj važna ali hfez vetjih lei.av (dubia quae minem sint momenti aut nan mullum diflicultalis hobeant|, predsednik sam. 151 rtu dvome o kartonih iz zakonskega prava, in sicer 37 Iz materialnega zakonskega prava in 12 iz formalnega. Glede števila moram pripomniti dvoje: prvič, da so upoštevani, kar je samo po sebi umevno, le oni odgovori, ki so bili v uradnem listu priobceni, ne pa tudi tisti, ki jih je interprctacijska komisija sicer izrekla, a jih ni dala priobčiti v Acta Apostolicae Sedis^. Drugič pa je Omeniti, da navedeni številki 37 in 12 pomenita stvarno število odgovorov, ne pa formalno; slednje število je namreč precej manjše od prvega, ker je interpretacijska komisija večkrat isti dan rešila več dvomov (dubia)i!<, ki so bili vloženi ločeno, ali tudi v istem dubium več vprašanj; zadnji primeri se označujejo z znakom ad i, ad II in tako dalje. Kadar je v takem odgovoru ad I, ad II in lako dalje obsežen samostojen odgovor, ga tudi navajam kot samostojnega1"1. Shematičen pregled odgovorov interpretacijske kardinalske komisije h kanonom iz zakonskega prava nam pokaže tole sliko: z določbo o zaroki se bavita dva odgovora Iz dne 2.'3. junija 1918 de matr.™1 ad I in II]T z neznanjem krščanskih resnic kot oviro za zakon en odgovor Iz dne 2-/3. junija 1918 de matr, ad 111), z vzvrntn > močjo določbe iz zakonskega prava trije odgovori (z dne 2./3, junija 1918 de matr, ad VI, VII in VIII), z določbo o oklicih en odgovor [z dne 2-/3. junija 1918 de matr. ad IV), s pojmom javnega zadržka en odgovor (z dne 25- junija 1932), s spregledovanjem zakonskih zadržkov v sili trije odgovori (z dne 12, novembra 1922, z dne 1. marca 1921, z dne 28. decembra 1927), z zakonskim zadržkom krvnega sorodstva en odgovor [z dne 2. 3. junija 1918 de matr. ad VI, z zadržkom javne dostojnosti cn odgovor {z dne 12. marca 1929|, s sodelovanjem župnih vikarjev pri poroki enajst odgovorov (z dne 14. julija 1922 ad 1—IV, z dne 20. maja 1923 ad I—VI, z dne 28. decembra 1927 ad I), z delegacijo za poroke dva odgovora (z dne 20. maja 1923. z dne 2fi, decembra 1927 ad ])}, z izredno obliko poroke trije odgovori (z dne 10. novembra 1925, z dne 10. marca 1928 in 25. julijo 1931), z obveznostjo določb o obliki trije odgovori (z dne 20. julija 1929, z dne 17. februarja 1930 in 25- julija 1931], s pasivno asistenco " Tak primer gl, v ÜV 1935. 69 M N. pr. 2.13. junija ¡918 16 dvomov, Ib oktobra 19!9 17 dvomov » Odgovori so priobčeni v AAS, ibtani pa so tudi v več privatnih zbirk ah. Sedanji tajnik inlerpretacifske komisije Jotet Bruno je zbral odgovore v zbirki "Codi eis iuris canonici Interpretationen aulhen tiefte seu Responsa a ponlilicia commissione ad codicis eano-ncs aulhenlicc intcrprelandos annis 1417—1935 data el in unum collect^ atque romanorum pontificum actis et r. curia« dcci&ionibus auela«, Rim 1935 (S", str. Vil! + 22S). Iz dolgega naslova se razbere, da je avlOr odgovorom interpretacijske komisije pridrui.il tudi druge cerkvene odločbe, ki nadevajo razlaganje k,mt>novr Slednje irut je priporočil, kakor sam pove v uvodu (str. vil in VII1|, kardinal Peler GasparH. ki je delu napisal tudi uvod (str. V—Vil). Akti so v zbirki urejeni po zapovrilnosti kanonov, ob koncu pa je dodano /.elo bogato analitično-abecedno kaza lo (str. 1 77—228). Delo je zelo praktično in skoraj nujno potrebno vsem. ki se bavijo s cerkvenim pravom. °1' Znak de matr, je zalo dodan, ker so odgovori lega dne združeni v naslove. 152 en odgovor (z dne 10. marca 1928), z liturgicno obliko pri meAanih zakonih en odgovor [z dne 10. novembru 1925}, z ločitvijo zakoncev od mize in postelje dva odgovora (z dne 25. junija 1932 ad I in 11). z legitimacijo nezakonskih otTok en odgovor (z dne 6, decembra 1930). s pristojnostjo sodišč za zakonske pravde dva odgovora (z dne 14. julija 1922 b kan. 1961 ad I in 11), z aktivno ložbeno legitimacijo za zakonske pravde pet odgovorov [z dne 12, marca 1929, z dne 17. februarja 1930. z dne 17. julija 1933 ad [—111), s pojmom zakonskega zadržka v procesnem pravu en odgovor (z dne 12. mar^a 1929], o dvakratnem razpravljanju v isti zakonski pravdi en odgovor (z dne 16. junija 1931] in o nesodnem postopanju v zakonskih stvareh trije odgovori (z dne 16, oktobra 1919, z dne 16. junilja 1931 ad I—II). Očrtani pregled nam tudi pove, katere dofočbe so v praksi vzbudile največ dvomov, ne vedno zaradi tega, ker bi bile najbolj nejasne, pač pa zato, ker so praktično zelo pomembne. Tako je nmljivo, da se od 37 odgovorov iz materialnega zakonskega prava bavi 21 z odločbami o obliki, v kateri se zakon sklepa. V lormalnem zakonskem pravu pa je odneslo rekord vprašanje o aktivni tožbcui legitimaciji, 8, Po Zaporednosti kanonov v kodeksu določajo navedeni odgovori tole: O kan, 1017, ki ima določbo o zaroki, sta bila izdana dne 2. 3. junija 1918 dva odgovora; prvi ugotavlja, da za veljave novega zakonika ni več mogoča tožba radi neupravičene kršitve zaroke, tožba na povračilo škode radi zaroke pa do ne more odložiti poroke s tretjo osebo [ad I). Drugi pa določa, da je tožba na povračilo škode radi zaroke tožba mixti iori [ad II). 0 vzvratni moči določb iz zakonskega prava določa odgovor z dne 2. 3. jun. 191B [ad VI), da zakonik glede zaroke in zakonskih zadržkov ne učinkuje nazaj; nadaljnji odgovor z istega dne (ad Vil) ugotavlja, da zakoni, za veljave starega prava neveljavno sklenjeni radi zadržka, ki ga veljavno pravo ne pozna, niso postali veljavni s promulgacijo novega zakonika, temveč je potreben spregled in poveljavljenje; v tretjem odgovoru k isti stvari z istega dne [ad VIII] pa je določeno, da je duhovno sorodstvo, ki je nastalo po starem pravu, pa bi po novem ne, pač nehalo biti zakonski zadržek, ni pa izgubilo ostalih učinkov. O neznanju krščanskih resnic v kan. 1020 določa odgovor z dne 2./3. junija 1918 (ad 111) tako, da zaročencem, ki se nočejo dati poučiti vsaj o osnovnih krščanskih resnicah, ni dovoljeno prepovedati zakon ali z njimi postopati kot z javnimi grešniki. Določbo o oklicih v kan. 1023, § 2 je komisija v odgovoru z dne 2.i3, junija 1918 (ad IV) tako pojasnila, da se prepuSčajo primeri, v katerih so se zaročenci po doseženi puberteti mudili preko Šest mesecev v kraju, kjer danes nimajo domovaliiča, preudarku škofa, ki more od takih zaročencev zahtevati tudi nadomestno prisego o tem, da jim ni znan noben zadržek. 153 2a pojem javnega zadržka v smislu kan. 1037 zadošča, po odgovoru z dne 25- junija 1932, da je dejstvo, iz katerega je nastal, javno, da torej ni potrebno, da bi bil zadržek tudi po svoji naravi javen41. O spregledovanj ti zadržkov v nujnih primerih je izdala interpretacijska komisija tri odgovore. V odgovoru z dne 13. novembra 1922 pojasnjuje, da je pogoj, kadar krajevnega ordi-narijn ni mogoče doseči«, v kan. 1044 in 1045, g 3 podan, če je ordinarija mogoče doseči le lelegrafično ali telefonično, Odgovor z dne 1, marca 1921 določa, da je treba v kan, 1045, § 1 klavzulo quolies impedimentum detegatur cum iam Omnia sunt parata ad nuptias- Široko umeti tako da meri na krajevnega ordinarija odnos no župnika. In času perplexo ni torej merodajno, aLi se je zadržek šele v kritičnem momentu odkril, temveč da je ordiu&rij odnosno župnik šele takrat zanj izvedel. V tretjem odgovoru z dne 28. decembra 1927 je avtentično pojasnjeno, da spadajo pod izraz pro casibus OcCUltlS", za katere je dana spovedniku pravica spregledovati zadržke, tudi zadržki, ki so po svoji naravi sicer javni, a dejansko tajni10. Z zadržkom krvnega sorodstva se bavi odgovor z dne 2. 3. junija 1913 ad V. ki na vprašanj«, ali velja določba kan. 1067, g 3. da se namreč ne dovoli zakon, kadar je dvom, če sta Ei kontra-henta v sorodstvu v ravni čTti ali v prvem kolenu stranske črte, tudi v primeru, kadar izvira dvomno sorodstvo iz nedovoljene in lajne kopule, odgovarja, da je rešitev v samem kan. 1076, § 3- Zadržek javne dostojnosti po dogovoru z dne 12. marca 1929 k kan. 1078 ne izvira iz samega dejstva civilne poroke, ločeno od skupnega bivanja lakih zakoncev. O a sis t en c i župnih vikarjev pri poroki je izdala interpre-tacijska komisija H. julija 1922 štiri odgovore (ad 1—IV), 20. maja 1923 šest odgovorov (ad I—VI) in 28. decembra 1927 (ad I) en odgovor. V odgovorih z dne 14. julija 1922 je določeno: viuarius subiti-tutus v smislu kan. 465, g 4, ki ga je Ordinarij potrdil, more in sme poročati, ako mu ordinarij te pravice ni omejil lad I); pred ordina-rijevn potrditvijo viearius substitutus ne Sme in ne more poročati lad ll); vienrius substitutus rodovniškega župnika sme in more poročati, ko ga je potrdil krajevni ordinarij, četudi ga redovniški predstojnik še ni potrdil (ad III): sacerdos supplens v smislu kan, 465, § 5 more in sme poročati, dokler ni škof, ki mu je bila njegova nastavitev naznanjena, odločil drugače [ad IV), V šestih odgovorih 2 dne 20. maja 1923 je interpretacijska komisija odločila tole; zakonito postavljeni župni upravitelj more delegirali določenega duhovnika za določeni zakon (ad I), islo more vicarius substitutus, če mu ni škof pravice omejil (ad ll); vicarius substitutus redovniškega žup- VpraSanje j« bilo pred avtentično rešitvijo v literaturi zelo pre-pomo [pri m. n, pr. H ill ing o v o tolmačenje v A, f, k. KR. 1922, 1-—17; Rozmanovo v BV 1923. 247—267). Vpraianje je bilo v literaturi prepomo (prim, n. pr. A, f. k- KR, 1925, 101—10A). 154 nika ima prav kar omenjeno pravico, preden ga je potrdil redov-niski predstojnik (ad lil); isto pravico ima sacerdos supplens. dokler ni škof, ko mu je bila njegova nastavitev naznanjena. odloČil drugače |ad IV); ali ima to pravico vicarius adiutor, je urejeno v kan. 475, § 2 Ead V) in ali kaplan, v kan. 47Ó, § á (ad VI). Po odgovoru z dne 23. decembra 1927 ad 1 more kaplan, ki je dobil od ¿kola ali ¿upnika splošno pravico poročati, subdelegirati določenega duhovnika za določeno poroko. O delegaciji za poroko sta se izrečno bavila dva odgovora z dne 20. maja 1923 in 28. decembra 1*527 od II. fz prvega odgovora sledi: Če župnik ¡¿javi predstojniku Tedovniške hiše, da daje delegacijo za poroko v podružni terkvi prihodnjo nedeljo duhovniku, ki ga bo redovniSki predstojnik odredil za mašo tam isti dan, potem s tem ni bil delegiran sacerdos determinatus, in ¡e zato laka delegacija neveljavna. Odgovor z dne 28. decembra 1927 ad II pa določa, da moreta škof ali župnik duhovniku, ki sta ga delegirala za določeni zakon, dali tudi pravico, subdelegirati drugega duhovnika za to poroka. Z izredno obliko poroke (kan, 1098) so se bavili trije odgovori z dne 10. novembra 1925, 10. marca 1928 in 25. julija 1931, ki so pojasnili pojem odsotnosti župnika odnosno krajevnega ordi-narija, ki Se zahteva kot pogoj za to obliko. Po prvem odgovoru ne zadostuje le dejstvo, da je župnik ali ordinarij odsoten, temveč je potrebna moralna izvestnnsl, da bo stanje trajalo mesec dni. Po drugem zelo nejasnem odgovoru z dne 10, marca 1928 je mišljena pod odsotnostjo v kan, 1098 fizična odsotnost, Tretji odgovor z dne 25, julija 1931 'pa je pojasnil drugega tako, da je izraz physica alisen-tía razlagati, da je fizično odsoten tudi župnik odnosno ordinari'. ki je sicer materialno navzoč, a radi težkega zla, ki grozi, ne more vprašali zaročene za zakonski konsenz in ga sprejeti1*1. Z obveznostjo določb o obliki, urejeni v kan, 1099, imamo tri odgovore, ki se vsi bavijo z izrazom ;ab acatholicis natisi v § 2 nav, kanona. Odgovor z dne 20. julija 1929 je pojasnil, da so ab acatholicis nati tudi otroci iz zakona med katoličanom in neka-toličanom, čeprav so bila dana poroStva, ki jih zahtevata kan. 1061 in 1071 Odgovor z dne 25, julija 1931 ie pojasnil prvi odgovor, da interpretacija, ki je v njem, ni razširjajoča (ekstenzivna), temveč le pojasnjujoča [deklarativna). Tretji odgovor 7, dne 17, februarja 1930 pa je odločil, da so ah acatholicis nati tudi otroci odpadnikov"4. Pasivno asistenco je po odgovoru z dne 10. marca 1928 preklical kan. 1102, § 1". Liturgične poročne oblike, o kateri govori kan, 1102, se tiče odgovor z dne 10, novembra 1925, po katerem je pri sklenitvi mešanega zakona prepovedana ne le poročna maša, temveč « Prim. BV 1935, 55—661 ¡936, 63—69. " 1'rim. tudi odgovor h kan. 542 z dat Í6- oktobra 1919 In k istemu kan. z dne 30, julija 1934, " VpraSanjc je bilo v literaturi sporno (prim. konlroverio med prof Kuiejem in prof. Močnikom v BV 192S, 97—116; 256-265}. 155 tudi privatna maša, ako bi se po okoliščinah zdelo, da spada k poročnim ceremonijam. Legitimacije per subsequens matrimonium tkan, 1116) po odgovoru z dne 6. novembra 1930 niso deležni otroci, ki so se rodili v zakonu, neveljavnem radi zadržka nezadostne starosti ali mešane vere, čeprav je zadržek odpadel, preden se je zakon konvalidiral. O ločitvi zakoncev od mize in postelje, kadar ni po sredi prešuštvu (kan. 1131). je izdala interpretacijska komisija dva odgovora z dne 25. junija 1932 (ad 1 in HJ. V prvem (ad l) je določeno, da se odreja taka ločitev po upravni poti, ako ordinarij ne določi sodne poli ex uFficio ali na zahtevo strank. Drugi (ad 11) pa določa, da se je v teh stvareh na priztvni stopnji držati iste poti, ki je bila izbrana na prvi stopnji, AL Odar. [Konec prihodnjič.) b) Ocene, Keil bach, Dr. theol, Dr phit. Wilhelm. Die Problematik der Religionen Eine religionsphilosophische Studie mit besonderer Berücksichtigung der neuen Religionspsychologie. F. Scböninfih, Paderborn, 8°. 371 str. Filozofija religije ima trojno nalogo. Odkriti mora, kakšni so filozofski temelji religije: odkod prepričanje, da je Bog. da ima človek obveznosti do njega, in kakšne so te obveznosti. Razložili mora, zakaj se religioznost človeštva izraža v toliko nasprotujočih si nazorih, kako je psihološko mogoče, da si posamezne osebe in skupine ljudi čisto po svoje tolmačijo božanstvo in svoj odnos do njega. Končno je njena naloga, da načelno ugotovi, da more biti le ena religija prava, in da presodi, katera ima to prednost. Te sodbe pa ne more izreči, kdor dotiine religije ne pozna tudi od znotraj" kot vernik. Na tej ločki verstvena filozofija neha biti zgolj filozofija ter posega že na leološko področje In podaja roko apologetiki 1249—253). V svojem prvem delu. .Problem religije (gl. BV 1935. II)—IV 289 si.), je razgrnil dr. V, Kailbach vso problematiko verstvene filozofije pred nami. V pričujoči knjigi se pa omejuje samo na drugo izmöd navedenih vprašanj, ki ga dosledno zasleduje od začetka do konca: kaj je vzrok mnoštvu religij? Vzrokov za raznolikost verskih nazorov je seveda treba iskati pred vsem pri poedincib, zato je potrebno ugotoviti, kako se posameznik dokoplje do vere. Avtor upravičeno poudarja da se mora taka študija opreti na zanesljive izkustvene temelje, zato posveča prvi del svoje knjige sodobni psihološki literaturi, ki se mnogo bavi z verskim doživetjem, Opirajoč se na izsledke eksperimentalne psihologije označuje Keilbach religioznost kot višek Človeškega doživljanja, ugotavlja njegov racionalni značaj, govori o njegovi čustveni plati in o vlogi intuicije, ki jo mnogi toliko pretiravajo. Vsa ta zanimiva izvajanja že sicer poznamo iz Problema religije, toda tukaj so znatno razširjena in poglobljena 156 Nova in zelo zanimiva so naslednja tri poglavja, ki govore o nastajanju religije pri otroku in mladostniku. Bistra opazovanja psihologov, ki se jim je posrečilo, da so prisluhnili snovanju v nežni otroški duši, ne da bi jo motili in ji vsiljevali svoj nazor, so pokazala, da se že po tretjem letu zbudi v otroku zavest o vsesplošni vzročnosti. Otrok ugotavlja predmete in njih lastnosti, kadar pač naleti nanje, vzrok za vse. kar je novega in nenavadnega, pa že vnaprej z a li 11 v a , zato ga i S č e ! Odraslemu človeku je vzročna pol do Boga včasih dolga. Členi vzročne verige segajo v nedogled in bude misel, da je pač za vsakim še nadaljnji člen, Zato često pozabi, da mora veriga, pa naj bo še tako dolga, končno na nečem viseti*. Otroški svet je pa ves preprost, njegova vzročna veriga ima dva tri člene in že je pri odločilnem vprašanju: Kdo je pa svet naredil? Razvoj religije v nežni dobi potrjuje, kar je odkrila analiza verskega doživetja pri odraslem: umski element je povsod v ospredju. ■Otrok postane veren brez vpliva okolice«, ker spontano išče odgovora na zadnji zakaj;. Kakšno vsebino pa da svojemu verskemu prepričanju, to je odvisno od okolice, ki v njej živi- (109). Družba mu da svoj jezik, ki je po svojem ustroju odraz njenega gledanja na svet- S poukom mu že zgodaj vcepi tudi svoj verski nazor. Zato je mladostnik nekako do 15. leta ves pod vplivom okoliee. I edaj se pa začne preobrat, Kar je doslej sprejel, skuša odslej samostojno presoditi. Izbruhnejo verske krize, klešejo se osebni verski nazori. Knjiga se opira na zanimive ankete, ki bi jih tudi nekateri naši kateheti mogli izpopolniti z zanesljivimi podatki. Veroučitelj bo z zanimanjem bral ta poglavja. Drugi del knjige izvaja iz dobljenih izkustvenih podatkov filozofske zaključke. Verski problem je v svojem jedru spoznavni pro-hlem, saj smo videli, da vodi načelo vzrožnosti človeka do Boga. Celo najtežji spoznavni problem je to, kajti kdor sklepa na Boga» ne sklepa na enakovrslen člen vzročne verige, ampak na nekaj neznanega, na čemer vsa veriga »visi , To neznano bitje si človek ponazori z analogijami iz vsakdanjega življenja, Eni vidijo v Bogu bolj očeta, drugi vladarja, tretji sodnika, »Toda vsaka družina ima svojo podobo očetai', vsaka kultura svoje pojmovanje vladarja in sodnika. Nekaj drugega je suvereni monarh civilizirane dežele, nekaj drugega poglavar kakega .divjega' plemena med črnci* (167). Koliko prilike za različne najore o božanstvu, ki jih čas izoblikuje v samostojna versfva! Koliko nadaljnjih prilik daje volja, ki je sicer vedno motivirana, pa kljub temu svobodna! Kakor človeška razumna narava išče enotnega vzroka za vse, kar je, v Bogu-stvarniku, tako si prej ali slej ustvari nazor o smislu in cilju življenja, ki je prav tako nekaj absolutnega, kakor zadnji vzrok. Zato je vernemu človeku Bog tudi njegov zadnji cilj. Potreba po absolutnem je psihološko tako nujna, da mora tudi brezverec nekaj postaviti na mesto absolutnega, pa bodisi Nič, pa bodisi tezo, da ni nič absolutnega. Po pravici je dejal nekdo o zagrizenih ateistih, do molijo svojega Ne-boga,' (184). Toda že sv. Tomaž je dejal: ■Qualis unusquisque est, tališ finis videtur ei Drugačen človek, 157 drugačen cilj! Zopet nova prilika za raznolikost nazorov, In končno greh, čigar učinki so izkustveni in torej tudi filozofu dostopni. Kdo bi se čudil, da si ustvarja človek, ki dela kompromise med Bogom in svetom, tako religijo, da mu opravičuje njegove slabosti. Razvoj religije pri posamezniku nam je torej odkril dve temeljni težnji. Zdrava pamet zahteva in odkriva enega Stvarnika- Zato je čisto naravno, da najdejo etnologi na poteiku monoteizem, dočim kaže politeizem na propad in razkroj. Toda v človeku je poleg razuma toliko individualnih razlik, slabosti in temnili sil, da mu je celo za njegovo naravno religijo nujno potrebno razodetje, ako naj si jo ohrani enotno in čisto, prav kakor je slovesno izjavil vatikanski cerkveni zbor, Kar smo povedali, so prav za prav le naslovi poglavij, ki komaj dnjo slutiti bogato vsebino. Sicer pa glavna vrednost in novost knjige morda niti ni toliko v podatkih in zaključkih, kakor v njeni metodi. Avtor se stavi vseskozi na izkustveno podlago in obravnava ver-slvena vprašanja s strogo filorofskega stališča. Na ta način je podal »retno sintezo dosedanjega dela na področju verstvene filozofije in pokazal skupno znanstveno podlago, kjer bi se srečale psihologija m etnologija, apologetika in teologija. Kdor se bo odslej bavil s temi vprašanji, ne bo mogel prezreti Keilbachovega dela. Knjiga bo zavzela tudi v bogati nemški literaturi odlično mesto in dela vso čast našemu jugoslovanskemu rojaku. J. Janžekovič. 11 o i m a n n Fritz, Der KirchenbegriJf des hl. Augustinus in seinen Grundlagen und in seiner Entwicklung. 3", XX in 524 strani. München 1933, Knjiga je razširjena doktorska disertacija, predložena teološki fakulteti v Tiibingenu. spisana pod vodstvom priznanega strokovnjaka K. Adama; njemu je knjiga posvečena. Kakor jc oznaieno v naslovu, se pisatelj ozira na zgodovinski in psihološki razvoj Avgu-štinovega nauka ter ga preiskuje sistematično (in seinen Grundlagen). Pisatelj je imel že več predhodnikov, ki so razpravljali o tem predmetu. Med temi je Specht (Die Lehre von der Kirche nach dem hl. Augustin. Paderborn 1892) brez dvoma že jako zastarel in enostransko apulogetičen. P. Batifful (Le Catholicisme de saint Augustin. 3. čd. Paris 1920) je bolj cerkvenozgodovinsko kakor dogemskozgoduvinsko usmerjen, a je našemu pisatelju v mnogih vprašanjih dobro ugladil pot. J. Vetter (Der Iii, Augustinus und das Geheimnis des Leibes Christi. Mainz 1929) se je omejil in Avguštinov nauk o mističnem telesu Kristusovem. K. Adam in drugi novejši dogemski zgodovinarji pa so pojasnili nekatera važna posamezna vprašanja. Pisatelj je imel torej nalogo, da pravilno in uspešno povzame dosedanje rezultate ter jih poveže v novo sistematično celoto. To Se mu je dobro posrečilo. Njegovo delo ima samostojno znanstveno vrednost, pomeni res korak naprej in je ne samo najohširncjše, ampak tudi najboljše sistematično delo o tem predmetu, pO metodi in rezultatih na višku sedanje bogoslovne znanosti. 158 Najprimerneje bo, da se omejim predvsem na kratek objektiven reierai o vsebini in metodi knjige. Metoda je moderna dugemsko-historična, ki po vzoru K. Adama strogo zgodovinsko objektivnost združuje z verno vdanostjo materi cerkvi. Ne boji se predstaviti celotni sistematični in psihologični kontekst Avguštinovega nauka tudi v lakih točkah, ki ne ustrezajo sedanjim apologetičnim potrebam in sedanjemu stanju verskega nauka o cerkvi, Sv, Avguštin je sicer največji zahodni cerkveni oče in izmed cerkvenih očetov v dvojnem pomenu najodličnejši doclor ecclesiae, ki se med cerkvenimi očeti odlikuje po najglobljem in najobširnejšem nauku o cerkvi. A v mnogih važnih vprašanjih je učil zelo nepopolno ali celo zmotno, da daje mnogo gradiva za ugovore proti sedanjemu katoliškemu nauku o cerkvi, Tako se je n, pr, motil v vprašanju o udih cerkve, bil je bistveno prestrog v vprašanju o možnosti zveličanja zunaj cerkve, posebno pa se je motil v vprašanju Petrovega prvenstva in v razlagi M,t 16, 17—19 in Jan 21. 15—17; glede na papeževo prvenstvo pa ga je Šele živa potreba proti pelagianstvn dovedla do jasnejšega pojmovanja in izražanja. Pomisliti moramo, da nauk o cerkvi takrat niti od daleč ni bil tako opredeljen in sistematično razvit kakor danes. Pisatelj nam teh Avgušlinovih enostranosti in zmot prav nič ne prikriva, marveč jih objektivno v vsem psihološkem in zgodovinskem kontekstu navaja, brez enostranske apologetične tendence nam predstavlja Avguština kot Afrikanca, ki je bil tudi deležen cerkvenega afrikanizma^., afriške vztrajne borbe za cerkveno avtonomijo, ki je bila podobna poznejšemu galikanjzmu, Ta afrika-nizem je zelo motil sv, Cipriana IBV 1936, 78), da se je teoretično in praktično .zapletal v konflikte s papeževim prvenstvom. Sv. Avguštin je sicer premaga! mnoge Ciprianove nejasnosti, a nam je dokaz, da je sv, Ciprian še v njegovi dobi imel prevelik vpliv celo na najvzornejše in najsvetejše afriške škofe. Vsebina, je razdeljena v tri lele in sedem poglavij. Prvi del (str, 1—123): Začetki Avgu&lino vega pojma o cerkvi. Umska utemeljitev cerkvene avtoritete. — Avguitinove pojmovanje cerkve je v notranji zvezi z njegovim osebnim verskim življenjem in doživljanjem. V prvih njegovih krščanskih spisih nui je cerkev samo učiteljska avtoriteta, ki ga podpira na puli k resnici. Cerkev pojmuje nlekklualislično in mora listii.no v duhu novoplalonisliinc filozofije; religija je stopljena s lilozoftju. Cerkev mu je velika verska avktorileta, ki daje varno izhodišie umu. Cerkvene avktoritete še ni ločil o i KrUtusove in sv. pisma; premalo |e razlikoval naravno in nadnaravno. Žele ko je bil posvečen za duhovnika, je od filozofskega pojmovanja cerkve prešel k pravilnej£emu bogoslovnemu: cerkev mil je postajata nevesta Kristusova in telo Kristusovo. Cerkvena (verska| avktoril*ta daje krJČailSlvu SploŠncjil značaj, da ni samo privilegij nadarjenih in izobraženih. Hoj j« verski avktoritcti dal vidne znake, čudeže, prerokbe, vesuljnosl Prej mu je bil Kristus odločilen kol zgled (vzor) in učitelj, zdaj pa kol Odreienik, Cerkev ni več samo učiteljica prave modrosti, marveč zakrament, mati, ki daje polnost miloBti vere in prerojenje v sv. krstu; po krstu smo včlanjeni Kristusu, Drugi del (124—424]- Oblikovanje pojma cerkve v boju proli donatistom. — Avguštin se je kol platonik nagibal k prevelikemu potilar-janju nevidne cerkve. Zalu je bil boj proli durt J listom [ki so vsaj indreklno tajili vidno cerkev) za njeiiov nauk o cerkvi koristen, da je primerno poudarjal vidnost cerkve. Cerkev ima namen, da duie vcie 7. Bogom; zveia 159 duš z Bogom, posvečevanje človeka, pa sc pripisuje sv. Duhu. S tem pa £0 duše hkrati /vezane med seboj, Cerkev (kakor tudi duše vernikov) j« tempelj sv. Duha; cerkev je sveta in občestvo svetnikov, Zveia dui z liogom ga. je mogoča šele potem, ko je Kristus. drugi Adam. premostil prepad med ogom in človekom, ki ga ie povzročil Adamov greh. Božja Beseda se je učlovečila, da je Kristus kol pravi človek mogel postati glava cerkve. Po zvezi s Kristusom kol človekom je človek zvezan z Begom. Kristus je kot glava sebi pridrui.il cerkev (kot telo), Najgloblje bistvo cerkve je njena istovetnost s Kristusom, Avguitin neštetokrat poudarja: Caput et corpus unus totus Chrislus. I o je srediiče Avguitinove eklez ologije in teologije. Cerkev kot mistično telo Kristusovo je njegovemu duhu in njegovi osebnosti najbolj Uongenialna verska remiea (str. 149). Zato je ni samo posnel po sv. pismu, marveč jo je ptekvasil s svojo duševnost jo in jo samostojno oblikoval v ognju tvoje mistike. S tem je poglobil pojem cerkvenega cdinslva proti dofi.itigličnemu razkolu. Organsko edinstvo s Kristusom, edinost vseh vernikov v Kristusu je cerkvi globoko bistveno, Kar trpi cerkev, tTpi Kristus. Kakor je Kristus nase vzel naše grehe in v tem pomenu hotel, naj bodo naši grehi njegovi grehi, tako moramo tudi mi boleti, naj bo njegovo trpljenje naie trpljenje j 161), da lako dopolnjujemo, kar manjka Kristusovemu trpljenju (Kol 1, 2, 4). Krasno opisuje edinstvo in vzajemnost vernikov kol udov Kristusovih (166). Ta vzajemnost, ljubezen, je središče Avguitinuvega pojma cerkve. Kristusa ne more ljubili, kdor ne ljubi njegovega telesa, Ljube/en pa obsega troje: Boga (upanje), Kristusa (vem) in bližnjega. Mistično Kristusovo leio je razširjeno fizično Kristusovo telo. Včlanimo se mu po krstu [in po veri). Samo katoliška cerkev je mistično Kristusovo telo (196- 212). To je sv, Avguftin tako poudarjal, da je pretirano odklanjal možnost zveličanja zunaj cerkve. Zdelo se mu ¡e, da vsak heretik, ki je bona [ide, lahko spozna, kje je prava cerkev. V pretiravanju nujnosti cerkve za zveličanje sledi airiSki (Cipria nov i) tradiciji. Priznaval je. da so v cerkvi tudi grešniki, a to mu je vedno delalo nekoliko te J a ve. Cerkev mu je pTed-vsem družba svetili vernikov, ubčestvo svetnikov. Po tem jedru cerkve (družbi svelih vernikov) deluje sv. Duh; ta cerkev je zveličavni organi/em (265) la cerkev ima oblast odpuščati vse grehe. Mistično delovanje svetih spremlja vnanje duhovniško delovanje iti mu daje moč; duhovniki posrcduejo milost kol predstavniki svetih vernikov (271 280). Hierarhija spada k bislvu vidne cerkve |281). A hierarhična (zakramentalna in pravna) (lblast je neoJvifina od osebne svetosti, kakor je jed neodvisna od zlate ali lončene po so Ju. Ij neodvisnost je utemeljena v neizbrisnosti svečeništva (284). Najvažnejša nepopolnost Avguštinovega nauka e cerkvi je njegovo nejasno in deloma zmotno pojmovanje Petrovega in rimskega prvenstva v boju proti donatijtom (315—326), V duhu afriikt [Ciprinnove) tradicije ¡e apostola Petra smatral za vzot ¡lypus) in zastopnika cerkvene edinosti; na njem je utemeljena edinost episkopala (calhedrn imithtis; str, 370 in 300). Škofje so pa svoji službi nositelji Kristusove resnice: resnica ni navezana tla Škofovo osebo, ampak na službo, prestol, pu katerem deluje Kristus. Petrov primat pa je osehen. Peter je kot predilavilel vesoljne cerkve prejel obljubo prvenstva. A skala cerkve je Krislus, Samo neknlikokrat (relativno jako redko) imenuje Petra skalo cerkve pod Anibrozijevim vpli-vum. Rim ima pač prvenstvo med apostolskimi cerkvami: zveza z Ritnont je najvarnejše poroštvo zveze z apostolsko cerkvijo. Mnogo jasnejSi je AvguStinov nauk o zakramentih. Cerkev mu je zakramentalni organizem. Z Oplalom uči, da svetosl cerkve ni zgrajena na svetosti udov, ikofov in duhovnikov, ampak na svetosti zakramentov; zakramenti pa imajo svetost iz sebe, a ne od ljudi (331). Posebno lepo uči 0 krstu, svečeniJlvu in evharistiji, ki je zakrament cerkvene cdinosli (390—413). Proti sektantskim zahtevam o svetosti posameznih udov cerkve je poudarjal svetost celotne cerkve, občestva svetnikov. Zelo je poudarjal nevidne temelie cerkve kol organizma ljubezni in telesa Kristusovega, a tradicija in apologetični razlogi so ga silili, da je dovolj poudarjal tudi vidnost cerkve. 160 Središč* njegovega pojma cerkve pa je ljubezen v /vezi z miitiiniin Kristusovim telesom. Po Kristusu pa ¿nio zvezani tudi t. Očetom, na irugi strani pa z verniki s tremi vezmi iti hkrati usnovnimi silami, ki grade in oživljajo mistično telo: z vero, upanjem in Ijuheznijo, Proti donatistom je najholj poudarjal vesoljnost ter spojitev vidne in nevidno cerkve. Zakra-merile pojmuje vedno predvsem po njih vainostl za zgraditev cerkve: dajejo vero, upanje in ljubezen ter Vernike vežejo s Kristusom. Objektivno delovanje zakramentov je Avguštin bistveno pojasnil at naukom o neizbrisnem zakramentalnem znaku, ki po bistvu objektivno veže s Kristusom (421—424). Najmanj je razvil nauk o cerkveni ustavi. Vprašanje o /vezi med mističnim telesom in med hierarhičnim cerkvenim ustrojitvom mu ni bilo dovolj jasno, A zdi jc, da (udi pisatelj tega važnega vprašanja ni 'iovolj proučil. Tretji del (4Z5--516): Zadnje premembe Avgu.Uinovega po.ma o cerkvi. — Šele v boju pTOli pelagiancem, ki so svoi zmotni nauk Sirili tudi na vzhodu, je uvidel, da proti kriveverstvu in razkolom nu zadošča avkto-rttela, ikoFov in pokrajinskih cerkvenih zborov, To uiu je dalo povod, da je začel globlje razmišljati n rimskem prvenstvu (125—433). Pismo miliVike sinode, ki priznava boijepravno rimsko prvenstvo, je sestavil ¿v, Avguštin. Odgovor papeža lnoccncija 1. poudarja božjepravno rimsko prvenstvo bo! kakor kJaj prej, a Avguštin ga je vdano priznal in vzkliknil: Causa Eni t a est. Ta vzklik se pri sv, Avguštinu v raznih oblikah vetkral ponavlja iti pomeni načelno odločitev, ne zgodovinsko dovriilev. Spoštljivo je branil papeža .JCozima, ko je ta neprevidno posegel v boj proti pelagiancem. Pri upornosti afriških ¿kolov proti papežu zaradi Apiarija ni sodeloval. Sploh je bilo njegovo razmerje do Kima vedno vdano in spoštljivo (453|, a v njegovem celotnem nauku o cerkvi imi primat razmeroma majhno vlogo; glavno mu je vesoljno edinstvo pod glavo Kristusovo |455). V boju proti pelagianstvu je tudi v drugih vprašanjih poglobil nauk o cerkvi. Posebno je poudarjal važnost evharistije in krsta, ki nas vilenja Kristusu in nas po prerejenju rešuje grešnega Adama, ki smo mil bili včlenieni po naravnem rojstvu. Nekateri [K. Adam, Vetler i. dr.) trdijo, da je cerkev centralna Avguštinov« dogma. Toda pravilneje je, če razlikujemo centralne dogme njegove bogoslovne špekulacije (predvsem Bog, potem pi Kristus in cerkev) od centralne dogme njegovega verskega življenja, ki je cerkev. Prav zato so najlepše in najgloblje misli O cerkvi v njegovih propovedih. a ne v njegovih apologeličnih bogoslovnih spisih. Knjiga je brez dvoma najboljše delo o tem predmetu, d asi ima tudi nekatere enostranosti in pomanjkljivosti. Nudi nam sedanje rezultate o predmetu v lepo zaokroženi obliki, dopolnjene z mnogimi novimi pojasnili. Fr. Grivec. Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani. Vsem našim publikacijam smo cene znižali «a 20 do 25%. Starejie letnike BV (od tretjega letnikn dalje) oddajamo po 40 Dm, Od nekaterih publikacij je v zalogi le malo izvodov. I. Dela; 1. knjiga! A, USeničnik, Uvod v iilozoiljo. Zvezek I: Spoznavno- kritični del, 3", (XII iu 50-1 str.) Lj. 1921. (Razprodano.) 2. knjiga: A. DieniČnik. Uvod v filozofijo. Zv. H: Metafizičpidel. 1. seSitek 8". (IV in 384 str.} Lj. 1923. 50 Ditt. 2, seiitek S". (211 str.} Lj. 1924. 50 Din. 3. knjiga: F. Grivec. Cerkveno prvenstvo In edinstvo po bizantinskem pojmovanju. 8°. (112 str.) Lj. 1921 20 Din. I. knjiga: F. K o v a č i č , Doctor Angelicus sv. Tomaž Akvinski 3". (IV in 101 str.) Lj. 1923. 13 Din. 5. knjiga: F. Grivec, Cerkev. 8°. {IV in 320 str.) Li- 1924. [Razprodano.! 6. knjiga: A. U 4 e n i fi n i k , Ontologija. Uibenik. S". (60 str.) Lj. 1924. 25 Din, 7. knjiga: Sveto pismu Novega zakona. Prvi del; Evangeliji in Apo- stolska dela. Po naročilu dr, A. B. Jegliča, ljubljanskega škoia, priredili dr. Fr, J e r č , dr. Gr, Pečjak in dr. A. S n o j-Malu 8". [XVI in -13! itrj Lj 1925. V platno vezana knjigo 36 Din; boljfe vezave po 50, 62 in 90 Din. S. knjiga i Acta I. Conventus pro sludiis orientalibus anno 1925 i n urbt Ljubljana c e 1 e b r a t 1. 8". (IV et 168 pag.) Lj. 1925. 25 Din; vez, 40 Din. 9. knjiga: Sveto pismn Novega zakona. Drugi del: Apostolski listi in Razodetje, 8". [XVI in 349 str,) Lj. 1929. Cene kakor pri prvem delu. 10. knjiga: F. Grivec, Vzhodne cerkve In vzhodni obredi. 8°. [50 atr.) Lj. 1930. S Din. II. knjiga: J. Turk, Breve Pavla V. Tomažu Hrenu z dne 27. nov. 1609. 8". (107 Str.) Lj. 1930. 15 Din. 12. knjiga: Al. Odar, Sodbe Rimske role v zakonskih pravdah. 8°. (99str.) Li. 1934, 12 Din. H» Razprave: 1. F. Grivec. Ptavoveraoat sv. Cirila In Metoda. (Razprodano,| 2. A. Snoj, Staro slovenski Matejev evangelij (De versione palaenslavica Evangelij S. Mattbaei. — Pracmjjno Siunmario et addito Apparatu tri t i co in liti g u a Ifttina). Lj. 1922, 8°, (34 sir.) 5 Din. 3. F.Crivct, Boljieviika breibofnosl (De atheismo boli e v lami.) Lj. 1925. 8®, (15 alr.) (Razprodano,) 4. F. G r i v a o , Ob ilOO letalci sv, Cirila, Pojasnilo k apostolskemu pismu Pija XI. -Quod S. Cyril! um ThinjtlDitcsiKn z dne ! 3, februarja 1927. 6g. (16 atr.) L j. 1927. 3 Din. 5. J. Turk, Tomaž Hren. 8", (30 str.) Lj. 1928. 5 Din. 6. F. Grivec. Mistično telo Kristusovo. Metodična in praktična vpra- šanja. 8°, (17 str,) Lj. 1928, t Din, 7. F. Grivec, Rcrum Orientalium«. Okrožnica papeža Pija XL a pro- učevanju vzhodnega kriianstva. 8°. f23 str.| LI. 1929. 4 Din. 8. F G t i v e c. Fjodor M. Dostojevski) in Vladimir Solovjev, 8", 46 sir. Li. 1931. 10 Din. Knjige se naročajo v Prodajalni KaL tiak. dr. (prei H, Niiman|, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2: knjige in razprave prof. dr. Grivca pa v pisarni Apontolstva sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Napoleonov trg 1. »Bojdslonu Vcslnikif, publikacija Bogotlovne Akademije v Ljubljani, l/baja štirikrat na leto v cclfltncm obsegu do 20 tiskovnih pol. Naročnina: 50 Din za ,Tugt>.slavijo, 60 Din za inozemstvo na leto. Urednika: prof. dr. Franc K saver L u k m a u , Llubl|nna, Franfiiknnilta ulica 2/1, in doc. dr. Alojzij Od ar, Ljubljana, Vidovdanska cejsta -■ Njima naj se pošilja vse, kar je uredništvu namenjeno. Uprava: Prodajalna Kal. tisk. društvo (prej 11. NičmanJ, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. Nje j naj ee pošiljajo naroČila, reklamacije In podobno. Čekovni račun pri ljubljanski podružnici PnStne hranilnice, lastnic .i BofueloYoa Akademija. Ljubljana, ima £1. 11903. Oblastem odgovorna «ta prof. dr, P. K. L u k m a n za urednii.lvo in izdajateljico, ravnatelj Karel Čc i za Jugoslovansko tiskamo, Ponatisniti «e smejo razprave in njih deli, ocene in drugi prispevki, lito se prej dobi dovoljenje Uredništva in ako sc v ponatisu navede vir. ■■Bogoslovni Vcstnib« qua ter per annum in lucem editor. PretiutD subnotatlonii extra regnuni Jugoslav! a e est Din 60. Scrip til qua« sive ad d 11 e e t i O n e m siva ad administrations tn commentarii noitri spcclanl, inicnbantur: •Bogotlovoi Vauinik*. Ljubljana, PaCultČ de Thčologie (Youg.russiotesi, — golovo staruslovenskih), arabskih, sirskih, ahe-sinskih in še drugih rokopisov; toda ti rokopisi so bili tolikokrat predejaiti, da se nahajajo v popolnem neredu (udans une confusion générale )". Francoski konzul v Tripolisu v Siriji, kateremu je SicarJ popisal svoje doživljaje na Sinaju in svoje vtise o knjižnici, ie "menja, da sinajski menihi žive v globoki nevednosti; svojih knjig ne poznajo, a SO zelo ljubosumni nanje; rokopisi v rokah teh menihov so kakor dragocen biser v petelinjem kljunu f une perle précieuse dans le bec d'un coq*)T. 7, Velika pomanjkljivost je bila, da v samostanu ni hilo primernega prostora za knjige in sposobnih knjižničarjev, ki hi bili knjige po strokah uredili irt katalogizirali". I/, opisov starejših obiskovalcev ' Prim. V. N. II e n e S e v i t. Up Liani t flriieskih rukopisej niortastyrjii tvjatoj Ekatiriny na Sinaje. Tom I iS. Peterhurg 1911) sIt. 2. * Let tre au P. Fleurian iLettrcs idifiantes et cnneuses V, Toulouse iSlfl) 310—31 t. — Prim. B e n c i e v i f, o. c. VlLt- IX. — O m o n t. Missions archjfologiques franchises en Orient au X V11 ■- et XVlIb' sičeles {Paris 1902) str. 35 nsl. 7 0 m o n t, 1. c. ' Izjema je bil učeni atuški menih Ciril, ki je bil knjižničar v dobi prvega Tischendorfovega obiska na Sinaju (I, 1&44), ali menih P n v I o s, ki je. kakor omenja Rencševif {o. e. XXI), prej dobrimi 30 leti 927 grikih rokopisov s številkami opremil in uvrstil med druge knjige v knjižnico. 165 Sinaja doznavamo, da so bile knjige Se do nedavna spravljene na treh, štirih različnih krajih- Najdragocenejši rokopisi so se hranili v samostanski zakladnici ali jih je imel v svoji celici knjižničar (c/.£j;ij>,a: — zakristan). Boljši pergamenli so ležali zaprti v Skrinjah ali natlačeni po velikih omarah v bivšem nadškofovem stanovanju, in sicer v precej veliki sobi poleg kapiteljske dvorane [tjv;-£t*a JV drugi sohi v bližini je bila nadškoiova osebna knjižnica, po večini tiskane knjige ascetične vsebine in nekaj malega rokopisov. Ostale knjige in rokopisi, med njimi tudi slovanski, so se nahajali na drugem koncu samostana V pravi knjižnici, L. j. v posebnem, enonadstropnem poslopju. Tu SO bile v spodnjih prostorih tiskane knjige manjše vrednosti, zgoraj pa v steklenih omarah dragocene knjige in rokopisi1". Posamezne liste, ki so se pri predevanju knjig odločili od rokopisov, ostanke starih, od črva ali vlage uničenih rokopisov, so bili shranili v košarah11, ker ni imel samostan primernejšega prostora, Umljivo je, da pri tej razkosanosti biblioteke ni bilo mogoče dobiti vedno točnega pregleda čez knjige in rokopise. Ker menihi tudi navadno niso vsakemu, ki se je zanimal za knjige in rokopise, vse biblioteke pokazali, si poročila starejših obiskovalcev o številu knjig in o kraju, kjer se shranjujejo, močno nasprotujejo. Sploh so po težkih izgubah, ki jih je utrpela knjižnica radi brezvestnosti evropskih špekulantov, postali do tujcev skrajno nezaupni; rajši so trpeli v knjižnici nered, kot bi bili dovolili strokovnjakom neomejen dostop do knjig in njih katalogizacijo". * Ker je bila v bližini kapela M. b., 90 ves ta prostor nalivali iP .1-n a g t a*. 10 Prim. Artiim. Antonin K a pust in, Iz zapisok iiflajskajo bogi>-moljca (Trudy Kievskaj Duhovnoj Akademii, 1873, zv. 3 str. 372|, — Georfc Ebers, Durch Gosen zum Sinai' (1-eipziß 1 SSI J 30S. — N, K o nd a kov, Puteiestvie na Sinaj v iSfil godu {Odesa 1SS2] str, V laki košari je Michendorf I. 1844 našel nekaj lifitöV znamenitega • Sinajskega rokopisa«. Od ledaj se pn knjigah stalno ponavlja, da je 1. rešil kodeks pred gotovo upepelitvijo. Toda po vsem tem, kar pUejo obiskovale: sinajske knjižnice od 16, «to!, dalje o rigoroznem čuvanju knjižnih starin, posebno starih pergamentov. imemo o tem upravičeno dvomiti. Tuii T- sam tega nikjer naravnost ne trdi. Res, d;i ¿inajski menihi niso poznali vsebine rokopisov, a bili so dobri računat ji in so iz zanimanja strokovnjakov za stare pergamente znali sklepati, da vsak star, če tudi raz i eden in preperel pergameni pomeni zanje večjo ali manjšo denarno vrednost. Resnica }e tudi, da so se v prejšnjih časih menihi premalo brigali za to, da bi se rokopisi nepoškodovani ohranili, in so zalo mnogi rokopisi zelo trpeli radi vlage ali črva (prini, Antonin o. c. 3, 375). Toda trditve, da so sinajski menihi kuriti z rokopisi, ali Ja ja Tischendorf naiel Cod. Sin. - v samostanski kuhinji med smetmi» in ta >reiil ie v pravem času, sicer bi bil kuhar t. njim svojim hratom kavo skuhal« |A J c h a rt, o. c, 157}, zgodovinsko niso utemeljene in se £ njimi dela sinajskim menihom krivica. J! Celo pravoslavni arhimandrit Antonin se pritožuje, da je imel 1, 1870 mnogo težav, preden Su mu inenilli pokazali po raznih kotih raztresene in skrite kmige (□. c. 3, 393 -*4}- Iii dasi so ga redovniki sami prosili, naj jim uredi ter katalogiiira knjige, so mu vendar prikrili samo grških rokopisov nad 900 [prim. Beneäevii o. c. XXI). — O neredu med knjigami in rokopisi se ponavljajo pritožbe do zadnjih desetletij prejšnjega Stoletja Iprim, Antonia o. c, 3, 375; Ebers o. c, 311}. lbt 8. Razmere so se pričete boljšati sredi prejšnjega stoletja, ko so se menihi morali vdali pritisku evropske javnosti in dovoliti strokovnjakom, da so jim uredili knjige in najvažnejše precenili glede na starost in notranjo vrednost. Prvi. ki mu je uspelo prodreti v skrivnost sinajske knjižnice, je bil učeni ruski arhimandrit Poriirij Uspe n s kiji načelnik Ruske duhovne misije (misijona) v Jeruzalemu, Za časa svojega dvakratnega bivanja na Sina ju, I- 18-15 in 1850'", je s pomočjo in sodelovanjem Petru S o I o v j g v a , Mik- K. r y 1 o v a in arhimandrita Teofana pregledal ogromne zaklade sinajske knjižnice in samostanskega arhiva. Posebno je pazil na grške rokopise, ki jih je želel katalogizirati. Dejstvo, da v svojih zapiskih omenja tudi glagolski psalterij in dva gruzinska rokopisa, kaže, da je svoje delo zastavil zelo na široko. Kataloga ni dovršil. Njegove obsežne zapiske je porahil V. N. Beneševič, ko je na svojih sinajskih ekspedicijah zbiral gradivo za katalogizacijo grških rokopisov. Za Porfirijem se je lotil enakega posla njegov posredni naslednik v Jeruzalemu, arhimandrit Antonin Kap uit in. L. 1870 je obiskal sinajski samostan in s pomočjo menihov pregledal ter s številkami opremil vse knjige in rokopise. Sestavil je tudi v grškem jeziku katalog grških rokopisov14, obsegajoč 1310 številk- Katalog ni izšel v tisku; en izvod je avtor pustil na Smaju, drugega je podaril knjižnici Pravoslavne palestinske družbe v Jeruzalemu"1. Anloninov opis sinajskih kodeksov radi natančnosti in velike zanesljivosti v dati-ranju še do danes ni izgubil Svojega pomena10. Za grške rokopise je danes najbolj znan katalog nemškega pa-leografa V. G a'i d t h a u s e n a, ki je bil na Sinaju l. 1880. Katalog je natisnjen1" in obsega precej natančen opis 1223 rokopisov. Pri sestavljanju kataloga se je Gardthausen močno opiral na. Antonina, iz katerega je mnogo povzel. Ker je Gardthiiuson mnogo rokopisov prezrl, je nameraval ], 1906 njegovo delo izpopolnili II, Grcgoire, a se mu ni posrečilo; menihi ga niso prijazno sprejeli'". Več sreče je imel Beneševič, ki je potoval trikrat na Sinaj 11. 1907, 1908 in 1911), da bi izsledil grške rokopise, ki jih Poriirij, Antonin in Gardlhauseit niso videli, ler dopolnil katalog. Posrečilo se mu je predvsem s pomočjo zapiskov Porlirija Uspen-skega zbrati gradiv« za katalogizacijo 2150 rokopisov, med njimi ,;> Prim. Vtoroe pulešeltvie arliiinundriU Por liriku (Jspenakago v Sinajskij monnslyr v 1850 godu. Sanktpetirburg 1856. 11 llïTiio-fC; Tiï>V Î ÀÂ^V'JtÎIV xaifWïpdqKDV —LVÎ ïp«: ls Sinajski izvo.i je I. 1SS0 rabil tudi G a r d t h a u s e n. Pozneje se je zgubil in ga Beneševič I. 1907, 1908 in 1911 lom ni mogel več najti. 10 Svoje delo v biblioteki, za katero je, kakor sam pravi, rnhil 40 dni in 40 noči, je popisal v reviji uTrudy Kievskoj tïuhovnof Akademllt (»Iz zapisok fiinajïkago bogumoljcan) 1&73, zv. 3, str. 3171—434 in zv. str, 324—356, 1T Catalogue codicum uraecorum, Oxonii 1886, Prim. R. WçiH, La Prestm'ile du Sinaï (Paris 1908), str. 336, — Bencievii o. c. XX. 167 tudi 927 takih, ki jih Gardthuuscnov katalog ne omenja111, a jih je B. našel s Številkami opremljene pri drugih grških rokopisih-". Vseh katalogiziranih grških rokopisov je sedaj 2150. A Bene* ševič je prepričan, da to število še ni dokončno in da so v samostanu se grški rokopisi, za katere znanstveni svet ne ve'-". Mnogo ?.aslug za ureditev knjižnice in katalogizacijo rokopisov sta si pridobili Angležinji Agnes Smith Lewis in Margaret Dunlnp Gibson, Tj dve učeni in podjetni dami sta bili štirikrat (I, 1892, 1893, 1896 in 1897), vsakokrat po dalj časa na Sinaju, Z visokimi priporočili se jima je posrečilo, kakor dotlej še nikomur, ptodreti do najglobljih skrivnosti samostana in knjižnice. Zaupanje, ki ga jima jc izkazoval samostan, Sta spretno izrabili in s svojimi odkritji znanosti neizmerno koristili. Lewis je že pri prvem obisku samostana odkrila sloveči » Syr US Sinai ticus«. Sestavila je tudi katalog vseh sirskih rokopisov 1276 v sirskem, 55 v sirskopalestinskem dialektu)31. Njena sestra Gibson je kata)ogizirala arabske rokopise, 628 po številu31. Gruzinske rokopise sta L 1902 proučevala N. J. M a r r in L A. D ž a v a h o v. Sestavila sta tudi detajliran katalog, ki pa ni bil objavljen-'. L. 1911 je gruzinske rokopise znova pregledal Bene-ševič in napravil iz njih več fotografičnih posnetkov"*, 9, Vseh rokopisov, ki so dokončno katalogizirani, je ž. Perg,, 161J. Brez začetka in konca. Pisava je majhna in skrbna, brez rdečila, po 23 vrst na vsaki strani. Napisi so izdelani z rumeno in zeleno barvo. 104 listi. 38. 1'aaltir. Perg., 16", Rrez konca. Po 23 vrst. Ohranjenih je 177 listov. Vsi slovanski rokopisi so se, kakor poudarja Antonin, ohranili v zelo dobrem stanju, čeprav nanje kot tujejezične sinajski menihi niso tako pazili ko na grške. Shranjeni niso bili v Panagiji z boljšimi grškimi rokopisi, ampak v knjižnici; le oba glagolska rokopisa sta imela toliko prednosti, da sta bila zaprta v skrinji. L, 1880 je študiral na Sinaju staroslovenske rokopise zagrebški slavist L, G e i t l e r, Bavil se je posebno z glagolskim EvhoJcgijcm in Psalterijcm. ki ju je pozneje izdal". V predgovoru k Hvhologiju fstr, V) poroča o slovanskih rokopisih sinajske biblioteke tole: Slavica ne upravo mnogobrojno smještena su u onoj maloj biblioteci. Med njimi imade osim nekoliko neznatnih čirilskih rukopisa iz min- 1,1 Ta rokopis ni bil Psalterij, ampak glagohki Evhologii tprim. C «111« r}. Lavoslav Gcitler, u i h u I u i i u m. Glagolski spomenik mana' siira Sinai-brda, Zagreb 1882 |Dj«]a Jugosl, Akademije, knjiga IJ), -P j s i t c r i u m GlagolsM spomenik manajtira Sinat-brda. Zagreb 1HH3 IDjeia Jujfusl. Akademije, knjiga lil). 173 doga doba«, koje sam samo na brzu niku prelistao, i dva „ilirska kodeksa". Prvi imade signaturu H37 'lJ,i,u3ix.av 'IV/.ti^piov — Psaltir glagoličeskago pisma". Ali se odmah iz sadržaja osvjedočib, da je to vrsL molitvenika, trebnik iliti eii/iao^iiv, Le da je na kodeks po svej prilici samo drugomu sinajskomu rnkopisu za volju, kojega jc več arhimandrit Poriirij Uspenskij g, 1850 vidio te kao psaltir označio, onaj krivi lituo priljepljen,*'1 Glagolski psalterif je nosil, ko ga je Geillcr videl, signaturu 38 'IV,/. j p-/.: v M sV,'r,f,i:v Psa I lir glagol ičeskago pisma . V biblioteki je stal poleg Trebnika (EvhoJogija) med slovanskimi knjigami4'. Eno leto za Geitlerjem jc obiskal Sinaj N. Kondakov, Vtise s potovanja je objavil v knjigi Putešestvije na Sinaj v 1881 godu (Odesa 1882}". V poglavju »Biblioteka rukopisej Sinajskago nima-styrja (str. 99—118) podaja kratek opis važnejših, zvečine grških rak opisov, ki jih še ni omenil arhimandrit Antonin, Na str 117 piše K. o slovanskih rokopisih, da smatra za odveč, navajati njih številke in vsebino, ker je katalog vseh 38 rokopisov že objavil sani sesta-vitelj rokopisnega kataloga, arhimandrit Antonin. V tSinajskem albumu je K. med 100 (otografičnimi posnetki, ki jih je izvršil J. X. Raoult, na koncu umestil fotografične snimke slovanskih rokopisov, tudi cirilskih [vmes ni nobenega posnetka iz evangelijev ali apostolskih lislov). Najtemeljiteje se je izmed slovanskih učenjakov s sinajsko biblioteko seznanil V. N. B e n e š e v i č, V L 1907, 1908 in 1911 je namreč prebil v njej cele Iri mesece in pol1", Študiral je v prvi vrsti grške rokopise, za katere je hotel izvesti celotno in popolno katalogizacijo. vendar po zgledu svojih prednikov tudi on ni pozabil na slovanske rokopise. Že ob svojem prvem obisku je nameraval pregledati in za rusko Akademijo znanosti fotografirati sloveča glagol-ska rokopisa Trebnik in Psalterij. a načrta takrat ni mogel izvesti. Sploh ga rezultati prvega potovanja niso zadovoljili, zato je prišel na Sinaj še drugič in tretjič. Na tretjem potovanju je najprej Opisal 2150 grških rokopisov in iz njih fotografiral okoli 6000 strani, nato pa pregledal še slovanske rokopise in napravil tudi iz teh večje število fotografičnih snimkov. Fotografiral je n. pr. v celoti oba glagolska rokopisa, dalje časoslov [slav, št, 13) in kos srbskega Caso- " G. jc starost cirilskih rokopisov očividno podcenjeval; sicer pa sain pravi, da jih je samo na brzo roko prelistal. " Geitler je zamenjal arhiin. Antonin a (Kapustitla) z arhim. Poriirij * m (Llspenskim). Oba rokopisa je numeriral in nanju naslove nalepil Antonin. " G e i 11 e Ti PsalLeritim, sir. V. " Francoska izdaja: Kondakoff N. el Ra out t J.. Vues et antitpiitus du Sinai. S. PutersbourjJ 1383. Poročilo O zadnjih dveh potovanjih je podal V »Izvcsljih Akademii Nauk« k 1908. str. 1145—.11-1H; 1,1911, sir, 1097—1104. — Skoraj istočasno t. njim (I. 1908) je proučeval na Sinaju slovanske rokopise priv. doc. kisvtke univerz« Vlad. Aleks. Rozov in izdal o nekaterih izmed njib kratek opis -Bolgarskija rukopisi .Terusalitlia i Sinaja [Mina I o 1914, III 16—3S). G). Ueneievič, Pamiatniki Sinaja arh. i paleogr, 1. str, LX, it, &40 a. 174 slova, iz važnejših ostalih rokopisov (cirilskih) pa posamezne strani17, Po teh iotografijah je kasneje Severjanov izdal glagolski Psal-teri}1"' in bi bjl izdal tudi Evhologij, da ga ni prehitela smrt411. Iz navedenih podatkov™ je razvidno, da so se slovanski učenjaki od Porfirija Uspenskega počenši pa do najnovejših časov vedno intenzivno zanimali za staroslovenske knjižne zaklade na Sinaju in zbrali že dosti gradiva za končno katalogizacijo slovanskih rokopisov. Da ni izbruhnila svetovna vojna iil z njo zvezana revolucija v Rusiji, bi bili mski učenjaki, ki so edini razpolagali z zadostnimi sredstvi, ne samo že dovriili katalogizacijo slovanskih rokopisov, ampak za važnejše od njih tudi oskrbeli (ototipične izdale11' 4, Današnje stanje. 13. Odkar so ti strokovnjaki pregledovali in urejali slovanske rokopise na Sinaju, fe preteklo že več desetletij. V tem času so, kakor sem se mogel pri svojem lanskem obisku prepričati, nastale v predalih slovanskih rokopisov nove spremembe. Nekateri rokopisi, ki so bili že znani in numerirani, so izginili, mesto njih so se pojavili novi, ki jih Antonin in drugi obiskovalci ne omenjajo. Pri tej spremembi so bile Ludí številke nekaterih rokopisov izmenjane. Zato podajam v naslednjih vrstah po zaporednih Številkah seznam rokopisov, kolikor sem jih oktobra I. 1935 videl, s signaturo, kakor so jo tedaj rokopisi imeli. Trije rokopisi so bili brez signa-ture"'3. Bibličnim rokopisom, ki sem jih bodisi na licu mesla ali doma s pomočjo totografičnih snimkov natančneje proučil, dodajam nekoliko podrobnejši opis". Pri rokopisih, ki jih je videl že Antonin, dodajam v oklepaju tudi številko njegovega kataloga. 1. Cetveroevangelije (Antonin ga nima v seznamu, Jehart ga pomoloma nazivlje ■Evangeliarijo), Pergamenl, 247 listov, 32 em X 22 cm, po 25 vrst, popoln^ 12. in 13. stol., srbskega izvora, Vezan v rdeč baržun; na prednji strani je pet srebrnih relietov: v sredi Marijina smrt, okoli evangelisti ¡Luka in Janez — zgoraj, Matej in Marko — spodaj] brez simbolov. Pisava je nepresledna, ločila redka; dosti okrajšav, Črke so lepe, enako velike, tudi v « Štev. 1 -B. 10, 11, 14—17, 22, 23. 25, 33, 34. 14 S, N. S ftV« r j RTI 0 V , Sinajskaj.i Psnllyr. PetTOji javiše se im razdeljeni ezyci jako °gn! ■ (Apd 2, 36), Na čelu vsakega lista je kratek uvod [-Skazanic- ]. ki v preprostih besedah podaja vsebino knjige. Na koncu je pridejan iiienologij. Pisava je lepa, nalančna in zelo spominja na št, t. Značilne so izvirne kombinacije črk v napisih pri uvodih in posameznih listih. Inicíale so brez okraskov. Jezik: srbska oblika cerkvenoslo-vanščine kot pri cod. I in 3. V menologiju se pod 13. febr, omenja Pamjat prep, Symeona Myrototca, cara srbska*™, 5. Brez prave signature. Na hrbtu je samo listek s številko in napisom ItifSXiaft* y-LSíypsihw Srvi- íAnt. rokopisa ne omenia). Rokopis ni slaroslovenski, ampak latinski prevod psalmov (vulgata), ki ga je po lelu 1870 nekdo pomotoma postavil med slovanske rokopise. Anlonin je na 5. mesto uvrslil lekcionarij. ki ima danes št, 37, Ker je la rokopis izmed cirilskih eden najstarejših, je bil morda nekaj časa drugod varneje shranjen, ali pa se jc zgubila številka, ki jo je Antonin nanj prilepil, in je rokopis tako zašel na drugo mesto'7. Medtem je nekdo, ki ni znal ne latinščine ne staroslovenSčine, vtaknil na prazno mesto latinski tekst psalmov in ga opremil s št. 5. 6. Psaltir (Ant. 6). Psalterij. Pergament, zelo star in obrabljen, 135 listov, po 20 vrst; v začelku nekaj manjka. lst{| besedil te piše v 2, 3 ali celo -1 variantah, j.i papir |J e h a 11). 3* Da rokopis ni ruskega iz.VOra, kaie tudi praznik t. nov. uStgo apla Ananiji«. V ruskih menotogijih se ta od aač. 12. slol. dnu I. nov. umenja Pokrov (varstvo) Presv. Ho£arodicy< Iprini. arhiep. Sergij, l'olnyj mjesja-eeslov Vostoka zv. 2 [Vladimir 1901) str. 406. Slednji; je verjetnejie. Kajti 1.1906 je SzczcpaAski med drugim videl na Sinaju tudi ta rokopis, h je bil bre2 številki* [o. c. 139}. 176 7. P s a t ti r ;>& vozsledovaniami malymi Lroparei i molitve {Ant. 7), Psalterij. Pergament, zelo star in obrabljen, 309 listov, i6 cm X 12 5 cm, po 15 vrst. Pisava je skrbna in lepa. Med »kathiz-mami' (skupinami psalmov) so tropariji in molitve. S. Psaltir (Ant. S). PergamCnl. 209 listov. Najmanjši izmed slovanskih rokopisov, 9 5 cm X S cm, po 13 vrstic. Pisava drobna in poševna. Vezava slaba, na hrbtu papir. 9. Brez naslova: Imenik romarjev. Pisava novejša, izredno lepa, črke velike; po t3 vrst na vsaki strani. Antonin, ki rokopisa ne omenja, ima na tem mestu Psutierij (papir), ki jja danes ni med slov. rokopisi. Iz novejše dobe. 10. P s al l i r (Ant. 10), Papir, poznejša doba; pisava ni lepa. ti. P a r e m i j n i k —- II(Ant. 11). LiturjJični odlomki iz prerokov. Papir"*, novejšega datuma. 12. l':ci!ziv (Ant. najbrž pod št, 1 — Jeharl ; Evangeliar?). Lekeionarij tliturgični udlomki iz evangelijev in apostolskih listov). Papir, 105 listov, 22 cm X 15 cm, po23vrslie. Velike preproste iniciale, na koncu perikop lilurgične opombe. Pisava razodeva novejšo dobo. 13. Ti./.jfnx.i7 'tipoX£qfiflv [Ant. najbrž pod št. 12). Slgnatura. zelo stara, morda od Porfirija. Omenja ga tudi Szczepatiski [št. 13 LlssV.is- Pergament, zelo star in zamazan. 14. Si u ž e bn i k (Ant. 14). 15. Služebnik (Ant. 15). 16. T r e bn i k [Ant. 16). 17. 'Molitvoslov-Trebnik - lij/sAj-f,'*' [Ant- 11> 18. P(Ani. 18). Trebnik. papir, 76 listov, 15 cm X 10.S cm"1, po 17 vrstic. Rukopis se je hranit na vlažnem kraju, zato je papir kljub vezavi v usnje slab in preperel. 19. O k t o i h (Ant. 19). 20. Paraklitik-Oktoih - Jlofa^nfcii (A,it, 20). 21. O k t o i h - ftsiTiv.ipsiv Moc/cfriov (Ani, 21), 22. Bogorodičnik- 0ieTaxapiiv (Ant. 22). 23. T r i o d (Ant. 23), 24. Petilekostar (Ant, 24). 25. Mineja prazničnaja - '.\vfrAJWwiv (Ani, 25J. 26. Mineja praznična ja - 'AvO-SAŠ-f.SV [Ant. 26). 27. Mineja prazničnaja- "Avi^SAfrflSV (Ant, 27). 28. Mineja- Maij-lunij-lulij-Avgust (Ant. 27), 29. Brez naslova (Ani. 29. — Jehart: Panegirik). 30. C r k v e n y j Ustav - T\wt*dv (Ant. 30). 31. - O k t o i h (Ant. 31?). 32. Panigirik (Ant. 32}. 33- 5 lov a ol sv. o te o v (Ant, 33). 34, Sbornik slov dušepoleznyb (Ant. 34). 35. Brez naslova |Ant, 35? — Jeharl: Zbirka molitev za zadnjo uro). iB Ne perjamenl (J e h u r t). 41 Antoninovi podatki o listih in vrstah niso točni, 177 36. Tolkovanie evangeljsko- hopizi^ipijAiiv (Ant. 36). Pridige in homilije. 37. Apostol (Ant, 5. — Jehart: Apostoli). Lekcionarij, obsegajoč odlomke iz apostolskih listov za liturgično uporabo. Per-ganient, 35 listov, 25 cm X 19 cm, pisan v dveh stolpcih po 27 vrst-Jezik razodeva znake ruske oblike cerkvene stovanščine. Rokopis utegne biti izmed bibličnih eirilskib tia Sinaju najstarejši; sega najbrž v 12. stol. Začetek in konec manjkata. Pisava je lepa, ravna in nepregledna, iniciale preprosto, a okusno izdelane, Na koncu perikop so opombe liturgičnega značaja. Vezan ic v usnje, a je na hrbtu usnje s papirjem nadomeščeno. Rokopis je moral biti zelo slabo hranjen, kajti pergament je od vlage ves zvit in zamazan, zato je tudi fotografiranje kodeksa jako težko. Poleg teh rokopisov, ki so pisani V cirilici in so shranjeni na treh policah ozke. visoke omare, mi je knjižničar pokazal še gla-golski p s a 1 t e r i j. Ta je že od Antoninovih Časov ločen od drugih slovanskih rokopisov, fz skrinje, kjer je bil prvotno zaprl, so ga ob preureditvi knjižnice prenesli v skupni knjižnični Lokal. Skrbno zavit v papir je danes spravljen posebej v nagrajenem oddelku, kjer so dragocenejši grški rokopisi. Še vedno nosi signaturo, ki mu jo je na hrbet nalepit Anlonm (*38 T Psaliir glagol i-českago pisma*. L. 1882 ga je izdal zagrebški slavist Geitler; Beneševič pa ga je 1. ¡911 fotografiral v celoti in folografične snimke izročil ruski Akademiji znanosti. Odtlej ni rokopisa nihče več videl. Brnski profesor J. Frček piše v uvodu k svoji izdaji Sinaj-skega Evhologija. ki jo je pred 3 leti priredil za Graflinovo Patrologia Orientalis, da se original rokopisa sicer nahaja v sinajski M Pritll. R. N ah t i ga 1, Stnrocerk venoilovanski Evhologij. Razprave II (Ljubljana) sir. 232. Poriirij je imel v rokah le Psalterij, kakor dokazuje njegova lastnoročna opazka na zadnji struni rokopisa. Eafoilovni VuLnili. 12 178 biblioteki, da pa danes skoraj ni mogoče dobili dostopn do njega"'; izgubili da so se tudi fotograiični snimki, ki jib je ruska Akademija znanosti izročila S. N- Severjanovu. da bi priredil novo izdajo Evhologija"11, P. Lavrov pa celo piie v svoji monografiji *Kirilo ta Metodij v davnoslov'janskomu pîsmenstvt*, kakor bi se bil izgubil tudi rokopis sam®1. Da bi dognaj, kaj je na tem resnice, sem pisal knjižničarju o. Joakimu, naj mi sporoči, če se nahaja med rokopisi na Sinaju staroslovenski flvhologij, pisan z glagolskimi črkami. Dobre 3 tedne nato sem prejel odgovor; Nous avons cherché partout dans la bibliothèque et en n'a pas trouvé ce manuscrit; s'il vous plait écrivez nous minutieusement ce que vous connaisses pour ce manuscrit et nous allons chercher en deuxième (ois.-: Ker sem iz pisma spoznal knjižničarjevo dobro voljo, sem pisal vnovič, naj mi sporoče, če se nahaja v knjižnici rokopis s signature »37 'liADpwiGv Ta Ati'¿¡Iva. A ko se nahaja, naj mi pošljejo ts tega rokopisa in iz sorodnega >.38 T/■.A-jfij-.iv Tatj.T^piov« po eno fotografijo. Dne marca je dospel odgovor, da sta oba rokopisa v sinajski knjižnici. Priložena je bila tudi fotografija zadnje strani glagolskcga Psalterija z opazko arhimandr, Porfirlja, da ga je I. 1850 prečita!'", in fotografija prednje strani 83, lista E v h o I o g i j a, Tako se je torej izkazala, da je glagolski Evhologij poleg Psalterija v sinajski knjižnici in da ni nič manj dostopen kot kateri koli drug rokopis, Kdor ga hoče videti ali dobiti iz njega futograFične snimke, mora samo navesli pravo signature; pod imenom tGlagolski Evhologij« ali »5inajski Evhologij ^ ga na Sinaju ne poznajo. 15. Vsega skupaj je danes obiskovalcu siuajske biblioteke na vpogled, kakor ob času Antouina Kapustina. 38 slovanskih rokopisov, 36 cirilskih1" in 2 glagolska. Toda če primerjamo gornji sezn&m s katalogom arhim, Antonina, vidimo, da je Število slovanskih rokopisov, ki se dejansko morajo nahajati na Sinaju, večje. Antoninov katalog namreč ne omenja rokopisov, ki se danes hranijo pod štev. 1, 2 in 9; nasprotno pa danes tned cirilskimi rokopisi manjka tistih treh, ki jih Anlonin navaja pod štev. 2, 9 in 13. Iz lega sledi, da je vseh staroslovenskih rokopisov v sinajski knjižnici najmanj 41, t. j. 39 cirilskih in 2 glagolska. K temu je treba prišteti še nekaj ducatov posameznih pergamentnih listov v 8", ki jih ** Celte édition du manuscrit de Geitlcr est cependant la seule qnc nous possédions, tandis (¿ne l'original, qui se trouve toujours au monastère de Sainte Catherine au i^Ont Sinaï, est, hilasl plus difficile â atteindre ifUC jamais* [Jean K r i t k, EuchologiuiU Sinaitieum iPatrolûgia OrienUlis XXIV, 51 Paris 1933, str. 620). '¡Les photographies n'ont pas 6té retrouvé après la mort de ce savant [Severjanov); elle? semblent avoir čtč perdues dans les heures troubles tfue Vivaient alors la Russie (o. C. op. 2 pod črto). « Kiïv 1928, str, 345. " »1350 g»3a Ijulja 14 dtija Citai siju Psallir Arhimandr. Porfirij i peremjelil slranicy.» Cod, slav. 5 je namreč treba odšteli. 179 \e I. 1906 videl Siczepanski, a ni mogel določiti njih vsebine"7. Ti so gotovo še nekje spravljeni. Poročila obiskovalcev sinajskega samostana dokazujejo, da teh rokopisov skupaj do danes nihče ni videl. Porfirij ni videl glagol-skega Evhologija, Antonino so Sinaiti prikrili nekaj cirilskih rokopisov. Szczepansketnu so 1. 190(i pokazali samo 10 staroslovenskih rokopisov1" in knjižničar se mu je zaklinjal. da v biblioteki ni drugih-Benešuvič loži, da ob njegovem obisku v knjižnici zdaleka niso bili vsi rokopisi, ki jih je opisal Anlonin; sodi. da se pogrešani nahajajo na kaki polici med drugimi rokopisi™. Dr. Jehart je l. 1925 videl samo 36 cirilskih rokopisov in izrecno poudarja, da glagolskih tedaj ni bilo v knjižnici'". Dve leti zatem je prof. Slavič videl istih 36 cirilskih rokopisov in imel v rokah tudi glagohki PsaUerij'1. Po vseni tem ni nikakega dvoma, da so pogrešani rokopisi vsi v knjižnici. Morda so se zgubile njih številke in so kje založeni, ali pa jih sedanji knjižničar posebej in nekoliko skrbneje hrani. Vendar se mi po skuSnjah S sinajskim Evhologijem slednje ne idi toliko verjetno. Prepričan sem, da bodo pri morebitni ponovni preureditvi in spopolnilvi knjižnice prišli vsi ti rokopisi in še drugi, doslej popolnoma neznani, na dan. Dotlej pa, da Se to Zgodi, se nikakor ni bati, da bi redovniki požgali le en sam pergamentni list; predobro se zavedajo, kaj pomeni danes knjižjiioa in kaj pomeni vsak star, četudi preperel pergament za sinajski samostan. 16, Ker je med sinajskitni staroslovenskimi rokopisi tudi nekaj bibličnih, naj se na kratko dotaknem Še vprašanja, ali utegnejo ti rokopisi prinesti kaj bistveno novega za kritiko bibličnega teksta, predvsem teksta evangelijev. Na to vprašanje je prav za prav že a prioTi mogoče odgovoriti, da ni pričakovati novih odkritij. Kajti najstarejši cirilski rokopisi, ki prihajajo v poštev, so iz 12, aH poznejših stoletij. V tej dobi pa je earigrajska recenzija bibličnega teksta že zmagala na vsej črti. Vendar sem dognal, ko sem primerjal tekst sinajskih cirilskih evangelijev z grškim tekstom na eni in s tekstom še starejših slovanskih rokopisov na drugi strani", da sinajski rokopisi v tekstno-kriličnem pogledu se zelo ohranjajo značaj najstarejših slovanskih evangelijev, Kjer imajo slovanski rokopisi iz najstarejše dobe aieksan-drijsko ali zapadno inačico, jo imajo skoraj vedno tudi sinajski rokopisi71, Le na nekaj mestih se je izkazalo, da gredo sinajski evangeliji proti tekstu Zografskega ali Ostromirovega evangelija £ carigrajsko Na Synaju, str, 139. aB Sedem niuneriranih [it. 4, 6, 7, 8, 13, 30, 34) in tri brez številk [slav. št. 1 in 37 ter posamezne pergamente), Pomotoma pravi, da so bili vsi ti rokopisi pisani t. glagolfco, lz opisa je razvidno, da zamenjava glagolico s cirilico (o. c. 138J, ** Pamiatniki Sinaja, fasc, 1, str, 3. "> O, C, 15971 Na Sinaj (Ljubljana 1929) str. 197—8, "s Žal sem imel pri rokah samo Zografskt četveroevangelij in Ostro-niirov evangeiiarij. 73 Aleksandrijske inačice sem naiel v c od. 1 na sledečih mestih (NBI primerjal sem samo nekatere odlomke na podlagi svojih fotn£r. ¡mimkovj: 10' 180 recenzijo'4. Iz lega sledi, da so sinajski evangeliji prepisi takih rokopisov, ki so bili Se kolikor toliko odtegujem vplivu carigrajske recenzije teksta in carigrajskih korektorjev. Končno sodbo o tem vprašanju bo seveda mogoče izreči šele, ko bo izdan kak sinajski rokopis v celoti in bo mogoče v večjem obsegu primerjati njegov tekst / grškim izvirnikom in najstarejšimi slovanskimi rokopisi. 17. Vsekako je upati, da bodo slovanski rokopisi na Sinaju, tudi ciril S k t, ko büdo temeljito preiskani, prinesli Se nmrsikako korist ne samo biblični tekstni kritiki, ampak tudi s I a v i s t i k i. Res, da cirilski rokopisi ne pripadajo najstarejši dobi slaroccrkvcnoslovunskega pismenstva, vendar jih radi tega ne kaže a priori omalovaževati. Saj se je tudi drugod dognalo, da so sorazmerno mladi rokopisi [Hvalov, Nikoljski) ohranili mnogo jezikovnih arhaizmov. Če so se v sinajskih bibličnih rokopisih mogle ohraniti inačice egiptske in zapadne tekstne recenzije kot častitljiva dediščina solunskih bratom in dokaz njunega občudovanja vrednega bogoslovnega genija, je pričakovati, da se hodo v njih našli tudi jezikovni arhaizmi kot dragocen spomin na najstarejšo dobo slovanskega jezika in slovanske književnosti. 18. Tako sinajska knjižnica s svojimi bogatimi rokopisnimi zakladi nudi teologom in filologom še obilno hvaležnega gradiva za znanstvena raziskovanja. Ce se oziramo nazaj v zgodovino knjižnice in na težave, s katerimi so se morali boriti znanstveniki, moramo biti veseli ob dejstvu, da so sedaj v knjižnici vsaj za silo ustvarjeni pogoji za znanstveno delo, Res je še vedno velik nedostatek, da samostan ue premore strokovno usposobljenega knjižničarja, ki bi bil temeljito podkovan v fiiologiji, teologiji in paleografiji, a doseženo je vsaj to, da je tujim strokovnjakom dostop do knjižnice omogočen, da so knjige zbrane vse na enem mestu in po jeziku ter po strokah kolikor toliko urejene, Kdor pride danes študirat v knjižnico, ima neprimerno lažje delo, kot so ga imeli Porlirij, Antonin, Kondakov, Geitler i. dr. Res je tudi, da bi bilo znanosti in znanstvenikom mnogo bolj ustreženo, ko bi bila knjižnica v Kairi ali vsaj v Suezu. Toda preden bodo ti knjižni zakladi preneseni v kak večji kulturni centrum, hn priíel čas, ko razdalje 200 do 300 km ne bodo igrale nobene vloge več in bo vožnja z avtomobilom po gladki puiiavski cesti", mimo zelenih oaz in zgodovinsko znamenitih bibličnih krajev, bogato odtehtala žrtve potovanja in obiska sinajskega samostana ter njegovih znamenitosti. Ml 2, 3. 21- 3, 2; Mr i, 34; 2, 27; Lk 1, 14. 50. 61. 63; Jan 1, 27. 39. — V eod, 3: Mt tr 11^4, 3- — V cod. 12 (kratek odstavek Mr 9, 17—31): Mr 9, 20, 22. « N. p. Cod. 1: Mr 1, 18. 21. 37. 40. TJ> Že i> let sem je mogoče potovati iz Sueza na Sinaj z avtomobilom. Za eno pot se potrebuje približno poldrugi dan, nazaj se prtJe celo v enem dnevu. Prej je bilo treba potovati iz Sucza s parnikom do el-Tora |1 dan) in od tam s kamelo skozi puičavo (3 dni), Rei je vožnja z avtomobilom za enkrat ie drajia in ne hre* nevarnosti, ker $o ceste [če «e more o njih sploh govoriti) slabe. Gotovo bodo že v par letih tudi ti nedostatki odpravljeni, 181 „Zaveza" in „Mojzes", Dr. M. Slavje. Sumnuirium. — Ostenditur: 1, In versione slo v biki sacrarum Scriptu-rarum pro lestaniento vel foedcrc |novo, vetere) utendum esse voce »zn-ineple anteni scribi »zakon«. 2, Retincndam esse traditionalem formam slovenam nam in is Icgislatnris vcleris testamenti »Mojzes«. Inda-jjrilione historica delegilur, und« discrepantiae Ortae sini. I. Sveto pismo stare in nove »zaveze«, ne starega in novega »zakona«. 1. V svetom pismu se imenuje milostno razmerje med Bogom in Izraelci zaveza (hebr. berit; grško diatheke; lat. testamentom, foedus, paotum). V Eks 6, 7 pravi Bog: »Iti vas bom vzel za svoje ljudstvo in vam bom vaš Bog. To razmerje inia obojestranske obveze, kakor se to določa v Devt 26, 17—19: vDanes si izvolil Gospoda (v hebr.: si se dogovoril z Gospodom], da ti bo Bog (v hebr.: da bo tvoj Bog) in da boš hodil po njegovih potih in spolnjeval njegove postave, njegove zapovedi in njegove naredbe ... In Gospod te je danes izvolil (v hebr.; se je danes dogovoril s teboj), da mu boš (v hebr,: njegovo) lastninsko ljudstvo, kakor ti. je govoril, in da boš spolnjeval vse njegove zapovedi, da te povzdigne nad vse narode .. . in da boš sveto ljudstv o svojemu JBo^ti.« Ljudstvo ima torej obvezo, da spolnjuje hožje zapovedi, Bog pa se zavele, skrbeti za svoj narod na peseben način, kakor v lepi podobi pravi Dt 32, 10: »Vodil ga je in učil in varoval ko zenico svojega očesa," K.ako je bila sklenjena ta zaveza, nam pripoveduje Eks 24, .Mojzes je prišel s Sinajske gore in povedal ljudstvu vse besede Gospodove. Ljudstvo je odgovorilo z enim glasom: »Vse besede, ki jih je govoril Gospod, bomo storili* (Eks 24, 3), Mojzes je zapisal vse besede Gospodove v knjigo zaveze. Potem so opravili daritev. Po daritvi je vzel Mojzes knjigo zaveze in jo na glas prebral ljudstvu, ki je reklo: Vse, kar je govoril Gospod, bomo storili in spolnili (Eks 24, 7), Nato je vzel Mojzes daritveno kri in jo razkropil čez ljudstvo ter rekel: »Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami na podlagi vseh leh besed. (Eks 24, 8). Enako piše sv, Pavel Hebr 9, 20. Po tem razmerju, t, j,, po tej zavezi se imenuje knjiga -zaveze-in se imenujeta tabli zaveze , tisti kamniti tabli1, na katerih je bilo ■ 3tr%-Pečjak-Snojev prevod (1929) ima 2 Kor 3, 3 ^kamniti ploSči. in Hebr 4 »ploSči zaveze ■■-: Dalmatin »table liga Testamenta«: Japelj -kamnati tiibli*; Wolfova izdaji »kamniti tabli«; Lampe-Krek »kamem.ti tabli*: prekmurski Stelan Kiizmič (I883J -kameni tabli.; prekmurski Jan KardoS (192č 27| -kameni tabli««; prekm, »Katuličanski katekizmu 11926) »kamentvj tabli-: britanski prevod 1&B5 -na kamenenih pločah. ¡2 Kor 3, 3) in »ploče zaveze« (Kebr 4], 1. 1908 pa >lahli zaveze« [Hebr 9. 4) in »kameniM ploii- |2 Kor 3, 3). a ]. 1914 ie iamo ^ploiči«. Po britanski bibliji je nai prevod iz 1. 1929 zapustil slovensko tradicijo- To ni prav. Nekdaj smo nosili -table - v Aolo in še danes ne nosijo olroci «plcič*. Zato ostane pravilna tista ribniška: »Dve sta tabli Mojzesa.« Poplo(ft)6enje teb tabel je odveč. 132 napisanih 10 božjih zapovedi. Zaradi tega je tudi ime skrinja zaveze*, ker sta bili v njej tabli zaveze. C) tej milostni zavezi govori kralj Salomon v templju: »O Gospod, Izraelov liog, tebi ni enakega Boga v nebesih gori in na zemlji doli, ki hraniš zavezo in milosl svojim hlapcem, ki hodijo pred teboj z vsem svojim srcem/ (3 Kralj 8, 23), Prerok Jeremija pa napoveduje, da bo Bog sklenil v mesijanski dobi novo zavezo med seboj in človeštvom; »Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, in sklenil bom z izraelovo hišo in z Judovo hišo novo zavezo, ne take zaveze, kakršno sem sklenil z njih očeti takrat, ko sem jih za roko prijel, da sem jih izpeljal iz egiptske dežele . . . ampak taka bo zaveza, ki jo sklenem z Izraelovo hišo po tistih dneh i svojo postavo jim bom dal v njih osrčje in v njih srce jo bom zapisal, in bom jim Bog, oni pa bodo moje ljudstvo« [Jer 31, 31—33). In Kristus res govori o novi zavezi, ki jo je sklenil s svojo krvjo na križu: »To je namreč moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov« (Mt 26, 28; Mk 14, 24] ali: »Ta kelili je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva (Lk 22, 20) in enako sv. Pavel v 1 Kor 11, 25. Kristus sam imenuje svojo milostno zavezo z ljudmi novo zavezo. In sv, Pavel imenuje Jezusa poroka ■»boljše zaveze« [Hebr 7. 22) in »srednika nove zaveze- (Hebr 9, 15). Kristus je torej dal to ime nova zaveza., in tudi SV. Pavel izvaja iz Jeremijevih besed izraza »stara zaveza in ?>nova zaveza . Navaja namreč Jeremije ve besede o »novi zavezi* ter nadaljuje: S tem, da je rekel ,novo , je prejšnjo označil za staroin Jectione veteris testament i.« Testamentum tu ne pomeni poslednje volje ali oporoke, ampak zavezo, kakor hebr, beril in grška diatheke. Zato rabi vulgata namesto testamentum tudi foedus ali pactum. V Gen 17, 7 ima vulgata: »Et statuam pa c t um meum inter te et me, et inler semen tuum posl le in generalionibus suis foede re sempiterno.« V tem stavku je za »pactum in »foedus« obakrot ena in ista beseda v hebr, beril, v gršč, diatheke. torej zaveza. Tako še danes rabijo Hcbrejci izraz »sveto pismo stare in 183 nove beril , Grki stare in nove diatheke,, vulgata pa pravi svetus, antiquum — novum testamentum, focdus . V tem smislu rabijo za staro in novo zavezo Italijani »Antico (Vecchio), Nuovo Testamento*, Francozi »Ancien {Vieux). Nouve&u Testament , podobno drugi romanski narodi. Nemci pišejo Die llei-lige Schrift des Alien und Neuen Testamentes, Blindes-. Nizozemci imajo za zavezo ^Verbond*, Angleži imajo »The Old Testament, The New Testament*. Slaroslovenščina ima za diatlieke in testamentom zavjcl«. Zato imajo Rusi, Bolgari, Srbi in Hrvati «Stari in Novi zavjet-:. Pri Slovencih ima Primož Trubar (1557) Novi testamenta, Dalmatin (1584) »Stari in Novi testamenti , Japelj (1784—1802) ^Stari in Novi testamenta, Woltova biblija (1856) vStaro in Novo zavezo<, Poljaki imajo do danes »testament«. Dalmatin je postavil v tekstu za beril, diatheke, testamentum [foedus) zavezo . n, pr.: Tu je kri te z a v c z e« (Eks 24, 8); Inu jest hočem mojo zavezo gori postaviti■ de bo ena večna zaveza« (Gen 17, 7), Pri Kristusovih besedah t> krvi nove zaveze pa ni rabil besede ^zaveza«, ampak testament«: Letu je moja kri tiga No viga Testamenta- iMt 26. 38; Mk 14, 24; Lk 22. 20). V drugi zvezi pa rabi tudi v .Novi zavezi« zopet »zavezo- ali »testament , n. pr-: »Vi ste te zaveze otroci« (Apd 3. 25); ^zavezo tiga obrezovanja« (Apd 7. 8); »Letu je moj testament z njimi ¡ (Rim 11, 27): Leta kelih je ta novi testament v moji krvi- il Kor 11, 25); služabnikom noviga testamenta« (2 Kor 3, 6); »na starim Testamenti, kadar ga oni bero« (2 Kor 3, 14). Japljcvi sodelavci pri prirejanju sv. pisma so iz Dalmatina prepisali »zavezo* ali »testament«, kakor so našli pri Dalmatinu. Sele prevajalci za Wolfovo izdajo SO povsod dosledno rabili pravilno »zavezo^. Od Wolfove biblije dalje imamo v vseh katoliških slovenskih prevodih namesto prejšnje pravilne tujke »testament« pravilno slovensko besedo »zaveza*. Tako Lampe-Krekove Zgodbe (1S94-— 1912). Zidanškov prevod evangelijev iu Apd (1918) in Jerč-Pečjak-Snoj (1925, 1929). Trubar, Dalmatin in Japelj imenujejo torej razmerje med Bogom in ljudmi -testament« ali «zavezo« ter berejo »stari testament«; od Wolfa dalje pa vsi v tekstu imenujejo ^zavezo* in berejo »staro zavezo«. Wolfova biblija je logično dobila naslov: »Sveto pismo stare in nove zaveze«, Od Lampetovih zgodb dalje pa katoliški slovenski prevodi v besedilu rabijo pravilne izraze, za naslov pa dajejo izraz, ki ga v besedilu nimajo, namreč sveto pismo starega in novega »zakona*. Ta »zakon« je za Slovence luj izraz, ki ni organično utemeljen v slovenskih prevodih5. Vzeli so ga od Čehov, Prekmurski evangeličan * Univ. prof. dr. F. Ramovš, ki mi je Jal slovenske jezikoslovne inlor-macije in mi pojasnila za čeičino oskrbel po svojem ieikem prijatelju slavistu, —• za kar se mu najlepše zahvaljujem, pravi: »Zakon je v slovenščini znan s pomenom ,Ehc' in .Gesctz'. Foedus je zaveza. Zakon kol testament ni pri nas domač. Tudi Kiizmitcv .zakon' testamentum ni domač. V .Duševnem listu' febi, 1936, it. 3 berem na prvi strani ,hišni zakon" (Ehe] in zákon = pMikaziČ (Wcgwciser, navodilo), pojmovno že 184 Štefan Kuzmič in Britanska in inozemska svetopisemska družba sta ga med Slovenci za naslov Sirila. Med katoliškimi Slovenci sc je pred LampeLcrm v naslovu samo tuintam pojavil, pa zopet izginil, kakor n, pr. V Ravnikarjevih Zgodbah novega »zakona« (1816) in v Dajn-kovih »Zgodbah iz starega zakona« (1824] in »Iz novega zakona (1826). 3. Kako pa so Cehi prišli do »zakona.Toto jest krev vimluvy< (Eks 24, 8)*, »smlouvu novou« (Jcr 31, 31); Nebo to jest krev ma nove smlouvyv {Mk 26, 28), Tudi za -jknjigo zaveze« imajo knihu smlouvy«, Na večini mest rabijo Cehi za beril, diatheke, testamentum pravilna izraza dmluva ali smlouva, na kakih sedmih pa izjemno >zakont. Tako stoji v češkem prevodu Hebr 9 trikrat pravilno -smlouva :, a dvakrat izjemno -¿zakon , Tako je 1 Kor 11, 25: "Tento kalich jest ta novä smlouva v me krvi.« Izjemni »zakon« pa zopet stoji 2 Kor 3, 6 («sluzebniky Noveho Zakona-) in 2 Kor 3, 14 (v>v čilani Stareho Zakona«), Tako so dobili Cehi tudi Svatä pisma slarčho a novilto zakona . Cehi so torej ponekod začeli istovetili ^smlouvu« z »zakonoma in so rabili -zakon-za zavezo. Raba besede »zakon* za knjige svetega pisma je pri Cehih zelo stara; že njih najstarejši cerkveni pisatelj Toraää ze Stitneho v 14- stol. je pisal tako*. Poljaki imajo za -zavezo Leslamenluni, i/.raz przymierze; krew przymierzai (Eks 24, 8); -przymierze nOiv'e« [Jer 31, 31; Hehr 8, 8). V Kristusovih besedah pri zadnji večerji pa so pustili latinsko besedo: -To jest krew moja nowego testamentu (Ml 26, 28), To so storili pač iz spoštovanja do liturgije. Drugod pa imajo przymierze (Lk 1, 72; Apd; Raz It, 19; 2 Kor 3, 14; Hebr vedno razen dvakral- blizu Gesetz'. Kiizmič je vzel zakun tustamenlum najbrž iz ieiiiine — Tudi staroslovenifina rabi zakon v pomenu ,Khe", .Gesetz", vendar za Gesetz predvsem v izpeljankah [zakonik, zaknnen-iegitimus in pod.|. Zakon : Gesetz in postava sta si v starih tekstih enakovredna. — Po pojmovnem, vsebinskem obsegu je zakon it znan v pomenu ,navada, običaj, iega" v srbohrvaščini, bolgarščini In ukrajinftmi. Iz južne gloveniiine izposojena albanska .zakona' in £r£ka ,zakana' ima tudi pomen .ublČaj* (mos), lu je prvotni pomen bolj jasen; kajti zakon = začetek, izhodišče, odtod dalje zadetek vrste, vrsta, red, pravilo, postava, navodilo rl je bilo dogovorjeno :. to, kar je obvezno — lex (Gesel*), Sčasoma je prevladal pomen lex (Gesetz), a nehaj je ostalo v bibliji, kjer je zakon limluva (zaveza).« 185 ni: ji a testamentu). Zato imajo Poljaki uradni naziv »Pismo swiete starego i nowegü testamentu-'. V razpravah pa včasih pišejo po češkem zgledu »Stari i novi zakon«, a v svetopisemskem tekstu imajo pravilno przymierze« ali testament« za »zavezo«; tudi »knjiga zaveze« je »ksi^ga przymierza* [Eks 24, 7). Do zakona« bi še mogli takole priti. Kristus je označil knjige stare zaveze s lemile besedami: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih« (Lk 24. 44}-Ta »postava« je v hebr. tora, v grščini nomos, v latinščini lex. v nemščini Gesetz. Cehom je la Mojzesova «tora* dosledno -Mojžišov zakon , Slovencem pa ^Mojzesova postava^, n, pr.; Kakor je pisano v Mojzesovi postavi (3 Kralj 2. 3|; »kar je pisano v knjigi Mojzesove postave : [4 Kralj 14, 6): Ezdra ... je bil hiter pisalec v Mojzesovi postavi (Ezd 7, 6),l »v Mojzesovi postavi je pisano; (1 Kor 91. Slovenci ne pravimo Mojzesov zakon;, ker pri tem prehitro mislimo na Mojzesov zakon z že no Seloro, ampak Mojzesova postava . Pri Cehih te nevarnosti ni, ker imajo za Patrimonium »man žel s t vi«, za lest" pa samo >zäkon«. Zaradi velike važnosti Mojzesove postave {tora) se včasih knjige stare zaveze sploh imenujejo postava . Tako je rekel Jezus; -Ali ni to zapisano V vaši postavi: ,Jaz sem rekel: bogovi Ste'?« (Jan 10. 34; citat je iz Ps 86, 1.) In sv, Pavel pravi: *V postavi je pisano: .V tujih jezikih in z ustnicami tujcev bom govoril temu ljudslvu. pa me tudi tako ne bodo poslušali, govori Gospod a {1 Kor 14, 21; cital h Jz 28, 11). Besede iz psalmov in prerokov se lorej tudi označujejo kot pisane v .postavi', ne samo besede iz petih Mojzesovih knjig, Sveto pismo stare zaveze se tedaj imenuje kratka tudi postava-, zaradi Mojzesove postave, Ne govori se sicer v svetem pismu o starih in novi ■ postavi. Saj je Kristus celo rekel: Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne raz-vezovat, marveč dopolnit sem jih prišel« (Mt 5, 171, Ta po Kristusu dopolnjena postava ali Kristusova postava pa se je začela pozneje imenovati po analogiji s staro in novo zavezo tudi »nova po s lava- (nova lex] in Mojzesova postava stara postava^ (vetus, prisca, antiqua lex). Vendar je splošno ostalo samo pri tem govorjenju in pisanju o Mojzesovi ali stari postavi in Kristusovi ali novi postavi, Sveto pismo pa je ostalo pri imenu sv. pismo stare in nove zaveze. Tudi Cehi niso prišli do imena ^Bibli svata starčho a noveho zakona po zakonu tora (postava), marveč zato. ker je v neki stari dobi Cehom pomenil zakon isto ko limluva« (berit, zaveza], kakor slavist Travniček zgoraj v 3, op, pojasnjuje. Drugi narodi takega prehoda niso naredili. Latinci, Grki, romanski, germanski in drugi narodi so ostali pri bibličnih imenih slare in nove »zaveze«, Nemci n, pr ne pravijo: Hl. Schrift des alten und neuen Gesetzes«, ampak ^Bundes« ali 'Testamentes^. Rusi, Bolgari, Srbi in Hrvati imajo, kakor ie omenjeno, Stari i Novi Zavjet, dasi imajo za Mojzesovo >;tora;; Mojzesov zakon , Poljaki imajo za Mojzesovo -tora včasih »prawo« (n, pr, Gen 26, 5] alt ustaw« (Eks 16, 28; 18, 20), največkrat pa »zakon*, 186 ri. pr. zakon Mojzeszow ¡3 Kralj 2. 3). Celo v knjigi Devterouomiju, ki jo po tem grškem imetlu zovejo ksi^ga powtorzonego .prawa , rabijo v tekstu ,zakon, n. pr. Dt 1, 5; 4, S. 44; 17, IS, kjer rabijo kakor nalašč proti prej navedenemu imenu v prevodih iz hebrejščine »powtörzony zakon«, po vulgati pa »odpis zakonu«. V novi zavezi imajo za Mojzesovo tora tudi zakon, n. pr. zakonie waszym ■ (Jan 10, 34), V 2 Kor 3, 6. 14 pa so ostali pri pravilnem tujem izrazu testament. Poljaki torej svetega pisma ne imenujejo po M-prawu ali »ustavu" ali »zakonu«, kar jim vse pomeni hebr- tora, ampak oli-cielno po »testamentu« in neoficietno po češkem zgledu (zakon]. 4, Zajemljiva je raba pri Slovencih, Glede prevoda hebr, beril, diatheke, testamentum [foedus) smo že videli, da je v tekstu pravilna beseda »zaveza« od Trubarja In Dalmatina do Jere-Pečjak-Snoja. Tudi prekmurski Kardoš' ima pravilno za književno slovensko »zavezo« prekmursko besedo »zdvezek«, ki pomeni isto ko češki »za-vazek«, namreč Verbindung, Verpflichtung, Verbindlichkeit, Tako Gen 15, 18: Nuni 18, 19: »vekivecsen zavezek«; Eks 24, 8: »eto je krv zivezka«; Eks 24, 7: a-knige zavezka«. Za Mojzesovo »tora (postava) pa ima Kardoš »pravda«, o. pr. Devt 31, 9. H; 'pravdo eto' ; Devt 31. 24: 1 prigodilo se je, gda bi Moses recsi ete pržvde dopuno i z cela vu knige szpiszao«; Joz 24. 26: Potom je notri-szpisao Josua recs! ete vu knige böze prävde,« Po teh izrazih bi moral Kardoš dati ime sveto pismo »staro ga zavezka , Ce pa bi hotel svetemu pismu dati naslov po »tora«-postavi. bi moral narediti ¡»sveto pismo stare pravde-. Zakaj pa ima vsv. p. stäroga zakona«? Za to mu je bil Zgled Stefan Kiizmič. $1. Kiizmič je v svoji izdaji 1, 1771 pisal dosledno po prekmurskem besedilu: ^-piszano vu vasoj pravdi■< (Jan 10, 34] knjižnosloven-sko: 'V vaši postavi«, češko; v zakone vaieni«, poljsko: v zakonie waszym' za tora, nomos, lex, Gesetz, Za berit, diatheke, teslamen-lum (foedus, pactum), zavezo pa Kiizmič 1. t.77i ni poznal »zävezka . kakor Kardoš L 1870, torej 100 let pozneje, ampak je rabil kar zakon« za -»zavezo«. Zalo pravi o Mojzesovi ,-krvi zaveze'-: tö je krv tisztoga zäkona, sleroga vam je Bog zapovedao« (Hebr 9, 20). In Kristus pravi pri Kiizmiču: i-Ar je tö moja krv növoga zakona, stera sze za vnöge vö vleje na odpüscsauye grehov« fMt 26, 28], Zato je dal svoji Novi zavezi naslov: Nouvi zakon ali testamentom. Cehi so pred Kiizmičem samo na kakih sedmih mestih iz neke stare dobe ohranili .zakon« v pomenu -zaveza« (ümluva, smlouvaj. Kiizmič pa je povsod, kjer je našel diatheke ali testamentum, zapisal »z.akon«. Kako je prišel do tega, ni dognano. Zdi se, da nI poznal ne zävezka ne zaveze, v češčini pa je videl, da se v naslovu rabi »zakon* v pomenu »testament*; zato je dal svojemu prevodu naslov: *Nouvi zakon ali testamentom*, kjer je pomen zakona« pojasnil 7, dodatkom '»ali testamentom«, kakor bi se bal, da sicer bralci ne bodo razumeli, kaj .^zakon tukaj pomeni. 4 »Moses i JoSUa ali Glivili tal SZV^togfl pi&zmii sztaroga zakona pu Knrdo.i Janosi hodosknm duhovniki szlovenc.scn. Stampano v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti 1926—1927.« (Prevedeno že 1870,| 187 V knjižni slovenščini pa je slovensko tradicijo pretrgala Bri-lanska in inozemska bibl. družba v Londonu, ki je J. 1870 dala natisnili pri Reichardu & dr. na Dunaju »Novi zakon Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa«. Tok naslov ima Britanska družba tudi v drugih jezikih, n. pr. »Dns Ncue Testament unSers Herrn u, lieiiandes .lesu Christi, nacli der deutschen Ubersetzung D. Martin Luthers, Berlin 1909., Naslov Novi zakon« pa je dal prevajalec Fr. Remec1 kakor Štefan Kiizmič in je po njem tudi dosledno rabil v dveh evangelijih napačni *zakon«; »Kajti to je kri moja novega zakona- (Mt 26, 28; Mk 14. 24). Pri Lk in Apd pa ima pravilno slovensko >zi v czo*: »in se spomene svete zaveze svoje» [Lk 1. 72); »ta kelih je nova zaveza po krvi mojej« (Lk 22, 20): »vi ste sinovi zaveze« (Apd 3, 25); »in dal mu je zavezo obreze- (Apd 7, S). Prevajalec sicer pravi, da je prevedel ipoleg grškega izvirnika' , pa je menda vendarle marsikaj posnel deloma po Kiizmičevem .Zakonu«, ki je ^vprvics z Grczkoga na sztari szlovenszki jezik obmyeni«, deloma po Trubarju, Dalmatinu, Japlju in po Woifovi izdaji. Sicer bi bilo nerazumljivo, kako bi grško »di;i-theke- prevedel enkrat z »zakonom«, drugikrat z ¡zavezo pri isti '■krvi nove zaveze«. Prireditelj izdaje Brit. družbe t, 1885 (menda Stritar") je naslov spremenil: »Novi testament Gosp. in Zvel. naš- J. Kristusa^, kakor da je zakon za diatheke kot nepravilen izraz odklonil. V prvem delu pa je mehanično prepisal Remčeve izraze (pri Mt 26, 28 in Mk 14, 24 je »kri novega zakona«; pri Lk 22, 20 pa »nova zaveza po krvi mojeji*.; Lk 1, 72 in se spomene svete zaveze svoje«; Apd 3, 25 ■sinovi ... zaveze«-, Apd 7, 8 »zavezo obreze«)- V drugem delu pa meša, večinoma piše »zaveza«, trikrat brez vzroka ^zakon^7. Tako je Rimlj 9, 4 »zaveze« in 11, 27 »zaveza*; 1 Kor 11, 25: «Ta kelih je novi zakon v moje; krvi« (prim- Lk 22, 20}; 2 Kor 3, 6 »služabniki novega zakona« in 3, 14 »pri branji starega zakona-; Ga) 3, 15 *zaveieprl branju stare zaveze« (2 Kor 3, 14}, V tekstu torej berejo «sliro zavezo,, za naslov pa si niso upali dati svetopisemskega naziva Nova zaveza , ampak so ostali pri Kiizmičevem in Britanske družbe imenu »novi zakon«. 5. Glede druge sporne besede »tora«, lex, nomos nima Brit. družba dosledno tradicionalne slovenske besede .'Mojzesova postava*, ampak včasih pod češkim vplivom «Mojzesov zakon«. Tako stoji v izdajah 1870, 1885, 1908 in 1914: *Ni li pisano v zakonu vašem, (.lan 10, 34). Temu nasproti pa je v Lk 2, 23 v vseh štirih izdajah: Kakor je pisano v postavi Gospodovi," Istotako v 1 Kor 9, 9: v Mojzesovi postavi je pisano« v vseh štirih izdajah. Enako pri Mt 5, 17 l. 1870 in 1885: :Ne mislite, da sem prišel podirat postavo ali preroke«, 1, 1908 in 1914: t, .. razveljavljat postavo.•< To se v izdaji I. 1870 menja hrez vsakega vzroka celo v enem poglavju za isto reč. Tako je pri Jan 1, 17: »Postava se je po 'Mojzesu dala;« Jan 1, 46: /-Našli smo ga, za kogar je pisal Mojzes v zakonu in preroki.■ Razmerje pa je tole, Pri Mateju je vseh devetkrat postava. pri Luki je sedemkrat postava in trikrat zakon, pri Janezu osemkrat postava in šestkrat zakon, v Delih apostolskih pa vseh dvajsetkrat postava. V celem delu je torej L 1870 postav 44. »zakonov < 9. L. 1885 je v I, delu kar ponatis po delu iz L 1870 glede »postave« in zakona . V 11- delu je po primerih, ki sem jih pogledal, dosledno samo »postava, . L, 1908 ie v J. delu na nekaterih mestih popravljen ?iakoii« v «postavo^, tako da se število zakonov* precej skrči, v II, delu pa je »postava«, I- 1914 je v Novi zavezi tako kakor I, 1908, v Stari zavezi pa je glede »zaveze« pravilno, ■ tora < je pa nedosledno enkrat postava^, drugikrat »zakon za isti stavek, (V kritičnem 2 Kor 3, 14 pa torej tudi ta izdaja I. 1914 pravilno bere staro zavezo, ker ima »pri branju stare zaveze«.) Jeremija I. 189S ima pravilno »postavo« 31, 33: .postavo svojo položim v njih um,, Pri Britanski družbi je torej počasi zmagalo stališče, da je tora, (nomos, lex) postava, berit (diatheke, lestamentum, foedus) pa zaveza in da se -bere Stara zaveza« (2 Kor 3, 14). Tako je v lekslu. Na platnicah pa je napis: »Novi zakon« [1870) in »Sv. pismo starega in novega zakona- (1914). Katoliške izdaje svetega pisma se drže v tekstu dosledno dobrih izrazov Wolfovega »Svetega pisma stare in nove zaveze«, ki je izšlo v 1. 1S56—1859. Lampe v svojih Zgodbah (1. 1894) še celo izboljša nekatere pri Wollu spregledane izraze, V Gen 17. 7 ima vulgata: Et st&luam pactum meum inter me et te ... foedere sempiterno;< Wolf pa: In svoj zakon bom naredil med seboj in med (?) teboj ... večno zavezo.« Prevajalec pač ni pogledal hebrejskega ali grškega teksta, kjer je dvakrat ista beril' ali «diatheke"". Zato je mislil da mora imeti dve besedi. Pa je ¿.zakon« tu * Kardoš ima tu; -I potrdim zaveze k moj med szeboni i med le-boai . ,, na vekivecsni i ¿k on-, kar kfiie, da ni prevajal iz hrehrejSfino 189 napačen. Vulgata je pač lahko postavila namesto lestamentum dve istotako pravilni besedi pactum in ioedus, Dalmatin in za njim Japelj imata pravilno; »Inu jest hočem mojo z a v e z o gori postaviti mej mano inu mej tabo ,,, da bo ena večna zaveza« (Dalm.), Inu jest bom gori postavil mojo zavezo med mano inu med tabo ,kakor eno večno zavezo« (Jap.). Lampe pa je popravil Wolfa: =>[n postavim svojo zavezo med seboj in teboj ... večno zavez o.« Toda za naslov je dal Lampe proti Wolfu Zgodbe starega in novega zakona, Tu je prevladal vpliv Britanske družbe, ki je po L 1870 izdajala svoje prevode L 1871. 1873. 1879, 18S2, 1885 ter rabila ^zakon« v naslovu. Ker je pri nekaterih izmed teh izdaj sodeloval Stritar, se je v tej dobi rad rahil izraz .zakon«, L. 19IS je izdal Zidaniek Novi zakon*, Skoi dr. Mihael Na-potnik ga je priporočil. V tem priporočilu rabi sicer izraz »poslovenjenega novega Zakona«, vendar pa daje častno mesto »zavezi« v naslovu tega priporočila: »K vpeljavi prvega dela poslovenjene nove Zaveze.« Jere-Pečjak-Snojeva izdaja [1925—1929) ima v tekstu za berit (diatbeke. testamentum) pravilno »zavezo- in za tora (nomos, lex] pravilno tradicionalno »postavo«. V tekstu tudi bere za svetim Pavlom i-Staro zavezo« (2 Kor 3, 14), toda za naslov na plat nie a h stavi »Novi zakon«. Ta naslov torej ni izrastel iz prevoda svetega pisma. Ce bi se v naslovu hotela izraziti »antiqua lex« in >nova lex-, bi sledila iz prevoda »stara« in nova postava» in »knjige stare in nove postave«, ne pa »zakona.*, ki ga prevod nima in je torej prišel v naslov od drugod, kakor smo videli, »Knjige stare in nove postave« pa ne pravimo, kakor Nemci ne »Bücher des alten u. neuen Gesetzes-, Zato je pravilno »Sveto pismo stare in nove zaveze« in čitanje in študij »stare in nove zaveze-. Pravilna je ¡»Kristusova postava« in Mojzesova postava , ker je Jezus rekel, da je »v postavi pisano« (Jan 10, 34). Mojzesov Stari zakon * pa naj ostane za njegov zakon z ženo Seforo. II. Slovenska tradicionalna pisava je Mojzes, ne Mozes. 1. Ime velikega voditelja in postavodajalea izraelskega ljudstva se pUe v hebrejščini Moie, kar se izgovarja tudi Mose'. Gräki prevajalci hebrejske biblije, aleksandrijski Judje, so v to griko biblijo, septuaginto, napisali v 3. stoletju pred Kr. ime Muwifc, Le Tedki so rokopisi, kjer se piše brez o«, zlasti so to nekateri izvodi poznejše Lukianove recenzije. Apostoli in evangelisti so čitali ta grški prevod; po njem so citirali sveto pismo in tudi napisali ime Mwwij; v knjige nove zaveze. Ime hrez »j« je le redka izjema v rokopisih. Iz grške septuaginte je nastal starolatinski prevod pred Hiero-nimovim, ki ima zaradi tega izvora ime Moyses. Hieronimov prevod 1 Prim. mojo razpravo o tem imenu v Voditelju V bogosl. vedah« 1915, str. 87—97, kjer je za razne trditve navedenih več citatov. 190 iz hebrejščine, nastal v I, 390—405, ali vulgata ima huii Moyses. v nekaterih rokopisih pa Moses. Vulgata v siksto-klementinskih izdajah iz kunca 16. stoletja ima do danes Moyses, Katoliške nemške biblije, ki so nastale prud 'Martinom Luthrom po vulgati, imajo obliko Moyscs. Tako prva nemška biblija (146h], sedma (H77J, osma (1480), deveta fl483|, dvanajsta (1490). Latinske biblije imajo brez izjeme biblična imena iz septua-ginte, ne iz hebrejske biblije, nemške pa prav kako iz grškn-latinske, ne iz hebrejske. Podobno imajo slaroslovenske biblije, nastale iz septuaginte, septuagintiua imena, s poslovanjeno končnico. Tako ima Mojzesovo ime obliko Mojsej, le redko Mosej. Zato imajo do danes ime Mojsej« Rusi, Rutilli in Bolgari, Srbi in Hrvati pa Mojsije^ Glede pisave Mojzesovega imena ne prihaja pri vseh teh biblijah celo nič v pošlev etimologija njegovega imena. Najsi bo etimologija taka ali laka, zapadne in vzhodne cerkve to ne briga. Vzeli sta imena iz septuaginte, kakor so jih rabili evangelisti. Tako je ostalo večinoma do danes. Ta imena se ne spreminjajo. Nekateri nemški protestanti so jih začeli pisati po hebrejski pisavi, kar je začel v malem že Martin Luther. Med katoliškimi Nemci sn le redki, ki so se s posnemanjem nemških protestantov osmešjii. Tako je Nivard Schlögl v svojem prevodu ->Die hl. Schriften des A. Bundes. Wien 1922« rabil imena Moie (Mojzes), Jehošua (Jozue), HoŠea (Ozea)r Ješaja (izaija), Jirmeja (Jeremija), Ohadja (Abdija), Jeheskel (Ezickielj, Sekarja (Zaharija), Semucl (Samuel), Sefanja fSofonija) itd. Kdor hoče pri Mojzesu začeti pisati brez j zaradi tega, ker v hehrejščini ni «y« ali »j«, pride dosledno do teh čudnih imen, ki so v hebrejski bibliji, Apostoli so ta imena izgovarjali v obliki grške septuaginte in nam jih izročili v Gospodovih evangelijih v tej po njih posvečeni obliki. Zato je naravno, da so dobila v za-padni in vzhodni cerkvi po tradiciji svojo domovinsko pravico, torej tudi Mojzes z »j«, 2. Vzhodni Slovani SO bili glede Svetega pisma odvisni od grške Septuaginte; zato so ostali do danes pri "Mojseju. Če bi bili Slovenci odvisni samo od latinske biblije in od rimsko-katoliške cerkve, bi ostali do danes nemoteno pri Mojzesu. Motnjo jc povzročil Marlin Luther, Ta je namreč prevedel sveto pismo v nemški jezik iz hebrejske biblije. Ker je v hebrejščini videl Moše brez ali "»j", se je ločil od dotedanje katoliške nemške biblije in zapisal Moses. Popolnoma se še ni mogel otresti grško-latinske oblike in je zato rabil še grško-lalinsko končnico -es-, Sele najnovejši protestanti so se ludi tega otresli in pišejo Mose. Protestanti so po Lulhru zvesto pisali Moses brez »y«. Katoliške nemške biblije pa so kljub velikemu vplivu Luthrovih oblik ostale še do 20. stoletja pri obliki Moyses, Tako je izhajal -.-Alt vnd new testament«, ki ga je priredil Dr, Joh, Eck I. 1537, v ponovljenih izdajah do I, 1630- Ta ima vedno obliko Moyses. L. 1630 je izdal konvertil Ulenberg v Kölnu "Sacra Biblia, Hl, Schrift A. u. N. T.-(, ki je veljala do 19. stoi. za biblijo nemških katoličanov. 191 Ta ima istotako Moyses. V Ifi. stoletju imajo obliko Moyses med drugimi tele katoliške nemške izdaje: Erhardnva Biblia sacra l.alinü-Germanica v Steyru 1737: Cartierova v Konstanzu 1751; izdaje nemškega viteškega reda v Niirnbergu 1738, 1763, 1774; Biblia Sacra, tli. Schrift des A. it. N. T. von Franz Rosalino, Wien 1781, ki so jo rabili Japljevi sodelavci, V 19. stoletju še ima Kistemaker, Die hl Evangelien, Griitz 1826, 1845, obliko Moyses. Vendar so po Luthrovem času izhajate ki in tam nemške katoliške biblije, ki so samo zaradi Lutlirove avtoritete rabile obliko Moses. To je zlasti udomačila Alliolijeva nemška biblija, ki je izšla I. 1830 in potem večkrat. Njo SO rabili Wolfovi prevajalci, ki so Se je sicer tesno držali, pa vendar niso šli za njo pri Mojzesovem imenu. Novejše Alliolijeve izdaje, ki jih je oskrbel jezuit Arndt, imajo istotako obliko Moses. Tako so nemški katoličani podlegli Luthrovemu vplivu. Ker protestanti zdaj že rabijo čisto hebrejsko ime Mose" brez grške končnice, bodo ili nemški katoličani menda tudi v tem za njimi. Slovenci so imeti po grSko-latinskem vplivu nastalo pravilno obliko Mojzes. Luthrov vpliv je zmotil le Dalmatina I. 1578 in Levca 1912. vmesne malenkosti ne prihajajo v poštev, Primož Trubar, ki je prvi začel izdajati slovensko sveto pismo I. 1555 z evangelijem sv. Matevža, ima obliko Mojzes. Dasi pravi v nemškem predgovoru, da se je držal najbolj Erazmovega in Luthro-vega prevoda, je vendar obdržal obliko Mojzes, na katero je bil od prej kot katoliški duhovnik in pridigar navajen, ki so jo torej Slovenci imeli, ki jo je našel kot slovensko tradicijo. Obliko Mojzes ima dalje Trubarjev Ta pervi deil tiga Noviga Testamenta■■ 1. 1557, Ta celi Psalter Davidou« I, 1566, Ta drugi deil tiga Noviga Testamenta« 1. 1560—1577, »Ta celi Novi Testament« l, 1583, Trubar je torej rabil obliko Mojzes celo štiri leta potem, ko je izdal Dalmatin I. 1578 »Te pet Mozesove bukve« z obliko brez »j«r Jurij Dalmatin ni bil tak častilec slovenske tradicijo ko Trubar, Rabil je tudi v svojem Svetem pismu Slariga inu Noviga Testamenta- l, 1584 obliko Mozes. ker jo je videl pri Luthru. Dalmatin se je tako verno držal Lutbrnvega prevoda, da je prevzel tudi njegove napak prevedene besede, in je očividno mislil, da bi se pregrešil zoper Luthrov nauk, ako bi obdržal slovenski »j* v Mojzesu. 3. Dalmatin pa ni našei posnemovalcev ne pri protestantih ne pri katoličanih. Katoličani s(> vztrajno pisali Mojzes. Hrenovi Evan-gelia inu LysLovi« imajo v ponovnih izdajah od 1. 1612—1777 obliko po latinski bibliji »Moyzes'. Janez Svetokriški pisu L 1691 v »Sa-erum prompluarium« obliko »Mojzes< in «Mojzesove table*, Marko Pohl in L 1778 » Per ve Moyzesove bukve«, Prva katoliška slovenska biblija, Japljeva od 1. 1784—1802, ima Mojzes, včasih pisano Moyzes. Pelra Dajnka »Listi ino evangelji« 1. 1826 imajo Mojzeš. Simona KJančnika »Sveto pismo stare zaveze okrajšano™ I. 1840—1841 ima dosledno Mojzes. Druga katoliška celotna biblija, Wolfovo »Svelo pismo stare in nove zaveze:- iz L 1856—1859, ima dosledno obliko Mojzes. Lampe- m Krekove Zgodbe svetega pisma., iz 1, 1894—1912 imajo tudi !e Mojzes. Proti tej strnjeni 300 letni katoliški tradiciji ne prihaja v poštev malenkost, da je v 1. 1815—1817 Ravnikar »prestavil iz nemškiga Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi« ter rabil Mozes, ker je tu vplival nanj nemški izvirnik »Christoph Schmid's Biblische Geschichte Ilir Kinder«. Prav tako je brez pomena Javornikov poskus, ki je i. 1848 izdal Genezo, 1. 1854 pa Eksod in Levitik ter rabil v njih obliko Mozes. Prvič je izpovedal tu v predgovoru (V) napačno načelo: Sklenil sem bil od konca, lastne imena svetopisemskih oseb, dežela, r£k in druzih reči popolnoma tako, kakor se v Hebrejskem bero, obderžati in pisali; zakaj meni se kar prav ne /di, de se v naši Vulgati lastne imena večidel tako odstopno od Hebrejskih berejo. Sicer pa je to svoje načelo najprej sam prekršil, ko ni pisal Moše ali Mose, kakor se v hebrejskem bere, ampak Mozes. kakor je bral nemški Luther, Drugič so to napačno načelo takoj zavrgli Wolfovi prireditelji svetega pisma, ko so pozneje rabili njegove prevode, pa f.uthmvega Mozesa takoj spremenili v Mojzesa slovenske tradicije. Se celo prekmurski Slovenci, katoličani in evangeličani, so imeli obliko Mojzes in jo katoličani še vedno imajo. Evangeličanski Štefan KuzmiČ jim je l, 1771 uvedel obliko Mojzes in katoliški Mikloš Kiizmič jo je 1. 1804 zapisal Moyzes Obe obliki se izgovarjata Mojzeš. Po smrti obeh velikih Kiizmičev pa so njuni nasledniki malo omahovali zaradi madžarskega vpliva, Madžari so prej tudi pisali Mojzeš. Znamenita >Szent Biblia-Kaldi Gyorgy 1626« ima obliko Mojšeš. Tudi >Evaugyčliomok-Budann 18341 še ima obliko Mojzeš. V novejšem času pa so Madžari začeli pisati Mozeš, Pod tem madžarskim vplivom je napisal L 1870 J&noš Kardoš, ev. župnik v Hodošu, »Mošeš j Jošua«, ker se je bil kot pridigar tudi v madžarščini teh novejših madžarskih oblik navadil, ki pa ima sicer kot rojak iz Noršinec pri Murski Soboti lepe slovenske izraze- Zato so prireditelji Nove zaveze Štefana Kiizmiča za Brit, družbo I, 1883 spremenili obliko obeh Kiizmičev v obliko Mošeš. Tudi katoliški Peter Kollir, torjanski kaplan, ima v svoji -,Mali bibliji ... za malo dečico po Gerely Joieli« 1. 1898 obliko Mozeš. Podlegel je torej madžarskemu izvirniku kakor nekdaj Ravnikar nemškemu. Toda prekmurski katoličani so takoj zavrgli to madžarsko pisavo. Nova izdaja »Svetih Evangellomov« Mikloša Ktizmiča ima I, 1906 tradicionalno prekmursko-slovensko obliko Moyzeš, ^Katoličanski kate-kizmuš« v Budapešti 1913 ima Mojzes in »Katoličanski katekizmus (priredil Ivan Baša) v Mariboru 1. 1926 istotako Mojzeš. Nesporno ima torej tudi pri prekmurskih Slovencih Mojzes z »j« v sredini tradicionalno domovinsko pravico. Slovenske izdaje svetega pisma Britanske in inozemske svetopisemske družbe, pri katerih so sodelovali znameniti slovenski lite -rati Stritar, Miklošič, A. Mikuš, Fr. Govekar, imajo od počelka do zadnje izdaje {1870—1914) vedno dosledno tradicionalno obliko Mojzes, Ne more biti torej nobenega dvoma, da je tradicionalna slovenska pisava Mojzes. 193 Severnozahodni Slovani imajo isto obliko kakor Slovenci. Poljaki pišejo Mojžesz, Cehi in Slovaki Mojžiš. lužiški Srbi Mojzes. Pri Hrvatih sta rabila za glagolski protestantsko-hrvatski »Prvi del Novoga Testamenta« L 1562 Anton Dalmata in Stjepan Konzul cerkvenoslovansko obliko Mojsej, Pozneje so Hrvati rabili tudi obliko Mojses, n. pr, Skarichevo »Sv. p. st, i. n. uvita^ 1- 1858. Zdaj pa rabijo izključno obliko Mojsije Hrvati in Srbi. Kusi, Kusini in Bolgari pa, kakor žc rečeno, Mojsej. Pri pisavi Mojzesovega imena smo torej vsi Slovani, vzhodni in zapadni, edini v tem, da ga pišemo Z *j«. 4. Usodno zmoto pa je glede Mojzesovega imena naredil Fr. Leveč, Slovenski pravopis, 1S99. Tu je odstavek z naslovom »O pisavi grških in latinskih lastnih imen veljajo nastopna pravila« (str. 63); »Ares, ZeuS, Jupiter, Mareus (evangelist), Moses in Jesus Christus imajo imenovalnike Ares, Zevs, Jupiter, Marka in Marko, Mozes, Jezus Kristus; rodilnike Aresa, Zevsa, Jupitra, Marka, Jezusa Kristusa« (str. 64). Da je f.evec tu delal površno, se vidi že iz tega. da je pri Mojzesu pozabil rodilnik zapisali: če ga je za vse druge besede zapisal, zakaj bi moral ta ¡¡sostati? Pa ta malenkost je odpustljiva. Zelo pa se je zmotil, ko je mislil, da je Moses grško ali latinsko pisano ime. V tem času se je grško splošno pisalo Mcujl/,; in latinsko Movses. Tako pisano ime bi Leveč lahko našel v takratnih grških in latinskih biblijah. Brez >u« ah brez »y« je bilo to ime izjemoma v kakih redkih izdajah. Oblika Moses je mogla ostati Levcu v ušesih iz nemških katoliških knjig. Kajti Moses je oblika Martina Luthra, ki so jo nemški katoličani prevzeli po daljšem upiranju, kakor smo videli, ko so jo protestantski Nemci zavrgli in se oklenili hebrejske oblike Mose. Zaradi te zmote je zapisal Leveč v slovar svojega pravopisa kar: Mozes, Mozesa. Fr. Leveč je s svojo z moto zavrgel vso slovensko in tudi slovansko tradicijo glede tega imena in nas ločil od vseh drugih zahodnih in vzhodnih Slovanov, katoliških in pravoslavnih, ter nas postavil za čuvarje Luthrove oblike, ko se je že katoliški Nemci tudi skušajo otresti. Ta zmota nekaj časa ni imela nikakih posledic, Lampe in Krek sta v svojih Zgodbah mirno dalje pisala Mojzes in Britanska družba je 1. 1908 in 1, 1914 v svojih izdajah sv, pisma dosledno rabila pravilno obliko Mojzes. Toda L 1912 sta izdala Berila in evangelije šk. ordinariat v 'Mariboru in dr, Jož. Lesar za ljubljansko škoEijo. Obe izdaji imata pod vplivom Levčevega pravopisa in morda navade na katoliško-nemško obliko pisavo »Mozes«. Kakih tehtnih razlogov za to L 1912 niso mogli imeli. Ce bi pa bili hoteli pO nepotrebnem pisati hebrejsko obliko, bi bili morali pisati Mose ali celo Moze, Mozeta kakor Meze, Mezela, V siksto-klementinski vulgati, po kateri bi mogli takrat vzeti imena, pa je hila oblika Moyses. Britanska družba je tudi po teh dveh izdajah rabila tradicionalno slovensko in zlasti katoliško-slovensko obliko Mojzes! ftojoilavoi Vcibik. 13 194 V Mariboru so se neslovenske ohlike Mozes kmalu otresli. Leta 1017 je založil šk. Ordinariat v Mariboru »Nedeljske in prazniške evangelije z razlago in opomini«5, kjer se rabi oblika Mojzes, In t, 1918 je izdal v Mariboru Jožef Zidanšek Svete evangelije in Dejanje apostolov*, kjer rabi dosledno pravilno slovensko obliko Mojzes. V Ljubljani pa so ostaii pri Levec-Lesarjevi po usodni zmoti nastali napačni obliki Mozes, glej >Sveto pismo N. Z.« 1, 1925—1929, Prvi del I. 1925 ima med načeli v prevajanju tudi tole: »Lastna imena morajo ostati v že udomačeni obliki. Ker so udomačena po vulgati, jih je treba oblikovati po vulgati. , Skrbeli smo tudi za večjo doslednost, in sicer tako, da smo oblike manj rabljenih imen prilagodili oblikam najvažnejših imen, katera se nikakor več ne smejo spremeniti, ii, pr. Jezus, Jeruzalem^ (str. Vil). Škoda, da se niso Lega načela držali tudi pri Mojzesovem imenu, ki je udomačeno po siksLo-klemeu-tinski vulgati v obliki Mojzes. Oblika Mojzes je bila udomačena pri Slovencih pred Trubarjem, rabil jo je Trubar, rabili so jo katoliški prevajalci svetega pisma do 1. 1925, Z Luthrovo obliko Mozes Dalmatin ni prodrl, zavrgli so jo celo prireditelji slovenskega svetega pisma za protestantsko Britansko svetopisemsko družbo. Ni ni kakega vzroka, da bi morali zapustiti slovensko tradicionalno obliko in se ločiti od vseh drugih Slovanov. 5. L. 1929 se je na novo vzbudila pozornost na Mojzesovo ime, ko je izdal Henrik Ouentin Exodus in Leviticus po rokopisih vutgate. Quentin ima Eks 2, 10: vocavilque nom en eius Mosi — in imenovala ga je (klicala njegovo ime) Mosi. V opombi pa našteva polno rokopisov, v katerih se nahajajo oblike mosi, mo>sy, moysi, moysy, moysis, moses, moyse, moyses, moysen, moisen . V nadaljnjem tekstu, kjer se imenuje Mojzesovo ime, pa ima obliko Moses.. Po Qu eil lino vem mnenju je torej oblika »M osi« in »Moses« najbližja rabi sv. Hiero-nima. Ali je s lern odlučeno, kaj je boljše, Moyses ali Moses, in ali se naj držimo zdaj po benediktinski vulgati oblike Moses? Na ta vprašanja mi je odgovoril p. Albert Vaccari D. J., profesor na papeškem bibličnem inštitutu v Kimu in konzultor papeške komisije za blibtični študiji takole: - Ime prestavnega hebrejskega postavodajalca se nahaja tako pri ürkih (odkoder je prišlo v starolatinski prevod svetega pisma) kakor pri Latincih [pri katerih velja pri bibličnih imenih večinoma avtoriteta sv. Hieronima) v dvojni obliki: Moyses in Moses. Bolj je v rabi pri obojnih prva, namreč Moyses. Zajemljivo bi gotovo bilo vedeti (zlasti za Slovence, ki imajo zdaj, vsaj po mojem mnenju, rojstni kraj sv. Hieronima), kako je to ime pisal Veliki učitelj (Doctor maximus). Toda kakor so zdaj stvari, se zdi, da se ne more nič gotovega reči. Sicer bi se mogla pisava Moses, ki jo je pripuslil prečast-g. Quentin v svojo izdajo vulgnte, utemeljiti iz drugih del istega sv, Hieronima ¡prim. komentar k preroku Jeremiji, kritično izdan v Corpus S. E. L. Vindobonense, sir. 497, in kritični aparat za tam ' Priredil dr. M, Slavič. \ ' l«|.|l-.«sl> 195 citirana mesta); toda dokler nimamo več, če ne vseh, spisov sv. učitelja kritično izdanih, je bolj pametno Vzdržati se sodbe (I. llilberg n, pr. piše v Epistulah, ki jih je izdal v istem C. S, E. L., stalno v tekstu Moyses, zelo redko navaja iz tolikega Števila rokopisov v kritičnem aparatu Moses). To pa, če se gleda stvar sama na sebi ali spekulativno. če se stvar gleda praktično, mislim, da ni nikakega dvoma, da naj vsak narod ali iezik ohrani tisto obliko, ki se je pri njem utrdila z dolgo rabo. Krancosko pišejo in govorijo celo Judje Moise; italijansko pravimo Mose, ne sicer od hebrejske oblike Mošeh, ampak od starejše italijanske Moise, kakor je v Aligherijevi Divini Commcdii, Inferno 4, 57 T Purgatorio 32, 80; Parad »o 4. 29 itd. Ce se je torej pri Slovencih pisava Mojzes z rabo udomačila, jo je brez dvoma treba obdržali,« Tako p. Vaccari'. Z Eksodom v Quentinovi izdaji vulgate še torej pisava Mojzesovega imena ni končno veljavno dognana. Pa če hi tudi bilo s tem odločeno, da je sv. Ilieronim rabil obliko Moses, s tem še ne bi bilo odločeno, da bi morali vsi narodi opustiti obliko, ki so jo dobili po septuaginti ali po siksto-klementinski vulgati. Tako pa imamo tudi Slovenci pravico, rabiti slovensko tradicionalno pisavo Mojzes, ki smo jo dobili po siksto-klementinski vulgati in ki se je z nepretrgano rabo udomačila in si pridobila domovinsko pravico, " rPismo iz Kima. dne B, junija 1935. — V pismu omenjeni deli sv, Hie-rotiima sta: S. kusebii llicronymi In Hieremiam prophelam libri Vi, ree-Sigofrudus Keiier ICorpus Scriplorum ecelesiasticorum Latinarnm 59j Vin-dobonae 1913; S- Eusebti Hierufiymi Epiftula«. rec. Isidorus tlilberg [Corpus Ser. eccl. lat. 54—56j Vindobonae 1910—191S. ,. r fl v - , l »n; 1 ■ t! >.p ■ i nrj., , ■■ ■ j 1 -ills;" v q . I i T 1 ' K, .'avli • i:- »i .tj - ' i. .liTi^-: ■ n ' ■: ■: i - ■ 2 ioh 13* 196 Vebrova filozofíja ín tvorní vzrok, (La causalité efficiente dans la philosophie de M. Veber.) Or. J. Janiekovié, Maribor. Résumé. — La -théorie de l'objet conçoit la structure du IWvcti d'une manière Loule particulière (Voir -BoéosIoviií Vestnik- 1934 p. 233 luiv. lit 1935 p. 115 suiv.). Les fondements absolus de tout ce qui est, ce sont des qualités simples, telle la couleur, le son. l'étendue. Ces qualités, indépendantes leí unes des autres, sont porteuses d'existence. Tout ce qui existe ou subsiste en dehors d'elles, comme les quidiités et en ¿é.riéral lea objets supérieurs d'ordre physique, ,se construit« sur elles, comme la mélodie se construit sur les sons. Il en va de même de la structure du monde psychique. Ce que sont le» qualités dans l'ordre physique, les sensations le sont dans tordre psychique. Tous les actes psychiques, et finalement la quiddité spirituelle elle-même, se construisant sur eux, Quelle place cette philosophie rcserve-t-elle à la causalité efficiente? Quel objet du monJe physique p. ex, pourrait être considéré comme Caille productrice d un autre? Il est clair que les objets d ordre supérieur ne peuvent pas produire les objets d'ordre inférieur qui leur servent de base». Ce n'est pa la mélodie qui produit les sons. Est-ce donc les qualités qui produisent les quiddités? Non encore, la »théorie de l'objet« le nie formellement. Les sons ne sont pas cause efficiente de la méloJie, ni le3 pierres cause efficiente de la maison, Cause matérielle, si l'on veut, mais non pas cause efficiente. ^Construit sur« ne veut pas dire ^produit par«- Il ne reste que de chercher la causalité i l'intérieur de l'ordre des qualités. Une qualité peut-elle en causer une autre? M, Veber ne s'est pas posé la question, mais il semble qu'en se tenant strictement sur le terrain de la »théorie de l'objel*, on devrait répondre par la négative. Car notre philosophe affirme, rf'une part, que »rien ne se pend, rien ne se crée«, et d'autre pirl que les qualités sont des entitéi simples, indépendantes, existante;. L'apparition ou la disparition d'une qualité équivaudrait à la création OU à l'anéantissement complet. Donc, pas de place pour la causalité efficiente dans la »théorie de l'objet«. Son univers est essentiellement statique, figé. Lu causalité elle-même y est considérée comme un «objet d'ordre supérieur* qui ne produit rien. II n'est donc pa.s étonnant que la »théorie de l'objet«, ne pouvant pas cependant nier le changement, ait eu recours à la vieille conception de Hume; Ce qu'on appelle cause, n'est rien d'autre que la suite régulière des phénomènes, sans lien réel entre eux. La loi de causalité n'est donc pas universelle et nécessaire, elle n'est qu'une régie pratique, concernant les événements probables. Or, Meinong déjà, le père de la »théorie de l'objet* et maître de M, Vebcr, avait élaboré, vers la fin de sa vie. une autre conception de la causalité. Dans son élude, présentée en 1913 à 1'A.cadémíe de Vienne, il reconnaît une connexion réelle entre la cause et Telfet qu'il désigne comme »implication-, La cause »implique» l'effet, Aus&i la loi de causalité est-elle universelle et nécessaire. Meinong l'énonce sous la forme: »Tout ce qui existe a une cause.« Abandonnant peu à peu la conception de Hume, M. Veber s'est engagé dans la direction de son maître. Il a pu le faire d'autant plus facilement que la structure substantialiste de l'univers s'est imposée de plus en plus & son esprit. Dès ses premiers ouvrages notre philosophe commença Ü parler de l'influx causal qui consiste dans l'échange d'énergie entre les objets matériels. Le principe que »tout ce qui devient, a une cause«, lui paraît universel et nécessaire, prouvable a priori. Or, la différence entre le mon.le physique et le monde psy chiqua est radicale, c'est l'un des points des plus fermes dans la »théorie de 1 objet*. Si donc la causalité physique n'est qu'un échange d'énergie entre les corps, 197 l'énergie élant une qualité de la matière, il s en suit qu'il ne saurait y avoir de causalité mutuelle entre le mundu psychique et le monde physique. Comment alors expliquer l'interdépendance de l'Ame et du corps? M. Veber répond qui! les deux substances sont «fonction* l'une de l'autre, de sorte tju à tout changement de l'une, correspond un changement détermine de I autre. C'est la théorie du » para lié lis oie fonctionnel*, énoncée en 1924. Ce parallélisme, M, Veber vient de le transformer, dans son dernier ouvrage, 1« 'Livre sur Dieu*, en un antre dualisme qui lui est suggéré par son analyse originale Je la liberté. La théorie de l'objet, qui n'avait pas de pince pour la causalité, ne pouvait pas en avoir pour cette causalité spéciale qu'est la volonté libre. Mais après avoir reennnu la subatantialité de l'âme, M, Veber s'est posé de nouveau le problème et il lui a consacré maintes pages qui comptent parmi les plus profondes et les plus personnelles de son oeuvre. C'est l'analyse lu changement et donc de la causalité qui lui sert de pont de départ. Tous les changements qu'on observe sur les objets physiques ne sont que des changements de surface, des changements d'accidents. Il est vrai qn une chaleur peut causer la mort de l'organisme et donc, un changement substantiel, mais c'est en causant une chaleur "mortelle« dans le corps du vivant. La causalité physique n'est que changement d'accidents, produit par d'autres accident». Le tout se passe e'i la surface de l'être, si l'on peut dire, et n'intéresse pas ses profondeura. Lu corps transmet le mouvement reçu, indifférent à son état: il est inerte, la en va tout autrement de la personne humaine, bile aussi, elle a des changements de surface, des sensations, des pensées, des tendences, changements qui sont causés par d'autres changement*, mais elle ne reste pas indifférente à l'égard d'eux. Elle les approuve ou elle les repousse. Et voilà un fait complète ment nouveau. En face de la série Causale de surface, où chaque changement est déterminé par le changement précédent, se dresse la volonté, où s'exprime 1 être personnel lui-même. Ce vouloir personnel, cette attitude de l'homme à l'égard de ses tendences héréditaires p. ex,, n'est plu.s un changement causé par un autre changement, mats un commencement absolu, La volonté, jaillissant du centre de la personnalité, plus encore, étant ce centre lui-mèmç, en tant qu'il prend une attitude à l'égard de ses actes de surface. n'es[ donc pa.s nn chaînon de la série causale qui se joue ù la surlace, elle n est déterminée par aucun antécédent, elle est libre. Les actes psychiques de surface sont donc, nous venons de le voir, tous des chaînons d'une série causale, Us sont, par conséquent, tous déterminés, la volonté libre n'a aucune influence sur eux. Le propre de la décision libre, c'est de rendre la personnalité -bonne« ou »mauvaise*, en acceptant ou en récusant ses tendences de surface, mais sans pouvoir les changer. Comment donc se fait il que l'homme »bon* manifeste sa bonté intime par tous les acte» Je sa vie? D'où cette harmonie merveilleuse, si la volonté a y est pour Tien? M. Veber hésite avec sa réponse. 11 ne serait pas loin d'admettre l'intervention de Dieu qui se chargerait d'harmoniser le vouloir libre de la personne humaine avec les phénomènes psychologiques de surface. Le philosophe nous confie qu'il est en train d'élaborer une théorie qui rendrait la relation entre les acles et le vouloir plus intime, mais il la juge encore trop embryonnaire pour la livrer au public. El nous voilà devant un nouveau dualisme. C'est, d'une part, la nature. y compris les acles psychiques de surface, où la loi de causalité vaut sans exception, c'est, d'autre part, le monde des personnes libres qui ne sont pas assujéties au déterminisme causal La théorie de la causalité a subi chez M. Veber des changements notables, et son auteur ne la considère pas encore comme achevée. Mais, telle qu'elle est, elle représente un eff&rt considérable, loyal «t fructueux à propos d'une question centrale de la philosophie. Sur tous les points examinés dans les trois articles, ta philosophie de M, Veber s'est avérée comme un cheminement continu vers le réalisme traditionnel et vers Dieu. En dissipant Ee mirage du monde des «objets« — un monde des essences platoniciennes — et en découvrant la structure 198 substantial 18le Jo l'univers, noire philosophe n Viiocu i« psychologisme et atteint l'exigence uktramentale que tout l'effort sincere de Meinnng ¿tail impuissant d'atteindre. Par sa Ihčorie de la causalité il a rendu justice i l'aspect dynamique de l'univers en même temps qu'à la liburt 6 du vouloir humain, i.es germes de la saine philosophie que Mcinnng avait têCu^ de sou maître F. Brentano it donl il a init bénéficier sa "théorie du l'objet«, ont donc porto leurs fruits dans la philosophie de M. Veber. Izmed treh temeljnih idej, istinitost, podstat. Vziočnost, ki odločujoče vplivajo na Vebrovû filozofsko zgradbo, srečavamo zadnjo morda najpogosteje. Kaj je važnejšega v predmetni teoriji kakor vprašanje o razmerju med predmetom in predstavo ali vobče med dušo in telesom 1er posebej med človeško voljo in hoteniml dejanji? V kakšnem odnosu so predmeti iste vrste med seboj, kakšna je zveza med višjerednimi in nižjerednimi predmeLi, med višje- in nižjerednimi doživljaji? Ta vprašanja so jedro Vehrove filozofije. Naj bo odgovor tak ali tak, vsekakor bo treba preiskati, niso li te zveze vzročne. Zato je tem bolj zanimivo, da vprav temu problemu filozof še do dunes ni našel zaokrožene rešitve, Ne da bi ga bil morda zanemarjal. Saj se prav na vzročno vprašanje nanašajo razmotrivanji, ki po svoji bistroumnosti, globini 1er izvirnosti prekašajo vse, kar smo doslej nafcli v njegovih spisih. I oda vzročnost je tako ozko povezana £ problemom is t in i tost i ter podstatnosti, da je bil zaključen nazor o njej nemogoč, dokler nista bila dokončno rešena ta dva problema. To pa se je zgodilo, vsaj kar se tiče podstatnosti. šele v Knjigi o Liogu. Sedaj sele, ko poznamo ustroj vesoljstva in vemo, da so le podstati v strogem pomenu nosilke istinitosti, je postalo jasno, kje naj iščemo vzročnih odnosov, ki vežejo samo istinite pojave, Knjiga o Bogu morda še ne prinaša zaključenega nazora o vzročnosti, toda njeni izsledki so pogoj, da se vzročni problem pravilno zastavi in reši. L Ako hočemo razumeti Vebrov začetni nazor o vzročnosti, si moramo vnovič priklicati v spomin osnovne poteze predmetne teorije. Po njenem nauku sloni vesoljstvo z vso svojo težo ua najnižjih enostavnih realnih osnovah, kakoT so barva, glas, Irdiua. Vsi višje-redni predmeti ter duševnost, vse je zgrajeno na njih. Odmislimo te in ničesar več ni» Kakšno mesto zavzema vzročnost v tem vesolj stvu? Èe prej pa moramo vsaj približno vedeti, kaj nam ta izraz sploh pomeni, Za sedaj nam zadošča navadni pomen, kakor ga ima pogosto v ljudski govorici: Povzročiti se pravi nekaj narediti, česar prej ni bilo. nekaj novega proizvesti. Vprašajmo se torej, kateri pojav bi lahko v predmitno-te or etičnem vesoljslvii proizvedel drugega. Takoj je jasno, da višjerodni pojav, pa najsi bo fizikalne ali psihološke narave, ne more povzročiti nižjerednih, ki mu služijo za podlago. Melodija ne proizvaja glasov, hiša ne kamenja, Prav tako gotovo je tudi, da se višjeredni pojavi ne morejo medsebojno povzročati. Kako naj melodija povzroči drugo melodijo, ko pa ne more 199 proizvesti glasov. brez glasov pa ni melodije? Ostaneta le še dve vprašanji; Ali povzročajo osnove druga drugo in ali more uižjeredni pojav proizvesti višjerednega? Na zadnje vprašanje ima predmetna teorija točen odgovor, Višjeredni pojavi so res odvisni od nižjerednih, ne pa narobe. Tako so n, pr, »osnove tretjega reda brezčasno odvisne od osnov drugega in prvega reda, osnove drugega reda pa od osnov prvega reda«'. Toda to ni izkustvena vzročna odvisnost, ampak brezčasno predmetno ■ slonenje-s ali »izviranjc' višje rednih pojavov ti nižjerednih. Isto je reci o razmerju med doživljaji. Nižjeredni doživljaji so sicer psihološke podlage višjerednim in zaradi tega njihov nujni pogoj, toda filozof posebej poudarja, da to razmerje... kot tako ni nobeno empirično (kavzalno) razmerje, ,.. temveč apriorno psihološko razmerje ■■-, V nekem smislu bi pač lahko rekli, da nastopajo psihološke podlage »vsaj kot delni vzroki-' višjerednega doživljanja, namreč v istem pomenu, kakor je kamenje vzrok hiše ali so glasovi vzrok melodije*, Peripatetična filozofija pozna tako vzročnost in jo naziva t v ar ni- vzrok, causa materialis. Nas pa sedaj ne zanima kamenje in zvoki, ampak zidar in glasbenik, iščemo tvornih vzrokov [causa efficiens). Zato se popolnoma strinjamo s predmetno teorijo, ki uči, da lastnosti ne proizvajajo kajslev, predstave ne misli, doživljaji ne jazov«, ampak jim služijo za podlago, in se pridružujemo Očrtu, ki pravi brez ovinkov; »Izrecno še pomni, da to razmerje med mišljenjem in predstavljanjem ni nikako vzročno ali kavzalno razmerje. * Nižjeredni pojav torej ne more biti tvorni vzrok višjerednemu. Morda pa povzročajo osnove druga drugo? Danes, ko so doživljaji in najnižje osnove postale pripadnosti, vemo, da je tako. Prirodna vzročnost ni nič drugega kakor izviranje pripadnosti iz pripadnosti". Toda kaj pravi o tem predmetna teorija? Predvsem se zdi, da moramo zanikati tdko vzročnost v duševnem svetu. Kako naj, recimo, predstava proizvede drugo predstavo, če je pa ta za-visna od nepsihičnega predmeta? Predmeta vendar ne more povzročiti, saj je ves duievni svet odvisen od neduševnega, ne pa narobe1'. Sistem sicer naziva asociacijo med predstavami »kavzalno razmerje", toda s tem noče reči, da ena predstava proizvede drugo, ampak to se le pravi, predstava A nastopi n. pr- po predstavi B, s predstavo B, in sicer v empiričnem smislu besede«\ Ostane le še ena možnost. Morda pa lahko najnižja nepsihična osnova proizvede drugo tako osnovo. Sistem in Uvod tO res v nekem smislu dopuščata, toda predmetna teorija oh taki priliki pač zatisne oko ter tiho prizna, da so kajstva prave podslali, kar sicer glasno 1 Sistem. 314. Prim, Uvod, 301/2. i Uvod, 228. 3 Sistem, 11S. * Zadnji zgled daje filozof sam v Uvodu. 221. » Str. 52. * Knjiga o Ho ¿n. 237. * Sistem, 316/17. s Str- 145. 200 zanika. Samo na Lak način ji je pač mogoče Spraviti v sklad izkustveno dejstvo, da se v svetu vrše spremembe, in svoje načelo: »Iz ničesar narediti in v tem smislu ustvariti se torej absolutno ne da ne svet, ne ,duia", ne najmanjši pojav zunanjega sveta, ne naj-malenkostnejši pojav življenja,«11 Ako so elementarna kajstva prave podstati in kot take temeljni kamni vesoljstva. osnove pa njihove pritike, tedaj je res mogoče trditi, da se osnove sieer spreminjajo, morda druga drugo povzročajo, temeljni kamni so pa vendar večno isti, Toda to že ni več dosledna predmetna teorija. Njej so ravno najnižje osnove temeljni kamni vesoljstva. Kajstva so že višjeredni, odvisni pojavi, Ce ima torej kak predmet pred drugimi to prednost, da je večen in nespremenljiv, da ne more ne nastati ne izginiti ne se razkrojiti, potem ga ima v duhu predmetne teorije samo najnižja osnova. Vse ostalo je od danes do jutri, kakor se pač osnove ohii-kujejo in razoblikujejo. V predmetni teoriji torej sploh ni prostora za vzročnost, vsaj ne za tiko, kakršno pozna preprosta pamet, Njeno vesotjstvo se brezčasno gradi na osnovah, zato je bistveno statično, kar je tudi filozof čutil10; celo vzročnost sama je okamenela v njem in postala višjereden predmet, ki ga nič ne povzroča in ki sam tudi ničesar ne povzroča11. Spočetka se je sicer zdelo, da bo mogla tudi predmetna teorija upoštevati dinamični značaj sveta, pa čim je filozof začel pozornost obračati v to smer, se je postopoma oddaljeval od predmetno-teoreličnega izhodišča, ter iskal v podstati vir za vzročno dinamiko, ki ga v zledenelem, na osnovah brezčasno slonečem ve-soljstvu ni najti. Predmetna teorija ne more priznati vzroka, ki bi kaj proizvedel, Ce nam torej samosvest in vsakdanja skušnja pričata, da se vse spreminja, je treba spremembe tolmačiti kot samostojne predmete, ki si pač slede, ki pa razen morehitnib brezčasnih odvisnosti nimajo med seboj stvarne zveze. Predmetna teorija sicer tudi rabi besedo vzrok, a pomeni ji golo zaporednost in nič več; »te kdo torej reče, da je dejstvo a vzrok dejstvu p, v strogem pomenu besede s tem ne pove nič drugega, nego da je dozdaj dejstvu 3 vselej sledilo dejstvo ¡i in da bo ta zaporednost trajala najbrž tudi naprej. Najbrž! Ako med pojavi ni stvarne vzročne zveze, bi lahko vzrokov učinek izostal ali nastal učinek brez vzroka, z drugimi besedami, kateri koli pojav bi lahko sledil kateremu koli, Vzročnost ni nujen, analitičen zakon, marveč verjetno pravilo za vsakdanje življenje. Ker sta si določena pojava že tolikokrat sledila, storimo najpamet-neje. če pričakujemo, da si bosta sledila tudi vnaprej. »Nikdar pa ne more doseči ta verjetnost najvišje stopnje, t, j. se spremeniti v popolno izvestnost,, .s1* Filozof na tem mestu in še večkrat izrečno primerja verjetni in izkustveni vzročni zakon z nujnimi analitičnimi » Uvod, 116, 14 Sistem, 144, zadnja dva odjavita. " O trt. 155/6. JS Siitem. 10. i» Uvod, 226. 201 načeli predmetne teorije'*, Misel, n, pr,, je nujno naperjena na kako dejstvo, ne morda na vrednoto ali najstvo- To vem, ne da bi preiskal vsako misel posebej. Da pa časovno sledi pojav B pojavu A, dasi med njima ni nujne zveze, o tem me lahko pouči samo izkustvo, Ako mi isto izkustvo spričuje, da se zaporednost med obema pojavoma vedno ponavlja, sklepam po indukciji, da bo ta red ostal tudi v bodoče. Vzročno načelo je plod indukcije, zato vodi samo do verjetnosti kakor indukcija. Zgodovina filozofije dobro pozna tak nazor o vzročnosti; izdelal ga je David Hume, Tudi ta mislec zanika vsak »neksus« med pojavi, ki si slede; vzročnost mu je gola zaporednost, ki jo za bodoče dogodke samo z. verjetnostjo napovemo. Veber se zaveda te podobnosti in se izrečno sklicuje na angleškega filozofa'". Vzročnost bi bila torej gola zaporednost pojavov. In ker je laka zaporednost nekaj slučajnega — saj ne vemo, zakaj bi kar koli ne sledilo čemur koli — so vzročni sklepi vedno samo verjetni, vzročno načelo pa nerazvidno, izkustveno, aposteriorno, Toda ti dve trditvi, zlasti že prva, bijeta v obraz preprosti pameti. Kdo bo dejal, da je hoja kakega človeka po ulici »učinek«, ker gredo drugi pred njim, ali da je »vzrok«, da gredo drugi za njim? Pač pa bi govorili o vzročnosti, ko bi bili drug drugega klicali ali ko bi sumili, da kdo koga zasleduje. Vsaki zaporednosti ne pravimo vzrok, ampak le tisti, kjer sta pojava na poseben način drug od drugega zavisna. Predmetna teorija, ki je v marsičem zdrav odpor proti neverjetnim špekulacijam nemškega filozofskega idealizma ter povTatek k »zdravemu razumu« in »vsakdanji skušnji «*", tudi tukaj ni mogla prezreti splošnega prepričanja. Meinongova študija: "Zum Erweise des allgemeinen Kausalgesetzes«" prihaja do zaključkov, ki so Humcovim popolnoma nasprotni. Začetnik predmetne teorije ne samo, da ne dvomi o stvarni zvezi med vzrokom in učinkom, ampak uči, i* Uvod, 225/26; An ti. psihol,, 115/16; Estetika, 94/95, 105/6 itd. ls N, pr. v Uvodu, 226, dočim ga v Očrtu, 155, ie zavrača. Danes hi (1&3 ntozoi morda ne trdil več, da indukciji načelno ne more voditi do izvest-nosti. Ali ni cilj znanstvene indukcije v tem, du doiene, kateri znaki spadajo k bistvu kakega pojava. Recimo, da se ji to posreči, potem izvuslnO sklepa: kjerkoli te bo nahajal ta pojav, kjer bo ta pod stal, lam sc mora pokazati tudi ta inak, ta pritika. Praktično je seveda težko najti, kaj spada k bistvu pojava in ali imamo drugii pred sc.boj enak pojav kakor prvič, da ameme porabiti pri njem svoje izkustvo. Ako je umrljivost bistvena lastnost človeškega organizma in ako vem, da je bilje, ki je pred menoj, človek, tedaj izvestno sklepam, ta človek je umrljiv. O indukciji bi potemtakem veljalo tO, kar ie zapisal Veber o -čistem- spoznavanju: Načelno je možno, »dasi v poedjnih slučajih ne moremo hiti nikdar zagotovljeni, da smo v posesti čistega spoznanja.,.* (Problemi, 311). Indukcija je sama po sebi izveEtna, dasi mnoge naše indukcije niso. Cel udi bi vzročno načelo temeljilo samo na indukciji, bi mu lahku pripisovali ¡¿vestnost. — Indukcijo je mogoče tako pojmovati seveda le, ako lastnosti niso samostojne pTedmetnosti, temveč jih druži v zakonite zveze »vinculum subälaniiale«. Zato ji Veber spočetka ni mogel pripisovati ¡zverinosti. " Podobne izraze pogosto srečavamo; gl. n. pr. Sistem, 342, Uvod. 107: »Jaz izhajam iz vsakdanje skušnje...- 1T Kais, Akademie der Wissenschaften in Wien, Sitzungsberichte, 189. liand, 4. Abhandlung. Wien 1918. 202 da je ta zveza najožja izmed stvarnih zvez, saj ju naziva 4mpli-katitula. Vzrok učinek vključuje. Med vzrokom in učinkom je torei načelna zveza; vzročni zakon je aprioren, ¿ato ga naobračamo na istinite pojave slično kakor geometrična načela1". Sieer pa že oblika priča, da vzročno načelo ni izkustvenega, temveč analitičnega značaja, saj pravimo: Vse, kar nastane, ima svoj vzrok. Meinong pa veljavo načela Se razširi, rekoč: »Naher besehen aber bat man keinerlei Grund, die Geltung unseres Gesetzes auf Anfiinge resp, Ver-ánderungen zu bčschranken,-1" Končno se odloči za najsplošnejšo obliko: Alies Exislierende bat seme Ursaehe.. ■"' Meinong posebej omenja, da je pri njegovi študiji sodeloval tudi «mladi strokovni prijatelj« France VeberIJ. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je naš filozof svoj nazor o vzročnosti kar prevzel od učitelja. 'Meinong ga navaja kot bistrega nponental In res je Veber samostojno grebel vzročno vprašanje, sprejel nekatere Meinongove vidike, druge odklonil in se do danes tako rekoč boril s problemom-Predmetna teorija je logično zahtevala svojo vzročnost, zdrava pamet in razvijajoči se novi nazor o podstatnosti kajstev in o isti-nitosti so zahtevali drugačno. Zato bi vsaj iz početka zastonj iskali popolne skladnosti. Sicer pa ne Meinong ne Veber, ki oba s tako vestnostjo od knjige do knjige spopolnjujela svoj nazor in priznavata prejšnje nedoslatke, nista nikoli trdila, da je predmetna teorija liki Minerva skočila razvila in oborožena iz Jupitrove glave. Ena taka misel, ki jo je Veber prevzel od Meinonga, je »vključevanje*. Tradicijski izrazi vzrok in učinek,< prayi v Sistemu, sne pomenijo lorej ničesar drugega nego dejstva kot člene neke vrste vključevalnega razmerja med dejstvi ., Vsak vzrok je torej istoveten z vključujoči m členom, ... vsak učinek z vključevan i m ., .i" Ideji vključevanja, ki je tako značilna za Meinongovo vzročnost, je posvetil Veber dvakrat še posebno pozornost, in sicer v Problemu predsLavne produkcije, str. 195/7, in v Knjigi o Bogu v istinitostnem dokazu, sir. 26—28, 33. Ce kdo torej reče, da je dejstvo « vzrok dejstvu /i, s lem tudi v strogem pomenu besede pove nekaj drugega, kakor da je dozdaj dejstvu a samo sledilo dejstvo ¡] in da bo ta zaporednost trajala najbrž tudi naprej. Nasprotno trditev, ki smo jo brali, bo treba popraviti. Učinek ne sledi samo vzroku, ampak je bil v njem vključen. Učinek izhaja iz vzroka, sprejema svojo bilnost od njega. Kaj prav za prav pomeni ta izraz, kako si naj mislimo vzročno * vključevanje*? Pač ne doslovno, kot da bi bil učinek v svoj vzrok »zaprt-; in bi iz njega nekako »ušel«. To bi ne bil vzročni odnos, ampak prostorni. Vključevati ne pomeni vsebovati izdelan učinek, ampak imeti vse. kar je treba, da je mogoče učinek proizvesti. Vzrok torej učinek kratkomalo ustvarja? Zopet ne. -Učinek ni « Ibid. 100. » Ibid. ®4i »" Ibid. » Ibid. 100, op. 4. " Str. 35/6. 203 napram vzroku nekaj iz ničesar narejenega, temveč le nekaj spremenjenega,«'-1 Povzročili »se ne pravi nekaj iz nič ustvarili; dogodek Di sledi kol učinek dogodku D kot svojemu vzroku ne pomeni, da je dogodek Di nastal iz ¡iie, temveč le, da je sprememba [D]) na zakonit način sledila spremembi [D); v prvem kakor drugem slučaju se pri tem ravno nujno predpostavlja eksistenca tega, kar se je na la ali drug način spremenilo,--4. Za vzročni odnos sta torej potrebni dve samostojni bitnosti, ki sta bivali že pred tem odnosom. Zato je tisti, ki meni, da telo povzroča» doživljaje, logično prisiljen, da prizna duševnost kot posebno substanco, ki je bivala že pred vzrokovanjem, torej brez doživljaje v*4. Bilje, ki je vzrok, ni samo vzrok; enako to, kar nekoliko površno nazivamo učinek, v resnici ni v celoti učinek) ampak zopet bitje, ki je bivalo že prej in ki se je zaradi vzrokovanja prvega bitja samo nekoliko spremenilo, V strogem pomenu je samo ta sprememba učinek. Vzročnost je spreminjanje, ki zahteva nekaj, na čemer se to spreminjanje vrši, z drugo besedo, tako pojmovanje vzročnosti podstavlja podstatni ustroj vesoljstva, kakor sluli Uvod. V Knjigi o Bogu je la slutnja poslala dokazano dejstvo-11. Ali gremo lahko še globlje? Kaj se prav za prav godi, kadar bitje vzrokuje? kako nastaja učinek? kaj je bistvo vzrokovanja? Uvod pravi, da je vzrokovanje neko »oddajanje« in prejemanje-, Oddajanje in prejemanje česa? Oddajanje in prejemanje energije- , da za sedaj omejimo vprašanje na fizikalne pojave. V kolikor stojita (stil. dva realna fizikalna sistema) med seboj v kavzalnem razmerju, v toliko se vrši med obema neko izmenjavanje dotičnih energij: saj oddaja vsak Irenolek sistem A svojo energijo sislemu B in narobe; in sicer jih obdaja, v kolikor nastopa kot vzrok-.prejema pa nove energije od sistema B. v kolikor nastopajo njegovi pojavi kot učinki tega sistema.k11 Bistvo fizikalne vzročnosti je v oddajanju in prejemanju, kratko v izmenjavanju energij med telesi. Toda kaj pomeni iilozolu izraz energija? Ako delimo z Vebrovini Uvodom pojave na kakovosti in kajstva, bomo zaključili, da je energija > v resnici ... le kakovost v našem smislu in nobeno kajstvo.. Kilozor je ostal vedno zvest temu mnenju: »Naj je energija kar koli, vsekakor je izvestnft I ast-n OS t,*" Mi pa že vemo, da sn kajstva v resnici podstati, kakovosti ali lastnosti pa pripadnosti. Energija je torej pripadnost telesnih podstati. Izrazimo v tej novi terminologiji dosedanje izsledke in morali bomo zaključiti s Knjigo o Bogu, da zadeva vzročnost le pripadnostno polovico vesoljslva in da ni nič drugega kakor izviranje pripadnosti iz pripadnosti9". » Uvo-i, 115. Ihid. 152, " Uvod, 153—'58. « Gl, a. pr. sir, 237, " Uvod, 133. » Str. 179. " OCrl, 172^3. M Knj, o Bogu, 23J. 204 A s tem, da smo vprašanje fizikalne vzročnosti strogo filozofsko zastavili, smo naleteli na globine, ki jim ne vidimo dna, Dokler smo se vdajali prevari, da je energija nekaj, kar je mogoče oddati, sprejeli, zamenjati, se nam ie zdelo vse jasno. Toda ima ti kak smisel reči, da podstat »odda«, svojo pripadnost? Lastnosti sploh nimajo svoje istinitosti, njihova istinitost »se nam je pokazala samo kot istinitost reči, ki jim te lastnosti tako ali drugače pripisujemo^*1. V istem hipu, ko bi jo podstat »iztrgala* iz sebe ter jo hotela oddati drugi podstali, bi lastnost nehala biti istinita. Ne, pritike se ne selijo in ne izmenjavajo1", Naii izrazi, ki so hoteli biti preveč točni, so postali napačni, Vzročnost nam je v svojih globinah ostala nedoumljiva. Toda iskanje ni bilo zastonj. Dognali smo, da sta za Fizikalno vzročnost potrebni vsaj dve podstati, Ob »vzrokovanju« se obe pri-tičoo spremenita, Ali pri tem kaj »preide« z ene na drugo? Ne vemo, kaj noj bi prešlo, In če bi kaj prešlo, bi iz tega Se ne sledilo, da je v podstati sami povzročena kaka sprememha. Klobuk, kt ga deoem na glavo, še glave same ne spremeni; ako jo pa spremeni, je znamenje, da ni samo ena stvar »prešla- na drugo, marveč da je v njej ohenem nekaj povzročila. Vprašanje o bistvu tega povzročanja se stavi znova in infinitum. S »prehajanjem« ne razložimo ničesar. Kaj torej? Treba je Opustiti preveč točne izraze »oddati", . sprejeti«, »izmenjati" ter se zadovoljiti z nejasnim »vplivati«. Vzroč* nost je posebno »vplivanje« podstati na podstat. Učinek tega *vpli-vanja« je, da se v podstati, ki naj bo nosilka učinka, ohistini kaka pritika, ki je bila doslej le dispozicija, možnost Podstat, ki je vzrok, s svojim »vplivom« to možnost udejstvi, pa ne da bi karkoli oddala. Seveda bo treba skromno priznati, da se za izrazom 'Vplivati« skriva naSe neznanje, ki je tem mučnejSe, ker je prav v tem »vplivu« bistvo kavzalnosti. Vzročnost ni gola zaporednost med pojavi, ampak stvarno vplivanje podstati na podstat, če že ne kako sprejemanje in oddajanje. Oglejmo si Se drugo trditev predmetne teorije: Ali je vzročnost res aposterioren zakon, pridobljen s pomočjo indukcije, ki mu načelno ne smemo pripisovati izvestnosti, marveč le verjetnost? To, da so telesa težka, velja splošno kot izkustven zakon, če morda izvzamemo relativnostno teorijo, Ves srednji vek je še govoril o «težkih* in »lahkih« telesih, ki jih narava vleče »navzdol« ali «navzgor . Natančnejši poskusi pa so dokazali, da se težka vsa te* lesa, kar nani jib je bilo doslej dostopnih, Ali bi bilo- možno telo, ki bi imelo »negativno« težo, lahko- telo? Morda, TeŽnostni zakon je zgled izkustvenega, verjetnega zakona, Ali je tudi vzročnost tak zakon? Ali so šele po točnem opazovanju, morda s poskusi dognali, da ima vsaka znana sprememba svoj vzrok? Ali pozna zgodovina resnega znanstvenika, ki bi kakemu novemu pojavu ne bil našel vzroka in ki bi dejal, da ga morda sploh nima, češ, saj ni, da bi moralo vse, kar nastane, imeti vzrok? " Knj. o Bojfu, 180. » Gl. A. Uieničnik, Uvod 11. str. 37, op. 41. 205 Zdi se, da bo treba na vsa ta vprašanja odgovoriti »ne«, četudi je predmetna teorija rekla »da«. Toda Vebru predmetna teorija ni dogma, ampak izhodišče, zato tli Čudno, da je postopoma zapuščal njene nevzdržne nazore o vzročnosti. Poglejmo si njegove tri vzročne zakone v Uvodu: *Vsaka kavzalna vrsta ... je po svoji naravi absolutno nepretrgana , , .u" »Isti vzroki imajo iste učinke,«" »Energija vzrokov je količinsko enaka energiji odnosnih učinkov.o411 Mar so to res izkustveni zakoni? Nikakor! »To ni noben .postulat*, nobena .hipoteza", temveč aksiomatično razvidna, kavzalnosti se tikajoča zakonitost,« pravi filozof o prvem izmed njih. Enako drugega ne odkriva izkustvo, marveč načelna »razmotrivanja«. Tretjemu pa itak izrcčno pripisuje »vrednost aksiomatične razvidnosti in ne le kake empirično-naravoslovne verjetnosti«111. Kavzalni zakoni »veljajo brez ozira na kak eksperiment brezpogojno za vse posamezne slučaje, kakor veljajo n. pr. zakoni matematike za vse posamezne slučaje, v katerih so tudi empirično uresničeni«". Večje jasnosti ni mogoče zahtevati. Morda bi kdo menil, da so ti zakoni .sicer analitični, da pa so to le zakoni O Vzročnem načelu, ne pa to načelo samo; z drugimi besedami, če je dognauo, da je kaka fizikalna sprememba nastala zaradi vzroka, tedaj veljajo o njej navedeni aksiomi. S tem pa ni povedano, da vsaka fizikalna sprememba nastane zaradi vzroka. Prazen ugovor, kakor hi takoj pokazala podrobnejša preiskava tretjega zakona. Toda naše dedukcije bi bile odveč, ker nam Uvod sam nudi jasen odgovor. Tudi načelo, da »mora imeti vsak dogodek svoj vzrok 1H, ki ni nič drugega kakor vzročno načelo samo, dokazuje Eilozol a priori s pomočjo logičnega načela zadostnega razloga: >Če si namreč mislimo,« tako pravi, »da je nastopil neki dogodek brez vzroka, tedaj si moramo misliti, da je ta dogodek nastopil tudi brez vsakega ,razloga', torej v smislu absolutne .slučajnosti", Tedaj bi pa namesto tega dogodka ravno tako lahko nastopilo neskončno drugih dogodkov... Iz tega. pa sledi z matematično nujnostjo . da bi bila verjetnost določenega dogodka enaka ničli, to je, bil bi nemožen. Argumentacija je načelna, zato velja »brezpogojno za vsak dogodek*5*, S tem smo rešili tudi drugo vprašanje. Vzročno načelo, ki se glasi: Vsak dogodek mora imeti svoj vzrok, je analitično izveden aksiom z absolutno veljavo. Isti filozof torej v istih delih izrečno proglaša vzročno načelo zdaj za induktivno, izkustveno, verjetno", zdaj za nujno, apriorno, analitično. Dva nazora, ki se borita med seboj? Brez dvoma tudi, " Uvod. 117. •• Uvod, 138. « Uvod, 130. » Uvod, 13!. « Uvod. 132. Uvoj, 115. M Uvod, 114/5. Načelo ladostnega razloga naziva 'logično, filozof sam 44 Gl. op. 14, 206 Pa vendar, kako da filozof ni sam opazil, da so njegove trditve protislovne? A priori ali a posteriori, analitično načelo ali izkustveno pravilo? Oboje obenem pač ne bo mogoče. Toda Veber ni prvi, ki meni, da je vzročni zakon v nekem smislu analitičen, v drugem izkustven. V zadnji dobi je francoski filozof Meyerson posvetil posebno pažnjo takim zakonom, ki so po obliki sicer apriorni, vsebino pa jim da izkustvo in ki torej -niso niti čisto a priori, niti povsem a posteriori, temveč — to je njegov strekovni naziv za to vrsto načel — ,plausibles'«11. Tudi vzročnost mu je zgled takih zakonov. In po pravici. Načelo: Vsak dogodek mora imeti vzrok, je splošno in nujno. Toda dogodek jc treba ugotoviti izkustveno, pa tudi vzrok mu je treba šele poiskati. Tudi tomizem že od nekdaj uči tako. Vzročno načelo je per se notum«, pojme pa, ki so potrebni, da ga uvidimo ter izrazimo, si moramo pridobiti s Čutnim izkustvom. Prav isto trdi Veber: Da ni slučajnih dogajanj, je seveda a priori jasno, oziroma se dâ a priori dokazati; vse to pa nam nič ne koristi za spoznanje, kaj se v danem slučaju dogaja, torej n. pr„ da pade izpuščena krogla na tla, da toplota razteza kovino itd. Sam po sebi je vzročni zakon analitičnega značaja, njegovo naobračanje na resnične dogodke je pa stvar izkustva, Zato }e mogoče brez protislovja naglašati sedaj ta sedaj drugi vidik. Priznati je pa treba, da ni jasno, kako naj se potemtakem na* zakon loči od načel predmetne teorije. Mar ne velja zanje prav isto? Res je doživljaj nujno naperjen na kak predmet. Toda doživljaj sam ugotavljamo z notranjim izkustvom, kakor tudi to, na kak predmet je naperjen, saj je il. pr, osnov, ki so predmeti predstav, cehi vrsta. Àkt> je naše tolmačenje pravilno in ima Veber v resnici mnogo globlji nazor o vzročnosti kakor Hume, četudi se kdaj spotoma sklicuje nanj, potem bo treba temeljito pretresli še eno značilnost vzročnega načela, ki jo Filozof tako vztrajno poudarja od Sistema do Knjige o Bogu, ki je pa tipična vprav za Humeovo vzročnost, namreč časovna zaporednost med vzrokom in učinkom44. Ta zaporednost je poleg stalnega ponavljanja res edini znak in obenem bistvo tlumeove vzročnosti. Kdor pa z Vebrom trdi, da bistvo kav-zalnosti ni nikakina gola zaporednost, ampak stvaren vpliv bitja na hitje. ta se bo težko izognil strogi načelni istočasnosti med vzrokom in učinkom. Seveda je treba vzeti vzrok in učinek formalno, ne celih skupin, ki -jim pripadata. Vzrokovati, vplivati, se pravi vplivati na nekaj. Dokler bitje na nič ne vpliva, tako dolgo ni vzrok. Istočasno lorej, ko se začne vpliv prvega bitja, nujno nekaj ta vpliv na kak način sprejema, to je, se v drugem bitju javlja učinek, Dejavno s t - v z r o k in trpnost-učinek sta dva vidika na istem dogajanju. Mislimo si, da tvorita vesolistvo dve krogli, ki se bližata z določeno hitrostjo. Tik pred trčenjem " H. Meyerson: Du cheminement de la pensée. Parti 1931, str. 613. Sistem, 344, op. k S 5/6. " Sistem, 118 ild.; Uvod, 326 ild.; Analitična psihol., 115; Ûirl, 52; Knjiga o Bogu, 27 ild, 505 Stvarnik eno izmed obeh uniči. Se bo li smer in hitrost druge spremenila, češ, vzroka za to sicer ni več, toda prejšnji hip je še bival, ¿ato mu naslednji hip učinek lahko sledi? Kakor bitje ne deluje tam, kjer ¿a ni, prav tako ne takrat, ko ga ni, Vzrok, ki bi bil pred učinkom, bi bil vzrok, ki ničesar ne povzroča, učinek, ki bi vzroku sledil, bi bil učinek, ki bi ne bil od ničesar učinkovati. Stojimo pred neizbežno dilemo: Ali je vzročnost stvaren vpliv bitja na bitje, kakor koü si bo že treba ta vpliv tolmačiti, ali ni nikak vpliv bitja na bitje. V prvem slučaju sta vzrok in učinek načelno istočasna, v drugem si lahko sledita, toda vzročnost je postala prazna beseda, ker učinek ni učinjen in vzrok ni ničesar »povzročil Oglejmo si Vebrov zgled, recimo tistega iz Knjige o Bogu: Med pravim vzrokom in pristojnim učinkom je razmerje časovne zaporednosti,., Puška poči, preden zajec pade,«" Filozitf se zaveda, da je njegov primer poljudno otipen, ker navaja le celote tam. kjer bi se znanstvenemu raziskovanju prikazale se neštevilne potankosti in kjer bi torej namesto le enega celotnega vzroka ,, morali govoriti prav za prav o celi vrsti takih posameznih vzrokov... kakor užig smodnika, odboj krogle in njeno premikanje, prodiranje v zajčje telo, spremembe v zajčjem Živčevju itd.o" Ali je to res tako sigurno? Ali bi nas podrobno raziskovanje ne vedlo do zaključka, da je pritisk prsta na puškinega petelina in pritisk, ki ga puškin petelin od prsta sprejme, eno samo dejanje, ki veže dve bitji? Komur je to jasno, ta bo z lahkoto odkril enako razmerje pri vseh ostalih delnih vzrokih"1. Ako je vzročnost vplivanje bitja na bitje, tedaj sla vzrok in učinek istočasna. Vplivali in vplivan biti sta dva vidika enega samega dogajanja. Kdor se s tem strinja, bo moral sprejeti tudi logično posledico, da učinek traja samo lako dolgo, dokler ga vzrok povzroča. Ta zaključek se zdi na prvi pogled nesprejemljiv, pa nujno sledi iz Ve-brovih lastnih premis, 2e Uvod namreč pravi, da je učinek de sprememba nečesa, ki nujno predpostavlja eksistenco tega, kar se pri tem spreminja^'. Knjiga O Bogu je še točnejša: ».Vzrok' je vedno in povsod le neko .spreminjanje', ,dogajanje' in tudi pristojni .učinek' je zopeL samo posebno spreminjanje', .dogajanje'.«4'' Učinek je torej >samo posebno spreminjanje, dogajanje ko neha spreminjanje, neha učinek. Ali se pa lahko vrši Spreminjanje brez vzroka? Ne. O spremembi govorimo, kadar je bitje naslednji trenutek drugačno, kakor je bilo pred njim, to je, kadar ima nekaj, česar prej ni imelo. Toda ta ,nckaj' ne more biti iz nič, ampak mora biti od nečesa povzročen v skladu z naiim načelom: »Vsak dogodek mora imeti svoj vzrok.. « Str. 27. « Sir. 28. Podobno misel je izrabil Vebru njegov učenec C, Logar, pa jo je lilozol takrat odklonil. Gl. Knjigo o Bogu, 435. Op. 4. Logar nevede ponavlja Meinongovo trditev, da imata vzročni implicans in implicalum »einen Zcitpunkl gemein«. Gl. o. c, 74. « Str, 56. '» Str. 237, 208 Dokler sprememba, dotlej vzrok, ko neha vzrok, neha sleherna spre-memha, in ker učinek ni nič drugega kakor spreminjanje, neha sleherni učinek. Toda temu se upira na videz vse izkustvo. Ali ne trajajo učinki '■v vsej svoji individualnosti naprej, četudi že davno ni več njihovih .vzrokov'; hiša gori naprej, ko ni več bliska, ki jo je užgal; sunjena krogla teče po biljardni mizi naprej, ko odmaknem palico itd.*"? PusUmo blisk in gorenje, ker sta prezamolana pojava, pa se vrnimo k puški- Ali pritisk na petelina tudi še traja, ko nikdo več ne pritiska nanj? Ali traja morda misel, ko jo neham misliti, ali slikanje, ko slikar neha slikati? Seveda traja slika, to je snov platna in barvil. Toda tej snovi in njenemu trajanju ni vzrok slikar, On je v pravem pomenu le vzrok — če govorimo samo o tvornem vzroku — da so se spreminjali odnosi med temi snovmi. Ko neha njegova vzročnost, neha spreminjanje. Isto je s kroglo. Kaj je povzročil sunck7 Izpre-minjanje stanja. 'Mirujoča krogla se je začela gibati, njena hitrost je naraščala, dokler je trajal sunek. Kakor hitro je ponehal, se. je tudi hilrost nehala spreminjati (če odmislimo seveda zračni upor itd.) in traja, kakor je trajalo prej mirujoče stanje, dokler je kak vzrok znova ne spremeni, Telesa, ki delujejo nanje trajne sile, stalno spreminjajo svojo hilrost, n. pr. telo, ki prosto pada, Ta trditev, da učinek traja samo tako dolgo, dokler ga vzrok dela istinitega, ni nova. Filozofija, ki smatra vzročnost za stvaren vpliv bitja na bilje, redno pride do tega zaključka, Tako A, Ušeničnik, ki pravi; »K.0 preneha vzrokovanje, preneha učinkovanje in s tem nastajanje in tudi bivnnjc učinka. Cessante causa cessat effectus.«80 Pri tem opozarja na sv. Tomaža, ki tudi ugotavlja, da je naravni vzrok »causa Siti effeclus secundum fieri tantumf;, ter zaključuje; »Fieri rei non potest remanere, cessante aelione agentis quod est causa effectus secundum fieri,Sicer se pa s tem sklada tudi Vebrov istinitostni dokaz. Ali ni stvarileljna vzročnost aktualni vir sleherne izkustvene istinitosti, ki bi se v trenutku razblinila v nič, ko bi ta vir usahnil? Izkustvena vzročnost ima še eno lastnost, ki sledi iz prejšnjih. Videli smo, da sta vzrok in učinek >le neko spreminjanje, dogajanje. Prav tako vemo, da »mora vsak dogodek imeti svoj vzrok«. Tudi to dogajanje torej, ki mu pravimo vzrokovanje. mora imeti svoj vzrok itd. in infinitum, Odtod pravilni zaključek: »Temeljni znak vsake kavzalne vrste je ta, da nima ta vrsta ne začetka in ne konca.«" S tem ni povedano, da bi vsa vrsta ne mogla biti kako vključena, temveč le, da je vsak njen člen kot člen nekaj relativnega in bi bilo protislovno, da bi v njem iskali začetnika, to je absolutni vzrok vse vrste. Vključevalec vse vrste ne more biti obenem eden izmed odvisnih členov iste vrste, Tega nazora ni bilo treba bistveno spreminjati, ko je filozof odkril Stvarnika, »Po mojem,« tako pravi v Knjigi «» Uvod, 226 1111 Lfvod v fit. II, 475, Podčrtano samo tukaj. " S. Thcol. i, 104, a. 1 c. « Uvod, 114. 209 o Bogu, »pa ostane Bog slej ko prej prvi vzrok, to pa seveda ne kot prvi istovrstni pričetck vsega vzročnega dogajanja, pač pa kot oni pričetek, kateri šele da ter vrne vsej vzročnosti, vsemu notranjemu zaporednemu instinitostnemu vključevanju in samo njemu lastno vsebinsko posebnost, pa naj bo to vključevanje samo omejeno ali neomejeno, končno ali neskončno«". Ako se je izkustvena vzročna vrsta začela, je njen prvi člen prav tako nezmožen, da začne vzrokovati brez vzroka, kakor vsi ostali. Le v teni se loči od ostalih, da se njegov vzrok ne nahaja več v isti vodoravni«, vrsti pred njim, ampak je drugega reda. *nad njim«. Sama po sebi je pa taka vrsta, brez konca, ker vsak njen člen kaže dalje, na svoj vzrok*'. Povzamimo glavne točke. Vzročnost je stvarni vpliv podslali na podstat. Cista predmetna teorija zanika podstalnost, zato bi se z njo še najbolj strinjala Humeova vzročnost, ki ni nič drugega kakor zaporednost brez vsake stvarne zveze med pojavi. Veber se je spočetka res skliceval nanjo. Toda vsakdanja skušnja, ki jo predmetna leorija tako rada upošteva, ima za vzrok le to, kar proizvede kako spremembo. Zato je tudi Vcber že spočetka začel odkrivati vedno ožje zveze med vzrokom in učinkom in to lem laže, ker so se mu sporedno kajstva preobraževala v podslati. Ako se ne oziramo na tipanje in iskanje ter si mislimo filozofovo pot do vzročnosti ravno, pa jo v označeni smeri morda še nekoliko podaljšamo, poleni bi izrazili njegove dosedanje izsledke nekako takole i Vzročno načelo: Vsak dogodek mora imeti svoj vzrok, je analitično, torej splošno in nujno, ker temelji v načelu zadostnega razloga, Bistvo izkustvene vzročnosti je vplivanje bitja na bitje, Bitji, ki ju naj veže vzročni odnos, morata biti zaradi tega istočasno isti-niti. Tudi vzrok in učinek sla načelno sočasna, ker sta samo dejavna in trpna stran istega dogajanja. Učinek-izpreminjanje neha bivati, ko preneha vZrok-izpremiujevalec. Noben izkustven vzrok ne more sam po sebi začeti vzročne vrsle lil biti V tem smislu prvi vzrok. Tudi njegovo vzrokovanje je namreč sprememba, ki mora imeti vzrok- Ker torej vsako izkustveno bitje potrebuje neko dopolnilo, da lahko vzrokuje, je tudi vzročna vrsta kot taka, bodisi končna, bodisi neskončna, pomanjkljiva in zahteva, da sploh postane vzročna vrsta, »prvi vzrok, ... kateri šele da ter vrne vsej vzročnosti ... lastno vsebinsko posebnost , . --[Konec prihodnjič-) » Str. 66. il Pri m. Ušeničnikov ugovor glede le točke in Vebrov odgovor v Sistemu, str. 367, t. 4. in str. t. A. 11 Knjiga o Bogu, 66, Za morebitne »podaljikev svojih misli seveda ni odgovoren avtor Knnge □ Bogu. linjotlnvni V tilnik. 14 210 Praktični del. SE: MISSA RECTTATA. V razpravi sLiturgija in liturgično gibanje*, ki je biia objavljena v letošnjem BV, jc treba v poglavju o recitirani maši (str. 104—JOT J dodati Se najnovejši uradni dokument S. C. ÍÍ z dne 30, nov. 1935 C. Dalmazio Minoretti, kardinal-nadškof v Genovi, je imenovano kon-gregacijo tole vprašal: J. In Seminariis, in Congregalionibus, in ali-quibus paroeciis inolevit usus quo populus. una cum ministro respondeat in Missis privatis, modo nihil confusionis afferat. Quaeritur utrum hie usus sustineri possit, imo et propagar!. — II, In nonnullis locis, in missis privatis, populus una cum sacerdote celebrante, alia voce el concorde, recital Gloria, Credo, Sanctus, Benedictus et Agnus Dei. Propagatores hums usus hanc rationem reddunt: Missa privala est abbreviatio Missae decanlatae. Atqui in Missa dccanlata populus decanlat Gloria, Credo, Sanctus, Benedictus et Agnus Dei. Ergo hoc fieri potest per recitationem etiam in Missis privatis. Quaeritur utrum sustineri possit et usus et ratio adducla.-- Na vprašanji je kongrcgacija takole odgovorila: »Questa Sacra Congregazione, udito anche il parcre della Commissione litúrgica, risponde che, secondo il decreto n, 4365, spetta al'Ordinario giudi-care se nei singolí casi, avule presentí tutte le circostanze di luogo, popolazione, numero delle Messe celebrate contemporáneamente ecc., I'uso proposto, bertehe per sé lodevole, import! disturbo anziché fomentare la devnzione. 11 che piíi fácilmente puó verificarsi nell'uso proposto nel secondo dubhio, pure prescindendo dalla ragione ad-dotla, che cioe: Missa prjvata est abbreviatio Missae decantatae. In conformitd al suddetto criterio I" Em, V. Revma nella sua prudenza ha il pieno diritto di disciplinare questa forma di pietá litúrgica,* S tem je prav zp prav le potrjen odlok S. C. R. iz I. 1922. Kon-gregacija v principu ne ugovarja recitiranim mašam v tej ali oni obliki. Škofova stvar pa je, da v praksi v posameznih slučajih presodi, ali naj te vrste aktivno udeležbo vernikov pri maši dovoli ali ne. Brez škoFovega dovoljenja pa recitirane maše niso dovoljene. [Prim. Ephe-OTCrides Liturgicae 1936, 95; Liturgisches Leben 1936, 109. 110.) C. Potočnik, O ODSVOJITVI CERKVENE IMOVINE, Casus, Cerkveno predstojništvo [župnik L. in ključarja) župne cerkve v t. je prodalo zemljišče, pripadajoče župni cerkvi, za 40.000 dinarjev. Kupec je kupnino takoj izročil župniku; ta pa jo je s pristankom občinskega odbora založil za zvonove, ki jih je nabavila po sklepu konkurenčne obravnave župna občina župni cerkvi. Ordinaria) in banska uprava sta pristanek za pogodbo odklonila. Ker sc zemljišče ni moglo prepisati na kupca, zahteva ta od župne cerkve, da mu izročeni znesek vrne. Novo cerkveno predstojništvo (župnik P, s ključarjema] pa zahtevek zavrača, češ da je bila pogodba neveljavna in da župna cerkev tudi ni bila obogatena; vsoto da more 211 ložitelj zahtevati le od župnika L, Prvustopno sodišče {okrožno kot »borno sodišče v Ljubljani z dne 18. okt. 1935. opr.it. Po 1 7135—12) je tožitelju zahtevek odbilo. V sodbi se navaja sledeče: V smislu § 51 zak. z dne 7. maja 1874, d. z. št. 50 in ministrske odredbe z dne 20, jun. 1860, d. z. it. 162 je za odsvojitev cerkvene imovine v vrednosti preko 50 din, odnosno za obremenitev v višini preko 500 din potrebno dovoljenje državne oblasti, kateri se mora v prošnji za dovoljenje izkazati pristanek škof. ordinariata. Šele s tako odobritvijo bi bila pogodba za toženo stranko, ki je sicer bila v smislu § 48 cii. zak. pravilno signirana, postala pravno veljavna za obe stranki in bi bil ludi župnik L. dobil potrebno pooblastilo v imenu tožene slranke in za njen račun potrditi prejem plačane kupnine 40 000 din. Ker pa župnik L. brez take odobritve ni mogel sprejeti kupnine za račun župne cerkve, ga je smatrati le za hranitelja sprejetega zneska 40.000 din na njegovo lastno osebno odgovornost napram kupcu. V smislu §§ 35, 36 zak. z dne 7. maja 1873, d. z. it. 50 je samo župna občina, ki io v smislu ministrske naredbe z dne 31, dec, 1S77, d. z. št. 5 1878 zasLopa odbor politične občine, dolžna s cerkveno konkurenčnimi prispevki skrbeti za nabavo predmetov, ki služijo cerkvenim namenom. Med lake predmete spadajo tudi cerkveni zvonovi, ki jih je za toženo stranko morala po sklepu konkurenčne obravnave nabaviti župna občina s prispevki, ki hi jih izterjala do I. 1935. S tem, da je župnik porabil znesek za nabavo cerkvenih zvonov, pa ni obogatela župna cerkev, ker ona tega zneska ni sprejela, niti ni bila dolžna iz lastne imovine nabaviti zvonove, pač pa je začasno razbremenjena župna občina, ki je edina bila obogatela. Sodba drugostopnega sodišča (apelacijsko sodišče v Ljubljani, odd. 1 dne 31. dec, 1935, opr, št- I Pl 300/35-3] pa se je postavila na nasprotno stališče in je ložiteljevemu zahtevku ugodila. V njej se navaja: Stališču prvega sodišča, da bi bil dobil župnik L. potrebno pooblastilo za to, da sme sprejeti kupnino v imenu tožene stranke in za njen račun, šele z odobritvijo nadzornih organov, ni pritrdili. Pogodha je hila namreč s tem. da so jo podpisali župnik in dva ključarja, za toženo stranko v smislu določb §§ 42 in 48 zak. z dne 7, maja 1874, d. z, št, 50 pravilno podpisana. Zato je smatrali, da je bila sklenjena v imenu tožene slranke. Dejstvo pa, da bi morala biti pogodba odobrena od nadzornih oblastev — od škof. ordinariata in banske uprave — pa ima ravno ta pomen, da je laka odobritev pogoj dokončne veljavnosti pogodbe in sicer z učinkom ex tunc. ker ima po stališču o. d. z. laka odobritev vzvratno veljavo {§§ 865, 1016 o. d. z.). I z besedila pogodbe je pa tudi razvidno, da je tožena stranka, zastopana po svojih zakonitih zastopnikih, prejela kupnino za prodani svet. Župnik L. te kupnine ni mogel hraniti kot privatna oseha na svojo odgovornost, marveč jo je hranil le v imenu tužene stranke kot njen zakoniti zastopnik. Zaradi tega nc more biti dvoma, da je tožena stranka dolžna vrniti kupnino, ki jo je na temelju pogodbe pravnoveljavno sprejela, ker bi bila sicer neupravičeno obogatena. Ker ni prišlo do odobritve pogodbe, je namreč odpadel razlog, da bi vtoženo kupnino še nadalje obdržala (§ 1435 o■ d. z.). ir 212 Tožena stranka pa ima iz mislova posojila terjatev na povračilo tega zneska napram cerkvcni občini. Tožena stranka je pa se posebej na škodo tožeče stranke obogatena $ tem, da je prejela zvonove, ki so biti nabavljeni s predmetno kupnino in ki so postali njena last od dneva dalje, ko so bili posvečeni. Isti župnik L., ki se omenja v gornjem primeru, je kot nadarbinar prodal istemu kupcu nadarbinsko zemljišče za 60-000 din. Nadaljnji potek se docela ujema s potekom v primeru, ki smo ga zgoraj opisali. Prvostopno sodišče [okrožno kot zborno sodišče v Ljubljani z dne 18. okt, 1935, opr. št. Po 1 12/35-5] je zahtevek, da kupnino vrne župna cerkev, odbilo, drugostopno sodišče (apelaeijsko sodišče v Ljubljani, odd. J, dne 31, dec, 1935, opr. št, T P1 301,J35-3) pa mu je ugodilo. Motivacija se v obeh sodbah ujema do besede z motivacijo v zgoraj opisanih sodbah, I, Oba primera sta teoretično in praktično zanimiva. Obe instanci sta se ozirali le na državne odločbe. V čem si sodba prvostopnega in drugostopnega sodišča nasprotujeta, je razvidno Iz gornjega poročila. V naslednjem si oglejmo, kako bi v opisanih primerih sodilo cerkveno sodišče, Taka razmotrivanja pa£ niso odveč, saj gre za cerkveno imovino in je tožena stranka cerkvena oseba V obeh primerih je najprej govor o odsvojitvi cerkvene imovine in sicer v prvem o odsvojitvi imovine župne cerkve, v drugem pa o odsvojitvi imovine ž.upnega benelicija. Odsvojena je bila cerkvena imovina v obeh primerih s kupoprodajno pogodbo. Cerkveni zakonik ni uzakonil lastnega pogodbenega prava, temveč po kan. 1529 je sprejela cerkev, kar zadeva pogodbe, posamezna državna prava, kolikor njih predpisi ne nasprotujejo božjemu pravu ali kolikor nima cerkveno pravo lastnih določb. Za cerkveno območje velja torej vse, kar civilno pravo določa o pogodbah na splošno in o posamezni pogodbi posebej, dalje o pogojih, o solenmiletah, o učinkih, tako naravnih kot civilnih, in o zahtevkih Icr tožbenih pravicah, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja. Izjema je le, kakor rečeno, če državna določila nasprotujejo božjemu pravu ali če je izdala cerkev o stvari svoj zakon, bodisi sploSen bodisi partikularen. Cerkveno sodišče v Sloveniji je zato dolžno uporabljali ustrezne določbe 12 občega državljanskega zakonika; ne veže pa ga zak, z dne 7. maja 1874, d. z. št, 50, ki ureja v §§ 38—59 cerkveno imovinsko pravo, kolikor ne pride v poštev kan. 1186. V kan. 1530—1543 se nahajajo nekatere cerkvene določbe o posameznih pogodbah. Za naše vprašanje prihajajo v poštev kan. 1530—1543, kjer so določbe o odsvojitvi cerkvene imovine. Odsvojitev cerkvene imovine (nepremičnin in shrantjivih premičnin) je dovoljena pod pogoji, ki jih našteva kan, 1530. Pogoji soi a) pismena cenitev predmeta, ki jo podajo izvedenci; b) upravičen ra-zlog; c) pristanek (dovoljenje = licentia) zakonitega predstojnika in čl izpolnitev kavlcl, ki jih predpiše zakoniti predstojnik. Izpolniti se morajo vsi našteti pogoji, sicer je odsvojitev nezakonita. Za veljavnost odsvojitve pa se zahteva le pogoj, naveden pod c, namreč pristanek zakonitega predstojnika, Upravičen razlog, radi katerega 213 sc sme cerkvena imovina odsvojiti, je sila ali očitna korist ali dobro delo. O obstoju in zadostnosti tega razloga gre sodba pač zakonitemu predstojniku, ki dá pristanek za udsvojitev. Kdo je zakoniti predstojnik«, je po k;m, 1532 odvisno od vrednosti predmeta, ki naj se odsvoji, Za odsvojitev predmeta, ki j« dragocenost (prim. kan. 1497. g 2) ali je vreden nad 30.000 zlatih frankov, se zahteva pristanek sv. stoliee- Za odsvojitev vrednosti med 1000 in 30.000 zlatih frankov je potrebno dovoljenje, ki ga da krajevni škof, ko dobi pristanek stolnega kapitlja, gospodarskega sveta in prizadetih. Za vrednosti pod 1000 zlatih frankov daje dovoljenje krajevni ordinahj, ko zasliši stolni kapitelj. V gornjih primerih je šlo za odsvojitev vrednosti med lOGO in 30.000 zlalih frankov (med c. 13.000 din in c. 400.000 din). Pod odo^ britvijo škofijskega ordinariata<, ki se zgoraj v sodbah omenja, jc torej umeti dovoljenje krajevnega ordinarija s pristankom stolnega kapitlja, eventualnega gospodarskega sveta in prizadetih (župnika, beneficíala, patrona). Dovoljenje ni bilo dano. 2. Odsvojitev cerkvene imovine brez dovoljenja (pristanka) zakonitega predstojnika je po kan. 1530, § 1. n. 3 neveljavna (invalida). Taka odsvojitev je ničen posel, kakor jasno pove kan, 2347, ki določa zanj kazensko sankcijo. Firma nullitate actus et obliga t i o n e , etiam per censuran) urgenda, restituendi bona ¡Ilegitime acquisita ac reparandi damna forte illala, qui bona eccle-siastica alienare praesumpserit . . Ce za odsvojitev ni bilo dano dovoljenje zakonitega predstojnika, ne odgovarja cerkvena pravna oseba, katere imovina se je odsvojila( temveč njen upravitelj. Cerkvena pravna oseba odgovarja v takem primeru le, če je bila pri odsvo-jitvi obogatena. Kan, 1527, § 2 namreč določa; ,>Ecclesia (cerkvena pravna oseba) non tenetur responderé de eontraetibus ab administra t oribos sine licentia cOmpCtentis Superioris initis, nisi quando et qualcnus in rem suam versum sit.« Da je pri taki neveljavni pogodhi osebno odgovorna lista fizična oseba, ki je pogodbo sklenila, je jasno povedano v kan. 536, § 3, ki določa o redovniku, ki sklene pogodbo brez dovoljenja svojega predstojnika: Si conlraxerit religiosus sine ulla Superiorum licentia, ipsemel responderé debet, non autem retigio vel provincia vel domus,.< Dovoljenje, o katerem govorimo, ni samo pogoj deitnilivne veljavnosti pogodbe, temveč se absolutno zahteva vnaprej: iNisi p rius ab Ordinario loei facultatem impetraverint, seriptis dandam, administratores invalide actus ponunt qui ordinariae administrationis fines el modum exeedant' (kan. 1527, § 1), Odsvojitev cerkvene imovine spada nedvomno med posle, ki presegajo redno upravo. Odsvojitev cerkvene imovine kot končni posel kakor tudi vsi pravni posli, ki jo sestavljajo, so po kan. 1527, § i neveljavni, ako ni bilo predhodno dano pismeno dovoljenje zakonitega predstojnika. Čeprav je stališče našega o. d. z, glede tega drugačno, ker se zahteva, kol pravi zgoraj navedena sodba apclacijskega sodišča, odobritev nadzornega oblastva le kot pogoj dokončne veljavnosti in ima vzvratno veljavo, se mora cerkveno sodišče kljub državnemu pogodbenemu pravu, ki 214 je po kan. 1529 ludi za cerkev privzelo, ravnati po nav, kan. 1527, S 1» Naknadno dovoljenje cerkvenega predstojnika nima vzvratne moti, kar je treba s poudarkom naglasati. Ako torej dovoljenje ni bilo predhodno dano, so posli neveljavni. Da postanejo veljavni, je potrebna sanacija, ki je pa po odločbi koncilske kongregaciju z dna 17, maja 1919 (AAS 1919, 332) krajevni ordinarij ne more podeliti, četudi gre za vrednost pod 30.000 zlatih frankov. 3, Odsvojitev imovine župne cerkve odnosno nadarbine v gornjem primeni je bila neveljavna- župnik je sprejel kupnino na osebno odgovornost, ne pa za župno cerkev odnosno župni beneficij, Prav tako je župnik na osebno odgovornost založil prejeli znesek za zvonove. Pri neveljavnih pogodbah odgovarja cerkvena pravna oseba po kan. 1527, g 2 le tedaj, če je bila obogatena in kolikor je bila obogatena. Nastane torej vprašanje, ali je bila v našem primeru župna cerkev obogatena. Primer, kakor je predložen, glede tega vprašanja nI zadosti jasen. Zdi se, da je bil dejanski položaj takrat, ko je župnik založil nezakonito sprejeti znesek za zvonove, tak. da je župna cerkev že imela zvonove, ki jih je nabavila po sklepu konkurenčne obravnave cerkvena občina (župljani). Zvonovi so takrat že bili last župne cerkve in torej niso bili nabavljeni z onim zneskom. Po sklepu konkurenčne obravnave je bila župna občina dolžna priskrbeli cerkvi zvonove. Ta sklep je obvezen ludi za cerkveno območje (prim. kan. llSfi, odst, 1). Župna cerkev zato S kupnino, ki jo je župnik nezakonito sprejel in za zvonove založil, ni bila neupravičeno obogatena. Al. Odar, NIČNOSTNA ZAKONSKA PRAVDA RADI NEZMOŽNOSTI. V zakonski pravdi, o kateri poročam, je bilo izdanih pet sodb; tri so izrekla naša državna sodišča (1, stopnja okrožno sodišče v Mariboru z dne 9. dec. 1931, opr, št, Cg 1 5/23-31; II. stopnja višje deželno sodišče v Ljubljani z dne 3. marca 1932, opr. št. Bc II 14/3-32; ML stopnja stol sedmorice, odd. B v Zagrebu z dne 30, jun. 1932, opr, št. Rv 349/32-1), dve pa naši cerkveni sodišči (I, stopnja škofijsko sodišče v Mariboru z dne 20. jul. 1935. št. M 34-90; 11. stopnja škofijsko sodišče v Ljubljani kol prizivno sodišče z dne 14, jan. 1936, M A 2/1935/21}. Vse tri sodbe državnih sodišč so izrekle, da je zakon neveljaven radi spolne nezmožnosti moža. obe cerkveni sodišči pa sta odločili, da spolna nezmožnost ni dokazana. Zakon je torej za državno področje ničen, za cerkveno pa veljaven. Pravne določbe, ki jih je bilo treba aplicirati, so v obeh pravnih redih stvarno isle. Zakonski zadržek spolne nezmožnosti V § 60 o. d. z. se ujema z zakonskim zadržkom v kan. 1068. Oba zakonika izrecno določata, da ¡e pravna domneva vedno za veljavnost zakoni in da mora biti zalo zakonski zadržek popolnoma dokazan (§ 99 o. d. z. in kan. 1014). Po obeh pravnih redih je potreben v ničnostnih pravdah radi spolne nezmožnosti pred vsem dokaz pO izvedencih (§ 100 o. d. z. in kan. 1976). 215 Primer se ni tikal teoretičnih dvomov o obsegu spolne nezmožnosti; šlo je le za konkretno ocenitev činjenic in stvoritev dokaza o obstoju zadržka spolne nezmožnosti, V tem pa se navedene sodbe državnih sodišč bistveno razlikujejo od sodb cerkvenih sodišč. Iz sodb razberemo, da ta diferenca ni le slučajna. Sodbe državnih sodišč so v motivaciji in odločbi popolnoma skladajo, prav tako tudi sodbi cerkvenih sodiič. Sodbe državnih sodišč navajajo te-le motive: Dva izvedenca (dr. C, in dr, R,) sta izjavila, da je mož (toženec v pravdi) natura iTigida, torej popolnoma in Irajuo nezmožen za spolno občevanje, Ugotovitev je sodišče sprejelo v polni meri. Priče so soglasno izpovedale, da jim ie tožileljica (toženčeva žena) kmalu po poroki povedala. da se s loženceni nista spolno združila radi njegove nezmožnosti. Pred sodiščem je tožiteljica izpovedala skladno z izpovedjo prič, da je m-lž sicer parkrat poskusil dovršiti zakon, a ga ni mogel. Toženec je sicer zatrjeval, da se je parkrat pravilno združil z ženo, večkrat pa ne, ker je imela ¿ena mržnjo do njega, Ne glede na mnenje izvedencev in izpovedbe prič, pa je njegova izpoved že radi lega malo verjetna, ker sam prizna, da do svoje poroke, to je do 38. leta, ni nikdar imel opravka s kakšno žensko. Ce bi bil toženec zmožen za spolno občevanje, je pač težko verjetno, da bi bil kot gostilničar in mesar, ki ima mnogo priložnosti za spolno udejstvovanje, dočakal 36 let, ne da bi bil kdaj spolno občeval., Tožiteljica je konzultirala več zdravnikov glede nezmožnosti svojega moža. Njene ponovne obiske pri zdravnikih in njeno živčno bolezen, ki ima izvir v pomanjkanju telesnega združenja, ne bi bilo mogoče razlagati, ako je mož, spolno zmožen. Prezreti končno ni tudi priznanja toženca, da je bil v mladosti vdan onaniji. Sodišče se je, ko je upoštevalo navedene okoliščine, pridružilo mnenju izvedencev, da obstoji pri obtožencu impotentia coeundi- Cerkveno sodišče — tako prvostopno kot drugostopno — pa je na osnovi poizvedb, ki jih je bilo izvedlo, sklepalo tako-le: Izpovedi moža in žene se ne ujemata, Sodišče nima razloga, da bi dajalo prednost izpovedi žene, Prisežni pomočniki [testes septimae manus) so izjavili, da je mož vseskozi verodostojen človek, Za njegovo verodostojnost govori tudi dejstvo, da je prostodušno priznal, da je nekajkrat z ženo le bolj slabo' občeval, enkrat pa celo ni mogel izvršiti spolnega akta, Oba izvedenca (dr. M. in dr. T.} sta ugotovila, da je toženec pač natura frigida, kar pa, kakor sla pojasnila, ne pomeni spolne nezmožnosti ne organične ne funkcionalne. Toženčeva trditev, da se je parkrat združil z ženo, se zdi obema izvedencema verjetna. Vzroki, da sta zakonca le malokrat spolno občevala, je moževa pasivnost in ženina mržnja do njega, Priče so pač izpovedale, da jim je žena tožila o moževi nezmožnosti, toda, ker so se prepiri med zakoncema začeli kmalu po poroki, je težko ugotovili, če ni tega storila tempore iam suspecto. V vsakem primeru pa je vir izpovedim prič le žena. Na podlagi navedenih činjenic je sodišče razsodilo: spolna nezmožnost moža ni dokazana- Al. Odar. 216 SODBE RIMSKE ROTE V L. 1935. Seznam sodb, ki jih je izrekla Rimska rota 1 1935, je priobčen v AAS 1936, 124 —140. Pri vsaki sodbi omenjen napis pravde, imena sodnikov, branilea zakonske vezi in odvetnika, pravni spor (dubiura) v stereotipni obliki in končno sodni izrek, ki se glasi kol odgovor na spor (prim, BV 1935, 66). L. 1935 je izrekla Rimska roia 84 deiinitivnih sodb (L 1934 % sodb, prim, DV 1935, 158 in I 1933 77 sodb, BV 1935, 67). Od teh sodb jih je bilo 80 v ničnostnih zakonskih pravdah. Za veljavnost zakona se je izreklo 41 sodb in za neveljavnost 36 sodb, v odstotkih 55;'! jn 45%. L. 1934 pa je bilo za veljavnost zakona 51 sodb in za neveljavnost 42 sodb, v odstotkih 54-9% in 45.1 Vi. L. 1933 pa za veljavnost 43 sodb in za neveljavnost 29 sodb, v odstotkih 60% in 40%. Od 765 sodb v ničnostnih zakonskih pravdah, kijih ja Rimska rota izrekla v 25 letih [od 190S—1932 incl ) jih je bilo polovica za neveljavnost zakona. Število sodb, ki proglase zakon za neveljaven, sicer nekoliko variira, a v zadnjih letih ne doseže polovice vseh ničnostnih zakonskih pravd, V seznamu sodb Rimske rote se navaja tudi razlog, radi katerega se je v posamezni pravdi izpodbijala veljavnost zakona. Statistika pravd po razlogih pa je kljub temu otežkočena, ker se v seznamu navajajo razlogi v raznih variantah in ker se je v kakšni pravdi navajalo več razlogov hkralu (n, pr. ex capile defeetus consensus atque conditionis vel intentionis contra bonum fidei et saeramenti). Med zadržki, radi katerih se je !. 1935 izpodbijala veljavnost zakona pri Rimski roti, se navaja spolna nezmožnost moža Šestkrat (4 sodbe za veljavnost in 2 za neveljavnost zakona), svaštvo iz nedovoljene spolne združitve se navaja dvakrat (1 sodba za veljavnost in 1 sodba za neveljavnost) in zakonska vez (ligamen) enkrat (sodba za neveljavnost). Zadržek v zvezi s kakšnim drugim razlogom se dobi štirikrat, namreč zadržek zločina in pomanjkanja privolitve [1 sodba za neveljavnost), zadržek krvnega sorodstva, pomanjkanje oblike, sila in strah (1 sodba za veljavnost), zadržek spolne nezmožnosti žene, bistvena zmota in pomanjkanje privolitve [1 sodba za veljavnost), zadržek spolne nezmožnosti moža in pomanjkanje oblike (1 sodba za veljavnost). Radi napake v obliki [ex clandestinitate) se je izpodbijal zakon enkrat fsodba za veljavnost) in enkrat v zvezi z razlogom sile in strahu (aodba za neveljavnost). En primer pomanjkanja oblike smo pa že v prejšnjem odstavku omenili. V vseh ostalih primerih (65) se je izpodbijala veljavnost zakona radi kakšne hibe v privolitvi. Skupaj je 12 takih razlogov, (L. 1934 jih je bilo 25.) Navajam pri njih tri številke: prva pomeni skupno število pravd i navedenim konkretnim razlogom -(sk.), druga pove, kolikokrat je bil zakon v takem primeru proglašen za neveljaven (n,) in tretja pove sodbe za veljavnost zakona (v,). Razlogi pa so tile: Sila in strah; sk, 36, n, 15, v, 21; sila in strah ler pomanjkanje privolitve: sk. 1, n, 0, v, 1; sila in strah ter izključitev nerazdruž-nosti: sk. 1, n. 0, v. 1. Sila in strah se torej skupno navaja v treh 217 variantah ter v 38 primerih; za neveljavnost zakona se je v teh slučajih glasilo 15 sodb in za veljavnost 23. Pomanjkanje privolitve: sk, 8, n. 3, v. 5; umobolnost moža: sk. 2, n. 2, v. 0; dostavljen pogoj: sk, 3, n, 1, v, 2; pomanjkanje privolitve in pogoj ali namen proti dobrini zvestobe in zakramenta: sk, 1( n. 0, V, 1: izključena dobrina zakramenta: sk. 1, n. 0, v. t; izključena ne-razdružnost: sk. 2, n. 0, v. 2; izključena edinost (unitas) in neraz-družnost: sk. 1, n. 0, v. i; izključena dobrina potomstva: sk. 8. n-2, v. 6; hlinjena privolitev: sk, 1, n. 0, v. 1. Brez definitivne sodbe se je ustavilo pri Rimski roti I. 1935 51 pravd, od teh je bilo zakonskih 41 (AAS 1936. 141—148]. Najnovejši seznam sodb Rimske rote nam kaže iste rezultate, ki smo jih ugotovili pri sodbah iz 1. 1933 (BV 1935, 68) in iz 1. 1934 [BV 1935, 159). Al. Odar. MISLI IZ OKROŽNICE P1JA XI. »VIGILANTI ČUKA« O VZGOJNEM POMENU KINEMATOGRAFA. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je papež Pij XI. izdal okrožnico o kinematografu. Naslovil je okrožnico na škofe Zedi-njenih držav Severne Amerike, obrača pa se v njej do Škofov vsega katoliškega sveta. V latinskem izvirniku in v laškem prevodu je okrožnico priobčil Osservatore Homano 3. julija, št, 153. Posnemamo po njej nekatere najbolj pomembne misli, načela, po katerih naj presojamo kinematografske predstave. Pred dobro dvema letoma so škofje v Severni Ameriki ustanovili nekako sveto zvezo za krščansko spodobnost, ^legio a decen-tiaki naj bi se borila zoper zlorabo kinematografskih predstav. Ta odpor zoper nemoralne filme že rodi sadove. Papež se veseli uspehov ameriških katoličanov in vprav ti uspehi so mu bili povod, da je v posebni encikliki avtoritativno izpregovoril o stvari, ki tako globoko sega v moralno in religiozno življenje vseh krščanskih narodov. Ni pa prvič, da Pij XI. govori o tej reči, Že v okrožnici o krščanski vzgoji mladine (»Div.ini illius Magistri«, 31, decembra 1929i AAS 1930, 82) toži, da ima naša doba mogočna sredstva Ikinema-tograf i. dr.), ki bi lahko pospeševala vzgojo in izobrazbo, ko bi jih ljudje uporabljali po zdravih načelih, služijo pa, žal, pogosto le draženju grdih strasti in pohlepu po dobičku. V avgustu 1, 1934 je papež zastopnike mednarodne zveze za kinematografske liste in knjige opomnil, kako te vrste predstave vedno z večjo silo delajo bodisi za dobro, bodisi za slabo. Da torej te predstave ne bodo rušile krščanske, pa tudi ne človeške nravnosti, utemeljene v naravnem zakonu, je Ireba za kinematograf uporabiti najvišja načela, ki morajo voditi in uravnavati resnično umetnost, ta veliki dar božji, Vsaka plemenita umetnost mora že po svoji naravi težiti za tem, da človeka izpopolnjuje v kreposti in dobrosti: zato pa mora tudi sama biti urejena po nravnih načelih in zapovedih. Iz tega pa nujno 218 sledi, da morajo tudi kinematografske igre biti v soglasju s pravimi načeli; zakaj le tako morejo gledalca navajati na nravno lepo življenje. Letos, v mesecu aprilu, je papež delegatom mednarodnega kongresa za kinematografski tisk iznova govoril o tem važnem in težkem problemu ter jih ne samo v imenu religije, ampak tudi v imenu nravne in kulturne blaginje narodov pozival, naj storž, kar jim je moči, da bodo kinematografske predstave ljudi res izobraževale in vzgajale, ne pa jih kvarile in duše pogubljale. Papež smatra stvar za tako važno, da se mu je zdelo potrebno, dati navodila, primerna sedanji hudi sili, ne samo za posamezne škofije, ampak za vesoljni katoliški svet. Polrebno in nujno je delatj za to, da bo sedanji napredek, ki je dar božji, pa naj je to na|>redek v umetnosti, v vedi ali tudi v tehniki, da bo ves napredek Bogu v čast in duiam v zveličanje. Uživati moramo sedanje dobrine tako, da večnih ne hotno izgubili: sic transeamus per bona temporalia, ut non amittamus aeterna« — tako nas Cerkev uči moliti. Jasno pa je vsem, čim bolj čudovito napreduje kinematografska umetnost in industrija, tembolj je nevarna veri in nravnosti, pa ludi spodobnosti v družabnem življenju. Priznali so to tudi ravnatelji kinematografske industrije in javno pred vso človeško družbo izpovedali svojo odgovornost. V mesecu marcu 1930 SO SC namreč radovoljno zavezali in slovesno obljubili, to obljubo skupno podpisali in objavili, da bodo vpribodnje čuli nad nravnostjo onih, ki prihajajo h kinematografskim predstavam. Obljubili so, da ne bodo več razvijali slik, ki bi kvarile nravnost gledalcev ali ki bi žalile nravni zakon ali navajale na kršitev nravnega zakona. Pokazalo pa se je, da oni, ki so to modro sklenili, in oni, ki izdelujejo kinematografske slike, ne morejo ali tudi nočejo Lega izpolnili, kar so sami od sebe obljubili. V tej težki nepriliki so ameriški ikofje osnovali sveto zvezo, ki naj brani javno nravnost, človeške in krščanske vzore poštenosti, Škofom ni bilo v mislih, da bi prizadejali Škodo kinematografski industriji; vprav nasprotno; saj so kinematografsko industrijo posredno celo obvarovali propasti, ki grozi vsem oblikam umetnosti, kadar se umetnost izprevrže v nenravnost. Milijoni ameriških katoličanov so slu£ali svoje škofe in se pridružiti sveti zvezi za krščansko spodobnost ter se s podpisi zavezali, da ne pojdejo k nobeni kinematografski predstavi, ki bi žalila krščansko moralo in pravila spodobnega življenja, Malo katera zadeva je v zadnjem času tako tesno združila škofe in njih vernike kakor sveta zveza za krščansko spodobnost. Pa ne samo katoličani, tudi odlični možje med protestanti in judi so Sprejeli to misel in se strnili s katoličani v skupno borbo za to, da se kinematografske predstave preurede po načelih resnične umetnosLi in nravnosti- Sveta zveza je dosegla znatne uspehe. V kinematografih so manj pogosto predstavljali zlodejstva in razbrzdanost strasti; greha niso več tako očito hvalili in proslavljali; kriva življenjska načela se niso 219 več kazala v listih preleslnih oblikah, ki tako mamijo mehke, občutljive duše mladih ljudi, Nekaleri so napovedovali, da bo sveta zveza za krščansko spodobnost hudo Škodovala kinematografski umetnosti. Zgodilo se je vprav nasprotno. Začeli so se truditi, in ne malo, da bi kinematografske predstave bile bolj in bolj v soglasju z načeli plemenite umetnosti. Predstavljali so stvaritve najboljših starih pisateljev, pa tudi novejša izvirna dela, ki so vredna več kot navadne hvale. Tudi matenjalne Skoda ni trpela kinematografska industrija. 2akaj mnogi, ki niso več prihajali v kinematograf radi nemoralnih predstav, so se vračali, ko so mogli gledati dostojne slike, ki ne žalijo spodobnosti in niso nevarne krščanski kreposti. Umevno pa je, da nekateri zastopniki le industrije žele, naj bi se v kinematografih zopet vprizarjale stvari, ki morejo v gledalcih dražiti nizkotno hotljivost, Zakaj res umetnostno predstavljanje krepostnega dejanja zahteva več duhovne sile, več truda, več sposobnosti, časih tudi več troškov; pogosto pa je relativno laglje vabiti ljudi k predstavam, ki podžigajo strasti in bude skrite poltene nagone. Zato pa morajo katoličani z vztrajnostjo v borbi za dostojnost kinematografskih predstav zastopnike te industrije prepričati, da ne bodo odnehali v boju, ki so ga začeli, Nihče ne taji, da je vsem, ki se mučijo za vsakdanje življenje, po končanem delu potrebno telesno in dušno razvedrilo, Uvedli pa so v naši dobi razne oblike in načine razvedrila. A vsako razvedrilo bodi dostojno razumnega človeka, zdravo in nravno, da budi v srcu plemenita čuvstva. Narod, ki se v času počitka vdaja razveseljevanju, ki žali čut za dostojnost, čast, nravnost, ki se vdaja razvedrilu, ki je. zlasti mladini, prilika za greh, lak narod je v veliki nevarnosti, da bo izgubil svojo veličino in mot- Vsem je jasno, da so med raznimi oblikami razvedrila v naši dobi kinematografske predstave največjega pomena že zalo, ker so povsod razširjene. Vsak dan se milijoni in milijoni zbirajo h kinematografskim predstavam; pri vseh narodih, bolj ali manj izobraženih, se vedno v večjem Številu odpirajo kinematografske dvorane; kinematograf je najbolj navadno razvedrilo, ne samo za bogate, ampak za vse vrste ljudi, In ni je stvari, ki bi imela tako moč do množice kakor kinematograf. Ta moč je že v naravi slik, ki jih bežna luč riše pred oimi množice, je v igri, ki je tudi preprostim ljudem lahko umevna, in je tudi v okoliščinah, ki spremljajo igro. Kinematograf govori v slikah. Duša sprejema slike z veseljem in brez truda, tudi preprosta, neizobražena duša, ki ni vajena, da bi sama mislila, ali nima volje, da bi se sama trudila za spoznanje. Ct kdo tudi samo bere ali drugega posluša, je treba nekaj napora. V kinematografu ni tega napora, ampak samo užitek, ki ga gledalcu napravljajo slike, ki se kakor žive vrste pred njim, Moč kinematografskih predstav se še poveča, če slike spremljajo govorjene besede, ki tolmačijo dejanja, in če se s dramatično predstavo druži tudi očarljiva glasba. V presledkih tu in tam še s plesi in tistimi različnimi prizori, ki jih imenujejo varičte, palijo nečiste strasti. H 220 kinematografskim predstavam se zbirajo ljudje v poltemnih dvoranah, v razkošno opremljenih prostorih; mnogi med temi, ki prihajajo, so dušno in telesno izmučeni. Dogodke, ki se kažejo v slikah, vprizar-jajo moški in ženske, ki se odlikujejo po naravnih darovih; naravne darove so z vajami po pravilih umetnosti še izpopolnili; obenem uporabljajo Se vse druge pomočke, ki morejo ljudi mamiti. Kinematografske dvorane So torej kakor šola, kjer se ljudje bolj kakor z golim, abstraktnim dokazovanjem vnemajo za krepost ali Za greh. Nenravne predstave, ki proslavljajo strasti, zavajajo mladino na grešno pol; kažejo življenje v napačni luči; zastirajo vzore; skrunijo čisto ljubezen; zatirajo v dušah spoštovanje pred zakonom, čut za družino; morejo tudi delati razdor med posameznimi, med družabnimi sloji, med narodi in plemeni. Dobre predstave pa morejo kar najbolj ugodno vplivati na gledalca. Človeka vedrč, pa tudi učč, bude v njem plemenite misli o življenju, razgrinjajo pred njim zgodovinot razkrivajo lepoto domače in tuje zemlje, kažejo mu resnico in krepost v mikavni obliki, ustvarjajo ali vsaj pospešujejo sporazum med narodi, plemeni, druiabnimi vrstami; hranijo pravico; vse kličejo h kreposti; pomagajo, da hi se v človeško družbo uvedel nov in bolj pravičen red. Ker kino govori množicam, more v množicah vzbujati tudi kolektivno navdušenje za dobro ali slabo, ki se — izkušnja to uči — časih pojavlja tudi v bolestnih oblikah. V nasi dobi je torej pred vsem treba čuti in delati, da kinematograf ne bo šola razbrzdan osti, ampak sredstvo, ki se z njim narod vzgaja in nravno dviga. Škofje vsega sveta naj pazijo na to splošno in silno obliko razvedrila in obenem pouka; prepovedujejo naj to igro, kjerkoli se v njej žali nravni in verski čut. Ta dolžnost pa ne veže samo škofov, ampak vse katoličane ter vse dobre ljudi, ki jim je še mar čast in nravnost družine, domovine, cele človeške družbe. V čem pa naj se kaže ta čuječnost in skrb? Zadeva kinematografskih predstav bi se hitro in temeljito uredila, ko bi bilo možno proizvajati slike, ki so v skladu s krščanskimi načeli. A težkoče, zlasti Finančne ležkoče. so prevelike, da bi se kinematografska industrija mogla kmalu preustvnriti. 7.c sedaj pa je možno tole: škofje vseh dežel naj bi se obrnili do onih katoličanov, ki so kakorkoli udeleženi pri kinematografski industriji. Ti naj mislijo resno na dolžnost, ki jo imajo kot katoličani, in skrbe. kolikor je mogoče, da bodo slike, ki jih izdelujejo, v soglasju z zdravimi načeli. Saj nI majhno Število katoličanov, ki sodelujejo pri Filmih kot izvršitelji, ravnatelji, pisatelji, igralci; a žal, njih delo se ne ujema vedno z njih vero in pravimi načeli, Najboljše so-trudnike, ki hi pri tem apostolskem delu mogli pomagati, bodo škofje našli v vrstah Katoliške akcije. Tudi to je treba kinematografski industriji povedati, da so škofje po božji zapovedi dolžni vedenje svojih vernikov nadzirati in voditi tudi ob času razvedrila. Njih sveta služba Škofom veleva, da govore glasno in odkrito, kako nenravne igre razjedajo stržen narodne moči. 221 Ob koncu daje okrožnica še posehe nekatera praktična navodila. Vsi dušni pastirji naj skrbč, da bodo verniki, kakor njih bratje in sestre v Ameriki, vsako leto obljubili, da ne bodo hodili h kinematografskim predstavam, ki žalijo krščanske resnice in nravnost. Naj-laglje bodo to obljubili v cerkvi ali v Soli. Pomagajo naj pri tem zlasti očetje in matere, ki jih v tej stvari veže posebna dolžnost. Katoliški listi pa naj pišejo o pomenu take obljube. Da bodo verniki mogli izpolnjevati to slovesno obljubo, pa morajo vedeti, katere slike so take, da jih lahko vsi gledajo, katere so dopustne samo proti določenim pogojem in katere so kvarne, zares slabe. Zato je potrebno, da se sestavljajo seznami kinematografskih slik in se priobčujejo v dnevnih listih ali drugače, tako da more vsak dognati, kaj se predstavlja v kinematografih. Samo po sebi hi bilo želeti, da bi se za ves svet sestavil enoten seznam, saj vse ljudi veže isti nravni zakon. Toda če pomislimo na razne vrste ljudi, na odrastle in otroke, na učene in nevedne, ki naj bi predstave gledali, sodba O istih slikah ne more biLi za vse in povsod enaka. Običaji, okoliščine, način življenja so v različnih krajih različni. ZaLo se ne more za ves svet sestavili en sam seznam kinematografskih slik. A če se bo izdelal za vsak narod poseben seznam Z oiiTOm na ubičajc, izobrazbo, značaj tega naroda, bo vendarle urejen po Istih občih načelih. Zato naj škofje vsakega naroda postavijo nadzorstven svet, ki bo nravno dobre slike priporočal, druge pa po njih kakovosti razvrstil; to sodbo nadzorstvenega sveta bo treba priobčiti duhovnikom in vernikom. Najbolje bo, če se ta služba poveri osrednjim odborom Katoliike akcije, Da bo nadzorstveno delo uspevalo, je vsekakor potrebno, da bo v vsakem narodu en sam nadzorstven svet. Vendar pa smejo škofje iz važnih razlogov sestavljati svoje diecezanske svčte, ki hodo radi krajevnih razmer morda strožji v svojih sodbah in prepovedovali kako vrst slik, ki jo je osrednji svet dovolil po načelih, ki veljajo za narod v celoti. Nadzorstveni svet bo tudi skrbel, da se bodo v kinematografih v župnih domovih ali v domovih katoliških društev razvijale samo dobre slike, Te dvorane naj bodo med seboj združene in združene bodo za kinematografsko industrijo dobri kupci; s skupnim naročanjem si bodo osvojile novo pravico, namreč to, da bo industrija proizvajala filmu, ki popolnoma ustrezajo našim načelom. Nadzorstveni svet hodi sestavljen iz članov, ki poznajo kinematografsko tehniko in ki so obenem trdni v načelih katoliške nravnosli in vere, Vodi pa naj svet od škofa izbran duhovnik- Da bo nadzorstvo bolj uspešno in enotno, naj so narodni sveti različnih dežel med seboj v zvezi in naj drug drugemu priobčujejo svoje sezname; seveda bo treba obenem vedno vpoštevati posebne krajevne razmere, P. U- 222 Slovstvo, a) Pregledi, VIRI IN LITERATURA ZAKONSKEGA PRAVA. (Koncc.) 9, V kanonih iz formalnega zakonskega prava je intcrpretacij-ska komisija pojasnila tele stvari. Pristojnost sodišča za zakonske pravde pojasnjujeta dva odgovora z dne 14, julija 1922 (ad I in 11) h kan. 1964. V prvem (ad I) je določeno, da more žena, ki jo je mož zlohotno zapustil, vložiti tožbo v zakonski pravdi le pri sodišču moževega pravega ali nepravega domovališča. ne pa tudi pri sodišču lastnega domovališča. Drugi odgovor (ad II) pa določa, da more žena, ki je poročena z nekatolicanom, vložiti tožbo v zakonski pravdi pri sodišču, kjer ima sama nepravo domovališče, kakor tudi pri sodišču, kjer ima mož dom oval išče. O aktivni tožbeni legitimaciji v zakonskih pravdah, ki jo ureja kan. 1971, je izdala interpretacijska komisijo naslednje odgovore: Odgovor z dne 12. marca 1929 je pojasnil, da je v kan. 1971, g 1, n, 1, ki določa, da so za zakonske pravde legitimirani zakonci j.nisi ipsi fuerint impedimenU causa«, umcvati izraz impcdimentum v širšem pomenu", do torej ne pomeni le zakonskih zadržkov (kan. 1067—1080], temveč tudi hibe v privolitvi in napake v obliki (kan. 1081—1103). Drugi odgovor k istemu kanonu z dne 17. februarja 1930 določa, da morejo zakonci, ki sami niso legitimirani za zakonske pravde, naznaniti neveljavni zakon promotorju iustitiae, ki je po kan. 1971, § 1, n, 2 upravičen tožiti na neveljavnost zakona, Dalje je izdala komisija k istemu kan. 1971 dne 17. julija 1933 štiri odgovore [ad I—IV); prvi določa, da je zakonec, ki je bil prisiljen v zakon, upravičen tožiti na neveljavnost zakona lad 1); drugi odreja, da zakonec, ako je po njegovi krivdi [causa culpabilis) zakon neveljaven, nima pravice tožiti na neveljavnost zakona (ad 1T J t tretji pojasnjuje, da zakonec, ki je sicer sam povzročil neveljavnost zakona, a na časten in dovoljen način (impedimenti cftusa honesta et licita a coniuge apposita), ni izgubil tožbene pravice [ad lil); in končno določa četrti, da posluje promotor iustitiae, ko toži v smislu kan-1971, § 1, n. 2 na neveljavnost zakona, po službeni dolžnosti (ad IV). S ponovnim razpravljanjem iste zakonske pravde se je bavil odgovor z dne 16, junija 1931 in določil, da sodišče, ki je izreklo sodbo v zakonski pravdi, ne more znova soditi v isti zakonski pravdi. Do dvoma je prišlo, ker določa kan, 1989, da se morejo zakonske pravde, ki so se končale s sodbo, znova začeti (rctracl&ri), ker sodbe v zakonskih pravdah nikoli ne postanejo pravnomočne. 15,1 F.nako že v Gasparijevem analitiino-obccedncm kaznlu v, impedi-mentum. 223 O skrajšanem n e s o d n e m postopku za ugotavljanje neveljavnosti zakona (kan. 1990) imamo tri odgovore. V prvem Z dne 16. oktobra 1919 se določa, da more škof ali tudi župnik, ko obvesti škofa, pripustili k poroki katoličana, ki se je poročil civilno ali ne-katoliško v okoliščinah, v katerih ga jc vezala določba o obliki, in je bil pozneje civilno razvezan, ne da bi bilo potrebno uvesti sodni postopek ali vsaj zasipati branilca vezi. Odgovor z dne 16, junija 1931 [ad 1} h kan, 1990 pojasnjuje, da se za ^par certitudo«, ki je potrebna za ugotovitev, da spregled od zadržka ni bil podeljen, ne zahteva javna listina, — čeprav gre v tem kánonu za zadržke, ki se primarno dokazujejo z javnimi listinami" — temveč, da se more pridobiti tudi na druge zakonite načine. Fo drugem odgovoru z istega dne Ud 11) k istemu kánonu se zahteva zaslišanje prič, odrejeno v kan. 1990, preden se izrečei da je zakon neveljaven. Koliko je v navedenih odgovorih interpretacijske kardinalske komisije V resnici novega, je totno težko povedali. Sto je pač za dvome, ki so jih različna cerkvena oblastva predložila. Pri dvomu pa je tako, da se nekomu zdi, da obstoji, drugemu pa ne. Vsekako pa je v nekaterih odgovorih podan smisel določbe, ki je bila v resnici sporna, Iz odgovorov oziroma predloženih dvomov marsikdaj zazveni zgodovinska reminiscenca. V teh primerih je dvom nastal zaradi zveze veljavnega prava s starim pravom, ki smo jo omenili v začetku. Podrobneje se s tem v temle uvodnem spisu ne moremo baviti, ker bi nas zapeljalo predaleč. 10. Poleg navedenih odgovorov je navesti med viri veljavnega zakonskega prava še vrsto odlokov centralnih cerkvenih organov, izdanih med leti 1918 do 1935, Na prvem mestu moramo omeniti znano encikliko Pija XI. Casticonnubii- z dne 31. decembra 1930^ in v njej formalno ;nova potrjeno konstitucijo Leona XIII. »Arcanum d i vin a e s a pie n t i a e« z dne 10. februarja 1880°». Oba papeška akla se bavita z zakonom sicer pod dogmatičnim in nioralno-pasloralnim vidikom, vendar sta tudi za Umevanje zakonskega prava zelo koristna. Kongregacija za zakramente je dne 4. julija 1921 izdala instruk-oijo »super probatione status liberi ac denuntia-t ion e initi matrimoni iit7e, kjer opozarja na določbe, kako se izkaže samski stan, in na določbo, da mora župnik kraja, kjer se je poroka izvršila, naznaniti poroko župniku rojstnega kraja za* koncev. Instrukcija iste kongregacije 2 dne 1. avgusta 1931 O proš* njah za spreglede od zadržka krvnega sorodstva v prvem koicnu stranske črte mixto cum Secundo11 (n. pr. stric in nečakinja) ,IT Zadržki, ki pridejo v pošlcv, so: zadržek različne vere, javne ja-obljohe, zakonske vezi, krvnega sorodstva, svaitva in duhovnega sorodstva (kan. 1990), "i AAS 1930, 539—592. Tudi slovenski prevod. O encikliki je nasUla obširna literatura. "" Fontes, cd. Gasparri 111, 153—167. " AAS 1921, 1. za tj, škof, 1931. 77, « AAS 1931, 413—415. 224 naroča škofom, naj sprejemajo le prošnje le, če SO podprte z nenavadnimi kanoničnimi razlogi. Prošnje se bodo upoštevale le, če jih Škof posebej priporoči in vsaj podpiše. Kongreg&cija sv. olicija je dne 14. januarja 2932 izdala dekret o poroštvih pri zakonih med katoličani in nekatoličani". Poroštva, ki jih terja kan. 1061 odnosno kan. 1071, se morajo dati pismeno in v obliki, da bodo veljala tudi po državnih zakonih kraja, kjer zaročenca bivata, kakor tudi kraja, kamor se bosta preselila. Obredna kongregacija je v odgovoru z dne 14. junija 1918 rešila tri dvome o lilurgični obliki poroke (kan. 1108)74, Na praznike, ki izključujejo drugo omcijo (oratio secunda), je dovoljeno dodali kommemoraeijo za novoporočene, ako škof dovoli slovesno poroko (ad I]. Volivna maša za novoporočence je dovoljena tempore clauso razen na nedelje, zapovedane praznike prvega in drugega reda, privilegirane oktave prvega in drugega reda, privilegirane ferije in na božično vigilijo (ad II}. Votivna maša na binkoštno vigilijo in na vigilijo pred razglašenjem Gospodovim ni dovoljena {ad (11). 11. Za formalno zakonsko pravo so bile izdane v tej dobi tele določbe: lnstrukeija kongregacije za zakramente z dne 23. decembra 1929 o pristojnosti sodišča v zakonskih pravdah iz naslova nepravega d o m o v a 1 i š č a'4 prinaša določbe za sodišče, kadar se stranka, zlasti tujerodna, obrne nanj ratione quasi-dcmicilii- Določbe imajo namen preprečili zlorabe, da si ne bi kdo izbral oddaljenega sodišča z namenom, da bi prikril važne okoliščine, ki bi jih pri sodišču ratione domicili! ne mogel tako lahko utajiti. Kongregacija sv, oficija ie dne 27. januarja 1928 odgovorila na dve vprašanji o zakonskih pravdah, če gre za mešan zakon71. Na prvo vprašanje, ali imajo nekatoličani, bodisi krščeni ali nekričeni, v zakonskih pravdah aktivno tožbeno legitimacijo, je sv, oficij odgovoril negativno in dostavil, da se je ravnati po zakoniku, zlasti pa po kan. 87. Vendar, če so posebni razlogi za to, da bi se priznala nckatoličanum za tako pravdo ložbena legitimacija, se je obrniti v vsakem primeru posebej na kongregacijo sv. olicija, Drugo vprašanje pa je bilo o lem, če spadajo zakonske pravde med katoličani in nekatoličani, ki se predlože sv. stolici, V pristojnost Sv. oficija. Odgovor je bil pozitiven, zlasti zaradi kan. 247, g 3. kakor se v njem navaja; vendar pa ostane v moči kan. 1557, § 1, n. 1, ki določa, da so zadeve državnih poglavarjev, njihovih sinov in hčera, kakor tudi prestolonaslednikov pridržane papežu7". Kongregacija za zakramente je izdala dne 7, maja 1923 dekret in pravilnik (normae) za postopanje pri dispenzali super matrimonio rato et non consummato"7; dne 27, marca 1929 pa je dodala 'i AAS ¡932, 25; i k, I. za I j. i kol. 1932, 34. « AAS 1918. 332. " AAS 1930, top—l69 W AAS 1938, 75. Kritiko Lega odloka podaja H i II i n ]J . Kompetenz: des hl. Offiziums in Ehesachen, Archiv E. k. KR. 19;8. SJ7—549. « AAS 1923. 339 in nsJ. Tudi v knjjni obliki. 225 pravilnik za ugotavljanje identitete oseb pri tem postopanju7". Kongregscija za vzhodno cerkev je izdala podoben pravilnik za omenjena postopanja pri obiastvih vzhodne cerkve dnu 10. junija 19357". Omenjena postopanja, ki jih vr*e škofijske kurije, poverjene za to od kongregaeije, so z omenjenimi pravilniki, ki spadajo h kan. 1970 in nsl., zelo natančno urejena. Končno je treba v tej zvezi ie omenili okrožnico [litterae) kon-gregaeije za zakramenle z dne 1- julija 1932 na krajevne ordinarije de traetatione causarum matrimonialiu [tnft. Okrožnica naroča krajevnim ordinarijem. da morajo vsako leto poslati kongregaciji 2a zakramente točno statistiko o poslovanju cerkvenega sodišča v zakonskih pravdah, in jih dalje opominja, da nag »etiam in levairien contcientioe suae« sporoče kongregaciji, ako Škofija ne zmore sodišča, kol je predpisano, da bo kongregacija poverila vsaj začasno zakonske pravde kakšnemu drugemu sodišču. 12. V tretjo vrsto virov za zakonsko pravo po zakoniku štejemo člene o ureditvi zakona v nekaterih povojnih konkordatih in izvršilne naredbe k tem členom. V formalnem oziru sicer ta zakonodaja ni občepravna, v ideološkem oziru pa gre njen pomen preko državnih mej. Določbe O zakonu obsegajo čl, 15 litvanskega konkordata z dne 27. septembra 1927, čl. 34 italijanskega konkordata z dne 11, februarja 1929, čl. 26 nemškega konkordata z dne 20. julija 1933 in čl, 7 avstrijskega konkordata z dne 5. junija 1933~'. V nemškem konkordalu je vprašanje o zakonu le nekoliko ob-ravnano. Določa se namreč, da se more izvršili v nujnih primerili cerkvena poroka pred civilno. V litvanskem konkordalu se načelno prizna cerkven zakon, V italijanskem"' in avstrijskem"1 konkordatu pa je natančno določeno, da se pod določenimi pogoji priznajo cerkvenemu zakonu civilni učinki. K čl, 34 i t a I. konkordata je izdala sv. stolica te-le naredbe: inslrukcijo kongregacije za zakramente z dne 1. julija 1929 o sklepanju zakonov z ozirom na civilne učinke zakona»1; inslrukcijo iste kongregacije z dne 1. avgusta 1930 o spregledovanju zadržkov*4; okrožnico iste kongregacije z dne 1. maja 19321"; instrukcijo apostolske signature z dne 3. avgusta 1929 o civilnih učinkih sodb cerkvenih sodišč v ničnostnih zakonskih ™ AAS 1929, 490. " AAS 1935, 333 in nsl. so AAS 1932, 272—274. i «kr Odar, Avstrijski knnkordat, BV 1934. 106—132; Kuiej, Bradno pravo za katolike v Avstriji izza konkordata, Slov. Pravnik 1935, ¿41—261), AAS 1929, 351 in nsl. B;> Tekst pri (j a s p a r r i , Tractatus canonicus de matrimonio H, Rim 1932, «C0, Tekst pri C a s p b r r i, o. c. 11, 603—605. [tajoilninL Vtitnilt. 15 226 pravdah17 in dekret koncilske kongregaeije z line 4. avgusta 1931, s katerim se popravijo vprašanja o zakonu v katekizmu Pija X, za Italijo". Tako smo našteli vse važnejše vire cerkvenega zakonskega prava, ki so jih izdala po 1, 1918 centralna cerkvena oblastva. JMed temi so zlasti pomembni omenjeni pravilniki za postopanje pri di-spenzah super matrimonio rato et non consunimato, pri katerem se je najbolj pokazalo, da imajo kinoni v cerkvenem zakoniku večkrat le značaj okvirnih zakonov, ki nujno potrebujejo podrobnih izvršilnih zakonov in n&redb'",- 111. 13. V zvezi z opisanimi viri moremo razumeti značaj in pomembnost literature o cerkvenem zakonskem pravu. Kakšen je pomen zadevne literature pred 1. 1917 za interpretacijo veljavnega zakonskega prava, smo že govorili v začetku prvega odstavka. O literaturi po 1, 1918 pa moramo naprej reči. da je izredno obširna. Razlogov za lo je več, Zakonsko pravo posega prvič zelo močno v vsakdanjo cerkveno prakso; dalje so bile »opportunae immutatio-nes^, ki jih je v tej materiji uvedel cerkveni zakonik, zelo obširne in so vsaj deloma preuredile skoro vsako poglavje zakonskega prava, kakor smo videli v prvem odstavku. Zakonik pa je kljub temu pustil nekatera vprašanja nerešena in ni vseh sporov odpravil, kakor je pokazalo veliko število pravnih norm, ki so izšle po 1, 1918 in ki smo jih našteli v drugem odstavku. Zato je bilo potrebno, da smo si vsaj v bežnem pregledu predstavili obseg in značaj virov za veljavno zakonsko pravo, preden spregovorimo o njegovi literaturi. Vsa pomembnejša literatura o zakonskem pravu razen slovanske je registrirana v časopisih: Archiv fiir katholisches Kirchenrecht {Lileraturverzeichnis. IX. Eherccht)0", Ephc-merides theologicae lovanienses [Elenchus bibliogra-phicus. Theologia moralis. 4. De saeramentis), 1 u s pontificium in Apollinaris. V temle naSem pregledu nima pomena, da bi navedli literaturo kolikor toliko izčrpno; zadostuje, če omenimo najvažnejša in bolj dostopna deia. Literaturo o zakonskem pravu moremo razdeliti v več skupin. Poleg učbenikov splošnega cerkvenega prava"1, ki med drugim raz- »" A AS 1929, Sil, *a A AS 1931. "337. Za izvajanje občnih določb iz zakonskega prava so krajevni cerkveni zakonodavci izdali podrobne zakuae in naredhe. Storili ao to zlasti nemški škofje, njihove naredbe glej v ArchlV fiit katholisches Kirchenrecnt. V ljubljanski škofiji manjka lakih določb za marsikatero stvar iz zakonskega prava, III. sinoda je bila v tern oziru nezadostna. ,D V tem seznamu, ki prinaia nemške knjige in spise zelo izčrpnD, niso navedena le dela o katoliškem zakonskem pravu, temveč a zakonskem pravu sploh. " Med temi naj navedem le nekatere: E i c h m a n n , Lehrbuch dus Kirchenrechts aul GrUnd des Codex luris Canonici, 2 zV,4 Paderborn t934, Vermeersch- G r euttB, Epitome iuris canonici 11\ Mechelii in Rim 1934; Retzbach, Das Reehl der katholisehcn Kirche nneh dem Coden 227 pravljajo tudi o zakonskem pravu in sicer navadno iz praktičnih razlogov še bolj obširno kot o ostali snovi, imamo dela, ki obravna* vaju sama zakonsko pravo, navadno materialno zakonsko pravo bolj izčrpno, formalno pa le bolj sumarično. Od teli del jih je večina manjšega obsega ter obravnavajo sicer vse zakonsko pravo, a le bolj pod praktičnim vidikom bodisi za šolo ali za župnike. Poleg teb pa so tudi velika dela, ki skušajo izčrpno obdelati vse zakonsko pravo in vprašanja, ki so z njim v zvezi, in sicer nekatera bolj pod pravno-historičnim vidikom, druga pa pod pravnodogmaličnim. Končno imamo Še nebroj monografij in spisov ter sestavkov O posameznik vprašanjih iz zakonskega prava; nekateri od teh zasledujejo le praktične ciije, drugi pa znanstvene. 14, Vsaj po imeilu naj navedem iz literature o zakonskem pravu naslednja dela, ne da bi se spuščal v njih opisovanje, ker bi nas to predaleč zavedlo: Buonocore* H sacramento del matrimonio nel diritio canonieo 1929; C er a t o, Matrimonium a Codiee iuris canonici integre desumptum1 1927; Chelodi, Ius matrimoniale iuxta Codicem iuris canonici' 1921. Chelodijevo delo oi obširno, a nenavadno pregledno in jasno ter kot učna knjiga zelo priporočljivo. Farrugia, De matrimonio et causis matrimoniallbus 1924 [prim. BV 1925, 231]; Gougnard, Tractatus de matrimonio" 1931; H i I -I ing, Das Eherecht des Codex Iuris Canonici 1927u-; Leitner, Lehrbuch des katholischen Ehe rechts-1 1920; Müssen er. Das katholische Eherecht in der Seelsorgspraxis* 1933'°; Noldin, De iure matrimonial i iuxta Codicem iuris canonici 1919; P i g h i, De saeramento matrimouii 1919; Schäfer, Das Eherecht nach dem Codex Iuris Canonici" 19241"; Schönsteiner, Grundriß des katholischen Eherechts 1925; Vromant, lus Mission ari omni, toni, V: De matrimonio 1930, 15. Posebej pa naj omenim sedem naslednjih del, ki biez dvoma spadajo med najvažnejša dela o zakonskem pravu izza zakonika; tri izmed njih so pisana nemško in Štiri latinsko. Nemška dela so spisali L i n n c b o r n"s, T rieh s1"1 in Knecht"'? latinska turi* Canonici, b*irr die Praviš bearbeitet, Freiburg i. B. 1935? Pösehl, Kurzgefaßtes Lehrbuch des katholischen KJrilienrechts auf Grund des neuen kirchlichen Gesetzbuches', Graz, 2 zv. 1930,31; Sipos, Enehiridion iuris canonici1, Pees 1931; Prüm m er, Manuale iuris canonici, 6. izd. priredil Engelbert M. Münch. Freiburg L 13, 1934, Üelo ni obsežno, a j ur is l Li nu nenavadno dobro. " Kritika je delo zelo hvalila. Pred leti je bilo to delo v Nemčiji zelo v rabi. M CrumlriO des Ehcrechts nach dem Codex Iuris Canonici« 5j. « Paderborn 1933; 8", XV in 502 str. ••Bandbuch des kanonischen F. hereehti [naslov na frvi strani), na drugi pa: Praktisches Handbuch des geltenden kanonischen herechts in Vergleichunii mit dem deutschen Staatlichen Eherecht. Fiir Theologen und Juristen. Breslau 1927—1932, 8", str. 769 [poleg uvoda in kazala, ki «ta brez numeracijc), "r Handbuch Jus katholischen Eherechts. Auf Gruild des Codex iuris Canonici und unler Berücksichtigung des bürgerlichen Eherechts de.ii Deutschen Reiches. Österreichs, Ungarns, der Tschechoslowakei und der Schweiz. Freihurg i, B, 193S, ß«, str, X] in 812. 15' 228 pa C a p p c I I o"", Vida l"\ ko je predelal Wernza, Casparrim in D c Sme t1"1. Ima pa vsako teli del sv oje posebnosti. Linneborn ¡e prvi med Nemci ziiansLveno obdelal veljavno zakonsko pravo; prva izdaja njegove knjige je izšla že 1. 1918. druga in Irelja izdaja I. 1922, četrta in peta I. 1933. Delo je precej obširno; tretja izdaja ima 502 strani in v njib mnogo drobnega tiska. Pisana je knjiga zelo pregledno; navaja obširno literaturo, zlasti novejšo, medtem ko je v tretji izdaji opuščeno mnogo starejše literature. Avtor se mnogo sklicuje na sodno prakso Rimske rote. Knjiga prinaša tudi kratke zgodovinske uvode. Delo je znanstveno, pisano v tradicionalnem stilu kanonističnih del, ki so po večini pisana dog-matično, a obenem ne zanemarjajo zgodovinskih uvodov in ekskur-zov, ter navajajo preporna vprašanja in važnejšo literaturo k njim, Hkrati pa je knjiga namenjena tudi praksi. Drugače p.i je zamislil svoje delo Triebs, breslauski prolesor cerkvenega prava in poznejši berlinski Dlicial. Namen je izražen že v naslovu Praktisches Handbuch des gellenden kanonischen Eherechts in Vergleichting mit dem deutschen staatlichen Elierecht: lür Theologen und Juristen , Delo je predvsem namenjeno nemški dušnopastirski duhovščini in juristom v praksi, Beide sollen — pravi v uvodu — das Eherecht des neuen Gesetzbuches in theologischer und juristischer Darstellung wechselseitig kennen lernen Opomb pod Črto 1 r i e h s ne navaja; v uvodu pravi, da se je potrudil, da pove v tekstu, kar ima povedati. Ta metoda, ki je nastala kot reakcija proti prekomernemu navajanju literature in mnenj, ki se je zlasti razpaslo med Nemci, ima seveda tudi senčne strani, ker ne more spornih vprašanj izčrpno obdelati in ne dati prilike, da čitatelj spozna tudi druga mnenja; po drugi strani pa vložki, ki bi spadali v opombe pod črto, molijo tekst, V jurističnem pogledu pa spada to delo med prva. Pohvaliti je zlasti juristično obdelovanje materije, ki ga v ka-nonističnih delih večkrat pogrešamo. Brez znanstvene navlake solidno, jasno in praktično tolmači pravne določbe. V delu so rešena mnoga praktična vprašanja, za katera bi rešitve v drugih delih zaman iskal. Avtor ni izviren le v sistemu in metodi, temveč velikokrat tudi v rešitvah. Tretje izmed navedenih nemških del je sestavil Knecht. Njegovo delo je popolno nasprotje pravkar omenjenemu Triebsovemu delu; če bi to imenovali praktično, potem gre Knechlovemu naziv učeno delo. Knechtov priročnik katoliškega zakonskega prava ima Že daljšo zgodovino, kar je seveda močno vplivalo na njegovo vsebino. L. 1SS3 je Weber izda! iDie kanonischen Ehehindernisse ; 1!i Traetatus canciiico mora lis de SacrameiiLis, Tonius ill: De mu- 1 t i m o n i Aceedunt Appendices de iure matrimonial: Orientalium et de iure italico posl Concordatum vijjenti1. i urin 1933, S", str. XX.VIII in iCNäl. w Ins canonicum Tom. V: Ins matrimoniale, Rim 1927. 8" str, XV in B68. 1M Tractatus canonici!! de itiatrimonio, 2 iv, Mr. 476 in 636) 8". Rim 1932. "u Traclatus theologico-cnnonicns De Sponsalibus et mat rini o Ti i o* Brugis 1937, S" str. XLV in 8-10. 229 peto izdíifq lega dela je izdal I. 169S Schítitzer pod naslovom Katholisches therechl . Na tem Weber-Schnitzerjevem delu sloni stdan|i Knechtov priročnik. Delo ¡e zlasti pomembno zaradi obširnih zgodovinskih uvodov. V opombah, ki so pogosto zelo obsežne, je nagromadenega veliko gradiva. Pravno-dogmalični del pa ni na isti višini kot historični del. V dodatkih upošteva avtor tudi državne določbe, veljavne v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški, na Ogrskem in v Švici, Veliko pozornost posveča pisatelj tudi sodbam Rimske rote, ki jih večkrat per exlensum navaja. Med latinskimi deli sem omenil najprej delo, ki ga je napisal izredno plodoviti jezuit Feliks C a p p e I I o , profesor na rimski Gregoriani- Avtor je obdelal med drugim vse zakramente v obširnih tako zvanih kanonično-moralnih traktatih. V takih traktatih, ki so hili v prejšnjih časih zelo običajni po cerkvenih univerzah v Italiji, obdelujejo zakramente hkratu ped pravnim in moralno-teološkim vidikom. Cappellovo delo se v sholastično-šolski metodi bavi z interpretacijo pravnih določb- Historični podatki pa, ki jih navaja, so zelo skopi in nekam nametani skupaj, ne da bi bil iz njih vsaj v glavnih obrisih razviden pravni razvoj posameznega instituta. Pač pa je najti v njegovem delu veliko rešitev praktičnih vprašanj; v tem pogledu ju delo vsega priporočila vredno, Dušnim pastirjem pride tudi prav, da je v tem delu zakon obdelan hkratu pod pravnim in moralnim vidikom. Svojim traktatom iz prava o zakramentih prideva Cappello tudi dodatke iz vzhodnucerkvenega prava. Med najboljša dela o cerkvenem pravu je spadal pred zakonikom obširni Wernzov lus Ecclcsiae Catholicae. Posamezne zvezke lega dela po kodeksu predeluje jezuit Peler Vidal, profesor na Gregorianski univerzi v Rimu. V petem zvezku, ki je izšel 1. 1925 v prvi izdaji in 1. 1927 v drugi izdaji pod naslovom >lus matrimoniáis , je predelal Vidal četrti zvezek Wernzovcga dela, ki ga je l, 1911 izdal v drugi izdaji jezuit Laurentius. Wernz-Vidalov lus matrimouiale je tehtno delo, ki ima bolj znanstven kol praktičen namen. Pisano je silno sistematično in skoraj abstrakira od ltazu-istike, ki je te polno Capellovo delo. Wernz je polagal vuliko važnost na obširne zgodovinske uvode, kjer je prikazoval zgodovinski razvoj pravnega instituta; isto metodo je ohranil Vidal. V obširnih opombah je zbranih veliko podatkov. Ima pa Eo delo napako, ki se večkrat najde pri predelavi starejšega dela, da je namreč nekam okorno, premalo izčiščeno in da vsebuje mnoge stvari, ki bi se brez škode opustile in ki bi jih moderni avtor brezdvonmo ne sprejel v svoje samostojno delo. Najvažnejše delo za razlaganje zakonskega prava v zakoniku pa je brez dvoma Gasparrijev Tractatus canónicas de matrimonio. ki je izšel v dveh zvezkih I, 1932. Je to po kodeksu predelana izdaja dela, ki ga je izdal prvič Peter Gasparri 1, 1891, ko je bil še profesor v Parizu. Avtor je veljal že pred novim zakonikom za enega med najboljšimi poznavalci prava o zakramentih. Pri novi kodifikaciji je imel vodilno vlogo; marsikatere stvari je po lastni izjavi v zakonikovih osnutkih in v zakoniku samem uredil 230 po svoje, ako v zboru konzultorjev uj bilo soglasji. ZaLo je jasno, da je stvarno, Čeprav ne lomialno, Gasparrijevo delo več kot le navaden tolmač zakonikov ih določb. Vrb lega je bil Gasparri, ko je to zadnjo izdajo priredil, že štirinajst let predsednik interpreta-cijske kardinalske komisije in je v tej funkciji vso dobo izza zakonika vodil zakonikovo razlaganje. Gasparrijevo delo ju sestavljeno v obliki starlb legalnih komentarjev. V začetku vsakega odstavka izpiše besedilo kánona odnosno kánonov, če sestavljajo zaključeno celoto, in potem tekst komentira, a ne zgolj eksegetično, temveč pu sistematični metodi. Zgodovinskih uvodov ne podaja; tudi historični podatki sploh so zelo pičli; omenja k nekatere starejše določbe iz dekretalnega prava in nekatere odloke rimske kurije, kolikor je za razlago veljavnih določb najnujneje potrebno. Na koncu drugega zvezka je dodal še 25 dostavkov (allegataj, 24 jih obsega razne pravne vire za zakonsko pravo1"1, v enem dostavku [alega-tum VJ pa je zbranih 68 formularjev o prošnjah za dispenze in o njih podeljevanju. Zadnje latinsko delo, ki sem ga zgoraj omenil, je spisal bel gijski kanonik De Sme t"" pod naslovom De sponsalihus et matrimonio. Prva izdaja tega dela. je izšla avgusta l. 1909, druga avgusta I. Í910, tretja izdaja I. 1920, dodatek k tretji I. 1923 in četrta izdaja I. 1927 v mogočnem zvezku na 45 + 840 straneh, Delo ne podaja le zakonskega prava, temveč je theologico-oanonicus traetatus , kar je isto kot zgoraj omenjeni traetatus canonjco-moralis«. Moralna vprašanja de usu matrimonii so v knjigi izčrpno obdelana. Nenavaden naslov De sponsalibus et matrimonio je ohranjen iz starejših izdaj, Čeprav vsebini dela ne odgovarja dobro. Prva knjiga »o zaroki« ima le 54 strani z dostavkom o oklicih (25 strani) vred, čeprav ta dostavek ne spada k poglavju o zaroki. Vse ostalo obsega druga knjiga »O zakonu V delu je nagromadene obilno snovi, v tem oziru je podobno zgoraj omenjenemu Knechtovcmu delu. Zgodovinski podatki v njem so zelo bogati, vendar v glavnem to delo razpravlja o zakonu pod dogma ličnim, moralnim in pravnim vidikom. V resnici je prava zakladnica za to vrsto vprašanj, Ozira se tudi na državno belgijsko in irancosko zakonodajo. Kritika je delo zelo hvalila. Skoda le, da je vobče premalo znano, 16. H koncu naj dostavim še nekaj o specialni literaturi zakonskega prava, ki se je v lelilí po promulgaciji zelo pomnožila. Shematično bi to razdelil na dva dela: na zaključene monografije in na spise o kontroverznih in praktičnih vprašanjih, O monografijah omenim najprej, da je njih število v zadnjih letih zelo narastlo radi številnih doktorskih disertacij z juridičnih ">: Poleg teh, ki smo jih zgoraj med viri navedli, n. pr, še okrožnico Pija XI n kričati ski vzgoji, dekret »Ne temere*, enejkliko Benedikta XIV o tihem zakonu in se druge. Pravega razloga, zakaj so se ponatisnile t« okrožnice, ne najdem. 111 Avtor je izdal tudi draga manjša delo o zakonu: Compcndium traetatus de sponsalibus et malrimoruo 1915; Praxis matrimonialis ad usum paroehi et contessarii 1920; Le mariage chrélicn 1930 (prevedeno tudi v flamifino in angleščino). 231 m kanonističnih fakultet. Med juridičnimi fakultetami pridejo zlasti v poštev nemške, predvsem v Münstru in Würzburgu. Te disertacije, ki so registrirane v že zgoraj omenjenem časopisu Archiv für katholisches Kirchenrecht, so obdela vale najrazličnejša poglavja1"4 iz cerkvenega zakonskega prava. Med kanonističninii fakultetami pa naj omenim zlasti 1. 1922 ustanovljeno fakulteto na ameriški katoliški univerzi (The Catholic University of America), ki jc izdala že dolgo serijo kanonističnih disertacij (Canon Law Stud jus). Med temi disertacijami se jih mnogo bavi z zakonskim pravom, samo iz L 1934 sem opazil med njimi pet kanonističnih disertacij iz zakonskega prava1®". V naslednjem naj navedem nekaj pomembnejših monografij iz zakonskega prava izza zakonika. Nimam namena podati kolikor toliko popolnega seznama, ker ne spada v okvir tega uvodnega spisa. Pri naših razmerah pa bi ga tudi ne mogel podati. Naslednja dela naj nas vsaj nekoliko informirajo o stanju današnje literature o zakonskem pravu. Za vprašanje o cerkveni in državni oblasti glede zakona naj omenim Laisney, Mariage religieux et mariage civil 1930; o mešanem zakonu Eichmann, Das katholische "Mischeherecht nach dem Codex iuris canonici 1921 in F, ter Haar, De matri-rnoniis mixtis eorumque remediis 1931; o zadržku zakonske vezi K. aas, Kriegsverschollenheit und Wiederverheiratung nach staatlichem und kirchlichem Recht 1919; o zadržku mešane veroizpovedi in različne vere Schenk, The matrimonial impediments of niixed religion and dlsparity of cuit 1929; o zadržku otmice M i t -lerer, Geschichte des Ehe hindern is s es der Entführung im kanonischen Recht seit Gratian 1924; o zakonski privolitvi Hübner, Das Eherecht Geisteskranken und Nervösen 1921; Juârez, De vi et metu in matrimonio 192S in v. Schwerin, Quellen zur Geschichte der Eheschließung I, 1925; o delegaciji za poroke Krüger, Die Delegation zur Eheaisistenz 1932; o prepovedanem času za ženitev Lampe, Die geschlossene Zeit (can. 1108 C1C). Historisch-dogmatisch dargestellt 1928 : o uä Inkih zakona Picard, La communauté de la vie conjugale 1930; o pravnem položaju nezakonskih otrok Schmitz, Die Stellung der unehelichen Kinder im geltenden kanonischen Recht 1926; o razporoki M ah on. The Church and Divorce 1927; o Pavlovem privilegiju Jemolo, 11 Privilegio Paolino dal principio del secolo XI agli nlbori del XV, 1923; Gregory, The Pauline Privilege. An historical synopsis and Commcntary 1931; o drugem zakonu Rosambert, La veuve en droit canonique jusq'au XIV siècle 1923i o zakonskih pravdah 181 N. pr. o zaroki (več disertaciji, a zadržku zločina, o vplivu zmote na zakonsko privolitev, o ozdravljenju v korenini. »i C a r b e r y . The im-idics! Form of Mariai?, W. 1934; Delan, The Delensor Viseti)!. W. I934 |ta disertacija je petinsedemdeseta v vrsti kanonLsliinih disertacij); T im I in. Conditiohal matrimonial Consent- W. 1934: Wahl, The matrimonial Impedimenl of Consanßuinity and Aitiniiy. W. 1934: White, Canonisai ante-nuptial Promise and Lhe civil LaW, W. 1934. 232 Hamedinger, Die Annulierung der katholischen Ehe 1928; Lanier, Guide pralique de la procedure matrimoniale en droit canonique 1927; C u r i n a 1 d i, Parbeni postupak kod crkvenih ženidbenih sudova 1930; Haring, Der kirchliche EbeprozetP 1930; Holls t einer, Die Spruchpraxis der S, Romana Rota in Ehenichtigkeitsprozessen seit Geltung des C. I, C. i934",ffl; o tihem zakonu L a z 2 a r o Maria de Bernardis, II malrimonio di coscienza 1935; za zgodovinski razvoj zakonskega prava glej Joyce, Die christlichc Ehe. Eine geschichtliche und dogmatische Studie 1934 (prevod iz angleščine) in E s m e i n - G e n e s t a I , Le mariage en droit cnnonique: 1929 In nsl. 17. O kontroverznih vprašanjih, ki z novim cerkvenim zakonikom niso bila rešena oziroma so z njim šele nastala, sta podala pregled za prva leta po zakoniku H i 11 i n gl0i in D e Smet"1", Več teh kontroverz je razvidnih iz zgoraj navedenih odgovorov inter-prelacijske kardinulske komisije, ki jih je avtentično rešila- Na tem mestu naj le kratko naštejem glavna preporna vprašanja v zadnjih iS letih, ne da bi omenjal zadevno literaturo. Preporna so bila zlasli vprašanja o obveznosti določb o zaroki, o pojmu javnega zakonskega zadržka, o obsegu zadržka spolne nezmožnosti, o spovednikov! oblasti, spregledovati zakonske zadržke, o obveznosti določb o obliki poroke, O izredni obliki poroke, o pasivni asistenci, o pravici kaplanov, asistirati pri poroki, o aktivni toibeni legitimaciji nekatoličanov in o pristojnosti cerkvenih oblasti za nekatoliike zakone ter končno V zadnjih letih vprašanje, ali zadene izohčenje pO kan, 2319, § l, n. 1 vse, ki sklenejo zakon pred nekatoliškim verskim predstavnikom, ali saii^o tiste, ki se poroče pred katoliškim župnikom in pred nekatoliškim verskim predstavnikom10". Samo po sebi se razume, da so k tem vprašanjem zavzeli svoje stališče tudi avtorji večjih del. ki so zgoraj omenjena. Al, Odar, b) Ocene. Grabmann Martin, Mittelattcrllchcs Geistesleben. Abhandlungen zur Geschichte der Scholastik und Mystik. Band II. 8" [XII -j 649). 'München 1936. Verlag Max llueber. Že 1. 1926 je izdal Marlin Grabmann zbornik raznih svojih razprav iz zgodovine srednjeveške sholasUke in mistike (prim. BV VII, ,s" Podoben spis so moje Sodbe Himske Role 1934-l('T Studien zum F.herecht dc.Jezus je bil otrok in se ni sanjo otroka igral; njegova mati in zlasti še obličje njegove matere je bilo zanj r.rcalo, v katerem je svet okoli sebe najprej spoznaval (str. 223). Z isto psihološko poglobitvijo razpravlja, kako se je Marija vživljala v mesijansko skrivnost svojega Sina, ki se ji je polagoma razodevala, včasih v velikih presledkih, včasih pospešeno, zlasti po Jezusovem krstu v Jordanu. Kakor je podoba zunanjega življenja mikavna, v ospredju stoji podoba Marijine notranje rasti, ne plod pobožne domišljije, marveč ljubezni polne poglobitve v evangeljska poročila. Knjiga je razdeljena na osem večjih oddelkov: 1, Marijino Življenje do angelovega oznanila s poglavji; Marijino življenje v milosti; Marijino življenje v religioznem občestvu; Marijino življenje v družinskem občestvu. — 2. Od oznanjenja do Jezusovega rojstva, — 3. Od rojstva do vrnitve v Nazaret. — 4. Skrito življenje v Nazaretn. — 5. Prehod od skritega življenja Jezusovega k javnemu (z globoko raziago Jezusovega čudeža v galilejski Kani), — 6. Marija med Jezusovim javnim delovanjem fs krasnimi izvajanji o Marijini rasti v veri). — 7, Marija in Jezusova daritvena smrt na križu s poglavji: Na potu v Jeruzalem; Jezusovo trpljenje; Poklic za novo materinstvo; Jezus v grobu; Mariji nosilka vere v odrešenje. — S. Marija in mlada cerkev. Brez pomišljanja trdim, da tako resnične in globoke knjige o Marijinem življenju ni v svetovni literaturi. Posebej je treba opozoriti še na slike mi tablicah, ki besedilo srečno pojasnjujejo. So to fotografije krajev in prizomv iz palestinskega življenja: pogled Z npzarcSkih viiiti nn Cidrelonsko rai'an in z ravnino na nazareške viJine; moleči iekliei na cvetno nedeljo v cerkvi boijega groba; pred vbodom v kan« (preti očiiče) irt dvorišče v kanu z lopami: vhod v skalno votlino pri [Scllehemu; pogled na Betlehem s cerkvijo LiospoJovega rojstva; ilovnate jasli z rezanieo in otrok v jaslih; žena i. otrokom na Oflltl; karavana med morjem in puSčavo; rene s paiČolanoai in ¿ene, ki nosi na glavi grmičje za kurjavo; notranjščina hiše; žene pri kuhi; kruine peči pri vasi Endorju tipična skupina hi i v Nfiimu s skupnim dvoriščem; žena pri mt-setlju kruha; Žena pri ž rti vi in Žena. ki pobira iz krušne i. k one kamenčke; žene p/i ročnem delu in žena z otrokom fil hrbtu in vretencem v roki; pri sludcncu v Nazaretn; odhod božjepntnikov k Mojzesovemu prazniku (netn-Musa); ples maikih pri žanitninl; množica ured hišo; orientalska gornja dvorana; dvorana zadnje večerje, kakršno danes kažejo: jeruzalemska ulica; dve sliki na -steklu \z katakomb; Marija tued Petrom in Pavlom in Marija v raju, Podobam so pridejane poirobne razlage. Knjigo najtopleje priporočam. Prepričan sem, da je bo vsak, kdor ¡0 pazljivo prebere, iz srca vesel in jo zopet in zopet bral. Cena obsežni knjigi, vezani v platno, je nizka; v naših knjigarnah 102 din. F. K. Lukman. Korošec- Krek, Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, 1. zv. 1. snopič: Korošec, Splošni nauki, vir^ osebno in stvarno pravo. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1936. 8". Str. X1 in 265. 1 i- 239 Rimsko zasebno pravo je sicer historično pravo, vendar je prešlo v velikem delu v moderna prava. Evropska kontinentalna prava in večina ameriških zasebnih prav temelje na njem. Papež Benedikt XV imenuje v konst. Providentissima Mater Ecclesia«, s katero je na binkoštno nedeljo 1917 pmmulgiral Codex iuris canonici, rimskj pravo insigne veteris sapientiae monumentum, quod ratio scripta est merito mm cup a t um ■ , Zato je proučevanje rimskega prava še vedno najboliši uvod v pravni študij. Rimsko pravo ima pa tudi za cerkev in njeno pravo velik pomen, Cerkev je namreč zgradila svoje pravo na elementih rimskega prava, ko ga je ^omilila ali po krščanskih resnicah popravljenega izpopolnila« (temperavit correctumve christian? pertecit), kot pravi Benedikt XV v zgoraj navedeni kon-stitueiji. Podobno kot ?.a pravnike je tudi za kanoniste študij rimskega prava koristen v dvojnem oziru Odlično uvaja v pravno mišljenje in pojasnjuje številne pravne pojme, ki jih je cerkveno pravo sprejelo iz rimskega prava, čeprav jih je večkrat deloma spremenilo; toda teb sprememb nc more do dobra razumeti, kdor ne pozna prvotnega pomena. Nele za proučevanje cerkvenopravne zgodovine temveč tudi za tolmačenje veljavnega cerkvenega prava je poznavanje elementov rimskega prava zelo koristno. Zato je umevno, da na kanouističnih fakultetah skoraj redno naletimo na predavanja o rimskem pravu, Iz povedanega bo razumljivo, zakaj slovenski učbenik o rimskem pravu omenjamo tudi v našem Bogoslovnem Veslniku, Učbenik, ki ga pišeta redna univerzitetna profesorja ljubljanske jitridične fakultete Viktor Korošec in Gregor Krek, bo imel dva zvezka, V drugem bo prof, Krek obdelal obligacijsko pravo, v prvem pa profesor Korošec ostalo snov. Prvi snopič prvega zvezka, ki obravnava splošne nauke, vire, osebno in stvarno pravo, je pred kratkim izšel. Prvi del pod naslovom »Splošni nauki« razpravlja O osnovnih pojmih (pravo, pravica, nastanek prava, vrste prava, razlaganje prava, analogija), o virih rimskega prava in o pravnih dejstvih (dejanje, dogodek, pravni posel, poslovna volja itd), Drugi del podaja osebno pravo in tretji, najobšimejši, pa stvarno pravo, V vseh treh delih bo našel teolog mnogo pojmov, ki mu bodo prav prišli pri študiju cerkvenega prava in moralne teologije (n. pr, o sedmi božji zapovedi). Delo je pisano jasno, precizno in v lepem jeziku. Avtor Opisuje posamezne ustanove v luči tedanjih političnih, gospodarskih in kulturnih razmer, zato je delo pisano tudi zanimivo. Pod črto nakaže večkrat nadaljnji razvoj pravnega instituta do modernih zakonodaj. O hvaležnosti, zlasti nasproti Bogu, pravijo, da je redka stvar v modernem svetu. Zato prijetno preseneti, da se prof- Korošec v uvodu svoje lepe knjige zahvaljuje najprej »Bogu, ki je seientiarum Dominus, za njim pa Njej, ki je Sedeš Sapientiaec. Delo je avtor posvetil svojemu akademičriemu učitelju dr. Pavlu Kosehakerju, univ. profesorju v Leipzigu. Al, Odar. Jeličič, dr. p. Vitomir, 0. F. M., Naša filozofsko-1eoloäka učil ista prema najnovtjim crkvenim odredbama. (Ponatis iz »Franje-vački Vijesnik« 1935, št. 10—11) Beograd 1935, str. 35. 240 V razpravi je ponatisnjeno predavanje, ki ¡Ja je imel avtor, profesor cerkvenega prava na frančiškanski univerzi v Rimu, dne 25, septembra 1935 v Zagrebu na kongresu profesorjev iz slovanskih frančiškanskih provinc- Avtor razpravlja o tem, kateri cerkveni zakoni veljajo za frančiškanska lilozofsko-teološka učilišča, po katerem programu se morajo v njih vršiti predavanja in po kakšni metodi. Pisec poudarja, da veljajo za redovniška učilišča poleg kan. 587—591, ki izrecno govore o njih, tudi kánoni o cerkvenih semeniščih [kan, 1364—1366) in določbe v rodovniških statutih. Za ume-vanje kan, 1365, S 1 (»In ph ¡los op Ida m rationalem cum affinibus disciplinis alumni per integrum saltem biennium incumbanU) je treba upoštevati italijanski sistem srednjih šol, po katerem traja gimnazija pet let in licej (filozofija) tri lela. Ta sistem je sprejet tudi v cerkvenih šolah v Italiji. V liceju se predava filozofija in matematični ter prirodoslovni predmeti (»affines disciplinas« v kan, 1365, § t) kakor pri nas v višji gimnaziji. Iz tega sledi, da na naših bogoslovnih učiliŠčih ni potreben dveleten študij (ilozofije. temveč popolnoma zadosluje eno leto. Pa še v tem letu se smejo poučevati uvodni teološki predmeti (razni jeziki, zgodovina itd.), seveda ne sme biti teh predavanj preveč. V tretjem delu razprave pojasnjuje avtor določbe v kan. 1366, § 2 in kan. 5S9, § 1, ki ukazujeta, da se mora filozofija in teologija predavati . ad Angel ici Doctoris rationem, doctrinam et principia (prim. o tem BV 1932, 174—175), Razprava je pisana tehtno; umerjeno in pravilno po smislu lolniači cerkvene določbe ter o označenem predmetu zelo dobro informira. Al. Odar. Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani. Vsem našim publikacijam smo canc znižali za 20 do 25%. Starejie Jetnike BV (&d tretjega letnika dalje) oddajmo po '10 Din. Od nekaterih publikacij jc v r.alogi le malo izvodov. L Dela; 1. knjiga: A. U š u ti i i. n i k , Uvod v filozofijo, Zvezek I: Spoznavnu- kritični del. 8". (XII in 501 str. 1 Lj. 1921. [Razprodano.) 2. knjiga: A. U S e n i č n i k , Uvod v filozofijo. Zv, II: Metafizični de i. t sešitek 11V in 384 str.J Lj. 1923. 50 Din. 2. saSitek 8". (234 str,} Lj. 192-1. 50 Din. 3. knjiga: F. C r i T c c , Cerkveno prvenstvo ¡n edinstvo pO bizantinskem pojmovanju, 3°, [112 str.) Lj. 1921. 20 Din, 4. knjiga: F, Kovačii, Doctor Angelicas sv. Tomaž Akvinski. 8". (IV in 101 itr-1 Lj, 192J. 15 Diu. 5. knji&i F, Crivcc, Cerkev. 8?. IIV in 320 str,) Lj. 1924. (Razprodano.I 6. knjiga: A. U S e n U n i k , Ontologija. Dčbenik, [60 str,) Lf, 192-1. 25 Din. 7. knjiga: Sveto pismo Novega zakona- Frri del: Evangeliji in Apo* i o i s t a dela P^ naročilu dr, A, B. Jegllia, ljubljanskega ikoffl, priredili dr. Fr. Jiri, dr. Gr. Pečjak b dr. A. Snoj. ■Hala 8". [XVI in 131 str.) Lj. 1925. V platno vezana knjiga 36 Din; holjie vezave po 50, 62 in 90 Din. 8. knjiga: Acta [. Conventui pro studiis oricntalibus a II11 c 1925 in ur be Ljubljana c e 1 e b r a t i. 8n. [JV et 168 pag.) Lj. 1925. 25 Din; vez, Din. .9. knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Drugi del: Apostolski listi in Razodetji. 8". (XVI in 349 str.) Lj. 1929. Cene kakor pri prvem delu. 10. knjiga: F. Grivec, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi. 8". (50 stri Li. 1930. 8 Din. H. kniifia: J, Turk, Brcve Pavi« V. TomaŽu Hrenu z dne 27. nor, 1609, 8JJ, (107 stri Lj. 1930. 15 Din. 12, kri jiija- Al. Oda r, Sodbe Rimske rote v zakonskih pravdah. S". (99 sir,) Lj, 193-1, 12 Din. O, Razprave: I. F. Grivec, Pravovernost sv. Cirila in Metoda, (Razprodano.! 2. A Snoj. Staro slovenski Mntejcv evangelij [De versione palaeoslavica Lv □njjelii S, Matthaei. Praemisso Summnrio et a d tli to Apparatu critico in lingua latina) Lj. 1922, S\ (34 str.) 5 Din. 3. F. Grivec, Bolj ševi Ska brezbožnost (De atheismo bolSevismLJ Lj. 1925, 3' (15 str.I (Razprodano.) 4. F. Grivec. Ob t i00 letnici sv. Cirila. Pojasnilo k apostolskemu pismu Pija XI. >Qudi1 S, Cyrillum Th t ss alonicisi tm t, dne 13. labruarfEi 1927. S". (16 sir,) Lj. 1927. 3 Din. 5. .1. Turk, TomaŽ Hren, B\ (30 str.) Lj. 1928. 5 Din, 6. F, Grivec, Mlstlfn» lelo Kristusovo. Metodična in praktična vpra- ianja 8IJ, (17 str.) Lj. 1928. -1 Din. 7. F, G r i v e c , ■ Rerum Orienl&lium«. Okrožnica papeža Pifa XI. o pro- llčavmifu vzhodnega krSčanstva.. 8°. (23 str.) Lj, 1929, 4 Din, 8. F, Grivec, Fjodor M. Dostojevskij in Vladimir Soiovjev, 8°. 46 str. Li. 1931, \0 Din, 9. A. O dar, Škof in redovoistvo, Veljavne dolofbe. B». |52 alr.) Lj. 1936. 6 Din. Kurile SO naročajo v Prodajalni Kftt, tisk. dr. [prej 11. Niiman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica knjige In razprave proi. dr. Grive» pa v pisarni Apojtolilva sv Cirila in Metoda, Ljuhljana, Napoleonov trg 1 «Bogo sIot ai Vestaik', publikacij Bogo (Ig v ne Akademije v Ljubljani, izhaja štirikrat na leto v celotnem obicgu do 20 tiskovnih pol. Naročnin«'. 50 Dia » Jugoslavijo, 60 Din za inozemstvo na leto. Urednik»; prof. dr, Franc Ksaver Luk man. Ljubljana, Frančiškanska ulica 2)\, in doc. dr. Alojzij Od ar, Ljubljana, Vidovdanska cesta 9. — Njima naj ae pošilja vse, kar je uredništvu namenjeno. Upravni Prodajalna Kat. tisk, druitva (prej H. NičmanJ, Ljubljana, Kopitarjeva ul, 7. Njej naj de pošiljajo naroČita, reklamacije In podobno. tek ovni raiun pri Ijubljuniki podruinto PoStne hranilni ce, la»tnlca Bogoslovna Akademij«, Ljubljana, ima it- UW3, Oblastem odgovorna sta prof, dr. F. K. L u k m a n w urednUtvo in izdaja tel jico, ravnate!} Karel £ » j 74 Jugoslovan »ko tiskarno, Ponatisnili se smejo razprave ia njih dali, oc«ne in drugi pdapevkj. a k o 44 prej dobi dovoljenje uredništva in a. k o se v ponatisu nevede vir »Bogo »lovili Vcstnik.. quater per ajintun i o luccm editur. Pretium subnofntionii extra rcjinum JugosUWae est Din 60, Strip ta qune sive ad direetionem sivo ad administrativnem commentai! noatri speetant, inscibanhir; »Bogoslovni Vestni k«, Ljubljana. Faculté de Théologie (Yougoslavie), Poštnina za kra i revir/o Jugoslavijo v gotovini olačana. BOGOSLOVNI VESUIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO \VI ZVEZEK IV LJUBLJANA 1936 KAZALO. (INDEX.) L Razprave (Dissertationes); O d a r i Zakonsko pravo v predhodnem načrtu jugoslovanskega državljanskega zakonika (De iure matrimonial! in scheraale codicis civilis jugoslavici) 241—266 Janiekovič, Vebrova filozofija in tvorni vzrok (La causalitč efficiente dans la philosophie de M. Veher) 267—237 L u k m a n, Ecclesia quaedam forma iustitiac est. (S. Ambrosius, De offieiis ministrorum I, 29, 142 ) .... 288—-295 II. Praktični del (Pars practica): Votivna maša v čast Jezusu Kristusu, najvišjemu in večnemu duhovniku (F. UJeničnikj .... ......296 Pove!javijenic mešanega zakona, sklenjenega v nckatoliški obliki (A. Odar) ...............299 Koinstitucija o Apostolski penitencijariji z dne 25, mare.i 1935 (A. Od ar j..................304 Jezusov krst — sredi zime (A. Snoj).........312 III. Slovstvo (Litteratura): a) Pregledi: 1. Slovensko evharistično slovstvo zadnjih let (F. K. Lukman] 313 2. »Lexikon für Theologie und Kirche- (J. Türk) .... 317 b) Ocene: H c i ii i s c h , Das Buch Levilicus übersetzt und erklärt (M. Sla-vič) 3i7 — B a 1 d i, Enchiridion locorum sanetorum (A- Snoj) 318 1— Festschrift, zur Feier des dreihundertfünfzigjahrigen Bestandes der KarLFranzens-Universität zu Graz (F. K, Lukman) 319. Zakonsko pravo v predhodnem načrtu jugoslovanskega državljanskega zakonika, (De iure matrimoniali in s che mate c od it Li civilis jügüsIavicL) Dr. Al. Odar. Sumniriüm; ], Schema todicis civilis jugotluvici (du anno 1933, publ 1035] potisüimgm tequitur codicem eivilem au&triacum de anno 1811 cum Inbllä novellis en annii 1914—1916, Introduclac sunt tanlum immutationes, quac commissiüni ad cudicem redigendum propositae opportunae videban-tur. —■ Iure matrimonial! httCusqui in Jugoslavia nonduni in iinum redacto distingucndlii sunt divers,i regni lerritoria nee non religiones: a] Slovenia et Dalinalia ¡ins matrimoniale e codiee civili auslrlaco forma celebrationis ordinarie religiosa, indissolubili tas malrtmonil catholicorunl); b| Croaliä (pro calholic U ins matrimoniale ad cuncordatum aus tria cum de anno 1B55); C) Vojvodina iE Medjimurje (ius matrimonial!«: hungarictim de anno 1894; matrimonium civile Obligatorium cum divortio); dl Bosna et Hercegovina (ins matrimoniale religiosum]; e) Serbi.i (pro catholicii iui matrimoniale te-hgiosum; concordatum de anno 1914); II Motls Niger (ius matrimoniale religiosum; c o n c Ord n tum de anno 1636). II. Ins matrimoniale coditis civilis austriaca (cap. II; §§ 44—136} nixum theoria Tegalistarum saec. XVIII de reali distinclione inter conlractum el sacrameiltum in matrimonio, est formaliter civile, materiaiiter autem non est plene saeculariJtatum, sed eontinet aliqua di versa praescripta pro ca-tholicis, diversa pro christianis non catholicL; et pro ¡udacis, Iuris matrl-monialis ecclesiastici vestigia in ipso oslendtml impedimenta disparitati» cultus, urdillis sacri, vati sollemnLs, -catholiciiini«; forma celebrationis nee non indissolubilHm matrimonjj catholicorum. Legibus pa&lcrioribus {de aa-no 1H68) quaedam praerogativa religionis cntholicae, in pracfalu codice con-servats, abolita sunt; simul introduelum est matrimonium civile necessitatis ut aiunt (germanice NützivileheJ. 1 ndissolubilit as malrimomi catholicorum nee non celebrationis forma religiosa, etiamsi sequentibus; annis non raro vehementer oppugn&tae, in legi&lntione malrimoniali austriaca Semper con-servatae sunl- III. lus matrimoniale in schemate codicU civilis iugoslavicl (§§ 103— 173) red actum est ad cxcmplum codlcis civilis austriaci cum immutationibus, •quae hac in materia commi^sioni non raro opportuflae videbanlur. De 93 paragrnphis iuris matrimoniale in codice austriaco 34 non sunt reeeptae in schemate el quidem &S 50, 51, 54, 61, 63, 64, 67, 97, 9S, 100-102, m 111 —-M4i 116. 117, 119, 123—136; quarum sliae sunt omissae ob indolem reli-gio&am (impedimenta urdinis et vot) sollemnis 63), impedimenlum paritatis cullus 64|, impedimentum C&tholicismi (omissa š 111). exceptio-tles pro ludoeis [Sü 123 ad 136} al'.ae vel ob indolem processualem aul internationalem ve! quia inm antiquatae et superfluae eraat. Omissum est impe-dttnenlum adullerii 67 et con&equenter S 119). llllroductiie sunt duodeeim novae paragraphi, quae in codice austriaco non inveniuntur (3 ex. gr. de di-spensutione super impedimenlis et bannis, 5 de divnrtlo). Ins matrimoniale in .schemate propositum est plene iUBOiiUriialumj etiamti religiosa forma celebrationis ut regula retenta est. fntroduetum est di-vortium, Divortii causae, quarum maxima pars Fundatur in prineipio cul- ÜL>Qni]nvni ViütniL. 16 242 pae [gcrmanice Verschuldcnsprinzip) enumeratac sunt in g 165, ut se-quuntur: adulterium, delictum diHamans, malitiosa dt'relictiu coniugis, incur ta absentia coaiugis, inimicitiae vitac coniugis periculosae, sacvitia con* iugis, morbus ¡mirni, vita indigna, odium altern um inexpugnabile, Omnes actione! 7). ,Jl 11 ar ing, Grundziige des katholisehen Kirchenrcchts- 1916, 516. " Handbuch des Kirchenrechtes II, 576. op, 111. Odlok nolranj. ministrstva iz l, 1907, Si. 16.658 je izreCno proglasil, da avstrijski zakon ne pozna nobenega nepreglednega zadržka i K h r e n z w e i g , o. c. 65), 1T Imo od Scvcrja. nji jeavstrijsk cga deželnega glavarja, ki je 1. 1919 dajal take spregledu. Literaturo o Dispensehe ¿1. pri Ellrenzweig. o, c. 64, np. 39. i" Prim, op. 9. '" Prim. ICuiej, Vera in bračua ve z v naii državi du lege lata et de lege ferenda (Zbornik zn, rozpr, ¡ur. fakul, v Li. IV, 1925. 94—132; To-mac, Ustav i bračno pravo, Zagreb 1935; K ti sp i n i, Crkveni i.li gradjanski brak, Bogoslovska Smotra 1925, 156 159; 1927, 273—279; Troick i, Crkveni ili gradjanski brak (Biblioteka spvrcmcnih re!igiozno*mora!nih pitanja), Beograd 1926, kni. 17: Troick i, Kriitanska iiloiolija braka, Beograd 1934. 248 civilni zakon in tudi glede razlogov, iz katerih naj se razporoka dovoli, niso bili vsi edini, toda edinost je vladala v tem, da bodi v nasprotju z dogmo in s pravom katoliike cerkve zakonsko pravo docela laično in laksno, III, Spremembe v predhodnem načrtu. 6. Zakonsko pravo v predh. načrtu je izdelano, kakor smo že omenili, na podlagi zakonskega prava v o. d. z,-u. Opuščen pa je kon-fesionalni značaj lega prava: uvedena je razporoka, pač pa ohranjena obvezna cerkvena poroka z zasilnim civilnim zakonom. Drugo poglavje v predh. načrtu z naslovom »o zakonskem pravu« šteje 71 paragrafov {§§ 44 do 136). drugo poglavje v o. d. z.-u z istim naslovim pa 93 paragrafov (§§ 44 do 1361. Razvrstitev materije z obrobnimi naslovi je v predh, načrtu skoraj popolnoma sprejela. Ob medsebojni primerjavi paragrafov se pokaže, da 34 paragrafov od navedenih 93 paragrafov v o, d, z.-U ni bilo na noben način sprejetih v predh. načrt; nasprotno pa je predh, načrt sprejel 12 paragrafov, ki nimajo paralele v o, d. z--u, Odpadli so tile paragrafi iz o. d. z.-a: 50, 51, 54, 61, 63, 64, 67, 97, 98, 100—102, 108, 111—114, 116, 117, 119, 123—136. V njih so bile črtane posebnosti za zakone Židov (14 paragrafov, {j§ 123 do 136), dulje šest (oziroma sedem) razdiralnih zakonskih zadržkov (zadržek obsodbe na kazen radi hudodclslva, § 61; zadržek radi po-svečenja ali slovesne zaobljube, § 63; zadržek različne vere, g 64: zadržek prešestva, § 67: impedimentuui cntholicismi, ker je črtan § lit; zadržek sodelovanja pri razvezi zakona, g 119). Ostali paragrafi so odpadli, ker spadajo v procesno pravo ali se nanj sklicujejo [§§ 97—101, 117), ali spadajo v uvodni zakon ali v internacionalno pravo ali so odveč, Nove določbe v predh, načrtu pa se tičejo zlasti spregledovanja oklicev in zakonskih zadržkov (3 novi paragrafi) in razporoke (5 paragrafov), ostale le točneje izražajo in dopolnjujejo stare predpise. Mnoge delne spremembe so utrpeli tudi pridržani paragrafi. V naslednjem naj podam kratek pregled zakonskega prava v predh, načrtu, oziraje se na zakonsko pravo v njegovi predlogi in v cerkvenem zakoniku. Točneje pa si oglejmo določbe o poroki in raz-poroki. Držim se razvrstitve, kot je v predh- načrtu in v o, d. z.-u. 7. Pojem zakona je opisan v §-u 103 predh. n, prav tako kot v §-u 44 o. d, z,, ki je sprejet v celoti do besede'0, V cerkv. zak. bi odgovarjal kan, 1013, § 1, ki govori o namenu zakona-'1, Pojem zaroke v §-u 104 predh. ii- se krije z onim v §-u 45 o. d-z. Imovin s kopravni učinek odstopa od zaroke je v §-u 105 predh. n. drugače formuliran kot v §-u 46 o. d. z. (le krivdni la Čeprav »o ta paragraf hudo kritizirali, deloma kot nezadosten deloma pa kot odviSen, T1 Srbska pravoslavna cerkev pojmuje zakon drugače; prim. S 1 brač-nih pravil iz 1- 1933: »Pravoslavni brak je sveta tajna po ko jo j dva lica raznogil pola, na način prOpisan Crkvolti, Vfiiuju doživolnom duhovnom i telesnem vezom, radi polpune i i volno zajednice i radjanja i vaspitanja dece,« 249 razlog!). § 106 predli, n. ima določbo o pravici, zahtevati, kar je bilo dano zaročencu za dar, in o pravici, ne izpolnili obljubo obdarovanja, če se zaroka razdere. V o. d- z--u na tem mestu ni paralelne določbe, pač pa v drugem odstavku §-a 1247, Temeljna misel o bistvu zaroke in njenih učinkih je enako obsežena v kan. 1017: je pa v veljavnem cerkvenem pravu zaroka strogo obličen posel, medtem ko v obeh ostalih tekstih ni. Praviloo zmožnosti, s kleniUzakon enako izražajo & 107 predh.n., § 47 o. d. z. in kan. 1035. Zakonski zadržki. Razdiralne zakonske zadržke predh. načrt in o, d. z. enako grupirala, O njih govorita pod tremi naslovi; 1. pomanjkanje privolitve; 11, zadržki radi posebnih lastnosti (v o. d. z.-u je bil napis pomanjkanje zmožnosti za smoter) in Lil. pomanjkanje bistvenih obiič-n o s t i. V cerkv, zakoniku ima pojem razdiralni zakonski zadržek ožji pomen; hib, ki se tičejo privolitve ali oblike, cerkv, zakonik ne Šteje med zadržke". Zadržke radi pomanjkanja privolitve delita predli, n. in O, d Z. a) v zadržke radi nezmožnosti, dati privoljenje in b) v zadržke radi nedostatka pravega privoljenja. 8. Zadržki radi nezmožnosti dati privoljenje so; a) Zadržek nezadostne starosti (§ 108 predh.n.). Moški pod 17. letom in ženska pod 15. letom ne moreta skleniti zakona". Zadržek je nesprcgleden [S 142 predh. n.). Po §-u 48 o. d. z. ne morejo skleniti zakona nedoraslle osebe, torej osebe pod 14- letom, ne oziraje se na spol. Kan. 1067, g 1 postavlja starostno mejo 16 let za moške in 14 let za ženske. b) Zadržek nerazsodnosti [§109 predh. ti,). Odgovarja § 48 o-d. z., ki je torej razdeljen v predh. načrtu na dva paragrafa. Nerazsodne osebe tudi po kan. 1081. § 1 ne morejo skleniti zakona. c) Zadržek popolnega preklica (§ 109 predh.n.). Odgovarja § 3 prekl. reda iz I, 1916. V cerkv. zakoniku formalno tega zadržka ni. č) Zadržek pomanjkanja svojepravnosti(§§110 do 112 predh. n.). Osebe pod očetovsko oblastjo, osebe pod varuštvom in omejeno preklicane ne morejo same skleniti zakona, temveč potrebujejo osebe pod očetovsko oblastjo pristanek zakonskega očeta, osebe pod varušlvom pristanek varuške oblasti, ki zasliši njihovega zakonitega zastopnika, in omejeno preklicane osebe pristanek pomočnika in sodišča. Odgovarjajo §§ 49, 52 in 53 v o. d. z. - §§ 50. 11 Ufačna pravila srbske pravoslavne cerkve poznajo osebne zadrike, ki so odpravljivi in neodpravljivi, dalje zadr?.lte radi hibe v «javi privolitve in zadržke glede oblike {prim. BV 1933, 210—272). lito po § 69 *rb. dri, zak., samo da je bil možen spregled, lako da se je mogel poročiti mladenič i 15. letom in dekle s 13. letom. — Bračtia pravila imajo neodpravljiv in odpravljiv zndržek ne/.adostne starosti. Neizpolnjeno 16. leto pri nioikem in 14. leto pri ženski je neodpravljiv zadržek: neizpolnjeno iS. telo pri moSkem in neizpolnjeno 16, leto pri ženski pa odpravljiv zadržek [§§ 12 in 13 br. pr.). 250 51, 54 o. d. t. SO črtani. V cerkv. zakoniku ni paralelnih doloib. Deloma pa spada sem kan. 1067, 3 2. 9, Zadržki radi nedostatka pravega privol j e -«j a: a) Zadržekstrahu (§ 113 predh. n.). Odgovarja S 55, o, d, z,; dostavljeno pa je, da se upošteva za presojo strahu nevarnost za življenje, zdravje in čast zaročenca ali osebe, ki je z njim tesno zvezana«, Besed med narekovajem v §-u 55 o. d. z. ni. Grožnja je torej po vsebini omejena, po drugi strani pa so upoštevane tudi grožnje, ki so naperjene proti osebi, ki so z zaročencem v tesni zvezi, O vplivu strahu na sklenitev zakona ima določbo tudi kan. 1087, ki pa se V marsičem ne ujema s predpisom v §-u 55 O. d. Z, in v 133 predh. n. b) Zadržek ot m i e e (§114 predh.n.). Odgovarja § 56 o, d, z. Dostavljeno pa je »ali s silo zadrževana* [oseba). S tem se je g 114 predh. n. približal kan. 1074- Ne le nasilna odveditev (kakor v §-u 56 o. d. z.)r marveč tudi nasilno zadrževanje ustanovi zadržek, Fo kan. 1074 mora hiti odvedena ati zadrževana ženska oseba, po §-u 114 predh. n. in S_u 56 o-d-z. more biti tudi moška oseba. cj Zadržek zmote [§ 115 predh. n.). Po §-u 57 o. d. z. je zakon neveljaven, če se je zmota zgodila v osebi bodočega zakonca, V §-u 115 predh. n. pa je še dostavljeno; ali njihovih bistvenih lastnosti, ki ga predstavljajo za drugo osebo, kakor je«. S tem še ni sprejet star predlog, da naj se upošteva ne le zmota v fizični osebi, marveč tudi zmota v državljanski osebi«, ker se vendar v zakon ne jemljeta telesi, marveč predvsem du£i- ampak se upo&teva le error redun-dans in crrorem personae, ki pa se še vedno nanaša na fizično osebo; v praksi bodo nedvomno nastali spori, ker besedilo le ni zadosti jasno. Po kan. 1083 se zmota »v državljanski osebi« ne upošteva, pač pa error qualitatis, redundans in errorem personae ter error condi-cionis servilis. č) Zadržek n o s i Č n o s t i o d d r u ( e g a. m o I k * g a (§ 116 predh. n.). Odgovarja § 58. o. d. z. Ta zadržek, ki je seveda tuj cerkvenemu pravu, je prav za prav poseben primer zadržku zmote in povzroča, da je zakon izpodbojert. V obeh zakonikih določa naslednji paragraf [§ U7 prodh, n. in § 59 o. d. z.), da vse ostale zmote zakoncev kakor tudi njih prevarane nade domnevani!) ali tudi dogovorjenih pogojev ne nasprotujejo veljavnosti zakona. V §-u 117 predh. n. je vstavljeno pred sklenitvijo zakona (dogovorjenih pogojev). Pogoji, ki so stavljeni pri sklenitvi zakona, se torej upoštevajo; ali je tako tudi v o, d- z,-u, je sporno, Cerkv. zakonik ima obširnejše in točnejšu določbe O zakonu pod pogojem [kan. 1092)". 10, Zadržki radi posebnih lastnosti. V predh. načrtu je pod tem naslovom obravnanih v §§ 118—122 naslednjih pet zakonskih zadržkov, namreč zadržek spolne nezmožnosti, zakonske vezi, krvnega sorodstva, svašlva in umora soprogu. O. d, Z. pa 21 E h r e n z w e i g , u. c. 49, " Po § 35 brnfnih pravil je zakon neveljaven rudi zadržka ¿lede oblike. ako privolitev ni bila brezpogojna. 251 na tem mostu pod naslovom pomanjkanje zmožnosti za smoter našteva v 60—68 poleg navedenih pet še naslednje štiri zadžrke: zadržek zaradi obsodbe na kazen radi hudodelstva t§ 61 o. d-z-, ki pa je bil za civilne osebe odpravljen že v §-u 5 zak. z dne 25. novembra 1B67, d- z- št, 131), zadržek radi posvečenja ali slovesne zaobljube (§63 o. d, z.), zadržek zaradi prešuštva (§67 O- d. z,) in zadržek različnosti vere (§ M o, d. z.). Ti zadržki so torej odpravljeni, poleg njib pa še zadržek sodelovanja pri razvezi za* k o n a |§ 119 o. d. z,] in i m p e d i m e n t u m c a t h O 1 i c i s m i (sive relalivum sive absolulum) (osnovan na §-u 111 o. d. Z.). O zadržkih, ki so pod gornjim naslovom pridržani V predh. načrtu, je pripomniti tole: Zadržek spolne nezmožnosti je v §-u 118 predh. n. pod manj srečnim napisom: ..Nedostatek (izične sposobnosti za izvrševanje zakonske dolžnosti- formuliran prav laku kot v §-u 60 o. d. z- |tam pod napisom [pomanjkanje) ^telesne zmožnosti«), Samu konee besedila je točneje izražen v §-u 118 predh. n. ki pravi, da po poroki nastala nezmožnost »ne niore biti razlog, da se zakon proglasi za neveljaven«, medlem ko se je § 60 o, d, z, izražal, da taka nezmožnost ne more raz vezati zakonske vezi', Zadržek tvori samo impotentia coeundi kakor tudi v kan. 1068-". Zadržek zakonske vezi jc v §-u 119 predh. n. bolje (pozitivno) stiliziran kot v §-u 62 o. d. z. Odgovarja kan. 1069. Zadržek krvnega sorodstva sega po §-u 120 predli, načrta v stranski črti do četrtega kolena (po rimskem štetju) brez izjeme; medtem ko po §-u 65 o. d. z., ki je po imenu našteval sorodnike, ni segal do četrtega kolena brez izjeme. Do tretjega kolena v stranski črti je zadržek nespregleden (§ 142 predh, n.). O. d. z, ni imel določbe o tem. Po kan. 1076 sega zadržek krvnega sorodstva v stranski črti do šestega kolena (do tretjega po kanonskem štetju), vendar je v tretjem kolenu — v šestem in petem kolenu po rimskem štetju — kol zadržek nižjega reda (kan, 1012, & 2, n. 1) lahko spregledeu. Ncspregleden je zadržek (v stranski črti) le v prvem kolenu (kan, 1042, § 3), spregled pa je otežkočen, Če gre za drugo koleno tangente primo (inslrukcija kongr- za zakramente z dne 1. avg, 1931, AAS 1931, 413). Zadržek sva šiva obstoji po §-u 121 predh. n, le v ravni črti, ne več ludi v stranski črti. kot jc po §-u 66 o. d. z. Kan, 1077 se je kril s § 66 o, d- z. Zadržek umora zakonca v §-u 122 predh. n. odgovarja §-u 68 o. d. z., samo nekoliko drugače je formuliran, Nekaj sličnega je četrti primer zadržka zločina v kan, 1075, n. 3, 11. Pod naslovom: ^Pomanjkanje bistvenih oblično-j t i«, ki spada, kakor Smo videli v poglavje o zakonskih zadržkih, vsebujejo naslednji paragrafi v predh, načrtu [§§ 123—136 in o, d z,-u (§§ 69—82) določbe o oklicih in poroki. V predh. načrtu je pridržana -po uputatvima sa mjerodavne stra- Etična pravila ne poznajo zadržka spolne nezmožnosti, temvet je po § 32 le prevara ali zmota glede zmožnosti zadržek [prim. S 1333 nem, dri. zak.J. 252 ne"« načelno cerkvena oblika za sklepanje zakona; kadar pa ta ni možna, je dovoljena civilna oblika fcivilni zakon v sili), Sprejeto je torej stanje, kot je v Sloveniji in Dalmaciji, Obči državljanski zakonik je predvideval le cerkveno obliko, zasilni civilni zakon je bi! uveden, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, šele I- 1B£>& in so bili nato paragrafi o. d, Z--u delno razveljavljeni, delno pa popravljeni. Pri sklepanju mešanih zakonov in tudi nekaioliških zakonov je imela do t- 1868 katnliSka cerkev izvestne predpravice. Iz povedanega je razumljivo, da je komisija zadevne paragrafe precej preuredila, čeprav bistvenih Sprememb na našem teritoriju ne bo veliko. 12. Oklici. Zakon se mora oklica ti (g 123 predh. n. in § 69 o. d. z.). Oklic, tudi eden ne, se ne zahteva za veljavnost zakona [g 124 predh. n.). S tem je odpravljena težko umljiva določba § 74 o. d. z., da se en oklic zahteva za veljavnost zakona. Zaročenci ali njihovi zastopniki kakor tudi verski predstavnik ali predstavnik upravne oblasti so pod kaznijo dolžni skrbeti, da se oklici izvrže v predpisani obliki {§ 124 predh. n, in g 74 o. d. z.). Oklic mora oh-segati poleg podatkov, ki jih zahteva g 70 o. d- Se to, ali sta zaročenca polnoletna ali maloletna, ali sklepata prvi ali ponovni zakon (§ 125 predh, n.}. Zadržki se morajo naznaniti predstavniku nhlasti, pred katerim se bo zakon sklenil [§ 125 predh. n.). Oklici so »cerkveni* al) »civilni*. Cerkveni oklic se izvrši tri zaporedne nedelje ali praznike med božjo službo v župniji (verski občini) obeh zaročencev (kjer bivata, ne več tstanovalište*) [g 126 predh. n.), Dostavek .«zaporednem je nov Iprim. § 71 o, d. z,), se pa krije S kan. 1024, Ta oklic je ustmen, more pa ga verski predstavnik zamenjati, s pismeno objavo, ki se nabije na vidnem mestu na cerkvenih vratih in ostane afiširana deset dni. Kadar se sklene zakon pred civilnim oblastvom, se izvrši civilni oklic, in sicer tako, da se afišira objava na objavni deski upravne oblasti prve stopnje in upravnih občin Ženina in neveste; objava ostane aliiirana deset dni. Ako verski predstojnik ali upravna oblast sodi, da so zaročenci v kraju oklica premalo znani, mora odrediti na stroške zaročencev oklice ludi v domačih in po poUebi tudi v tujih li.^lih (§ 126 predh. n.). Ako zaročenec še ne prebiva šesi tednov v kraju (v verski občini, v upravnem okraju), kjer naj bi se izvršil oklic (po §-u 72 o. d, z, kjer ->naj se zakon sklene-!), se mora opraviti oklic ludi v kraju, kjer je nazadnje prebival šesl tednov, ali pa mora bivanje podaljšati do Šest tednov (§ 127 predh. n.). Ako se v šestih mesecih po dovršenem oklicu zakon nc sklene, se morajo oklici ponoviti na predpisani način (S 128 predh. n, in § 73 o, d. z.). Vsebinska razlika med določbami o oklicih v predh. načrtu od onih v o, d, z-ti je torej v glavnem ta, da se oklic ne zahteva za veljavnost zakona in da so dovoljeni ludi pismeni oklici, kar bo pomenilo veliko olajšavo za večje župnije, ker sme po kan. 1025 krajevni or-dinarij nadomestiti uslne oklice s pismenimi311, 17 M jiiTOvii, o, c. 16. M Cerkvene določbe o oklicih so precej različne od gornjih (kan, 1022—1038], 253 Poroka (»slovesna izjava privoljenja«, §§ 129—136 predli, načrta). Kakor je bilo že zgoraj omenjeno, je v predh. načrtu v načelu obdržana cerkvena (verska) oblika poroke. Za pripadnike nepriznanih ver in tudi za ostale, kadar verski predstavnik odbije sodelovanje pri sklenitvi, o čemer je dolžan dati zaročencema potrdilo (g 130 predh n„ novost!), je določena civilna oblika poroke, kakor je bilo že dosedaj v Sloveniji in Dalmaciji, Določbe o poroki so ostale večinoma takšne, kakršne so v zadevnih paragrafih v o, d, z.-u, spremenjenih po zgoraj navedenih zakonih iz 1. 1868 in 1871. Tako odgovarja § 129 predh-n, [kateri župnik poroča) paragrafu 75 o. d. § 130 predh. n, (civilni ^akon v silil zakonu z dne 31. decembra 1868 d. z. št. 4 za 1869 in zak. z dne 9, aprila 1871, d, z, it, 51; v drugem stavku §-a 130 predh. n. je govor o možnosti skleniti zakon pred diplomatskim ali konzularnim zastopnikom; § 131 predh. n. (poroka po zastopniku) §-u 76 o. d. Z.; g 132 predh. n. (o spričevalih in listinah, ki se morajo predložiti pred poroko) §-u 78 o. d- z., § 133 predli, u. (o pritožbi zaročencev, če sodila, da je pristojna oblast oklice ali sodelovanje pri poroki po krivici odrekla) §-u 79 o, d. z., § 134 predh. n. podaja določbe o vpisu poroke (kot § 80 o, d. z.}. Nova je določba, da mora predstavnik oblasti, ki poroča, še isti dan vpisati poroko v poročno matico in da morajo podatke podpisati ¡udi novoporočenca in priči. § 135 predh. n, ureja kot § 81 o. d. z, delegacijo za poToko in § 136 predh. n, vpis zakona, ki je bil sklenjen v tujem kraju (§ 82 o. d, z,)™. 14. O v i r a I n i zadržki. Ovtralnih zadrikov v tem pomenu, kot iih naštevajo kan. 1058 do 1064, o. d. Z. in za njim predh. načrt ne pozna. Pač pa navajajo v našem sedanjem državnem zakonskem pravit, kot je znano, pet zakonskih prepovedi, ki imajo slične učinke kot oviralni zadržki. Te prepovedi s predh. načrtom niso spremenjene. Prepovedi so te: al obstoj ničnega zakona (§ 62, stav. 2 o, d, z,; prim. § 151 predh. n.); b) izvestna javna nameičenja; c) vdovski rok (§§ 120 in 121 o. d. z,; §§ 171 in 172 predh. n.); č) pomanjkanje potrebnih spričeval (§ 78 o. d. z.; § 132 predh. n,J; d) pomanjkanje oklicev (po §-u 74 o- d, z, drugega in tretjega oklica: po §-u 124 predh. n. oklicev sploh). 15, Spregled oklicev in zakonskih zadržkov (§§ 137—145 predh. n.; v o. d- z.-u napis: Spregled zakonskih zadržkov, §§ 83—88 o. d. z.). V tem odstavku je uvedenih več sprememb, ki se tičejo zlasti poveljavljenja zakona. Po § 75 o. d. T. se mora izvršiti poroka ».pred rednim dušnim pastirjem ženina ali nevest?«; po §-u 129 predh, n. pa »pred pristojnim predstavnikom one priznane verske zajedniee {parohom, iupnikom, pastorjem, rabinom itd-), V katere področju ima eden ali drugi zaročenec prehiva-1 i S i e ali kraj stanovanj a>. Personalno načelo za določanje pristojnega župnika, ki je bilo sprejelo v §-u 75 o. d, z,, je v predh. nairtu omiljeno. Ni pa sprejeto povsem teritorialno nafelo, kot v veljavnem cerkvenem pravu. " Cerkveni predpisi o poroki se v marsičem razlikujejo od gornjih (kan. 1094—1103), 254 Spregled drugega in tretjega oklica daje upravna oblast prve stopnje (§ 137 predh, n,). Iz kakšnih razlogov, ni navedeno. V §-u 85 o. d. z. je rečeno »iz važnih razlogov*. Upravna oblast drU£e stopnje more spregledati vse oklice iz zelo važnih razlogov kakor tudi v primeru, ko se hotela poročiLi osebi, o katerih se je vohče domnevalo, da sta že poročeni. Kadar se spregledajo vsi oklici, morata zaročenca s prisego potrditi, da jima ni znan noben zadržek l§ 138 predh, n,), V §§ 86 in 87 o. d. z. je enaka določba. Samo dosLavljeno je v §-u 87. drugi slav, o. d. z., da sme v primeru, ko se vobče smatrata zaročenca za poročena, dušni pastir prositi za spregled oklicev, ne da bi naznanil imeni strank (tectis nominibus). Ta dostavek je izpuščen; za spregled moreta prositi zaročenca, ko uavedeta svoji imeni. Zahtevati pa seveda moreta tajnost. V primeru dokazane smrtne nevarnosti enega izmed zaročencev more spregledati vse zadržke pod pogojem, da se napravi omenjena prisega, tudi upravna oblast prve stopnje, in če je La preveč oddaljena, tudi občinska oblast (§ 139 predh. n.). Dostavek. da more spregledati oklice ludi občinska oblast, je nov (g 86 0. d. z.); s praktičnega stališča ga je Ireba pozdraviti (prim. kan, 1041 o župnikovih pravicah v smrtni nevarnosli zaročencev), Stranke se morajo obrniti za spregled zadržkov, ki so jim znani, pred poroko na upravno oblast druge stopnje (§ 141 predh, n, v zvezi s § 140 predh. n.), Isto je bilo določeno v §§ 83 in 84 o. d. z. Dostavek v §-u 83 o. d. z., da naj deželno oblastvo ^po okolnosti dalje poizveduje«, ki naj bi garantiral vzajemno postopanje s cerkveno oblastjo, je odpadel. Ako se zve za zadržek Sele po sklenitvi zakona, se moreta stranki obrniti za spregled ali neposredno ali po zastopniku oblasti, pred katerim je bil zakon sklenjen |§ 141 predh. n.). Dostavek v §-u 84 o, d. z., da se v tem primeru obrne dušni pastir na oblastvo za spregled brez navedbe imen prosilcev, je udpadel. Stranki se torej obrneta na oblastvo sami ali po zastopniku oblasti, v vsakem primeru pa z navedbo imen, Primer, ko je strankama zadržek pred poroko znan, a se obrneta za spregled šele po poroki, ni omenjen, O. d, z, ni našteval taksativno, kaleri zadržki so spregledni oziroma nespregledni. To pomanjkljivost odpravlja § 142 predh. n., ki našteva, da so tile zadržki ne spregledu i: vsi zadržki radi pomanjkanja privoljenja [§§ 108—110; 113—116 predh, n., torej; zadržek nezadostne starosti, nerazsodnosti, popolnega preklica, pomanjkanja svojepravnosti, strahu, otmice, zmote in noseinosli od drugega moškega), dalje zadržek spolne nezmožnosti (g 118 predh. n,), zadržek zakonske vezi (§ 119 predh. n.), zadržek krvnega sorodstva v ravni črti in v stranski do tretjega kolena zaključno [§ 120 predh, n, j, zadržek svaštva v ravni črti (g 121 predh. n. in zadržek umora soproga (§ 122 predh, n.), Spregleden je torej le zadržek krvnega sorodstva v četrtem kolenu stranske črte. Zadržek nedostatka v obliki se v §-u 142 ne omenja, najbrž po pomoli. O povelja vi jen ju zakona, ako govorimo v kanonistični terminologiji, imajo določbe zadnji trije paragrali obravnavanega poglavja o spregledovanju (§§ 143—145 predh. n.). V njih gre za nekakšno sa-nalio in radice. ki je § 88 o. d. z., ki jim delilo odgovarja, ni poznal. 255 Zakon, ki je neveljaven radi pomanjkanja privoljenja (iorej radi zadržkov v §§ 108—116 predh. n.), se poveljavi, ako oseba, ki ima pravico zahtevati, da se zakon proglasi za neveljaven, da svoj pristanek (te osebe So naštete v §§ 152—154 predh. n.)| kjer pa ju potrebno odobrenje oblasti, ako se odobrenje dobi (§ 143 predh. n.)- Ako se dobi naknadno spregled od zadržka, se smatra zakon za veljaven od početka (§ 144 predh. n.). Kaj pa, če zadržek sam od sebe odpade? Ako pa je zakon neveljaven radi napake v obliki sklepanja, se mora privoljenje v zakon ponovno dati v predpisani obliki in to vpisati v poročno knjigo (§ 145 predh. n.)"- Isto določa kan. 1137, 16, Pravne posledice veljavnega zakona 146 do 150 predh, n.; §§ 89 —92 o, d. z.). Prvi trije paragrafi o izvora pravic in dolžnosti zakoncev j§ 146 predh. n.), o njunih skupnih pravicah in dolžnostih (§ 147 predli, n.) in o posebnih pravicah in dolžnostih moža (§ 14S predh. n,) so skoraj do besede prevzeti iz odgovarjajočih §§ 89 do 91 o, d. z. Naslednja dva paragrafa [§§ 149—150 predh. ti.), ki jima odgovarja § 92 o. d. z,, razpravljata o pravicah in dolžnostih žene? imata pa točnejše in deloma nove določbe, V §-u 149 predh. n, je glede ženine dolžnosti, da je dolžna živeti z možem v njegovem bivališču, v nasprotju s § 92 o. d. z, dostavljeno: izv2emši primer, da. se določanje bivališča s strani moža pokaže kot zloraba njegove pravice, da določa skupno bivališče*. Med dolžnostmi žene v §-u 92 o, d. z. ni bilo našteto, da je dolžna vzdrževali moža, ako postane ta nesposoben; indirektno je ta dolžnost pač sledila iz § 44-a o. d, z o namenu zakona. Po §-u 149, odst. 2 predh, n. pa je žena dolžna vzdrževati moža primerno svojemu imovinskemu stanju, ako mož nima imovine jn postane nesposoben za pridobivanje- Naslednji § 150 predli, n. je nov in ti rej a vprašanja, koliko je mož obvezan pri poslih, ki jih napravi žena v gospodinjstvu [..oblast ključev ). Po besedilu zastopa žena moža v skrbi za tekoče potrebe gospodinjstva. Njeni posli obvezujejo moža, razen ako je prestopila svoj delokrog in je to bilo znano oziroma je moralo biti znano osebam, ki so z njo sklenile pravne posle, Mož more ženi zastopstvo odvzeti ali ga omejiti, ako žena zastopstvo zlorablja ali se pokaže, da ni sposobna ga vršiti. Cerkveni zakonik se v načelu glede pravnih posledic zakona sklada z navedenimi določbami, vendar o zgolj ¿svetnih* posledicah ne razpravlja, ker so eFIectus mere civiles, ki je zanje pristojna po kan, 1016 državna zakonodaja. 17, Razdružba zakonske vezi ali skupnosti (§§ 151——1V3 predh, n,; v o, d, z,-u je napis: Razdružba zakonske skupnosti, §§ 103—122 o, d. z,). Zakonca sama ne moreta prekiniti za -konske skupnosti, češ da je zakon neveljaven ali da se hočeta ločiti od mize i it postelje ali razporočiti (§ 151 predh, n.), Isto načelo je obseženo v §-u 93 o, d, z. in v kan, 1118 ter 1128, Poglavje ima tri oddelker v prvem so določbe o proglasitvi zakona za neveljavnega [§§ 152 do 156 predh. n.)f v drugem o ločitvi 31 Cerkvene določbe o spregledovanju zadržkov in o poveljavljanju neveljavnih zakonov so v marsičem bistveno drugačne. 256 zakoncev od mize in postelje (§§ 157—164 predh. n.), v tretjem pa o razvezi zakona [§§ 165—170 predli, n.). Podobna razdelitev je o. d, z.-u, samo da je avstrijski držav, zakonik poznal razvezo zakona le pri nekalol ičanib. iS. Proglasitev zakona za neveljavnega |§§152 do 156 predh. n.]. V §-u 152 predh. n., ki glede pogojev, kdaj se ■more doseči proglas neveljavnosti zakona, sledi d v. dekretu z dne 27. junija 1S37, se naštevajo podobno kot v §-u 94 o. d. z. primeri, kdaj se mora zahtevati proglasitev neveljavnosti uradno in kdaj le na zasebno zahtevo. Novo je, da se v primeru otmice več ne zahteva proglasitev neveljavnosti po službeni dolžnosti, torej ni impe-dimentum iuris publici, pač pa sta taka v nasprotju z o, d. z. zadržka v §{j 108 in 109 predh, m Naslednja §§ 153 in 154 predh. n, določata, kateri zakonci nimajo pravice zahtevati, da se proglasi neveljavnost zakona (prim, §§ 95 in 96 o. d. z.). Novost je tretji odstavek §-a 154 predh, n., ki določa, da tožba za proglasitev neveljavnosti zakona v primeru, kadar sodišče postopa le na zasebno zahtevo, zastara po preteku leta, odkar se je zadržek zvedel, a najpozneje po petih letih, odkar se je zakon sklenil. O. d. z. v soglasju s cerkvenim pravom zastaranja take tožbe ni poznal. V §-u 155 predh. n. je prevzet g 99 O. d. z., ki določa, da stoji pravna domneva vedno za veljavnost zakona in je treba nasprotno dokazati [enako kan, 1014). Priznanje zakoncev nima dokazne moči in tudi prisege ni dovoljeno dopustiti zakoncem. § 156 predh. n. je nov in vsebuje umevno določbo, da ima proglasitev neveljavnosti učinek, da se smatra zakon za neveljaven od trenutka sklepanja. Pripomniti pa je, da se,smatrajo otroci, ki so rojeni V zakonu, ki je bil pozneje proglašen za neveljaven, ali ki se rode do tristotega dne pO proglasitvi neveljavnosti zakona, za zakonske (prim. § 176 predh. n. v zvezi S § 175 predh. n,). Nadaljnji §§ 97, 98, 100 in 102 o. d .z. niso bili sprejeti v predh. načrt, ker spadajo v procesno pravo, oziroma g 102 o. d, z, ne, ker je odveč. 19. Ločitev od mize in postelje (§§ 157—164 predh. n.). Kakor o. d. z. (§§ 103—110), pozna tudi predhodni načrt ločitev v sporazumu zakoncev in ločitev brez sporazuma med njima. Določbe glede sporazumne ločitve [§§ 157—160 predh. n.) odgovarjajo skoraj vsem ustreznim §§ 103—106 O. d. z. Za spravne poskuse se zakonca obrneta ali na okrajno sodiSče ali na cerkveno oblast [tako tudi v zak. z dne 3i, dec. 1868, d. z, it. 3 za 1569}. Ukazana sta dva poskusa sprave, po g-u 104 o, d, z. in pravkar navedenem zakonu so se zahtevali trije. Novi sta določbi v odstav- 3 in 4 §-a 159 predh. n., da se more dogovor in sodna odločbo o vzdrževanju spremeniti; isto velja tudi pri razvezi zakona. — Cerkveno pravo ne priznava sporazumne ločitve zakoncev od mize in postelje, Razlogi za ločitev brez sporazuma niso našteti taksativno. Poleg razporočnih razlogov se uvažujejo tudi taki razlogi, radi katerih se od tožeče stranke upravičeno ne more zahtevati, da bi živela dalje v zakonski skupnosti [§ 162 predh. n.). Tudi v §-u 109 o. d. z. po običajni interpretaciji razlogi niso bili taksativno našteti; prav tako niso 257 v kan. I 131. Za ločitev brez Sporazuma je treba vložiti tožbo; zahtevajo se spravni poskusi, kakor pri sporazumni ločitvi. Enako je bilo določeno že v §-u 107 o. d. z. Nova je določba, da more sodišče odrediti ogroženi stranki ločeno bivališče in primerno vzdrževanje, še preden je rešilo glavno stvar (§ 161, odsE. 2 predh. n.j. Prim. kan. 1917, § 1, n. 1. V odločbi o ločitvi brez sporazuma mora sodišče vedno izreči, kateri zakonec je kriv, ali morda oba ali nobeden, da je prišlo do ločitve (g 163 predh. n., enako že dv. dekret z dne 23. avgusta IS 19). Isto se indirektno zahteva v kan- 1132. Z ločitvijo od mize in postelje ni razvezana zakonska vez, ugo' tavlja § 164, odst. 1 predh, n. V o. d. z, lake določbe ni bilo, a je sledila a contrario iz § 111 o. d, z, V drugem odstavku §-a 164 predh. n. je normiran način ponovne združitve ločenih zakoncev kakor v §-u 110 o. d. z. Združitev je treba naznaniti sodišču, »da se obnovitev skupnega življenja zaznamuje v poročni knjigi« [§ 110 predh. n.). Dostavck je nov, V o. d. z.-u sledi znani §111, ki določa, da se zakonska zveza pri katoličanih in v mešanem zakonu, če je bil en zakonec oh sklenitvi zakona katoličan, razveže le s smrtjo enega zakonca. Ker je v predh. n. sprejeta razporoka, je cit. paragraf odpadel. Prav tako so odpadli §§ 112—114 o. d. z., ki govore o razvezi zakona 5 [slovesno,] proglasitvijo za mrtvega, češ da so le povod za zmote". Zato bo imela že navadna proglasitev za mrtvega (§§ 33 in 34 predh. n.) za posledico razvezo zakona. V O. d. z. je kakor v ccrkv, pravu tak:i proglasitev le likcija; ali je lo tudi v nase m predh. načrtu, ni jasno. V §§ 115—119 o, d, z. se ureja »razdružba [zakona) pri drugih [ne-katoliikih) krščanskih vernikih« in v §§ 123—136 o. d, z, se naštevajo izjeme pri Židih«, S stališča predh. načrta, ki smo ga zgoraj omenili, nobeden od teh oddelkov ni bil sprejet, Pač pa ima predh. načrt na tem mestu določbe o razporoki, ki pomenijo najglobljo spremembo našega dosedanjega zakonskega pravu. Pri dosedaj navedenih spremembah smo naleteli že večkrat na laizacijo« našega zakonskega prava. V polnem obsegu pa se pokaže prelom z dosedanjo katoliško tradicijo pri uvedbi razporoke. 20. Razporoka (razvod braka, §§ 165—169 predli, n.). Zakonski osnutek našteva v §-u 165 razloge za razvezo zakona. Tekst se glasi: (') rZakon se more Tazvczati samo iz teh-le razlogov: 1, ako je eden zakoncev storil prešuštvo; 2. ako je zakonec po sklenitvi zakona storil kaznivo dejanje, ki poteka iz nizkih ali nečastnih nagibov ali je izvršeno v okoliščinah, ki kažejo skvarjen značaj, razen če je drugi zakonec soglašal s kaznivim dejanjem ali je pri njen na kakršenkoli način sodeloval; 3- ako je zakonec zlonamerno zapustil svojega zakonca in se na njegov poziv, opravljen po oblasti, ni po svoji krivdi vrnil v roku šestih mesecev v zakonsko skupnost, ali ako tega v slučaju, da je bilo njegovo bivališče nepoznano, ni storil na javni sodni poziv v roku enega leta; roka se računata od dneva poziva; 3S M a u r o v i č , o. e, 17, Rajo ilo vni V(»lntk 17 258 4. ako je zakonec svojemu zakoncu stregel po življenju aii je težko ogrožal njegovo življenje ali zdravje; 5. ako je zakonec slabo ravnal s svojim zakoncem; 6. ako je zakonec duševno obolel in ako je bolezen v zakonu trajala najmanj tri leta in dosegla tako stopnjo, da je dubovna skup-nosl med zakooccma prekinjena in nič ne kaže, da bi se mogla zopet lip OS t av ta l j 7- ako se je zakonec vdal nevrednemu življenju, ki težko ogroža čast, nravnost ali imovino družine. TO Vrh tega moreta zakonca sporazumno zahtevali razvezo zakona radi nepremagljive mržnje. V tem primeru ni treba, da bi se razveza takoj dovolila, ampak se more najprej izreči ločitev od mize in postelje. <-1> Prav tako Se more najprej izreči ločitev od mize in postelje, ako je dokazano, da obstoji eden ali več razlogov, naštetih pod štev. 1 do 7 prvega odstavka in ako je utemeljeno upanje, da bosta zakonca obnovila skupno življenje. Ako zakonca v dveh lelih od dne, ko je postala odločba o ločitvi pravomočna, nista obnovila skupnega življenja. more vsak od zakoncev s tožbo zahtevati, da se zakon razveže. V tem primeru kakor tudi v primerui ko je bila pred tožbo za razvezo zakona radi nepremagljive mržnje že ločitev od mize in postelje [odst. 2), sodišče ne bo izreklo ponovno ločitve - Tožba na razvezo zakona zastara pri prvih petih razlogih v šestih mesecih, odkar je tožitelj zvedel za Tazlog (pri prvem, drugem in četrtem razlogu), oziroma je potekel stavljeni rok (pri tretjem razlogu) ali odkar se je zgodil (pri petem razlogu) zadnji primer slabega ravnanja. V vseh slučajih pa zastaTa tožba najpozneje v petih letih, odkar je razlog podan (§ 167, odsl. 1 predh. n.). Zakonec, ki je sogla* šal z obnašanjem svojega soproga ali mu je odpustil, ne more vložili tožbe. Čeprav sc radi zastaranja ali odpuščanja tožba za razvezo vložiti ne more, se vendar more ta razlog porabiti za podkrepitev tožbe, ki se vloži iz drugega razloga (§ 167, odst, 3 in 4 predli, n.). Razlog za razvezo more biti ali na strani možu ali na strani Žene ali pa pri obeh zakoncih. Ako se zakon razveže samo po moževi krivdi, ima žena pravico izbirati med moževim ali dekliškim imenom. Ako se pa zakon razveže po ženini krivdi ali po krivdi obeh zakoncev, sme žena obdržati moževo ime le z izrecnim moževim pristankom. Zena mora dati izjavo o tem, katero Ime si je izbrala, oziroma mož mora dali svoj pristanek na zapisnik pri Sodišču, ki O njuni razvezni pravdi razpravlja, oziroma z listino, ki jo overovi sodišče ali notar (§ 169 predh. n.). Z razvezo zakona premine zakonska vez popolnoma (§ 16S predh. n.). Ako se hočeta taka zakonca zopet združili, je Ireba postopati kot sicer pri sklenitvi zakona i§ 170 predh. n.). Zadnji paragrafi o zakonskem pravu v predh. načrtu [§§ 171 do 173) odgovarjajo §§ 120—122 o, d. z. ter razpravljajo o omejitvi in previdnosti pri zopetni poroki ter O vpisu proglasitve zakona za neveljavnega ali razvezanega v poročni matici, § 119 o, d. z., ki določa zadržek sodelovanja pri razvezi zakona, je 259 opuščen. V §-u 172 predh. n,, ki odgovarja §-u 121 o, d, k,, je opuščen passus, da jc zakoncema. ki ne upoštevata vdovskega roka, naložiti kazen, kakor tudi zadnji stavek §-a 121 o. d. z., da se otroku, glede katerega je dvomno, ali ga je zarodil prejšnji mož, postavi skrbnik. 21. Razlogi, iz katerih je po nav. §-u 165 predh, n. mogoče doseči razvezo zakona, so v glavnem formulirani po češkem osnutkui:l. V pritneri s §-om 115 o. d. z,, ki je našteval razloge za razvezo zakonov nekatoliških kristjanov, je razveza zakona olajšana. Uvedena sta dva nova razloga, namreč duševna bolezen [pod št. 6] in nevredno življenje (pod št. 7f; ostali razlogi SO ostali, a so točneje opredeljeni. Tudi § 94 srb, drž. zak. je bil strožji, ker ne pozna nepremagljive medsebojne mržnje zakoncev kot razlog za razvezo. več razlogov za razvezo zakona kot naš predhodni načrt pa pozna srbska pravoslavna cerkev (prim. §§ 88—107 bračnih pravil iz I, 1933]^. Iz zgoraj navedenih razlogov za razvezo zakona razberemo, da narekuje v predhodnem načrtu razvezo zakona pretežno načelo krivde, vendar ne izključno. Duševna bolezen in tudi nepremagljiva ■medsebojna mržnja moreta bili namreč razlog za razvezo le na podlagi načela objektivne omajanosti zakona. Moderni reformatorji zahtevajo, da bi bila objektivna omajanost zakona sploh zadosten razlng za razporoko. kot je n, pr. v čl. 142 švicarskega drž. zakonika. Naš predli, načrt se je ustavil na sredi pota. Umevno pa je, da bodo šli reformni predlogi še dalje, ker prava odpornost pade s tem, da se razporoka sploh dovoli. To nam potrjuje moderna evropska zakonodaja. Razloga, radi katerih bo največ zakonov razvezanih, sta slabo ravnanje z zakoncem in prešuštvo. Nepremagljiva mržnja že supouira vzrok na obeh straneh, zato ho manjkrat podana. Razveze iz ostalih vzrokov bodo bolj izjemne. Stališče katoliške Cerkve do razveze zakona je znano; bilo bi popolnoma odveč, ko bi o njem tu razpravljali, Spomnim naj le na Pijevo okrožnicv Časti eonnubii z dne 31. decembra 1931, ki v odstavkih 88—98 razpravlja o razporoki in zavrača tako načelo krivde kot načelo objektivne omajanosti — to bolj kot prvo — in seveda tudi popolno samovoljo, ki hoče, da bodi zakon razvezljiv iz kakršnegakoli vzroka in razveza prepuščena svobodni volji pogodbenikov, ki sla k večjemu dolžna poskrbeti, tla se radi imovinskopravnih učinkov njuna razveza pri uradu registrira. IV. Zakonsko pravo v predhodnem načrtu in katoličani. 22, Nastane pa vprašanje, kako moramo presojati s katoliškega stališča zakonsko pravo v predh. načrtu, zlasti še, ko uvaja razporoko iz zelo laksnih razlogov, saj je razlog medsebojne mržnja, ki ga jc imel že pruski Allgemeines Landrecht (1. 1794, §§ 716—71S), 11 Maurovič, o. c. 17. Češki osnutek je sprejel (§ 67) iz čl. 142 &vi-carskc(>a drž. zak. generalno klavzulo, tla jc razlog za razporoko vsaka taka omaianott zakonskega razmerja, radi katere se upravičeno n« more zahtevali od zakoncev, da hi živela dalje v zakonu, " Prira. BV 1933, 275. 17' 260 »der willkürlichste aller Scheidungsg runde«, kot pripominja Försler-Eccius v svojem komenlarju", Najprej je treba naglasiti, da spada med kristjani zakonsko pravo, razen v kolikor gre za zgolj civilne učinke zakona, v kompe-tenco Cerkve iprim. kan- 1016). Ta določba ni le teoretičnega in pro-gramatičnega značaja, marveč je likratu tudi silno praktična, Katoličanom nalaga dolžnost, da skušajo z vsemi zakonitimi sredstvi doseči, da bo država to cerkveno zahtevo spoštovala in upoštevala. Da more to storiti tudi moderna država, nam kaže novo zakonsko pravo v Italiji (po kuiikordatu iz 1. 1929)m in v Avstriji [po konkordalu iz 1. 1933)". Sklicevanje na moderno državo, češ da ne prenese verskega zakonskega prava, ne reši katoličanov omenjene naloge, ker bo država laka, kakršni bodo ljudje. Vprašanje, ali naj država sprejme versko zakonsko pravo ali ne, ni pravno vprašanje, marveč svetovno-nazorno, Čl, 21 naše ustave z dne 3. sept, 1931, ki določa, da je zakon pod zaščito države, nikakor nujno ne terja laizi-ranja državnega zakonskega prava. In če bi ga tudi, Ostane katoličanom še vedno omenjena dolžnost- Kes je sicer, da sta zgoraj omenjeni državi v verskem oziru zelo enotni, Katoliško prebivalstvo je v njih v veliki večini, Nasprotno pa je naša država versko izredno mešana, V njej SO poleg veroizpovedi, ki štejejo manjši odstotek prebivalcev, tri veroizpovedi, namreč pravoslavna, katoliška in muslimanska, ki imajo veliko pripadnikov, Nobenega dvoma ni, da moramo pri vprašanju, kako urediti zakonsko pravo, račun i li z realnimi razmerami in to versko mešanost upoštevati. Vendar pa iz lega po našem mnenju nikakor ne sledi, da je edina rešitev i/, sedanjega kaotičnega in naravnost sramotnega stanja v tem, da se uvede za vse državljane državno zakonsko pravo ali kakor pravimo ■civilni zakon . Dejstvo namreč, da naš predhodni načrt določa, kakor smo videli, redno cerkveno poroko, ne Sme zavajali v zmoto, kakor da načrt ne uvaja civilnega zakona. Določbe o obliki sklepanja so namreč le en del zakonskega prava, dalje so te določbe formalno in po večini tudi materialno državne; župnik bo sodeloval pri sklenitvi zakona kot od države poverjen funkcionar. Saj je isto, kakor smo že zgoraj omenili, tudi po občem državljanskem zakoniku, ki velja v Sloveniji in Dalmaciji, V praksi seveda težkoč radi dvotirnega sistema pri nas ni bilo, ker je bil po §-u 111 o. d. z, zakon katoličanov nerazvezljiv; toda popolnoma brez kondiktov, kakor je znano, le ni bilo. Verska meäanost v naši državi, pravijo1", zahteva civilni zakon, in kažejo pri leni na sedanje nevzdržne razmere. K temu mora mu pripomniti, da vzroka nevzdržnim razmeram ni iskati v tem. ker je po večjem delu naše države zakonsko pravo konfesionalno, ampak v tem, ker država z interkonfesionalnim zakonom ni razmerja med posameznimi veroizpovedmi uredila. Ako bi n. pr. država priznala S!1 Prfm. Tri ob a, Handbuch des Kanonischen F.herechls 740. ™ Prim- BV 1932, SO-Ä7. " Prim. BV 1934, 127—128. JB Literaturo gl, pod op. 19. 261 zakon, ki se sklene po zakonskem pravu religije, ki je od države priznana in ki sumirá zakon za versko zadevo, za veljaven v svojem območju in bi še določila, da se zakon, ki se sklene po pravu določene konlesije, po tem pravu tudi presoja tako glede veljavnosti kot ločitve ali razveze, se zdi, da bi bile odpravljene zlorabe, ki jih sedanje stanje povzroča, ko more zakonec s tem, da menja vero, doseči tudi razvezo zakona. Se manj pa je z načelnega katoliškega stališča vreden ugovor, da se zakonsko pravo povsod po svetu laizira, To je deloma res, čeprav se v najnovejši dobi javljajo tudi nasprotna stremljenja. Kljub temu pa je ostalo stališče katoliške Cerkve nespremenljivo. Ker se s tem stališčem dobro sklada tradicija našega naroda, res ne uvidimo nujnega razloga, zakaj bi se nam moral vsiliti civilni zakon z raz-poroko, Če naj zakonodavec pri svojem delu prisluškuje utripom narodove duše, naj stori to zlasti v tej stvari, ki najgloblje posega v celice narodovega življenja. Trdilev pa, da moderna država s civilnim zakonom nikakor ne brani svojim državljanom in Cerkvi, da urede zakone tudi za področje vere in vesti, je zmotna in usodna, ker ne razume katoliškega pojmovanja O obveznosti državnih določb in dejstva, da ni mogoče v človeku delati razlike med državljanom in kristjanom, kot je jasno povedal Leon XIII, v okrožnici »Inimortale Dei« z dne t. nov. 1885, Kdor pravi, da bo mogla Cerkev kljub civilnemu zakonu nemoteno izvrševali svoje poslanstvo glede zakonskega in družinskega življenja, temu moramo odgovorili, da ga bo vršila že, toda nemoteno ne. Ne bo redek katoličan, ki bo »pozaibil« urediti svoj zakon tudi za cerkveno področje. Cerkev bo morala učiti, in ker b« to aktualno, veliko bolj glasno ko danes, da je raba civilnega zakona smrtno grešna, pa naj jo imenujemo priležništvo aH ne. Prav gotovo to ne bo pospeševalo potrebnega verskega miru v drŽavi in spoštovanja državnih določb. Osrednja ločka pri reformiranju zakonskega prava je vprašanje o razvezi zakona". Vse priznane veroizpovedi v naši drŽavi razen katoliške poznajo razvezo zakona, Ce bi se torej uvedlo konfesio-nalno zakonsko pravo, ne bi bili katoličani, lako pravijo, enakopravni z drugimi državljani v uživanju državljanskih pravic, kar bi bilo proti ustavi. Tako sklicevanje na ustavo je dvomljive vrednosti. Saj je po eni strani priznano za muslimane šerijatsko pravo, ki je prav gotovo versko — v pomenu, da velja le za pripadnike islama — in vrh tega še popolnoma tuje evropski kulturi, po drugi strani pa pretežni del naših državljanov zakon ie vedno smatra za versko zadevo in bi zato vsaj ne bilo primerno, ce že ne protiustavno, ako ne bi država pri tako važni stvari, kot je zakon, upoštevala verskega prepričanja velike večine katoliških državljanov. Jugoslovanski pravniki so se res da na svojih kongresih po večini izjavili za laizirano zakonsko pravo z razporoko; pomniti pa je, da veliko pravnikov ni 90 Prim. K 1 i n k , Die ReformbesLrebungen im Ehc&clleidungsrecht, Berlin 1928; Bell, Ehescheidungsreehl und Reformprobletne, Koln 1929, 262 oddalo svojega mnenja, drugič pa je vprašanje o zakonu ¡11 razporoki, kakor jii bilo že zgoraj omenjeno, manj pravno kot svetov no-nazOrno in je zato treba zaslišali O tem tudi druge stanove. Ce se zopet povrnemo k predhodnemu načrtu in k vprašanju o razvezi zakona, ki jo načrt uvaja, je torej treba reči. da morajo katoličani njegovo zakonsko pravo načelno in a priori odkloniti. Edino zadovoljiva rešitev vprašanja o razmerju med Cerkvijo in državo glede zakona in zakonskega prava je za katoličane v moderni državi ta, ki sta jo sprejela že zgoraj omenjena konkordata, italijanski in avstrijski. ¿3. Zakonsko pravo v predhodn. načrtu, ki druži redno obvezno cerkveno poroko z razporoko, je za -¡tališče katoliške Cerkve nekaj nenaravnega. Obstoj samostojnega civilnega zakona poleg cerkvenega je lahko razumeti. Najbolj logična oblika je s stališča samostojne državne ureditve zakonskega prava obvezni civilni zakon. Država uredi zakon in njegovo sklenitev v tem primeru povsem samostojno in ne meneč se za vero. Pri fakultativnem civilnem zakonu daje država državljanu obliko poroke na izbiro. Zakon mora državljan skleniti v skladu z državnimi predpisi, toda ali pred Svetnim funkcionarjem ali pa pred verskim predstavnikom, ki ga država z,a sodelovanje poveri. Kjer je uveden fakultativni civilni zakon, tam je običajno uzakonjena tudi razveza zakona. Ako se v tem slučaju katoliški državljan obrne do župnika, da bi sodeloval pri sklenitvi njegovega zakona, je s tem jasno pokazal, da hoče skleniti zakon v skladu z določbami katoliške Cerkve, torej nerazvezljiv zakon-Župnik more mirno sodelovati pri sklenitvi tega zakona, zakaj ako nupturient ne bi nameraval sklenili nerazvezljivega zakona, marveč razvezljivega po državnih predpisih, bi se obrnil do državnega funkcionarja. Drugačna pa je zadeva pri civilnem zakonu v sili, ako je po državnih predpisih dovoljena razveza zakona, kakor je to ravno uvedeno v našem predhodnem načrtu. V tem sistemu se katoliški državljan namreč mora obrniti do župnika za sodelovanje pri sklenitvi zakona, župnik sodeluje za državno področje kot od države poverjen. Ker pa je civilni zakon od Cerkve prepovedan, sme župnik sodelovati le takrat, kadar nupturient cerkvenega zakona ne odkloni, torej le, če se sklene likratu cerkveno veljaven zakon. Drugače mora župnik sodelovanje, kakor je samo po sebi umevno, od-kloniti'11. Po §-u 111 o. d. z. je bi! zakon katoličanov, bodisi da sla bila oba nupturienta katoličana ali da je bil ob sklenitvi zakona vsaj eden nupturient katoličan, nera/.vezljiv. Ker se je torej glede nerazvezljivosti zakona državno zakonsko pravo ujemalo s cerkvenim, je mogel župnik cx hoc capite takoj sodelovati pri sklenitvi zakona. Po predhodnem načrtu je pa zakon razvezljiv. Nastane vprašanje, kakšen zakon bo namerava! sklenili katoliški državljan, ki se bo po državnem predpisu moral obrnili do župnika za sodelovanje. in lJrim. odgovor sv, nticija z dne 11, -dec. 1850, ftd 24-, Fontes, «d-G a-sparTi IV, str. 19!—192, 263 Ali razvezijiv zakon po §-u 165 prcdh. n. ali nerazvczljiv po kan. 1013, § 2■ Se večja težava bo nastala prt mešanem zakonu, ki naj bi se sklenil v katoliški obliki, ker smatrajo vse ostale religije pri nas zakon za razvezijiv, Za razvezljivost bo torej govorilo državno zakonsko pravo in versko prepričanje nekatoliškega nupturienta. Domneva, da hoče nupturient ne raz vezi ji v zakon, ni zato več tako trdna kot zgoraj pri fakultativnem civilnem zakonu*'. Župnik bo torej moral v dvomu vprašati nupturienta, ali nameravata skleniti neraz-vczljiv zakon, Ce bosta odgovorila, da ne, bo župnik moral sodelovanje odkloniti in dati o tem zaročencema po §-u 130 predh. n. pismeno izjavo, Ostale veroizpovedi v naši državi, zlasti pa pravoslavna cerkev, so nasproti zakonskemu pravu v predhodnem načrtu v popolnoma drugačnem položaju kot katoliška Cerkev. Ker priznavajo vsaj delno državno vzporedno kompelenco nad zakonom in ker zlasti priznavajo razvezo zakona iz podobnih razlogov kol predhodni načrt, se bodo mogle novemu: sistemu z lahkoto prilagoditi, čeprav je doslej veljalo konfesionalno zakonsko pravo. Prišle bodo v praksi v približno tako razmerje, v kakršnem je sedaj pri nas v Sloveniji katoliška Cerkev. Pravoslavnemu nauku, da je duhovnikov poročni blagoslov bistveni del poroke, je z obvezno cerkveno poroko v predh» načrtu zelo ustreženo, ker bo pač redek primer, da bo moral duhovnik sodelovanje iz verskih razlogov odreči. 24, Ker se zakonsko pravo v predhodnem načrtu radi razveze zakona bistveno razlikuje od katoliškega zakonskega prava, nastane vprašanje, alt naj Cerkev sprejme sodelovanje pri sklepanju zakonov, veljavnih v državnem področju, ali pa naj župnikom to sodelovanje prepove ter tako izsili Z državne strani gledano obvezni civilni zakon. Priznati pa je treba, rla bi se razlika med cerkvenim in državnim zakonskim pravom bolj poudarila, ako Cerkev gornje sodelovanje že vnaprej odreče, samostojnost cerkvenega zakonskega prava bi prišla s tem do večjega izraza in Cerkev bi se rešila podrejene vloge, ki se ji sedaj nalaga, in videz, da Cerkev prizna državno zakonsko pravo, bi bil s tem odpravljen, To bi nedvomno govorilo v prilog mnenju, da naj Cerkev omenjeno sodelovanje odkloni. So pa po drugi strani tehlnejsi razlogi za nasprotno naziranje. Na vprašanje, kateri izmed običajnih civilnih zakonov, ali obvezni ali fakultativni, pomeni manjše zlo, odgovarjajo danes katoliški kanonisti in moralisti skoraj soglasno, da Eakutativni civilni zakon. V 19, slolelju pa so nasprotno nekateri nemški kanonisti trditi, da je za Cerkev boljši obvezni civilni zakon kot fakultativni. Kes je, da fakultativni civilni zakon pospešuje verski indiffirenlizem in bi pod tem vidikom bil boljši obvezni civilni zakon, ker pomeni radikalni prelom, toda z njim država vsaj prizna veljavnost zakona, ki se sklene v cerkveni obliki, medtem ko institut obveznega civilnega zakona popolnoma ignorira versko prepričanje državljanov. 11 S tem pa seveda ni rečeno, da se sme domnevali nasprotno (prim-Odnr, Sodbe Rimske rote 1934, 66). 264 Zakonsko pravo v predhodnem načrtu je treba, kakor omenjeno, načelno s katoliškega stališča odkloniti. Toda če se kljub nasprotovanju katoličanov to pravo uzakoni, potem, se zdi, je bolje za katoliško stvar, da Cerkev sodelovanje, ki ji je v njem ponudeno. kljub zgoraj omenjenim senčnim stranem iz dušnopastirskih razlogov sprejme, kot pa da ga odkloni. Razmere so danes pač take, da se je bati, da bi se marsikateri državljani zadovoljili zgolj s civilnim zakonom, ne da bi se pobrigali Ludi za cerkveno veljaven zakon, ako jim Cerkev ne pride nasproti. Cerkev oziroma dušni paslir ima pri lem sodelovanju priložnost poskrbeti, da se bo zakon tudi cerkveno veljavno sklenil, Ako se pa sodelovanje v načelu odkloni, se zavrne ludi ta priložnost. Skrolkn: zakonsko pravo v predhodnem načrtu je s katoliškega stališča malum, minus malum pa je, če Cerkev sodelovanje sprejme, kot če ga odkloni. Dušni pastir pa bo moral nupturiente opozarjati na bistveno razliko med obojnim zakonskim pravom. Ce bo nupturlent odklonil nerazvezljivost zakona, bo moral tudi dušni pastir odkloniti svoje sodelovanje. Na vprašanje, ali ho v takem slučaju državni uradnik katoličan po svoji vesti mogel sodelovati pri sklenitvi zakona, odgovarja znani kanoniiit S a n t i", ki je sodeloval več let pri apostolski penilen-ciariji in je zalo dobro poznal njeno prakso, da tako sodelovanje državnega uradnika ni intrinsecus malum in da je zato iz važnih razlogov dovoljeno. Tudi v primeru, da oba nupturiente ali enega od nju že veže objektivno veljavna zakonska vez (impedimentum ligaminis), ker je ti, pr. državno sodiSče razvezalo cerkveno veljaven zakon, tako sodelovanje ni intrinsecus malum. Sv. penitenciarija je na tak primer, ki ji je bil predložen, J3- februarja 1900 odgovorila takole: Attentis singularibus circuinstantiis, S. P. censet non esse inquietandum olficialem civil bih, qui suam operam in času proposilo praestat, dummodo publice declare! se t» cat lin lic um dogma circa unilatem et indissolubilitatem matrimonii profiteri; 2'" aelum ilium civilem habere uti civilem caeremoniam, eique inleresse coactuin et ad mninra mala vitanda, Graviter insuper moneat, sallem privatim, eontrahere hoc modo attentantes de enormilate seeleris, quod com-niiltunt et de omnimoda actus nullitatc.-a11 Četudi torej tako sodelovanje ni samo v sebi zlo, je vendar iz navedenega odgovora sv. peni-tenciarije lahko razbrati, v kakšen mučen položaj bo prišel vesten katoliški uradnik, kadar bo moral sodelovati pri sklenitvi civilnega zakona. Župnik bo navadno odklonil sodelovanje, ker nupturient ali ne bo hotel skleniti nerazvezljivega zakona ali ker je nupturient že v cerkveno veljavnem zakonu, ki pa ga je državno sodišče razve-zalo. V takih primerih se bodo mipturienti obrnili do državnega uradnika, ki bo prišei v zgoraj Opisuni mučni položaj. 25. Državno zakonsko pravo, kol je predvideno v predhodnem načrtu, je v ostrem nasprotju s stališčem katoliške Cerkve, kakor smo videli. Prav posebno pa se morajo katoličani boriti proti razvezi « Institution*» lib. IV, tit. Ill, n. 55. 11 Prim. G j s ¡i ,i r r i, Tractntus cnnunicus de matrimonii 11, 1932, 323. 265 zakona. Razveza nasprotuje dogmi o nerazvezljivosti zakona in povzroča katoliškemu nravnemii pojmovanju zakona in Življenju v zakonu veliko škodo. Statistike iz dežel, kjer je zakonito dovoljena razveza 2akona, pričajo, da primeri razporoke predvsem iz razlogov prešuštva in grdega ravnanja Stalno naraščajo, Da je to v korist ljudstvu in državi, menda ne bo nihče trdil. Katoličani v teh deželah (n. pr. na Ogrskem, v Belgiji, Franciji) stalno tožijo, kolikšna škoda se v nravnem pogledu godi radi uzakonjene razporoke (zlasti otrokom), in skušajo doseči reformo zakonskega prava*"*, da bi bilo sprejeto versko zakonsko pravo (kot je v Italiji in Avstriji), ali pa da bi se vsaj razveza zakona odpravila. Minimalna njihova zahteva pa je, da bi se vsaj razlogi za razvezo zakona čim bolj utesnili- Razlogi, ki izhajajo iz takozvane objektivne omajanosti zakona, izroče praktično zakon samovolji soprogov. Ce pa se razveza zakona dovoli le iz razlogov krivde, kaže skušnja, da pri tem ne ostane, marveč gre razvoj nevzdržno v to smer, da Se dovoljuje razveza tudi iz drugih razlogov. Katoličani v naši državi bi si morali biti o vsem tem na jasnem in se z vsemi zakonitimi sredstvi boriti proti nameravani razvezi zakona. Ce hi pa razveze zakona na noben način ne mogli preprečiti, kar pa je malo verjetno, potem mora iti njihovo prizadevanje za tem, da se razporoka tolerlra samo iz nekaterih krivdnih razlogov. Ako se razveza zakona, kot jo uvaja predhodni načrt, uzakoni, bodo nastala različna moralna vprašanja o tem, ali sme in kdaj sme stranka zahtevati od državnega sodišča, da njen zakon za civilno področje razveže, in ali smejo pri tem sodelovali katoličani kot sodniki ali odvetniki. V drugi polovici 19. stoletja je bilo to vprašanje zelo pereče med francoskimi in belgijskimi teologi. Izjave sv. stoliee niso bile zadosti jasne; zalo je razumljivo, da so se teologi razdelili na dva dela in sta se oba opirala na izjave sv. stoliee. Nekateri teologi so trdili, da je sodba civilnega sodišča, ki odredi razvezo zakona, ki je cerkveno veljaven, sama v sebi zla [intrinsecus malimi) ter je zato vsako sodelovanje pri njej [vložitev tožbe za razvezo, sodnikova funkcija in delovanje odvetnikov) absolutno in povsod prepovedano. Drugi pa so učili, da tako sodelovanje ni v sebi zlo in zalo iz zelo važnih razlogov dovoljeno41, Sv. oficij se je I. 1906 jasno izrekel za milejšo sentenco1'. Po Gasparrijevem pričevanju"1 si je osvojila to mnenje tudi apostolska penitenciartja. Toda kljub S kongresi, ligami in različnimi propagandnimi sredstvi (prim. L c divorce v zb. Les graods problemas iamiliaux, Maris 1928; v knjigi ao ponatisnjena predavanja Šestega franco&kcga narodnega kongresa Zveze za krščanski zakon JAssociation du Mariag« Chrítien) v Arrasu 1. 1928). Za Nemčijo gl, op, 39, Poljski katoličani imajo z novim osnutkom zakonskega prava, ki tudi uvaja razporoko, podobne težave kot jugoslovanski. Na Če-ikem je uvedla novela z dne 22, V. 1919, č. zl. z. 320 fakultativni zakon in razporoko iz pretežno krivdnih razlogov, novi čeSki osnutek pa hoče obligatorni civilni zakon in razporoko iz objektivne omajanosti zakona, " G a í p a r r i, o. c, II 323 in nsl. 16 G a s p a r r i , o. c. II 337. ,a Gasparri, ibid. 206 temu morejo nastati za katoliškega sodnika in odvetnika težki konflikti vesli, ki jih je teže reševati kot one, ki nastanejo za državnega. uradnika pri sklepanju civilnega znkona, ker se je pač leže predstavljati, da bi bila sodba, ki izreče razvezo zakona, mere civilis caeremonia, ko so pa njeni učinki Laki, da naravnost nasprO' tujejo učinkom veljavnega zakona. Ce abstrahiramo od razveze zakona in od načelnega stališča nasproti zaključenemu državnemu zakonskemu pravu, ki smo ga zgoraj omenili, naj omenimo, da zadenemo še lu in tam v obravnavanih določbah predh. načrta na misli, ki jih ne moremo spravili v sklad z naravn opravili m in katoliškim stališčem, kakor je bilo nakazano že v prejšnjem poglavju pri pregledu določb. Ostale spremembe pa, zlasli tiste, ki zadevajo eflectus mere civiles, kakor tudi one glede oklicev, poroke in spregledavanja okli-eev ter zadržkov, moramo odkrito pozdravili. Marsikatera težava, ki se je v praksi radi zastarelih in neprimernih določb v o. d. z.-il občutila, je modernizirano zakonsko pravo v predh. načrtu srečno odpravilo. Podrobno razpravljali je o tem moramo opustiti, ker bi seglo preko okvira tegale članka. 267 Vebrova filozofija in tvorni vzrok. (La causalité efficiente dans la philosophie de M. Vebci.) Dr. J, Janzekovif, Maribor. n. Ko smo premotrili glavne znake, ki jih Veber pripisuje vzročnemu odnosu, si hočemo Se pogledati, kako tolmači filozof s to vzročnostjo nekatere pojave. Predvsem nas zanima, kako je z vzročnostjo med telesnim in duševnim svetom. Veber je bil od vsega početka odločen dualist- V bistrih analizah, ki imajo veliko trajno vrednost, je zavrnil materializem ter pokazal, da sla duševnost in lelesnost dva popolnoma različna svetova. Svoje izsledke je sam zgoslil v treh točkah. Za nas je najvažnejša druga, ki pravi: -Psihični predmeti izključujejo po svoji naravi vse one laslnosti, ki jih dnevno pripisujemo ravno fizičnim predmetom; osobito so vsi prvi predmeti y nasprotju z drugimi absolutno neprostornega značaja. " Potemtakem pa »vlada med duševnostjo (doživljaji, jazi) in nam znanim fizikalnim svelom absolutna disparalnost, ki izključuje vsako uvrstitev teh dveh pojavov v neki kontmuUm. Med prostornostjo in neprostornostjo ni kon-tinua. " Če pa je temu tako,« sklepa nekoliko dalje, -tedaj je ludi vsaka kavzalna zveza med duševnostjo in zunanjim svelom vnaprej izključena.«18 Zakaj? Izkustvena vzročna vrsla je, kakor vemo, nepretrgan lok, kjer vsaka sprememba izvira iz prejšnje spremembe in povzroča naslednjo: Izkustvena vzročna vrsta je kontinuum. Med duševnim in fizikalnim svetom pa ni kontinua, torej tudi ne vzročnosti. Vzročni zakon vlada sicer v obeh svetovih, toda obe vzročni vrsti tečeta sporedno, ker se zaradi popolne disparatnosti ne moreta nikoli zlivati druga v drugo, «Kakor je vzroke za fizikalne dogodke iskali le v fizikalnih dogodkih in narobe, tako je tudi vzroke za vse duševne dogodke iskati le v duševnih dogodkih in narobe,.. Potemtakem pa se mora poleg načela sklenjenosti fizikalno-kavzalne vrste postaviti le načelo sklenjenosli diuievno-kavzalne vrsle in čudim se le, da tega načela sc ni bil izrekel noben psiholog, čeprav leži z.gled naravoslovja biko blizu. «s" Po tem načelu se ravnajo naravoslovne vede kakor psihologija. Naravoslovcu nikoli ne pride na pamel, da bi utegnil kak fizikalen pojav imeli psihičen vzrok. Prav tako se psiholog pri ugotavljanju dušeslovnih zakonov čuti popolnoma upravičenega, da uporablja introspektivno metodo, ne da bi se brigal za odgovarjajoče spremembe v možganski snovi, ki bi utegnile biti vzrok doživljajem. Drug dokaz, da med duševnim in Ivarnim svetom ni mogoča medsebojna vzročnost, je >naravoslovno-bio1oško načelo ohranitve energije in njegov spoznnvno-teoretični smisel-*™. s« Uvod. 52. " Uvod, 106. »" Uvod, 117. m Uvod, 119. - Uvod, 122. 570 Filozof omenja, kako so Mayer, Joule in Helmholtz dokazali za fizikalno področje, da ostane količina energije v ločenem sestavu kljub vsem spremembam vedno ista. Vprašanje pa, ali morda življenje ne proizvaja novih energij, je bilo še vedno odprto. Lotila sta se ga Rubner, ki je delal poskuse z živalmi, in Atwater, ki je raziskoval energetične pojave pri človeku. Obn sta prišla do zaključka, da velja zakon ohranitve energije tudi na biološkem področju. Seveda so vsi ti poskusi le približni, ker naia opazovanja sploh ne morejo dovesti do popolne ali celo načelne točnosti- Toda važno je, da noben vesten poskus ni pokazal, da bi kje kakšna energija nastala na novo. Za znanstvenika je to dovolj. Filozof pa lahko dá temu izkustvenemu zakonu načelno veljavo. Ako obrnemo načelo, da imajo isti vzroki iste učinke, na Fizikalne spremembe, ki niso nič drugega kakor energetične spremembe, sledi z analitično nujnostjo, da je «energija vzrokov količinsko enaka energiji odnosnih učinkov«41, Kar je moderna veda odkrila s pomočjo indukcije, »smo mi deducirá!! ... iz bistva kav-zalnost! sploh*" in s tem pripomogli empiričnemu, verjetnemu načelu, da »stoji zdaj na istem višku, kakor kateri koli matematični aksiom^0!l. Fizikalna vzročnost pa tvori, kakor smo videli, sklenjeno vrsto, to je, fizikalno vesoljstvo niti ne oddaja niti ne sprejema energije. Njena količina se torej načelno ne more spremeniti. Hipoteza, da duševni svet vpliva na telesnega, je tudi s lega razloga nedopustna. »Kdor smatra n. pr. nase doživljaje za učinke možganskih proccsov, ta ni ora ipso facto količino celokupne možganske (sploh telesne) fizikalne energije znižati za toliko, kolikor je te energije treba, da povzročajo dotični možganski procesi nastop . . ■ doživljajev; « in kdor ¡smatra nastop nekega procesa za neposredni učinek duSev-nusli (ne pa drugih možganskih procesov), ta mora potemtakem tudi možgansko energijo, javljajočo se v dotičnem procesu, smatrali za novo, neposredno od duševnosti dohajaj očo energijo in s tem obenem za neki dodalek k vsej ostali možganski energiji«"4. Zato moramo zaključiti: »Med duševnostjo in fizikalnim svetom ni kavzalnega razmerja, ker bi tako razmerje kršilo omenjeno načelo«40 ohranitve energije, Seveda bi lahko kdo ugovarjnl, da se skriva v tem dokazu logična hiba, češ, a priori vendar ne vemo, kateri pojavi tvorijo sklenjeno vrsto. Morda bi ne bilo protislovno, ko bi kdo trdil, da vsaka toplota izvira iz druge toplote in ima za posledico zopet samo toploto. V tem slučaju bi govorili o sklenjen! toplotni vzročni vrsli-Toda to sklenjenost bi Irebalo najprej dokazati. Dokler dokaz ni popoln in za kak slučaj še ni gotovo, ne nastaja li toplota mordu še kako drugače, n. pr. zarad! trenja, bi bilo popolnoma nedopuslno Uvod, 130. « Uvod, 131. " Uvod, 132. ** Uvod, 133. »* Uvod, 134. 269 sklepati po načelu sklenjene toplotne vrste na nov slučaj, ki ga nismo upoštevali, ko smo načelo postavili, Edino pravilni sklep bi bil: Ako toplota ne nastaja drugače kakor iz druge toplote in ima za posledico zopet samo toploto, tedaj je toplotna vzročna vrsta sklenjena. Podobno v našem slučaju, Ako ni vzročne zveze med duševnim in tvarnim svetom, tedaj je Fizikalna vzročna vrsta sklenjena. Toda to je prav vprašanje, ki ga je treba reSiti, da se vidi ali načelo sploh velja. Ne da se zanikati, da ta DČitek zadene nekatera mesLa v Uvodu, ki smo jih navedli. Ako možgani porabijo kako energijo, da povzročajo doživljaje, kakor smo z Vebrom za hip podstavljali, tedaj bi bil edini logični sklep, da fizikalna vzročna vrsta ni sklenjena, nc pa, da bi to bilo proti zakonu o ohranitvi energije. Toda stvarno ugovor kijub temu ne drži. Filozof je namreč očitek sam videl — pripisuje ga Husseju'"' — ter oprl svoj dokaz na druga razmotrivanja. Jedro dokaza je ugotovitev, da je duševni svet absolutno nekolikost-nega značaja, dočim je fizikalna energija merljiva količina. V ne-kolikostni duševnosti kolikostnih energij ni, zato jih ne more oddajati. Ce bi jih dusevnost oddajala, bi jih morala prej iz nič ustvariti, energija bi se res pomnožila, ne samo spremenila"1', Drugi dokaz torej zajema svojo dokazno moč iz prvega, ki je ugotovil »absolutno disparatnost med duševnostjo in zunanjim svetom^, obenem pa sam krepi prvega, ker to disparatnost mnogo podrobneje dokazuje. Zalo ju lahko skupno presodimo. Ni treba posebej omeniti, da jima Filozof sam danes ne pripisuje več dokazne moči. Komur je duhovno prapočelo vir telesnosti in duševnosti, ta je za sebe obračunal s sklenjenimi vzročnimi vrstami. Vsaj za vplive pravzroka sta obe vzročni vrsti vselej odprti. Pa tudi med seboj sta se zbližali kot sestri po izvoru. V čem je bil torej Uvodov dokaz pogrešen? "Mar ni res, da se energija ohranja in da duša ni nosilka tvarnih energij? Kaj pravi o tem fizika, kaj filozoFija? Fizika načela o ohranitvi energije danes nima kaj v časti. Nekateri poskusi mu naravnost nasprotujejo, da so znanstveniki prisiljeni graditi vedno nove podmene, da bi ga rešili, dočim so ga drugi sploh zavrgli". 0 pravem izkustvenem dokazu za to načelo ni niti govora. Že to je usodno, da znanost ne pozna točne definicije za energijo. Splošno jo označujejo kot »sposobnost, da opravlja pod danimi pogoji neko mehanično delo»*1. Toda sposobnost za mehanično delo se gotovo ne ohranja, ker se vse pretvorbe v vesoljstvu vrše tako, da bi jih lahko primerjali vodi, ki teče z višje lege v nižjo. Gornji niv6 se niža, spodnji viša, ko se pa zenačita, se tok ustavi. Voda se je sicer ohranila, ne pa njena delazmožnost. ki je bila v toku. Sličen proces se vrši v vesoljstvu ter se imenuje entropija. Ako se energija ohranja, tedaj ni delazmožnost, ker se ta « Uvoj, 148, " Priul, Uvod, 146/7 in vrb poglavje. ** tVim. članek L. Debroglie: Voies anciennes et perspeetives nouvelles en la Ihčorie de la lumiore [Revue de mčtlphvsiqiie et de morale št, 4, alr. 455;6), » Uvod. 123. 270 manjša, Kaj je torej? Pravega odgovora nikdo ne ve, Za fizika je kvodent, ki ga vstavlja v svoje enačbe, Ako pa ne vemo, kaj je energija, kako naj vemo, da se ohranja? Uhrazec za kinetično energijo, ki ga navaja tudi Veber". vključuje hitrost. Hitrost je pa mogoče določiti le, ako poznamo absolutno mirujočo točko v vsemirju. Kdo jo pozna? Moderna fizika jo sploh načelno zanika, zato ostane hitrost načelno nedoločena, relativna. Kako pa naj iz nedoločenih in relativnih elementov dobimo absolutno količino energije? Dokler pa ta ni znana, je nemogoče vedeti, ali se energija ohranja, manjša ali veča. To, na kar smo nalepili naziv ¡»energija«, sploh ni nekaj abso* lutnega, kar bi bilo lastno, recimo, kakemu telesu in kar bi lahko na njem precenili, marveč nekaj relativnega, kar zavist od vsega sestava, ki mu telo pripada. Kolika energija je v kupici vode? To je zavisno tudi od tega, kam jo homo napeljali in kolike gmote bodo vplivale nanjo. Njeno energijo ^zvišam«, hodisi da dvignem kupico, bodisi da v enaki meri ceteris paribus znižam ploskev, kamor jo mislim iztiti, Tudi njene toplote ne morem smatrati r.a energijo. Ista voda bo grela hladnejše telo, hladita toplejše. Toplotni lok bo tem jačji ter bo mogel oddati tem več »energije .. čim večja bo razlika v temperaturi. To razliko, napetost, padec, pa lahko povečam, bodisi da hladnejše telo še shladim ali toplejše bolj se-grejem. Vir mrzlote je za energijo prav tako važen kakor vir toplote, vir mirovanja prav tako kakor vir gibanja71, iz vseh teh razlogov je izkustveno nemogoče dognati, se li energija posameznega telesa ohranja ali spreminja, da, vprašanje v tej obliki sploh nima smisla. Zato zakon o ohranitvi energije tudi glede medsebojne vzročnosti med telesnim in duhovnim svetom ne prihaja v poštev. Ta zakon se je zrušil tam, kjer je nastal, v fiziki. Filozof pač 11 e bo potočil solze zanj, saj je ležal kakor mora tudi na nekaterih njegovih problemih. Toda nismo li sami dvignili lega i/.kustveiiega pravila do filozoiske višine ter mu priznali veljave matematičnih aksiomov? Ali nismo sedaj dolžni, da ga branimo proti fizikom? Kes je. O filozofskem načelu, da se bitje ohranja, da iz nič ni nič, da se noben drobec realnosti ne more razbliniti v nič, o tem načelu ni nobenega dvoma, Toda to je zakon o ohranitvi bitja in zakon istovetnosti, Kakšni odnosi med bitji se pa lahko spremene, ne da bi se bilnost vesoljstva povečala ali zmanjšala, to skuša ugotoviti izkustvo. Kakor ni mogoče a priori postavili za duševni svet, recimo, zakona o ohranitvi veselja, tako tudi ne za fizikalne pojave zakona o ohranitvi posameznih lastnosti, recimo, barve, somernosti ali okroglosti, Nekaj časa so mislili, da se ohranja energija- Toda izkazalo se je, da se za tem izrazom skriva Čisto nedoločen pojem in da nikdo ne ve, kaj mu prav za prav odgovarja. Se več. Sodobni fiziki pravijo, da je izkustveno dognano, da se to, kar so doslej smatrali za energijo, ne ohranja, marveč se spreminja v maso in » Uvod, 172, 71 Te misli se po veČini opirajo na francoskega filozofa E, Meyersona, 271 ti a robe. Zakon ohranitve, kakor ga lahko analitično izvede filozof, drži, ne valja pa nujno vprav za energijo, kakor gotovo ne velja za lepoto ali okroglost. V tem smislu se izražajo tudi strokovnjaki v teoretični fiziki. "Ker ni mogoče podati splošne opredelbe za energijo,* piše H. Poincare, »pomeni zakon o ohranitvi energije samo, da je nekaj, kar je stalno. Kakršnikoli bodo torej novi pogledi na svet, ki nam jih bodo odprli bodoči poskusi, nekaj bomo vedno našli, kar bo stalno — to je že vnaprej gotovo — in ta nekaj bomo lahko nazvali (energijo'.*" Da, samo če pojem energije tako raztegnemo, da nam pomeni vobče »nekaj«, bitje, bomo lahko pridržali naše načelo, V resnici pa to ni več zakon o ohranitvi energije, marveč metafizično načelo istovetnosti, ki ga obračamo na fizikalne pojave. S tem je pa tudi močno zadet oni dokaz proti medsebojni vzročnosti, ki se opira na disparatnost med duševnim in tvarnim svetom. Filozof si energije pač ne more misliti kot fluidum, ki se pretaka S telesa na telo, ampak kot telesno lastnost ali kot skupino takih lastnosti. Lastnosti se pa ne selijo s podstati na podstat. Ako torej podstavljamo, da duša vzročno deluje na telo, si tega ne smemo tako misliti, kakor da oddaja kako svojo pripadnost telesu, ki res ne more biti nosilec duševnih pripadnosti, ampak tako, da pod njenim vzročnim vplivom v tvarni podstati nastane tvarna sprememba, ki dobiva svojo islinitost od tvarne podstati. To je morda nedoumljivo, ni pa protislovno in ne nasprotuje nobenim zakonom. Uvod ima 5e en ugovor proti medsebojni vzročnosti med fizikalnim in psihičnim svetom, ki ga razvija pod naslovom »protislovne konsekvenee nasprotnega naziranja«™, Kakšne so te posledice? Nobenega dvoma ni, da možganska sprememba, ki je nekaj fizičnega, ni isto, kar doživljaj, Doživljaj je k večjemu »vedenje« za tako spremembo. V radijskem aparatu se tudi vrše čudovite Spremembe, ki lahko proizvajajo slične glasove kakor človek. Toda, kadar človek govori, tudi ve. da govori, kadar pa zvočnik govori, nič ne ve za to. Morda ni doživljaja brez kake fizikalne spremembe, a vendar je doživljaj nekaj drugega kakor ta sprememba. Kemična pretvorba je kemiina pretvorba, to ni doživljaj, S tem, da kaj povzroča spremembo v možganih, še ne povzroči doživljaja. n Hipotez a psihofizične kavzalnosti je torej vsaj v toliko protislovna, v kolikor hoče kot Laka razlagati nastanek duševnosti [življenja) sploh,«'* Doživljaj ni sprememba možganske snovi. Sprememba je pa kljub temu, Torej sprememba česa? Ako je nastala pod vplivom telesne vzročnosti, je mogoč le en odgovor: Ker ni sprememba telesa, je torej sprememba duše, Duša, ki prej ni imela doživljaja, ga sedaj ima, »Tisti, ki trdi, da povzročajo procesi v naših možganih naie doživljaje, mora predpostavljati neodvisno eksistenco duševnosti, čije spremembe so ravno dotični doživljaji,Brezhiben zaključek. ™ H. Poincarč, l.a science et l'kypothise, Pariš 1027. 195. ™ Str. 152. w Uvod, 155. » Uvod. 153, 272 Toda ne pozabimo, da smo šele v Uvodu, ki ne pozna podstatne duše, temveč na doživljajih se gradeče duševno kajstvo. To kajslvo iz doživljajev na poseben način rezultira, zaLo ne morejo biti isti doživljaji spremembe lega kajstva. Filozof opozarja mislece, ki jih mika, da bi priznali psihofizično kavzalnost, »da vede ravno ta teorija neizogibno in v premi Črti do omenjenega subst&ncializma, ki se mu po pravici zoperstavlja vse moderno mišljenje*"1. Pa zanimivo! Pri našem filozofu je Šel razvoj drugačno pot. Napredoval je nazor o podstati in stoji danes tako rekoč dovršen pred nami, dočim je vzročni problem zaostal. Toda, ako nas vse ne vara, se bo Uvodova napoved kljub temu obistinila, samo v obratni smeri, Substaneializem bo vedel »neizogibno in v premi črti« do — psihofizične kavzalnosti, To bi bili trije ali štirje" načelni ugovori proti vzročni zvezi med duhovnim in tvarnim svetom, AH filozof torej zanika sploh vsak odnos med obojim? Nikakor; saj je duševni svet zgrajen na neduševnem. Med obojim vlada ^brezčasna harmonija«™. Torej nekak psihofizični paralelizcm, kakor ga je učil Leibniz, ki ne pozna stvarne vzročne zveze med monadami, temveč le sočasno odigra-vanje dogodkov v posamičnih monadah, ki ga je božja previdnost od vsega početka tako naravnala, da se natančno skladajo liki točno idoče ure? Zopet ne, »Proti temu paralelizmu ugotavljamo, da vlada med duševnimi in živčnimi spremembami sicer ne analitična, pač pa vsaj izkustvena notranja medsebojna zavisnost, taka zavisnost, da prve spremembe vsaj izkustveno ne morejo nastopali brez drugih in narobe.«Ta Filozof naziva svoj nazor izkustven funkcijski paralelizem«"". Značilno je, da se Očrtov paralelizem znatno loči od Uvodovc harmonije. Dočim so v Uvodu doživljaji odvisni od fizikalnih pojavov, 3>a n e narobe""', so v Očrtu duševne spremembe zavisne od živčnih, torej telesnih sprememb »in narobe*. Prav zaradi le medsebojne odvisnosti naziva svoj paralelizem »funkcijski*. S tem se je tako približal staremu dualizmu, ki medsebojno zavis nost vzročno razlaga, da sam izjavlja o njem; »Ta nauk ... še najbolje soglaša z vsemi dosedanjimi našimi izvajanji.-"1' Sicer pa smatra svoj nazor samo za »mnogo verjetnejši«"'1. Od vseh ugovorov proti medsebojni vzročnosti je pridrial Očrt dva najvažnejša: Med vzrokom in učinkom je «realna časovna razlika, javljajoča se v tem, da nastopu in .mora nastopati ,vzrok' realno časovno pred .učinkom'«, dočim »med občutkom in možganskim vzdra- ™ Uvod, IS0. TT V tekstu samem jo le trije dokaii, ki jih je filozot sum opremit z zaporednimi številkami. Ko pa na strani I5K povzema svoje misli, deli prvi dokaz v dva, da so bkupaj štirje. ?H Ct. zakon brezčasne harmonije meti JuSevnim in nednSevnini svetom t Uvodu, str, 312—323, » Očrt, 176. *a Ibid, M Str, 313. « Oirt, 173. «a Očrt, 174, 273 že nje ni razmerje časovne sukcesije ni ne dokazljivo ne verjetno "*. Drug ugovor pa vidi v tem, da bi medsebojna vzročnost zahtevata podstatno dušo. Ta ugovor je pozneje zavrnil filozof sam, kakor vemo, s prvim smo se pa tudi že bavili, Tudi spoznanje, ta posebni stik med subjektom in objektom, med psihičnim in ncpsihičnim vesoljslvom, tolmači predmetna teorija brez kavzalnosti, z brezčasno harmonijo in funkcijskim parale-liznlum. Morda je bila vprav spoznavna teorija pred vsem vzrok temu nazoru. Zato proti mnenju, da fizični predmeti povzročajo v nas predstave, ne bomo našli kakih novih dokazov. Najobširneje se bavi S tem vpraSanjem Sistem"4, sicer se pa problem ponavlja iz knjige V knjigo. Zlasti pogosto srečavamo ugovor: predočevalno razmerje med predstavo in predmetom je apriorno, idealno, brezčasno, dočim je vzročna zveza nekaj aposteriornega, izkustvenega, zaporednega, Da bi kamen, ki sem se spotaknil obenj, ne bil vzrok, da ga zaznam? S tem nazorom se Vebrovi kritiki nikakor niso mogli sprijaznili1". Poglejmo si problem od bliže. Ako hočemo določiti razmerje med predstavo in predmetom, se moramo predvsem zavedali, da. se skrivata v tem problemu dve popolnoma različni vprašanji, kakor je to Veber s svojo čudovito bistroumnostjo pokazal že v Sistemu, pozneje pa morda sam premalo upošteval. »Načeloma«, tako pravi, vsi tu v gotovih slučajih kdo seveda more misliti ludi omenjeno vzročno razmerje med predmetom predstave in predstavo samo, n. pr. v slučaju pristne predstave ,. . odprto pa še Ostane prašanje, ali je to morebitno vzročno razmerje istovetno z našim .predočevalnim" razmerjem-«97 Prevažna razlika! Glede drugega vprašanja sta si Veber in Ušeničnik skoraj edina*". Tomistična noetika, ki se mnogo bavi s i>predo£evalnim-' razmerjem, četudi ne rabi tega naziva, prihaja do zaključka, da je to razmerje — istovetnost. Ideja, ki jo razberem, recimo, iz slike, je prav ista, kakor jo je umetnik zamislil ter izrazil na platnu, ako je moje spoznanje pravilno, le da v umu biva na drug način kakor v tvarnem predmetu. Isto velja o vsakem drugem spoznanju. Vsi predmeti so namreč ostvarjenja stvariteljnih idej: kako bi jih tudi sicer mogli spoznavati, ako bi ne bilo nič idejnega v njih? Veber sicer zanika to istovetnost"4 kakor sploh vsako podobnost med predstavami in predmeti1"3, toda to vprašanje nas lukaj ne zanima. Le to hočemo ugotoviti, da predočevalno razmerje Vebru kakor tomistom ni vzročno razmerje, « Ibid, »» Sir, 164—66. Gl. A. Ušumčniknv ugovor in VebroV odgovor v Sistemu, str. 367. 5i. S, in 370, št. S. " Str, 164; gl, ludi sir. 165, t. 3. *h Glej A. Ušeničnik: Uvod v lil. II. 227, kjer avtor presoja WbroY zakon brezčasne harmonije. " Sistem, 166. " Sistem, 90 si. JJugoslovni Ve sinile. IS 274 Sedaj pa k prvemu vprašanju. Zakaj nastane spoznanje? Zakaj imam ud brezštevilnih možnih prav ta doživljaj, ki meri, recimo, na prav to določeno osnovo, dasi je osnov brez števila? Brezčasna harmonija? Pa zakaj harmoniramo samo z nekaterimi predmeti, zakaj prav s temi? Funkcijski paralelizem? Toda če ni nobenih stvarnih vzročnih vplivov med duševnim in tvarnim svetom, potem bi moral biti duševni razvoj v enaki meri funkcija vseh koz.mičnih sprememb, dočim izkušnja pravi, da je doživljanje odmev le listih fizikalnih sprememb, ki vplivajo na naie telo. Dalje, ako je duševna vzročna vrsta res sklenjena, tedaj je vzrok vsakega doživljaja edino kak drug doživljaj, vsekako vedno nekaj psihološkega, Toda naš filozof bi prvi ugovarjal proti takemu zaključku- Ali ni zapisal, da je poglavitna naloga tudi vsake znanosti vprav ta, da skuša vedno bolj izločiti orisani samo psihološki izvor pristojnih ,znan-stvenih' prepričanj.,."1? Odkod lorei naj izvirajo naša prepričanja? Iz nepsihološke fakličnosti objekla.^9' Mišljenje, ki mu služijo za podlago 'goli psihološki drugotni činitelji na subjektu samem . ni »spoznavanje», ampak »zmota*, taka predstava pa halucinacija"3. Ali pa .»izviratk v tej zvezi more pomenili kaj drugega kakor .biti povzročen«? K vzročnemu tolmačenju lega izraza, ki ima o priliki res ludi drugačen pomen", nas nagiba še drug značilen izraz, ki je s prvim v ozki zvezi: »zadeti«. Pristna predstava izvira iz nepsihološke fakličnosti, eksistence, istinitoSti predmeta, kadar smo to njegovo isti-nitost zadeli«, Toda kaj se pravi »zadeti*? Krogla, ki »zadene drugo kroglo, nam je vedno služila kot šolski zgled za vzročnost, Ali daje filozof ta vzročni pomen svojemu izrazu? Da, saj rabi sledeči primer: -Mislimo si človeka, ki gre z zavezanimi očmi v smeri neke sohe; ne vidi sohe, pa hipoma zadene obnjo in se ustavi - - Podobno tudi istinitosti ne vidimo«, ampak ;sarao obnjo z a d e n e m o«"'*. Filozof po pravici poudarja, da zadevanje ni nobeno predočevanje, pač pJi, ako pod vplivom njegove primere pravilno tolmačimo izraz, vzroki da nastane predočevanje. Tako bi tudi končno potrdili teT podprli načelne trditve predmetne teorije, da najenostavnejši predstavni doživljaji, ki se na njih gradi vse višjeredmi doživljanje, morejo prvotno nastali le ob eksi-stentnih predmetih"". Ta trditev zdrave pameti je bila za predmelno teorijo, ki je pri svojih predmetih načelno odmišljaln eksistenco, pravi deus ex machina. Sedaj bi bila dokazana; Kar ni istinito, ne more biti tvorni vzrok predstav. Vzročno zadetje je počelo vsega spoznavanja: cognitio incipit a sensibus. Se druge trditve, ki so se nam zdele v svoji prvotni, predmelno-teoretični zvezi brez podlage, bi nenadoma dobile pravi pomen. Tako smo brali n. pr,, da je predslava trpni doživljaj. Toda ni trpnosti brez dejavnosti, saj sta lo dva ko- « Problemi. 61. " lbid. 60, 7R. " Jbid- 59; gl. tudi Znanost in vera, —55; Anal. psihul., 157,8. itd. M Prim. Filozofija, 165 sL, op, 25, in Sistem, ItM. ™ Knjiga o Bogu, 9/!0. ™ Sistem, 315. 275 relativna pojma, Po načelu sklenjenih vzročnih vrst bi morali sklepati, da kak drug dejaven doživljaj povzroča predstava. Pa ne. Sistem pravi, da se pri predstavi nahajam napram do ličnemu predmetu v nekem absolutno pasivnem, trpciem stanju«", in Uvod trdi, da »so vse naše predstave kot take v resnici le neki psihični ,vtisi", na podlagi katerih se nahajamo napram vsej zunanjosti le v pasivno-pričakujočem stanju*"1'. Nepsihični predmet je torej dejaven, predstavni doživljaj trpen. Ako to ni prava, pristna vzročnost, kaj neki je?ll1> Tako bi nam končno »zadetje« premostilo prepad med duhovnim in Ivarnim svelom in vzpostavilo med obema vzročno zvezo. Knjiga o Bogu bi rešila tudi vzročni problem, kakor je rešila sub-staneijskega, Vendar temu ni povsem tako, Izraz ,zadel L ima še drug pomen, Zadenem v loleriji, zadenem, kaj si kdo misli, zadenem, kakšno vreme bo jutri, to je, uganem, pogodim, v nasprotnem slu' ¿aju pa zgrešim. In prav la pomen je v Knjigi o Bogu v ospredju. Izrazi »pogodim*, »zadenem« in njuno nasprotje »zgrešim* veljajo za enakovredne11"1. S tem ni vzročni pomen izključen, pač pa zelo zasenčen. Ako pa natančno premislimo, se zdi, da jc vendar ta drugi, preneseni pomen v našem slučaju, ko gre za veljavno spoznanje, nujno v zvezi z doslovnim, vzročnim pomenom, tako da bi brez njega zgubil vsak smisel. Kako vem, da sem zadel v loteriji, pogodil tuje misli, uganil vreme? Sam se moram kako prepričati o slvari ali mi mora kdo drug povedali. Pogodilev sama nikakor ne zadošča, da tudi vem, da sem pogodil. Dokler pa lega ne veni, tako dolgo bo moje spoznanje k večjemu t zgolj vnanje pravilno*, da govorimo kakor Problemi101, Kako se torej naj prepričam, da sem zadek? Da mi kdo pove? Odkod ve on? Ali naj skušam -pogoditi«:, sem ii ;>zadel < ali ne itd- in inlinitum? Ako naj ne obvisi vsa izvestnost v praznini, tedaj ne smemo dati našemu izrazu pomena uganiti«, marveč njegov doslovni pomen, prav v smislu Vebrove primere. Le tislo spoznanje je vnanje in notranje pravilno, ki je nastalo zaradi doživetega »trčenja« k predmetom, to je iz vzročnih vplivov predmeta na spoznavajoči subjekt, pa naj si bodo ti vplivi še tako posredni. Tudi La-verrier je končno trčil« na Neptuna, četudi je videl samo Uranovo svetlobo, Bodisi torej, da rečemo s Problemi, da ima le tako predstavljanje in mišljenje spoznavno vrednost, čigar pristnost »izvira^ viz istinitosti ali taktičnosti njihovih objektov same«, bodisi da v smislu Knjige o Bogu to faktičnost »zadenemo , v obojem slučaju bo treba priznati stvaren vzročni vpliv podstati na podstat, obema izrazoma bo treba dali vzročni pomen. Razmotrivanja o zvezi med duhovnim jn ivarnim svetom bi nas tako do vedla do sledečih zaključkov: Zakon o ohranitvi energije, kakor ga pojmuje sodobna lizika, ni nobena ovira za medsebojno " Str. 102. Str. 219. " Zanimivo je, da jc Veber sam uvidel, da bi mogel ta njegov nazor voditi do psihofizične vzročnosti, Hrim, Problem prcdsl. prod., 161, Sir. 10. «t» N. pr. sir. 78, 18* 276 vzročnost, saj pravi edino to, kar je filozofom že davno znano, da se bitje oliranja in da je vesoljstvo istovetno samo s seboj, Sicer pa itak vzročnost ni nobeno prehajanje ali prelivanje energij ne česa drugega, marveč stvaren vpliv podstati na podstat. Analiza vzročnosti nas torej nikjer ne vede do zaključka, da je vzročni Vpliv med duhovnimi in telesnimi podstatmi nemogoč, dočim nas vsakdanja skušnja naravnost sili, da ga priznamo1"*. Zakaj bi duša ne mogla vplivati na telo in telo ne na dušo? Seveda pri teni ne prehaja kaj duševnega na telo ne kaj telesnega v dušo, marveč se radi tega vpliva spremene duši duševne pripadnosti, telesu telesne. Eno edino, pa veliko hibo ima ta nazor, kakor smo videli; vplivanje samo je ostalo nedoumljivo, Nedoumljivo, toda ne protislovno- AH so mar druge teorije umljivejše, pa nam povrh prinašajo vedno nove težave, ko jih skušamo obrniti na dejansko dogajanje? Morda bi bilo preveč trditi, da tako pojmovanje vzročnosti nujno sledi iz premis Vebrove filozofije, toda zdi se, da je v glavnem vendar v skladu z njimi, dočim ga nekatere teze spoznavne teorije naravnost vključujejo. m. Kadar filozofija govori o vzročnosti, redno vsaj spotoma omenja voljo, preiskuje njen vzročni vpliv ua pojave in njeno svobodo. Kaj pravi o teh vprašanjih Vebrova filozofija? Duševni pojavi tvorijo, kakor smo brali v Uvodu, sklenjeno vzročno vrsto. Pa tudi tukaj se moramo vprašati, ali je ta vrsta v predmetni teoriji res j>vzročna«, Kaj naj bo vzrok in čemu? Nižje-redni doživljaji so samo podlage višjerednih! kakor smo videli, ne pa njihov tvorni vzrok. Naravnost protislovno bi pa bilo trditi, da višjeredni doživljaji povzročajo nižjeredne, to je, svoje lastne podlage, A stremljenja si> najvišji doživljaji, zato že celo ne morejo biti drugim vzrok, volje kot take pa predmetna teorija ne pozna. Uvod ter Znanost in vera tega izraza sploh nimata v stvarnem kazalu, Sistem pa zavrača čitatelja k besedi 'hotenje«, Vprašanje o dispozicijah ali duševnih zmožnostih se bo šele pozneje pojavilo. Cista predmetna teorija torej nima prostora za razum in voljo, marveč pozna le spoznavne in teži v ne doživljaje. Kjer pa ni govora o volji, seveda ne more biti tudi vprašanja o svobodni volji. Jz te prve dobe je tudi Etika, Tu pa se je filozof, govoreč o moralnih problemih, hočeš nočeš moral dotaknili svobodne volje, ker je zgodovina filozofije obe vprašanji pač za vedno povezala. Tudi Veber ni mogel prezreti te vezi. Bil je torej prisiljen, da govori o svobodni volji, še preden je odkril voljo kot zmožnost duševne podstati, Kaj čudno, da je njegova takratna rešitev, ki je veljala k večjemu za predmetno lerorijo, zgubila v njegovih očeh ves pomen, kakor hitro se je na važnejših točkah oddaljil od svojega izhodišča. Osnovna trditev Vebrove Etike iz leta 1923 je bila, da se dado etični problemi obravnavati ne glede na to, je li volja svobodna ali ne, Etika je veda, ki govori o pravilnosti človeških teženj in iz njih »D* Prim, Uvod, 134/5. 277 izviiajočih dejanj, Toda vprašanje, ali je kako teženje pravilno ali ne, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je dotično teženje svobodno ali nujno, prav -kakor je tudi za današnjo logiko popolnoma irele-vanlno vprašanje, ali gre pri mišljenju tudi za povzročene ali v tem smislu .svobodne' doživljaje«'111, iilika ni nič drugega kakor >eksaktna logika nagonske pameti«101. Ako je pa to tako, tedaj je sploli ves »problem indeterministov ,psevdoprobleml«loi, Saj bi se problem svobodne volje sploh nikdar ne bil postavil, ako bi tega po mnenju indeterministov ne zahtevali baš etični problemi. Ako pa ti problemi tega ne zahtevajo, tedaj ni več povoda, pretrgati samo na eni in napram celokupnemu vesoljstvu do ničevosti malenkostni točki to, kar velja načelno za vse ostalo dogajanje ... Zase stojim torej vse-kako na stališču strogega determinizma , r Filozof se ne zadovolji samo s temi načelnimi trditvami, ampak skuSa dokazati «še neposredno In analitično strogo kavzalno determiniranost tudi vsega našega stremljenja«10', in sicer na dva načina: S tem, da zavrne glavni dokaz indeterministov, iti s tem, da poda svoj dokaz za splošno determiniranost vsega dogajanja. Glavni dokaz indeterministov se po Vebrovem mnenju glasi nekako takole; kadar kar koli v strogem pomenu besede >,hočeiimt,f se neposredno zavedamo popolne prostosti ali svobode svojega hotenja. Ker pa je baš vsako notranje zaznavanje lastnega doživljanja neposredno spoznavanje, ki izključuje vsak dvom o tem, da doživljaj, ki se ga neposredno zavedamo, v resnici imamo in da je takšen, kakor se ga zavedamo, sledi iz tega, da je naše hotenje svobodno, ker se ga takega zavedamo, Toda, odgovarja filozof, mi se vendar neposredno zavedamo le stremljenja, ne pa odnosa, ki ga ima ta doživljaj S kakini drugim dogajanjem. Odnos sploh ni noben doživljaj, zato se ga ni mogoče neposredno zavedati. Samosvest nam torej načelno ne more povedati, ali je naše stremljenje z drugimi doživljaji v nujnem vzročnem ali kakem drugem odnosu"1. Toda s tem dokaz indeterministov Se ni povsem ovržen. Ali se ne zavedamo, da je hotenje «dejaven« doživljaj, ki izvira ic nas samih'1, dočim so nam drugi doživljaji tako rekoč vsiljeni od zunaj? Res je, odgovarja filozof, da so nekateri doživljaji po svojem psihološkem značaju trpni, drugi dejavni in da spada v to zadnjo vrsto tudi hotenje. Toda ta dejavnost ali spontanost je le poseben psihološki aspekt doživljanja, ki ga »že načelno ne smemo zamenjati s povsem drugačnim vprašanjem, v kaki objektivni relaeiji stoji doživljanje z doživljanjem ,,. Ta argument znanstveno zato ni vreden niti ne piškavega oreha..,«10" »oa Etika, 67, Prim. podnaslov knjijje: »Prvi poizkus eksaktne logike nagoueke pAmtti.« Izraz »nagonska pamet« je lilozof pozneje zamenjal z izrazom -aksioloika pnnet«; jt Eilelika, 295. J"* Etika, ii&i Problemi, 14. 11111 Etika, "T Problemi, 17. Problemi, 17—20, Problemi, 24. 278 Kot dosleden predmetni teoretik je Veber morit zapisati, kar je zapisal. Kaj neki bi mu takrat mogel pomeniti izraz »iz nas samiti"? Ali je morda duša vzrok doživljajev? Ali niso prej doživljaji vzrok duše, če že hočemo na vsak način govoriti o vzrokih? Hotenje nima iz česa izvirati razen iz nižjerednih doživljajev, ti pa končno Iz predmetov. V tem je tudi napovedani neposredni in analitično strogi: dokaz za vzročno določenost vsega doživljanja, Stremljenje, ki se javlja kot volja in želja, je analitično zavisno od svojih psiholoških podlag, od Čustvovanja in mišljenja, torej ni svobodno110. Vendar ta dokaz tudi s stališča predmetne teorije ni brezhiben. Mar smo res dokazali kavzalno determiniranost vsega našega stremljenja« ? Misli in čustva so neobhodne psihološke podlage stremljenjem, to je res, toda Sistem in Uvod sta vendar ugotovila, da podlage niso vzroki aJi vsaj ne popolni vzroki višjerednega doživljanja, zato ga tudi ne morejo popolnima determinirali. Kakor kamenje še ne determinira hiše in glasovi ne melodije, tako tudi čustva ne hotenja. Indeterminizem v resnici ni ovržen niti s stališča predmetne teorije. Kakor hitro se bo pa izkazalo, da je duša podstat, bo dobil tisti »iz nas samih« svoj pravi pomen in stavilo se bo vprašanje, ni li kaka suhjektova idolov nost• Filozofija, 83. 283 se besede branijo lake zveze, ki pa postane «aktualna trpnost ali dejavnost«, kadar jo dejavni doživljaji >sprožijo>, da se jim protivi ali soglaSa z njimi13". Z raziskovanjem delovnosli je Veber na zelo eleganten in izviren način odkril skupno počelo dvema problemoma, ki sta se doslej samostojno razvijala: to sta problem podstali in problem svobodne voije. Človeška volja je tista delavnost, ki je ne povzroča nobena pripad-nostna delovnost, ampak ki vre spontano iz osebne podstali. Kot nepovzročena in iz podstati izvirajoča je tako rekoč per delinitionem svobodna in hi bilo odveč navajati za to še druge dokaze. Poglejmo si še torišče svobodne osebne delovnosti, To je predvsem svobodna osebnost sama. V naši moči je, da smo dobri ali zli, da bližnjega ljubimo ali sovražimo. ZaLo je tudi ljubezen zapoved, celo največja zapoved, Dobrota ali zloba je »zares v polnem obsegu in v vsakem oziru najbolj notranja in najbolj čisla last dobrega [slabega) človeka suneiii111, saj »izvira po vsem obsegu že iz naše osebno p od.stalne dejavnosti same in samo iz te dejavnosti«1*1, tako da je ne more ovirati ne kako pripadnostim doživljanje, še manj pa zunanji svet, V svojem najglobljem osebnem jedru se človek popolnoma sam odloča. 3 o je »svoboda v najožjem pomenu besede, ker je bistvo naše dobrote ali zlobe po oni naši osebno podstatni dejavnosti tudi v polnem obsegu zajeto in ¡»črpano V pravem, pa vendar .samo v širšem pomenu beseden smo svobodni tudi tedaj, «ko kaj zares .spoznavamo ali se glede česa zares ,motimo'«"*. Na vsako trditev, ki naj bo nase spoznanje ali naša zmota, moramo dati svoj pristanek. Zopet ista «osebna kretnja do resnice kakor prej do dobrote. Toda dočim človek svojo etično dobroto sam ustvarja, saj ni nič drugega kakor pravilna osebna usmerjenost, ne povzroča na enak način s svojim pristankom, da fe kaka trditev resnična. Pri spoznavnih doživljajih se je treba tudi vprašati, v kakem odnosu so ti doživljaji do svojih predmetov- Ta odnos pa ni v naši oblasti. Edino božji spoznavajoči subjekt tudi resnico tako ustvarja z mišljenjem kakor mi svojo moralno dobroto s hotenjem. Dalje, to je izven svojega osebnega jedra, na svet doživljajev in reči pa človeška volja sploh nima stvarnega vpliva. Navadna vzročnost ali prirodna dinamika in osebna svobodna dinamika se druga druge niti ne dotikala, kaj Še, da bi druga drugo kakorkoli ovirali ali celo onemogočali. Med njima je kajpa prevažna zveza, ali ta zveza ni dejansko stvarna, tembolj pa normativno moralna 1 Da se dvigne roka, to morejo povzročiti le Eizični vzroki, spremembe v živčevju in mišicah. Ta vzročnost šele omogoča hotenje, ne pa, da bi hotenje povzročalo fizikalne spremembe. Kar ni fizikalno možno, to si morda želimo, hoteli pa tega ne moremo. 110 Knjiga o Bogu, 200. M» Str. 205. Str- 207. '» Str. 243. Ibid. t™ Str. 250/1. 284 Vzročna neprehodnost med duhovnim in ivarnim svetom je torej ostala, Se več, filozof ji je dodal še novo, Tudi med doživljaji in med osehno kretnjo človeškega bistva do teh doživljajev ni vzročnega prehoda. Tudi doživljaj, recimo kako poželenje, spada »samo v vzročni sestav vseh prirodnih dogodkov in ni prave vzročne poli od tega poželenja — do naše volje«"4. Ali torej filozof sedaj zanika, kar je priznaval že v Sistemu in Uvodu, da ima «ravno doživljaj stremljenja močT da prekini -- - determinacijo (med doživljaji) in poda prihodnji duše v nos t i bistveno drugo lice**1"'? No, tla stremljenja vplivajo na druge doživljaje, to priznava še sedaj, toda stremljenja ravno niso volja, vsaj ne v onem ožjem pomenu, ki smo ga označili, Stremljenja so doživljaji kakor drugi ter potekajo po navadnih vzročnih zakonih. Toda »tako potekanje ni več v nobenem oziru od volje zavisno... Poželenje nam je prirodno vzročno dano, n, pr, po naših telesnih potrebah, po okolici, v kateri živimo, po naših prednikih itd. In enaki pravi prirodni vzroki so potrebni, če naj tako naše poželenje zopet izgine .. .a180 Človek je torej odgovoren samo za svoje namene, Edino njegova osebna etična usmerjenost je izključno njegova tast. Na čustva, misli in teženja nima vpliva, Vse to se poraja v nas brez nas. Ali pa ne vodijo te premise do nesprejemljivih zaključkov? Tudi krščanska etika smatra vest, ki sodi namen in stopnjo svobode, za najvišjega sodnika, uči pa obenem, da človeka Spoznamo pO njegovih delih, ker dobro drevo rodi dober sad. Tudi Tomaž Akvinski pravi, da oseba ne more poljubno spreminjati svojih doživljajev, ker ne zapoveduje nižjim teženjem ^principatu despotico«, temveč »principatu politico et regali, quo aliquis principatur liberis«iae, pa tudi to je vzročnost, četudi samo delna. Ako pa med doživljaji in notranjo usmerjenostjo osebe ni nobene vzročne zveze, tedaj ima lahko najbolj moralen človek zločinsko doživljanje in ravnanje, podlež pa najplemenitejšc. Izkušnja pa vendar kaže, da vobče upravičeno sodimo etično vrednost osebe iz njenih dejanj) ta so celo najboljši kriterij. Kaku spraviti v sklad vsakdanjo izkušnjo s iilozolskim nazorom, ki ne pozna stvarne zveze med osebo in njenimi doživljaji? Zakaj plemenite osebe redno tudi plemenito ravnajo, podle pa podlo? Odkod ta skladnost med etično vrednostjo in med doživljanjem oseb? 0 tem ima Veber svoj poseben nazor. Volja sicer ne more spremeniti doživljajev in iz njih izvirajočih dejanj, pa kljub temu se naša pripadnostna, Obodna dclovnost sklada s podstatno središčno delov-nostjo. Na kak način? To skrb prepustimo — milosti, Bogu! Človek naj se briga le za to, »v kakem odnosu je vsaj sam do svojih strasti, ki se jih na. zunaj nikakor ne more ubraniti... Ni pa njegova zadeva vprašanje, ali bodo one strasti tudi same dejanski izginile; to vprašanje je nasprotno le zadeva njegovega zaupanja, njegove vire,,,.1" «" Str. 252, 111 Sislcm, 139, Uvod, 273, Knjiga o Boju, 252. "o S, Theol. I, q, 81, a. 3 ad 2, Knjiga o Boju, 254. 285 *Ce se - ,, svojemu poželenju zares osebno upreš, ti bo tudi ostalo navrženo in ono tvoje poželenje bo po svoji vzročni poti izginilo,.. In tako bralec obenem vidi, kako se vprav na tej točki harmonično križata in prepletata oba mogočna stebra naše duhovnosti, .spoznanje in ver a.« m Z osebno svobodo smo torej odkrili Se novo sklenjeno vzročno vrsto, tako da bi poznali sedaj tri. Toda medtem se je prepad med fizikalno in doživljajsko vzročnostjo skoraj čisto izpolnil. Ali nismo brali, da nam je ^poželenje prirodno vzročno dano n, pr. po naših telesnih potrebah« in da so »pravi prirodni vzroki potrebni, če naj Lako naše poželenje zopet izgine«? Med doživljaji in telesi je torej vendar možna prava vzročna zveza, kljub nasprotnim dokazom, ki jih je bil navajal Uvod, Zato se je pa odprl tem globlji nov prepad med podstfltno in pripadnostno delovnostjo, tako globok, da opušča filozof, dasi nerad, načelo vesoljne vzročnosti in stopa »s svojo izvedeno teorijo človeške osebnosti zares na plan še s posebnim dualizmom, namreč dualizmom prirodnega stvarstva na eni strani, za katero načelo vzročnosti splošno velja, in posebnega osebnega stvarstva na drugi, za. katero to načelo več ne velja«1". Vsako dogajanje ima svoj vzrok, edino osebne odločil ve ga nimajo; za vsa bitja velja zakon vztrajnosti, le oseba lahko tudi svoje vztrajanje brez vzroka premakne1". Ta nazor vključuje dve trditvi, ki sta filozofsko silno drzni: neprehodnosl med osebno delovnostjo in med prirodno vzročnostjo ter dogajanje brez vzroka, Glede prve omenja Veber, da se tudi A, Ušeničniku zdi zveza med prirodno in osebno dinamiko, kakor jo slika Knjiga o Bogu, prerahla, nato pa sum dostavlja: »Imam tudi že misli, ki bi utegnile to zvezo storiti še .trdnejšo', niso pa še tako ¡zbrušene, da bi jih lahko že danes izročil n aši 7.n ans tveni javnosti.«1 ** Osnova leh mi s I i bi bila, da je osrednja dinamika do obodne v »pravokotni« notranji zvezi >in je zato ne more ne tako ne drugače količinsko spreminjati«. Zamisel ni točneje izvedena, pa vsekakor tO ne bn tisti -pravokotni-.l vpliv, ki ga je omenil in upravičeno zavrgel Uvod in ki temelji na nefilozofskem in tudi lizikalno napačnem pojmovanju energije11Pa četudi bi nam ostala zveza med obojno dinamiko vedno nerazumljiva, kakor je vobče vzročnost v svojem jedru nekaj nedoumljivega, samo zaradi lega je nimamo pravice zanikati, ako sicer govore razlogi zanjo. Nerazumljivo ni protislovno. Toda o tem smo že govorili v drugem delu. Zanimivo je, da je triko ožjo zvezo tudi Veber že o priliki priznaval, ko je zapisal n. pr., da je pijančevanje, ki se vendar tiče telesnega svela, v večini slučajev vsaj tudi zadeva njegove (človekove) lastne samodejavnosti»*"1. Vsekakor glede tega vprašanja filozof še ni povedal zadnje besede. Str. 253. t» Str. 248. Str. 221. Str. -140, op. 41, l'rini. Uvod, 149, i** Filozofija, 165, op. 24, 2S6 Še teže bi se bilo sprijazniti z mislijo, da je možno kako dogajanje brez vzroka, V Filozofiji se nahaja lepo mesto z izvirnimi dokazi za božjo nespremenljivost1*7. Toda isto je treba reči na svoj način o vsakem bitju, Saj ugotavlja tudi Knjiga o Bogu, da velja -vztrajnost brez izjeme sploh za vse, kar naj dejanski ho-, za pod-stati in pritike. Ali je osebnost po svobodni odločitvi povsem taka. kakor je bila prej? Očividno ne. Zakaj torej ni »vztrajala«? Ker je nekaj povzročilo v njej spremembo. Kdo je listi nekaj? Knjiga 0 Bogu pravi, da osebnost sama, K.er je sprememba nekaj dejanskega in ker prav nič ni vplivalo na osebo, je dejanska sprememba nastala iz nič, oseba jo je ustvarila. V Filozofiji smo res našli ta izraz, sedaj vemo, da hi ga bilo treba vzeti doslovno. Sicer je pa že V Agrarizmu mesto, ki pravi, d:* utegnejo v duhovnem svetu »prav ,malim* vzrokom odgovarjati .največji' učinki in obratno«, češ da velja tu j načelo dinamične neenakovrednosti med ,učinkom' in urokom'«14". Odkod tisti »več* na učinkih? Ustvarjen jc iz nič! Toda kdo bo duši pripisoval stvaritelj no zmožnost in celo tako, kakor je niti liogu ne pripisujemo, saj tudi Bog ne ustvarja sebe ali sprememb v sebi, kar je končno islo? In ali je mogoče opustiti načelo, da ostane vsako bitje istovelno samo s seboj, dokler ne deluje nanj kak zunanji vpliv, ne da bi ipso laclo zanikali načelo istovetnosti sžmo in s tem možnost misli vobče? Za Eo načelo ne niore biti izjeme ne v Bogu ne v duši ne v ostalem vesoljslvu, Ako je osebna kretnja« sploh kaj, potem ni mogla nastati iz nič, in ako ji je duša vzrok, mora biti tudi za to duSevno vzrokovanje zadosten razlog. Tudi tukaj je filozof sam začrtal rešitev. vLatenlna volja« postane dejavna, kadar jo kaj ^sproži«. Sprožijo pa jo dejavni doživljaji. S tem bi našli vsaj delni vzrok. Toda trehalo bi priznati, da je to »¿proženje sploh v/rok, da je torej med osebno in prirodno dinamiko vzročna zveza možna. Da Veber ni daleč od tega mnenja, priča njegova izjava, da gre »pri pravih dnhoslfrvflih vedah ... za posebno izvajanje .pripadnosti' iz — pristojne podstatnosti, in sicer vprav iz osebno človeške podstatnosti*"», Najbrž bo pa Ireha iskati tudi v »navpični« smeri, Edino Pravir naše osebnosti bi mogel voljo tako sprožili in jo v njenem vzrokovanju delati isti-nito, da bi ji s tem ne odvzel svobode. Filozof, kakor smo videli, sam izpoveduje nedovršenost svojega nazora. Toda taka, kakor so, s svojimi rešitvami in zagatami, spadajo Vebrova izvajanja o svobodni volji med najgloblja in najizvir-nejša, kar jih pozna sodobna filozofija. Te škoda, da so zaenkrat mislecem drugih narodov nedostopna. + * + Sir. IS6. »» Sir, 4, Knjiga o Bogu, 239. 589 Pojmovanje vzročnosti je v najožji zvezi s pojmovanjem istini-losti in podstalnosti. Kdor ne pozna islinitih podstati, ta nima komu pripisovati vzročnega vpliva. Zato je tudi Veber kot predmetni teoretik spočetka smatral vzročnost za golo zaporednost, prav kakor Hume in pozitivisti. Kakor pa je kmalu zaslutil podstatni ustroj vesoljstva, tako je tudi že zgodaj začel pojmovati vzročnost kot stvaren vpliv hitja na bilje. V čem je ta vpliv in med kakimi pod-stalmi je mogbČ. o tem še ni jasnih zaključkov. Vsckako postaja izraz analogen in dobiva vedno širši pomen, da ga bo kmalu mogoče raztegniti na vse dogajanje v vesoljstvu, iže sama telesna vzročnost,« pravi v Knjigi o Bogu. utegne biti £e kaj različna in to bo tem bolj veljalo za duševno vzročno potekanje, 114 Tudi božja dejavnost je vzročnost151. Vzročnosti pripada v Vebrovi filozofiji temeljni pomen, zlasti ker bo treba, kakor se zdi, spoznavno teorijo in njen pojem -zadevanja- vzročno utemeljiti. Kakor do Knjige o Bogu ni bilo mogoče podati zaključenega nazora o vzročnosti, ker ni bil rešen podstatni problem, lako ne bo mogoče izdelati dokončne spoznavne teorije, dokler se kako ne reši vprašanje vzročnosti, posebno vprašanje o zvezi med dušo in telesom. Ob tej priliki bo tudi treha znova premisliti, ne tvorita li duša in telo v človeku ene podstati, kakor filozof že sam sluti. V Knjigi o Bogu namreč pravi: »Sicer pa lahko tudi tu fglede duše in telesa) govorimo še o samo eni osnovni ¡slini t os t i. namreč ne o istinilosti gole telesnosti in tudi ne o istinilosti gole duševnosti, pač pa o istinilosti žive, .oduševljene' telesnosti,*11' Prav tako glede dokazov za bivanje božje vzročnost ni brez pomena, dasi v Vebrovi filozofiji nima nili približno take važnosti, kakor recimo v tomizmu1". Toda brez neke vzročnosti, ki mora hiti več kakor gola zaporednost, ni stvarjenja in brez svobodne volje ni osebnega Stvarnika. Istinitostni dokaz v resnici črpa svojo moč iz vzročnosti, čeprav jo pojmuje morda drugače, kakor je običajno. Tudi vzročni problem tvori del Vebrove poti do Knjige o Bogu, Sir, 436. op. S, 111 Agrarizem jo naziva »metafizična vzročnost* (str. 310}. J" Sir, 29. 161 Prim, dr. A. Trsleniak; Ob Vebrovi Knjigi o Bogu. Dom in svei J935. sir. 213/4. 288 „Ecclesia quaedam forma iustitiae est," (S, Ambrosius, De officiis m in ¡s t ro rum I, 29, 142) Pripombe k berilom 2. nuklurmi 3. nedelje v avgustu. Dr, F, K: Luk man. Sunmiarium. — Lectiones !l. nocturni dominicne Leriiae Augunti, ex opere s. Ambrosii »De officiis min istrorum libri IreS« sumplne. dilficultates qua&dam prae se fenint, - — 1. Lecliones breviarii levtu-s e\ ampiiore cnn-tejilu cvulsoa contttienč. I.eotio vero Vi. i it ae difficilis inlellectu cst. — 2. Generalia quaeJam de a. doeloris libris »De oificiis« adnotantur. — 3, S Ani-brosii trattnltls de virtulibus cardinalibus (De oll. I, 25, 166—50, 238) r^ca-pilulntur. — 4. Disput.il ion is de iuslitia (De off. ), 28, 130^2(1. 1^2) versio slovena adnOtationibus opporlunii inslnicLa proponitur. — 5. Evplicatur, quomodo s, doctor, M, T. Cieeronis verba: «Fundamentum est autem iusti-Liae fi-de-Si (De off. I, 12) theolotfice interprelnlus, .sentenlias cnuntiaverit, qnarum senstu et connetio primo, ti t aiunt, intuitu haud npparent. V 2. noklurnu tretje nedelje v avgustu se berejo odlomki ¡7 28. in 29. poglavja 1. knjige *De officiis<= sv. Ambrozija. Na prvi pogled berila gladko teko; če pa jih bliže pogledag. niso tako preprosto jasna, kakor se je zdelo. Prejel sem pismo, naj ta berila pojasnim, kakor sem v BV XII (1912] 326—328 pojasnil Amhrozijevo razlago osmih hlagrov. Naslednje pripombe hočejo tej želji ustreči, L Odkod nejasnost v beriJih, kakršna so v brevtrjuJ — Predvsem odtod, da so berila odlomki, iztrgani iz večjega konteksta o o pravičnosti v ožjem pomenu v 28. in 29. poglavju 1. knjige »De officiis>, Ta knjiga je v naših izdajah1 razdeljena na 50 poglavij in 258 malih odstavkov, Razprava o pravičnosti obsega 28. 130-—138 in 29, 139—1-12, berila pa so sestavljena iz naslednjih kosov; lectio IV: 28, 137 (brez zadnjega stavka); V; 29, 139 (prva četrtina) in 140 (prvi stavek); VI; 29, 142 (brez zadnjega stavka). Nejasnost 6 berila pn je v tekstu samem ali bolje v načinu, kako je Ambrozij svoja razmišljanja o krščanski pravičnosti naslonil na Ciceronovo besedo o temelju pravičnosti. 0 lem pa kasneje. Preden Ambrozijeva izvajanja o pravičnosti razčlenimo, da naj' dumo miselno zvezo odlomkov v brevirju, nekaj pojasnil o delu »De officiis* ne bo miveč. 2, »De oliiciis ministrom m libri tres.« — Milanski škof je v lem delu prvi skusil v celoli podati in utemeljiti krščansko moralo. Naslonil se je na Ciceronov spis »De officiis libri tres«, Od njega je prevzel naslov, razporedbo snovi in mnogo etičnih pojmov, postavil pa je moralo na religiozno podlago, dal moralnim terjatvam religiozno utemeljitev in porabil zglede iz svetega pisma (zlasti stare zaveze), kaj malega tudi iz starejše krščanske zgodovine. Kako se krščanska 1 Pri Migneu so knjige -De officiis ministr-onim« natisnjene v XV), zvez.ku serije latinskih očetov. 289 n'orala bistveno razlikuje od etike stoikov in drugih filozofov in jo prekaša, kako drugače presoja, kaj je dobro in koristno, je posebej poudaril; »Nos autem nihil o milina nisi, quod deceal et honestum sit, futurorum m a g i s quam praesentium metimur formula*, nihilque utile, nisi quod ad vilae illius aeter-nae prosit gratiam, definimus, non quod ad delectationem praesentjs... Non superfluum igitur scriptionis nostrae est opus, quia officium diversa aestimamus regula alque illi aestimaverunt« fi. 9. 28, 29), Zavedajoč se, da je krščanska morala po bistvu nad stoično, je Ambrozij brez strahu prevzel iz Cicerón a, kar je v etičnih naukih stoikov in drugih poganskih mudrijanov našel dobrega in prikladnega, toda ne po načinu ektektikov, marveč tako, da je prevzetim elementom dal krščanski smisel in jih postavil na temelj krščanskega verovanja'. ■■Ta spis (De officiis) je zato važen, ker se je v njem antični nauk o čednostih načelno sprejel v teologijo.»' Naslov .De ofliciis« je Ambrozij vzel od Cicerona in svoje ravnanje opravičil. Üb premišljevanju 118, psalma se mu je rodila misel, napisati knjigo v dolžnostih — de olliciis (I, 7, 23), Cicero je sestavil knjigo De officiist za svojega sina Marka. Ambrozij meni, da ima kol duhovni oče pravico, pisati -De officiis za svoje duhovne sinove, k erike, ki jih je v evangeliju rodil in jih nič manj ne ljubi, nego bi jih ljubil kot rodni oče: »Non enim vehementior est natura ad diligen-dum quam gratia (l, 7, 24). Beseda officium- ni primerna samo za modrodovne šole, marveč jo rabi tudi sveto pismo, saj pravi sv. Luka (1, 23] o Zahariju: Factum est. ut impleli sunt dies o I fie i i eius, abiil in domum suam (I, 7, 25), Beseda pa tudi po svaji etimologiji ustreza Ambrozijeveniu namenu: Officium ab efficiendo dictum pu-tamus, quasi efficium. Zaradi blagoglasja pa se je »e« spremenil v o*\ Gotovo officium opominja, ut eo. a¿as, qua nulli officiant*, prosint omnibus . (I. 7, 26). 3. O poglavitnih čednostih (I. 25. 116—50, 258). — Ambrozij govori v 1, knjigi od 25. poglavia dalje o štirih poglavilnih čednostih. To so: modrost jprudentia), quae in veri investigalione versa-tur et scieiitiae plenioris infundil cupiditatera*; pravičnost = Mi kristjani z vetnim, ne tostranskim merilom merimo, kar je dostojno in dobro. ' Pravilno sodi P. Je Lahriolle, Histoire de la littérature latine chrétienne (Paris lfJ24| 371: Uurts chacune de ses exhortations on retrouve, à l'analyse, comme un amalgame de stoïcisme ut de christianisme; niais c'est le christianisme qui est l'élément prépondérant et décisif. Nulle part on ne saisit mieux à quel point les dogmes capitaux du christianisme, c roye il Ce en la Providence, [erme espoir en l'immortalité de l'âme et en la rémunération d'outre-tombe, et surtout loi en Jésus Christ, ont déplacé maint« problèmes moraux, 1 H, Eibl, Augustin und die Palrislik (Geschichte der Philosophie in F-inzcIdarslellungen ß. 10 11. München tf23| 219. « -Olficium» mûrla iï »opificiujn« s spremenjenim pomenom. »Officium* pomeni isto. kar grški » »»t^flUA*, t. j., kar pristaja, moralna naloga, dolžnost, poklic, " Officere protiviti .se, biti v napoto. hifoitoTni Vcttnik 290 [iuslitia), quae suum cuique tribuit, alienum nun vindicat, utiiitatem propriam negligit, ut communem aequitatem custodial^; srčnost (fortitudo), quae et in rebus bellicis excelsi animi magnitudine el domi eminet corporisque praestat viribus ; zmernost (tempe-rantia), quae modtim ordinemque servat omnium, quae vet agenda vel dicenda arbitramur (I. 24, 115). V poglavjih 28.—34. razpravlja Ambrozij o osnovah človeške družbe. Pravičunst se nanaša na družbo človeškega rodu in na občestvo, Zakaj osnova družbe se deli na dvoje: pravičnost (iustitia) in dobrodelnost (benefieentia'), tej pa pravijo mdodarnost [liberali-tas") in dobTotljivost (henignilas!l). Pravičnost se mi zdi vzvišenejša, radodarnost ljubkejša: oni je lastna stroga presoja, tej dobrota (I, 28, 130). 4. O pravičnosti posebej (I, 28, 130—29, 142). — Slovenski prevod 28. in 29, poglavja, iz katerih so berila 2. noklurna 3, nedelje v avgustu, bo najbolje pokazal, kako Ambrozij svoje misli razvija. 28. poglavje. (131.) Že to, kar imajo filozofi za prvo nalogo pravičnosti, mi izpahujemoš, Pravijo namreč, da je prvi način pravičnosti1", če kdo nikemur ne prizadene škode, razen ko ga krivica izzove. To (trditev| izpodnaša veljavnost evangelija 11.k 9 36); zakaj sveto pismo hoče. da bodi v nas duh Sinu človekovega, ki je prišel milost delit, ne krivico delat, ¡132.) Potem so imeli za način pravičnosti, da imej skupno, t. j. javno za javno, zasebno za svoje, Niti to ni po naravi, zakaj narava je vse vsem skupaj nasula. Bog je namreč velel, naj vse nastane takó, da bi živež bil vsem skupaj in bi zemlja bila nekaka skupna : Prim.1, 30, i 43: Sud i am d« beneiicentia loquiomir. quae dividilur trt ipsa in benevolentiam t*I liberalitnlem. Ex his igitur duobiis consta! beneficentia, ut sit perfecta. Non enim satis est bene velle, sed eliam henc lacere: nee satis est i t aru m bene lacere, nisi ex bono fon te, hoc esl, ex buna volúntale proficLwjalur.« H Plemenito mišljenje in ravnanje, radodarnost [nasprotje: avariti.i). Poglavitno pravilo za radodarnost je: ,. «o largin consiho, lit prosit, non ut noeeas~ [I. 30, 114), l'ravo mero radodarnosli je treba določiti po tiko-liščtnah: IJeinde perfecta liberaliltis lide, causa, loco, tempore comm¿n-dalur- (I- 30. 14S}. " Za benignita«»- rabi Ambrozij prav pogoslo -benevolentia«. O oJrtosu dobrolljívo^ti do radodarnosti lepo piíc I, 32, 16"/: nhjt aulem benevolente etiam coniuneta libernhUtt, a qua ipsa iiberalitaí pruliciseitur, duh largi-latis affectum scquitnr largiendi ¡isus, et separata atque discreta. Ubi enim deesl liberal ¡las, benevolentia matic t, communis quaedam parens omnium, quae aniieitíam cotineclit el copulat... Toll« ex usu hominum binevolcn-tiam, tamquam solem e rrsundn tule ris, its eril, quia sine ea usiis hominum esse non potest... BeneVolentin itaque in his omnibus inniquam fans aquae Tefieiens sitienlem et lamquam lumen, quod eliam aliis lucet nec illis desit, qui de suo Inminc aliis lumen accenderint.« Ambrnzij rabi izraz »forma mstiliac, način, oblika ali vrsta pravičnosti, t-j., kako se pravičnost, ki d aje vsakemu svoje, kontretno izvršuje. Tako je n. pr tudi zaničevanje denarja „iu&titiae Iorma» (11, 27, 133). 291 last11. Narava je torej rodila skupno pravico, prilastilev je naredila zasebno pravico. Tu. pravijo, so stoiki trdili, da vse nastaja za človekovo rabo. kar zemlja rodi; ljudje pa se rodijo radi ljudi, da si morejo med seboj drug drugemu koristiti, 1133-1 Odkod so vzeli", da je treba tako govoriti, če ne iz našega svetega pisma? Mojzes je namreč zapisal, da je Bog rekel; »Naredimo človeka po svoji podobi in podobnosti in naj gospoduje čez. ribe v morju in ptice pod nebom in čez zverine in čez vso laznino na zemlji [Gen 1, 26). In David je dejal: Vse si podvrgel njegovim nogam: drobnico in vsa goveda in tudi divje živali, ptice neba in ribe morja (Ps 8, 8- 91, lz našega so se torej nauüili, da je vse človeku podložno, in zato sodijo, da je radi človeka nastalo. (134.) Tudi to najdemo v Mojzesovih knjigah, da je človek rojen radi človeka, saj je Gospod rekel: Človeku ni dobro samemu biti, naredimo mu pomočnico« (Gen 2, 18), Za pomoč je torej možu dana žena, ki rodi, da bi bil človek človeku za pomoč, Preden pa je bila narejena iena, se o Adamu pravi: »Za Adama pa ni bilo najti pomočnika njemu podobnega [Gen 2, 20). Človek ni mogel dobiti pomoči razen ud človeka, Med vsemi živahni ni bilo podobne živali, in da kratko rečem, ni bilo najti človeku nobenega pomočnika. Žene je bilo treba za pomočnico, {135.) Po božji volji torej ali po naravni vezi moramo drug drugemu pomagati, tekmovati z uslugami, takn rekoč vsak hasek dajati za občo porabo in, da povem z besedo svetega pisma11, drug drugega podpirati z vdanostjo, s post jezljivost jo, z denarjem, z dejanji ali kakorkoli že, da bo življenje v naši družbi vedno lepše, Naj nikogar od usluge ne odvrne niti strah pred nevarnostjo, marveč vsak imej vse za svoje, dobro in slalin1*, Sv. Mojzes se ni ba! začeti hudo vojsko za svoje ljudstvo, ni se tresel pred orožjem mogočnega kralja, ni ga bito strah barbarske divje jeze, marveč je pustil v neniar svojo varnost, da bi svojemu ljudstvu vrnil svobodo- (136.) I Velik je torej sijaj pravičnosti: Ker je bolj za druge ko zase, podpira naše občestvo in našo družbo; pokoncu drži vzvišenost ckiha'\ da vse podreja svoji (nepristranski) sodbi, drugim deli pomoč, prispeva denar, ne odreka uslug, jemlje nase tuje nevarnosti. 11 To ni »komunizem, v sniiilu komunistične ioktruie- Kar tu Ambrozij uči. splošno uči katoliška etika. Tako n, pr sv, Toma? Akvinec, S- th- 2 II, q 66, a. 1 c.: >Sectindnm autem naturalem ordinem ex divina Providentia institutum res inferiores sunt ordinatae ad hoc, quod ex his subveniatur hominum necessitate. El ideo per rernm d ¡vision cm et appropriation« hi ex iure humano proceduntem nun impeditur, quin huminis necesailati sil sub-leniendinu ex huiusmodi rebus.-. Prim. S. ih. 1 Ii, q. a. 5 ad 3: 2 11, q. 66, n. 2 ad 1. " Že apologeti 2. stoletja so trliü, da so griki filozofi zajemali iz modrosti najstarejših judovskih svetih knijg. Mojzes in David sla živela in pisala davno pred najstarejšimi grškimi pevci in filoiioti, 11 V mislih ima Cen 2. 18. 20. " Prim. Rimlj 12, 15; »Veselite se i, veselimi, jokajte z jokajočimi « sKzeelsilalem tenet.« — sF-xcetsitas a ti im U Cicero, Du offieiis III. 24; prim, Ainbros-, De offieiis I, 24, 115; »exedsi animi magnitudine eminel,* — »E*celSilas» je IIa tem Mestu tista neodvisnost, samostojnost duha, ki ji je vodilo i a ni 6 pravičnost. 19" 292 (137.) Kdo ne bi želel imeli ta vrli čednosti"1, če ne bi prastara lakomnost17 slabila in lomila čile moči tolikšne čednosti? Zakaj ko ¿elimo množiti imclje, kopičili denar, posesti in prilastiti si zemljo, slečemo pravičnost, izgubimo dobrodelnost za občestvo1H.|1'. Kako bo namreč pravičen, kdor preži, kako bo drugemu kaj iztrgal, da bi sebi pridobil? [13S.) Tudi pohlep po oblasti možato pravičnost poíenSíl", Kako se bo za druge potegoval, kdor si jih skuša podvreči? Kako bo slabotnim pomagal zoper mogočneže, kdor sam hlastá po moči, svobodi usodni? 29. poglavje. [139.) J Kako velika je pravičnost, se da spoznati tudi po tem. da ji ni izjeme ne po kraju ne po osebah ne po časih", da velja celó za sovražnike, Cc je s sovražnikom dogovorjen kraj ali čas boja, se ima za krivično, napasti ga drugje ali prej. Ni namreč vse eno, ali se kdo ujame v boju in srditem spopadu, ali pa Ladi ugodnejših okoliščin ali po naključju.j-- Nasilnejse in verolomne sovražnike in tiste, ki so prizadejali več hudega, zadene hujše maščevanje, n. pr. 'Madianee, ki so po svojih ženskah mnoge iz judovskega ljudstva zavedli v greh. radi česar se je božja, jeza razlila čez ljudstvo očetov, In tako se je Zgodilo, da zmagovalec Mojzes nikogar ni pustil živega (Num 31. 3 si.), da pa Jozue Gabaoncev, ki so ljudstvo očetov napadli bolj z zvijačo nego z vojsko, ni pokončal, marveč jih je osramotil in jim naložil suženjstvo (Joz 9, 20—27) in da Elizej, ki je oblegajoče Sirce, v hipu oslepljene, da niso videli, kam gredo, pripeljal v mesto, izraelskemu kralju, holečemu jib pobiti, ni pritegnil, £eš: Ne pobijaj jih; __ * " >Virlutis arcem.« Podlaga tej metafori je prejšnja »escet&itas«, »Ar** (deblo are V glagolu arceo) je varna, utrjena višina, ki varuje in kriiu mesto ali okolico, trdnjava, grad, 17 «Prima a vari t La.. — Slovenim: prastara lakomnost» 9) pogledam no II, 26, 13(1: »Veins igilur et art t ¡qua avarilia est, quae eutn ipsius divinae legis cd« pi t oraeulis, immo propter ipsam reprimend>m Lev delata est.« Ambrozij navaja za zgled Nutn 22, 7 tl„¡ Joz 7, 19 ti, in 10, 12. 13; Sodn \b, 5 si, »lustitiae formam exuimüs, benuficenliam cunimunem amittiCrtuS (amisinius).* — Preziranje hogastvn, denarja, je "forma iuslitae . Kdor hlepi po bogastvu, »sleče« (cnuiinus) to formo pravičnosti. Dobrodelnost meri na obtiilvo. Kdor pa grabi denar, gleda nase, ne dela več za občestvo. I1> Besedilo med krepkima navpičnima črtama je berilo v jutra-njicah 3. nedelje v'avgustu, V zvezi s prejšnjimi Ambrozijevimi izvajanji je vsaka beseda lahko umljiva. -Formam iuslitiae virilem effcminal-* 11 Sv. Ambrozij je tu načel vprašanje -de medio virlufumi. 0 tem prim, sv. Tomaža, S. th. 1 11. e¡, a. 2 c.: -Alio moJo potest diei medium rationis id, quod a ratione pnniliir in aliqua materia; el sic oime medium virtutis moralis est medium r^lionis; quia ... virtus moralis dicitur con-sistcre in medio per GOD formi t a tem hd ra t LOU em reclam. Sed quandnque conlingit, quod medium rationis est etiam medium rei, sicul est in iustilia. Ouandoque autcm medium rationis non est medium rei, sed a cc ¡pit ur per eomparntionem at nos; et sic est medium in Omnibus aliis virtutibus mo-ralibus.i " 5. berilo v julranjicah 3. nedelje v avgustu je sestavljeno iz prve četrtine 119, in prvega stavka 14fl, odstavka (med krepkimi navpičnicami). 293 nisi jih namreč ujel s svojim mečem in svojim lokom; postavi prednje kruha in vode, da jedo in pijejo in se vrnejo k svojemu gospodu (4 Kralj 6, 22); človekoljubno dejanje naj bi jih izzvalo, da vrnejo hvaležnost. Odtlej ni bilo več sirskih razbojnikov v izraelsko deželo. (140.) | Ce torej pravičnost celó v vojski velja, koliko bolj jo je treba izpolnjevati v miru!(" ln takšno usmiljenje je prerok izkazal ljudem, ki so prišli, da bi ga ujeli. Beremo namreč31, da je sirski kralj poslal svojo vojsko njega lovit, ko je zvedel, da Elizej s svojimi nasveti in modrimi ukrepi preprečuje vse njegove nakane. Ko je prerokov hlapec Gie^i zagledal vojsko, se je zbal nevarnosti, Prerok pa mu je dejal: Nikar se ne boj; zakaj več jih je z nami ko z njimi.« in ko je prerok molit, da bi se njegovemu hlapcu odprle oči, so se mu odprle. Giezi je tedaj zagledal vso goro polno konj in vozov krog in krog Elizeja. Ko so prišli k njemu, jim je prerok dejal: i Bog, udari s slepoto sirsko vojsko!« Ko je to dosegel, je rekel Sircem; »Pojdite za menoj in popeljem vas k možu, ki ga iščete!- In videli so Elizeja, ki so ga hoteli ujeti, pa čeprav so ga videli, ga niso mogli prijeti. Jasno je torej, da je tudi v vojski treba držati dano besedo in pravičnost in da ne more biti častno, če se zvestoba prelomi. [141.) Naposled še to. Nasprotnike so stari14 s prizanesljivo besedo imenovali, da so jim rekli tujci. Sovražnike so namreč po stari šegi nazivali tujce. Lahko rečemo, da so to prav iz našega" vzeli. Hebrejci so namreč svoje nasprotnike imenovali tujerodce (allophyli), t. j., z latinsko besedo alienigenae . V 1, knjigi Kraljev beremo tole: ■In zgodilo se je tiste dni, da so se zbrali tujerodci na boj z Izraelom« (1 Kralj 4, 1). (142.) | Temelj pravičnosti je torej poštenost, zakaj srca pravičnih mislijo pošteno in pravični, ki se obtožuje, stavi pravičnost na poštenost; tedaj se namreč razodeva njegova pravičnost, če resnico priznava. Slednjič pravi tudi Gospod po Iz&jjtl: »Glej, jaz postavim kamen Sionu za temelj, (Iz 23, tf¡), t. j.. Kristusa za temelj cerkvi. Poroštvo za vse je namreč Kristus, cerkev pa je neki način pravičnosti, skupna pravica vseh: za občestvo moli, za občestvo dela, za občestvo trpi preizkušnje. Zato pa, kdor se samemu sebi odpove, ta je pravičen, ta je Kristusa vreden. Kadi tega je tudi Pavel položil Kristusa za temelj (1 Kor 3, 11), da bi nanj zidali pravična dela; kajti vera je temelj;!*" v (telili pa je ali v slabih hudobija ali v dobrih pravičnost. 5, Zadnji odstavek (I, 29, 142), iz katerega je 6, berilo jutranjic 3, nedelje v avgustu, je res težaven in podrobnejših pojasnil potreben. Vir nejasnosti je raha besede »Fides*. v različnih pomenih, potem pa uvajanje misli brez vidne logične zveze. Poglejmo latinsko besedilo! « 1 Kralj 6, S si, T, j,, v stari zavezi. T. j., ii našega svetega pisma. 56 Besedilo med krepkima navpičnima črtama je b. berilo v jutra-njicah 3. nedelje v avgustu. 294 »I*uiidamentum ergo est iuslititae fides; iustorum enim corda meditantur fidern: el qui Se iustus accusal, iustiliam supra ltd em cot-locat; nam lune iustitia eius apparel, si vera latealur. Denique cl Dominus per Esaiam ,£cce", inqliit, ,mitto Iapidem in fundamonlum Sion', id est. Christum in iundamentum ecclesiae. Fides enim omnium Chris t us, ccclesia autem quaedam forma iusliliae est, commune ius omnium: in commune oral, in commune operator, in commune tenia t ur, Den iq Lie qui se ipsum sibi abnegal, ipse iustus, ipse dignus Christo est. fdeo et Paulus iundamentum posuil Christum, ut supra eum opera iusiitiae locarenms, quia fides fundanientum est, in ope-ribus autem aut malis iniquitns aut bonis iustitia est - Ker je prircdiletj beril za brevir izpustil zglede iz svetega pisma, kako je treba tudi nasproti sovražniku ravnati pravično, pošteno, besedica *ergO v prvem Slavku 6. berila v hrevirju ni prav umljiva. Kontekst pa zvezo jasno kaže: i i Zgledov je Ambrozij sklepal, kaj je temelj pravičnosti. Besedo o temelju pravičnosti pa je Ambrozij Vzel od Cicerona, Dc officiis I, 12: Fundumentum est autem iustitiae fides. Kaj je i i d e S ? Cicero jo je Opredelil: „dietorum eonvenlo-rumque conslantia et Veritas' — stalnost in resničnost besed in dogovorov, torej poStenost, zvestoba, zanesljivost, iskrenost. Tudi Ambrozij je v tem stavku besedo v tem pomenu zapisal, ni pa ponovil Ciceronove razlage in se pri njej ustavil, marveč je besedi ¿fides hotel dati globlji pomen z aluzijami na razne biblične besede, ne da bi bil kako mesto izrecno navedel. Ko je zapisal slavek: iusturum tinim corda meditantur fidenv je mislil na razne podobne besede v 118-psalmu, kjer se premišljevanje (meditari, meditatio) Gospodove pravičnosti, Gospodove postave tolikokrat ponavlja. To ni čudno, saj je Ambroziju ob premišljevanju 118. psalma, ki ga je skoraj ob istem času na široko razložil v 22 homilijah-7, dozorel sklep, napisati delo »De officiisH. Misel na pravičnega, ki iskreno in pošteno misli, pa je v Ambroziju zbudila spomin na pravičnega, ki si ne prikriva svojih slabosLi, marveč se jih odkrito obtožuje, in na besede Preg 18, 17iK. ki jih je mnogokrat rabil, govoreč o pokori1" Takšna asociacija po misli sorodnih ali po besedi podobnih bibličnih mest je pri Ambroziju običajna. Sedaj pa je hotel Ambrozij, učenec aleksandrijskih eksegetov, ki so povsod iskali globlji pomen, dati globlji pomen tudi besedi i>fun-damentum«. fzaijevc besede (28, 16), ki mu jih je beseda iundamentum - priklicala v spomin, SO mu ga odkrile: Sion je cerkev, temeljni kamen pa Kristus. Tu pa SC je odprla put novim mislim. Govoril je že bil o raznih načinih, oblikah, kako se pravičnost, »ki je bolj za " Homilije, ki jih je izdttl pod naslovom -txpniiHo in psalmum CXVIH-. je Ambrozij govoril najbrž i. 387/288. Terminu« post quern dela Dc officiis« pa je 1. 386. Prim. O. Harden htver, Geschichte der altkirchlichcn Literatur 11 T= {Freiburg im IJrcisiaU I<*23) 518, 529; M, lhm. Studia Ambrosiana (Lipsiae IS8Vj 2-1. 27. IN luslu*; in exortiu sermonis accusal or est sui [vulgala: . luslus prior est actuiatpr suiaj. Prim, mojo razpravo: Sv. Ambrozij o pokori. BV 1 {1921) 236. 295 druge ko zase al i is potius nata quam šibi ¡1, 28. 136), dejansko izvršuje- Tudi cerkev je ena izmed mnogih oblik pravičnosti, ecclesia quaedam forma iuslitiae est< , celo najpopolnejša: commune ius omnium-, Kar se v njej Vrši, se vrii za skupnost, za občestvo — in commune . >h commune- ne znači načina, kako se vrši, marveč namen, za katerega se vrši, Cerkev moli za skupnost, za občestvo Iprim, obliko fiturgičnih molitev!), dela za skupnost Iprim, evhari-stično daritev!), trpi za občestvo. To je skupnost, ki ji pravimo občestvo svetnikov, >couimunio sanctorum . Ce pa je cerkev quaedam forma iustitiae , mora ta pravičnost imeli tudi svoj temelj. Temelj cerkvi je Kristus, temelj pravičnosti pa je fpi> Ciceronuj ,lides in tako je Ambrozij prišel do enačbe: »Fides omriium Christus.* V tej enačbi pa fides nima več istega pomena ko pri Cieeronu ali v prvem stavku tega odstavka, pa tudi ne pomeni božje čednosti vere ali njenega deja; smisel je marveč ta; Kristus je temelj cerkve in poroštvo, da se v njej ostvarja pravičnost, commune ius omniuni . Na Kristusu sloni občestvo vernikov, on je vez, ki spaja posameznike v občestvo, on je torej tudi jamslvo, da se v tem občestvu za občestvo moli, dela in trpi. Potek misli bi bil nemara jasnejši, ako bi bil Ambrozij besede: Fides enim omnium Christus- postavil na konec za besedami: ... in commune lentatur. Naslednji stavek; Deuique ... dignus Christo est:, se zdi, da ne sodi v to zvezo, da uvaja čisto tujo misel. Pa ni tako, :^Deilique |pri Ambroziju mnogokrat in v različnih pomenih) lukaj sklene prejšnja izvajanja in pove, kaj iz njih sledi. Ker je cerkev »forma iusti-tiae«. pravičnost pa je »aliis potius nata quam šibi , sledi, da .je pravičen tisti, ki samega sebe zataji in sluii občestvu, lakšen je vreden Kristusa, ki je temelj cerkve in jamstvo, da se v cerkvi pravičnost vrši. V rahlejši zvezi pa je zadnji stavek Fundamentum te po asociaciji zbudil Ambroziju spomin na Pavlove besede 1 Kor 3. 10. 11: Po milosti božji, ki mi je dana, sem kot moder stavbnik položil temelj, drug pa nanj zida, vsak pa naj gleda, kako zida. Kajti drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus. . Pavel je položi! Kristusa ¿a temelj, da nanj zidamo pravična dela. Misel postaja splošnejša, zakaj La dela niso dejanja pravičnosti v ožjem pomenu, marveč pravična, dobra dela sploh. Cerkev kot »forma quaedam iustitiae, izgine, »Fides«, ki se lu imenuje, ni več »iides« v prejšnjem pomenu (poroštvo), marveč vera v Kristusa. Pokazalo se je torej, da Ambrozij v tem odstavku ni kar na slepo nametal nekaj misli brez notranje zveze, marveč da je Cice-ronov izrek O temelju pravičnosti, poštenju, porabil Za izhodiSče Leo-logičnim izvajanjem, ki jih je po svoje razvli. Po svoje, pravim, kajli asociacija bibličnih jnesl, po besedi si podobnih ali po vsebini sorodnih, ga je tukaj kakor premnogokrat drugje zavedla, da je na videz skakal Z misli na misel. Šele podrobna analiza odkrije notranjo zvezo. Ne da se tajili, da je v takšnih izvajanjih marsikaj umetno, prisiljeno, Odtod težave za bralen in še večje za prevajalca, 296 Praktični del, VOTIVNA MA£A V CAST JEZUSU KRISTUSU, NAJVIŠJEMU IN VEČNEMU DUHOVNIKU. V okrožnici o katoliškem duhovništvu je papež ob koncu ud redil, naj se v iast in spomin Kristusovega duhovništva uvede posebna votivna maša- Ta maša — tako veli okrožnica — se bo mogla opravljati ob četrtkih po titurgifnih predpisih. Formular nove maše je bil objavljen obenem z okrožnico. Dodan je bil še dekret kongrcgncije za sv, obrede, v katerem se bere, da je besedilo nove votivne maše potrdil papež in ukazal, naj se formul ar uvrsti med votivne maše v rimskem misidu1. — Denimo sem celotni formular. M i $ s a voliva D. N. .lesu Christi S u m m i a L A e t u r n i S j c « ü I is quae in locum ciünventu&lis de f er r i a q u i n t a communi in choro s u f f i c i polest. InttoilitA, /'s. 109,4. J tir a vit P o minus, et nori poemlehit eiun: Tu »s S,icerdos m aetemuni secundum ordinera Melchisedcch, /'*, ibid. I. Dixit Duuiinui Domino meo: Sede a dextm meia. Gloria Patri. Oriitiu. Deus. qui .-< ;l lunjestatU luac |(lori an are contrilos corde. Alleluja. Sequenlia sancli Evangclii secundum Lneam. I nc. 22, IJ -Jff. In illo tempore; Uiscubuil Jestis el uodccim Aposloli cum eo etc. Offt-riarium. Ff6br.lQ,l&—i4. Chrijtu* unam pro peccaiis olfcrens hosliani, in semjnlerrtUM sedel in desetera Dei: una enim oblatfeme con-iumin.ivit in aeternum sanctilicalas, Sfcretu. Haec munera. Domine, mediator notier Jesus Christus Tibi reddat accepla; el nos. una secum, hosliaa tibi ¿ratas exhibeat: Qui tecum. Pruefalit) tie ('iure. C um mit um. 1 Cor. it. 24- -">. Hoe corpus, quod pro vobis Iradelur: li e calix novi testamenti in meo sanguine, die it Dominus: hoc tacilc, quoties-tumque sum ¡lis ir menm com me m oral ion em, Postcommtinio. Vivificet nos, quaesumus Domine, divina, quam ubiu-limus el sumps imsis, bostia; ut perpetna Tibi carilale conjunct!, fruclum, qui semper maneal. afferunu«, Per Dominum. ' Pius 3d. lilt, encrcl. Ad efitholici sacerdotii», 20, dec. 1935; S. Ii. C. deer. 24. dec. 1935; AAS 1936, 53—56. 297 Vsi teksti, izbrani iz sv. pisma stare in rove zaveze, govore o velikem in večnem duhovniku Kristusu, o njegovi izvolitvi po Očetu, o maziljenju po Sv. Duhu, o njegovem delu, o njegovi molitvi in daritvi- A kar beremo o velikem duhovniku Kristusu, velja analogno vsem mašnikum. Vsi mašniki Jezusa Kristusa so deležni njegove mašniške oblasti in vrSé od veka do veka nepretrgoma njegovo mašni-ško službo. Vsi nosimo v duíi neizbrisno znamenje Kristusovega duhovni $tva. Zato pa prosimo v molitvah [oratio, secrela, posteommunio), da bi bili zvesti v naši sveti službi, da bi združeni s Kristusom bili Bogu prijetna žrtev in rodili sadove, ki ne minejo. V svojem ustroju .se molitve odlikujejo po klasični preprostosti In umirjenosti. In prav tako, kakor so molili v stori dobi, se v vseh treh molitvah nove votivne maše obračamo do Baga, Očeta, po Kristusu s r e d n i k u*. Okrožnica veli", naj bi se nova votivna maša opravljala vsnk čelrtek, kadar dopuščajo ruhrike. Kako je umeti te besede, moremo razbrali iz naslova k novemu lormularju: Missa votiva D. N. J. Chr. Summi el Aeterni Sacerdolis quae in locum convenlualis de lena quinta communi in choro sufílci potest. Naslov govori o konventni maši in pravi: v navadne čelrtke, kadar je za konventno mašo dopustna votivna maša, se namesto druge votivne maše, ki je v misalu določena za četrtek (Missa de Špiritu Sancto, Missa de SS, Eucha-ristiae Sacramento) more opraviti maša v časi J. Kr. najvišjemu in večnemu duhovniku- Za konventno mašo pa je dopustna votivna maša, kadar je oficij de ieria (razen v advcnlu. postnem času, v kvalrne dni, v prošnje dni, vigilije), če listi dan ni treba Opraviti maše prejšnje nedelje (diebus in quibus primo resitmenda non sil Missa Domin icae imped itn) ali če Za listi dan ni ukazana črna kun-venlna maša (Rubr, gen. miss. IV 3; Add. et variat. in miss. Ill 2). Obred nove votivne maše je isti kakor za druge konventno votivne maše. Maša jc torej: sine G Idr iti. 2. Oratio de feria, 3. pro diversitate temporum assignata, sine Credo, Praef. de Cruce, ob koncu lienediriuiiuit Domino; barva liturgične obleke je Tdeča. Okrožnica govori samo o četrtkih, da se sme opraviti votivna maša o J- Kr. duhovniku, če lo dopuščajo rubrike. To seveda Ireba umeti samo o konventni maši. Privatna votivna maša v časi .T. Kr. duhovniku pa je dovoljena Vse dni, v katere so dovoljene tihe votivne maše. Rubrika našteva te dni (Add. et variat. in miss. II 1) iii škofijski lilurgični direktoriji jilt naznanjajo v uvodu ali jih tudi sproti posebej označujejo. Obred je isti kakor pri drugih privatnih votivnih mašah. Kmalu polem, ko je bila priobčena okrožnica o katoliškem duhovnišlvu, pa je papež za novo votivno maio dovolil posebno pravico, — Zadnji dve leli so v mnogih škofijah uvedli običaj, da opravljajo za svetost mašnikov vesoljnega sveta posebne pobožne vaje, in sicer zlasti v soboto po prvem petku v mesecu, Ker se namen 4 Cl. RV 15 11935) 33—54. 298 Leli pobožnih vaj Cisto ujema z namenom votivne maše J. Kr, duhovnika, so prosili sv, očeta, naj dovoli, da se v vseh cerkvah in ora-torijih, kjer z ordinarijevim odobrenjem posebej molijo za svelost mašnikov, sme opraviti vsak prvi četrtek v mesecu ena votivna maša v iast d, Kr. najvišjemu in večnemu duhovniku. Sv, oče je tej prošnji ugodil, Kongregacija za sv, obrede je izdala dekret -Urhis et orbis^, v katerem določa: primis feriis V cujusque mensis in ecclesiis et ora-toriis, ubi de consensu respeetivi Ordinarii peculiaria exercitia pie-tatis pro Cleri sanctificntione mane peraguutur, una Missa voliva de Jesu Christo Summo et Aoterno Saccrdote litari possit, dummodo non occurrat restnm duplex primae vel secundae classis, quodlibet festum, vigilia aut ootava D tunini, Comniumoratio omnium fidelium defunetorum; prohibetur etiam diebus 2, 3 et A Januar i i, in quibus lejjalur 'Missa lJuur nftitus< inba 0 C tavam NativitalLs salva tam on semper Missa conventual i aut paroehiali. Namesto prvi četrtek v mesecu se sme pobožna vaja vršiti prvo soboto (S. R. C., 11. marl-1^36; AAS 1936, 241), Po tem odloku je Lorej prvi četrtek v miiseeu ali prvo sob;ito dovoljena votivna maša u J. Kr. najvišjem in večnem duhovniku, tudi če je ta dan festum duplex nlinus vel majus, v cerkvah in oratorijih, v katerih z ordinarijevim odobrenjem Opravljajo posebno pobožnosl /a svetost duhovnikov. Ni pa dopustna ta nlaša v praznike 1. ali 2. reda, na noben Gospodov praznik, naj bo kateregakoli reda, na no beno vigilijo in med nobeno osmino kateregakoli Gospodovega praznika. Kakšen pa je obred maše, o tem odlok ne govori. Pa tudi iz občih rubrik o votivnih mašah se ne da. razbrati, kako naj se vr5i votivna maša o J, Kr, duhovniku prvi četrtek ali prvo soboto v mesecu, Privileg, ki ga ima maša prCsv. Srca Jezusovega prvi petek v mesecu, se zdi, da za mašo O J .Kr. duhovniku ne velja, ker ta maša nima značaja slovesne votivne maše. Mogel pa bi se morda za lo mašo uporabiti odlok C. K. 17. nov. 1922, n. 4379, de Missa voliva pro Fidei propagaLione. Po tem odloku se votivna ma£a za razširjenje vere sme opraviti enkrat v letu na dan, ki ga določi ordi-■narij, tudi če je tisti dan lestum duplex majus vel minus. Maša ima torej nekako iste pravice kakor masa O J, Kr. duhovniku prvi četrtek ali prvo soboto v mesecu. Pri votivni maši za razširjenje vere pa se moli Credo, tudi če je maša tiha: (Gloria se ne moli, ker je liturgična barva pri tej naši vijolična); kismemUraelje in oracije so tiste kakor na festum duplex majus in minus. Analogno moremo reči: pri votivni maši o J. Kr. duhovniku prvi četrtek ali prvo soboto je Gloria in ('redo; komemoracije so tiste kakor na festum duplex majus vel minus; tudi imperata se moli: izpuste se commemorationes communes / I cunciU. de S. Maria, Ecclrstae vel pro papa etc.). ki se molijo pri maši ritus semiduplicis vel siniplicis", Mislim, da se po tem lahko ravnamo, dokler C. R. le Stvari ne bo drugače razsodila. Fr. Ušcničnik. 1 Tako sodi o obredu votivne inaie 0 J. Kr. duhovniku prvi četrtek ali prvo soboto J, P a II w e I s S, J v Nouv, rev, th<£o!. 63 (1936) 91 J. 299 POVELJAVLJENJE MEŠANEGA ZAKONA, SKLENJENEGA V NE-KATOL1SK1 OBLIKI. V zadnjih letih niso redki primeri, da katoličanke iz naših krajev sklenejo zakon doma ali pa v južnih pokrajinah naše države z ženini pravoslavne vere po pravu in obredu pravoslavne cerkve. Po § 2 brainih pravil srbske pravoslavne cerkve iz I. 1933 se zahteva z? veljavnost zakona, da zaročenca izrečeta privoljenje v zakon v pravoslavnem božjem hramu pred pravoslavnim duhovnikom ob navzočnosti dveh prič in da duhovnik potrdi njuno zvezo s cerkvenim obredom- fa sveštenik utvrdjuje ovu vezu C rk V enim obredom). Razlika v veroizpovedim j u (odgovarja ji V katoliškem pravu mixta religio; pomeni torej pripadnost k nepravoslavni krščanski veri) je po & 13 br. pr, razdiralni zadržek, ki pa spada med spregledne zadržke. Za spregled od tega zadržka zahteva srbska pravoslavna cerkev po g 16 br. pr., da poda nepravoslavni zaročenec vpričo pravoslavnega duhovnika in dveh prič pismeno izjavo, da bodo vsi otroci pravoslavno krščeni in vzgojeni. Katoliške poroke v primerili, ki smo jih zgorai omenili, seveda ni, ker zaročenca ne dasta poroštev, ki se zahtevajo v kam 1061- Poroštev pa ne dasta in jih tudi dali ne moreta, ker sta prav kar dala nasprotna poroštva zastopniku pravoslavne cerkve. Katoličanka se zaveda, da je njen zakon neveljaven, ker ga ni sklenila v katoliški obliki, da je sama izključena od prejemanja zakramentov, morda tudi. da je izključena iz cerkvenega občestva. Pogoslo se zgodi, da kmalu po poroki ali pa po več letih prosi [katoliškega) župnika ali spovednika, da bi se njena zadeva uredila . Tako nastane konkretno vprašanje, kako naj se ta ¿akon poveljavi. Reči, da je zakon neveljaven in da mora zato katoličanka zapustiti zakonsko skupnost, je sicer lahka stvar, toda iz moralnih, socialnih in civilnih razlogov manj priporočljiva in neredko popolnoma zgrešena. Cerkev mešane zakone, kakor je znano, najstrože prepoveduje (kan. 1060). Oviralni zadržek mešane veroizpovedi spregleda le, če podasta zaročenca poroštva, ki se zahtevajo v kan, 1061, in obstoji moralna izveslnost, da bosta zaročenca poroštva tudi držala, Obe zahlevi se uvajala s členico nisi, in sta torej pogoja, ki se po kan, 39 zahtevala za veljavnosl dispenze, Ako porošlev in mnralne izvestni?-sti ni, Cerkev kratko malo spregleda ne da. Tudi v smrtni nevarnosti se dispenza ne sme in tudi ne more veljavno podelili, ako poroštva niso dana. To sledi ie iz kan, 1043 in 1044; vrh tega pa je še opozoril dekrel sv. oiicija z dne H. januarja 1932 |AAS 1932. 25) Škofe, župnike in vse, ki imajo fakulteto, spregledovati zadržka mešane veroizpovedi ali različne vere, naj svoje pravice nikoli ne uporabijo, ako niso dana porušiva, seeus ipsa dispensatio sil prorSus nulla et in-validau. V kan- 1061, g 2 je določeno, naj se redno zahtevajo pismena poroštva. Navedeni dekret sv. oficija pa je določbo še izpopolnil z dostavkom, da morajo bili pctrošlva taka, . quarum fidelem cxsecuti-oneni, etiam vi legum cjvilium, quibus alteruter subiectus sit, vigen-tium in loco aetualis vel (sj lorte alio discessuri praevideantur) fu-turae eorum commorfttionrs, nemo praepedire valeat . Tudi lo se 300 terja za veljavnost dispenze. Ker naš iuterkonlesionalni zakon določa vero Otrok iz mešanega zakona drugače, kot hoče Cerkev (čl. 1—3 3fak. z dne 25. maja 1868, d. z. št. 49), zalo se morajo dati poroštva v obliki pogodbe. Iz navedenih določb je jasno, za kakó resno stvar ima Cerkev svojo prepoved glede mešanih zakonov. Nikdar ne spregleda zadržka mešane veroizpovedi, ako ni poroštev in moralne izvestnosti, da se bodo poroitva izpolnjevala- Ravnanje cerkvenih oseb, ki bi asistirale pri mešanih zakonih, čeprav dispenze nI bilo, ali ki bi dajale ali priporočale dispenzo, čeprav poroštva niso bila dana, ali niso moralno izvestne, du sn poroštva resna, moramo obsoditi v cerkveno javnopravnem pogledu naravnost za — zločinsko. Gre namreč za očiten ahustis polestalis, ki je dvakrat usoden, ako ga kdo krije z izgovorom. češ da moramo bili »dobri z ljudmi, uslužni, postrežljivi in da je treba preprečili greh, ko bi sicer zaročenca živela v konkubinatu, oziroma v nedovoljenem ler neveljavnem zakonu«. Tak, v plašč gorečnosti zavit izgovor razodeva nepoznanje osnovnih principov o obveznosti zakonov ter osnovnega načela o Cerkvi kot pravni družbi, da namreč »bonum publicum praevalet bone privaton. Kam more kdo priti, če gleda zgolj na uslužnost, kaže tale naravnost neverjetni zgied. Confessarius quídam — proh dolor! — puellae ipsi dicen ti sponsum suum non catholicum nolle praestare caulionem ad can, 1061, § 1, n, 2 dedil consilium, ut ad interim ¡psa transgrederetur ad relig¡-onem sponsi et matrimonio celebrato reverleretur et consequerelur matrimonii sanationem. lta est in actis. Refero tantum millo verbo addito. Zakon med katoiičanko in nekaloliškim kristjanom, o katerem smo zgoraj govorili, je neveljaven radi nedostatka v obliki. Kaioliškc poroke ni bilo radi poroštev. Brez pomena je. ali je katoliški župnik odrekel sodelovanje pri sklenitvi zakona, ker zaročenca nisla hotela dali poroštev, ali pa Sploh nista holtla priti k njemu, ker nista marala dati poroštev ali kur je nekaloliškj zaročenec v načelu odbil katoliško poroko. Dejstvo je, da se je zakon sklenil v pravoslavni cerkvi in da je katoliška nevesta dala zgoraj omenjeno izjavo, da bodo otroci pravoslavno krščeni in vzgojeni. Gre za pove-Ijavljenje Lega zakona. Cerkveni zakonik pozna, kakor je znano, dva načina poveljav-Ijenja zakona, namreč navadno poveljavljenje (kan, 1133—1137) in ozdravljenje v korenini [kan-1138—1141), Najprej je treba poskusili z navadnim poveljavljenjem, ako to ni mogoče, pa z ozdravljenjem v korenini. O navadnem poveljavljenju zakona, ki je neveljaven radi nedo-slalka v obliki, določa kan. 1137: Malrimnnium nulliim ob defeetum lorniae, ul validum fíat, contrahi denuo debel legitima forma. Za kon se torej mora v takem primeru skleniti v zakoniti obliki; da pa je ta možna, se mora prej dobili spregled od zadržka mešane veroizpovedi; ta pa se ne dobi, kakor smo videli, ako ni poroštev in moralne izvestnosti o njih izpolnjevanju. Ako sta torej osebi, ki živita v neveljavnem mešanem zakonu, pripravljeni, dati zahtevana 30 L poroštva in nato izreči privoljenje v zakon v katoliški obliki, se more njun zakon poveljaviti z navadnim po vel javljanjem. Katoličana je treba prej še odvezali ekskomunikacij — možnih jih je več —, ki jim je zapadel po kan. 2319. Ce pa osebi v obravnavanem zakonu nočeta ponoviti zakonskega privoljenja v predpisani cerkveni obliki, alt če je nevarno, nekato-liški del spomniti na neveljavnost zakona, ali če ni mogoče dobiti spregleda od zadržka mešane veroizpovedi (ker ni poroštev) in zato Cerkev ne dovoli poroke, tedaj je navadno poveljavljenje izključeno. Treba je zato poskusili z ozdravljenjem v korenini, Osnovni pogoj, da se more zakon v korenini ozdravili, je obstoj naravnopravno veljavne zakonske privolitve (kan. 1139). Njen obstoj v našem primeru suponiramo; zato se načelno tak zakon more ozdraviti v korenini, Kodeks posebnih določb za mešane zakone v tem pogledu ne navaja- Nastane pa vprašanje, kako je tu s poroštvi: ali se more sanatio doseči brez njih? ali je dovolj, ce vsaj katoliški de! obljubi, da ho izpolnjeval, kar Cerkev zahteva v mešanem zakonu od katoličana? ali se zahteva za to obljubo kakšna oblika? ali se končno more podeliti ozdravljenje v korenini tudi brez te obljube? Najprvo moramo reči, da v kodeksu na ta vprašanja v kanonih, ki govore o ozdravljenju v korenini, ne dobimo odgovora. Kakor sicer večkrat so tudi li kanoni iz cerkvenega zakonskega prava zelo splošno formulirani. Upoštevali moramo zato ves sistem cerkvenega zakonskega prava. Radi tega sem tudi omenil strogo cerkveno prakso glede poroštev pri mešanem zakonu. Res je, da ravnil Cerkev knl dobra mali in vseskoz izvaja načelo: »Solus animamm suprema lex in da bo zato s katoličanom, ki že dalj časa živi v neveljavnem zakonu, ki ga ne more zapustiti ali vsaj ne brez težav zapustiti, ravnala drugače kakor pa s tistim, ki šele namerava skleniti lak zakon: vendar pa je treba po drugi strani kljub temu inteti na umu, da je Cerkev glede porošlev neizprosna, vsaj pred poroko. Da se ne bo komu to čudno zdelo, naj omenim, da je srbska pravoslavna cerkev še neprimerno strožja. Po § 123 br, pr. se mora mešan zakon, sklenjen pred nepravoslavnim duhovnikom, anulirali na zahtevo pravoslavnega zakonca ali njegovega zakonitega zastopnika ali tudi po službeni dolžnosti, ako nepravoslavni zakonec noče prestopili v pravoslavno vero, Ozdravljenje zakona v korenini je po kan. 1141 pridržano sveti stolici; če gre za mešan zakon, je za zunanje območje pristojen sveti oficij jkan, 247. § 3). Škofje dobe v petletnih lakultetah pravico, da morejo sanirati neveljavno sklenjene mešane zakone. V tekstu fakultete pa so glede teh sanacij navadno navedene nekatere važne omejitve. Ker nam bo tekst služil pri reševanju našega vprašanja, naj ga izpišem, kakor je obsežen v sedaj veljavnih petletnih fakul tetah ljubljanskega škofa (podeljene 1928, podaljšane 1933, veljavne do 193S); glasi se: Sanandi in radice matrimonia atiéntala cora m officiali civili vel ministro acatholico a suis subditis etiam extra terri-t orí um, aut non subditis, intra limites proprii territorii, cm impedimento mixtae religionis aut disparitatis cullus, dummodo consensos 302 in utruque coniuge perseverel, isqiie legitime rcnovari mm possit, sive quia pars acatholica de mvaliditute matrimonii moneri nequeat sine periculo gravis damni Hut incommodi ¡1 ua I hoi ico coniuge sub-eundi; sive quia pars acatholica ad renovpndum coram Ecdesia matrimonialem consens um i aut ad caution« S praestandas, ad praescrip-tum Cod. J. C. can. 1061. § 2 ullo modo induci nequeat; exceplis ea-sibus: 1" in quo pars acatholica advcrsatur baptisnu vel cathoüeae education! prolis utriusque sexus natae vel nasciturae; 2" in quo ante attenta tum ma trim on ium, sive privatim sive per publicum actum, partes sc obstrinxerunL educationi 11011 catholic« prolis, uti supra: dummodo aliud non obstet canonicum impedinientum dirimens, super quo ïpse dispensandi aut sanan ci i facúltale non polleat'- [Skof. list 1933. 80; 1929. 126—127.) iz citiranega besedila sledi, da se i^a sanacijo poroštva ne zahtevajo, Dobro pa je treba paziti, da je sv. oficij 1, 193U dostavil fakulteti bistven pogoj: dummodo moraliter cerium sit partem acatnöli-cam universae prolis lam nalae quam nasciturae catholic am educa-licnem non esse impediluram, To je sporočil sv. oficij kongregaciji de propaganda in orientalski kongregnciji (G a s p a r r i , Trac tatu s canonicum de matrimonio 11, 1932, 269): kongregaeija de propaganda je o tem obvestila podložne ordinarije 2- julija 1930 [Li n ne born, Grundriß des Eherechts nach dem Codex iuris canonici*.-1, 1933, 412, op. 2). ^a neko poznejšo prošnjo apostolskega delgata za Turčijo je kongregaeija de propaganda odgovorila 4. septembra 1931: viuxta ultimas disposition^ S. Officii, non pusse sanari in radice mixta coniugia, nisi habeatur moralis certiludo partem acatholicam uni' vcrsac prolis lam natae quam nasciturae catliolieam educationem 11011 esse impediluram« (cit. Gaspar ri, O. c. II, 269), Gaspar ri dostavlja: . (Juam regulam modo omnes SS, CC. ( sucrae congregationes] accurate servant (o. c. 11, 269). Dostavek dumniodo moraliter eertum sit partem acatholicam universae prolis tam natae quam nasciturae catholieani o ducat ione m non esse impedituranv stoji v novejših formularjih namesto obeh izjem, ki sta navedeni zgoraj v tekstu fakultete ljubljanskega škofa: ta lekst se je nahajal v petletnih fakultetah, ki jih od 1. 1923 prejemajo krajevni ordinariji, ki niso podložni kongregaclji de propaganda ali orientalski kongrega-ciji. Razlika med novejšim in starim formularjem je za redne cerkvene province v leni, da je po starem zadoščalo za sanacijo mešanega zakona, da le ni nekatoliški del nasprotoval katoliškemu krstu in vzgoji otrok, po novem pa mora bili moralno izvestno, da ne bo oviral katoliške vzgoje Otrok. Pod izrazom katoliška vzgoja- je ometi tudi kaloliški krst (G a s p a r r i, o. c. 11, 269). Ako torej ni mogoče dohiti moralne Izveslnosti, da nekatoliSki zakonec ne bo delal ovir, da bi bili otroci, ki se bodo rodili, katoliško krščeni, kakor ludi ovir, da se bodo vsi otroci, oni, ki so že rojeni, in oni, ki se bodo še rodili, katoliško vzgajali, se sanacija ne podeli; iil sicer ne le škof nima pravice v takem primeru zakona sanirati, marveč je tudi kongregacije ne pódele. Podpisanemu ni znano, zakaj je ostala fakulteta ljubljanskega škofa izražena po slarem formularjel [morda 303 napačno objavljena v Škofijskem listu? ni morda prevzel po pomoti stari formular?), Gotovo pa je, da moramo fakultete tolmačili ad mentem sv- stofice. Po zgoraj navedenih izjavah rimskih kongre-gacij in po Casparrijevem pričevanju pa v zadnjih letih rimske kun-gregacije zakona ne sanirajo, ako ni omenjene moraine izveslnosti. Izjema pod Štev. 2 v starem formularju j in quo ante aUenlatum matrimonlum, Sive privatim sive per publicum actum, partes se ob-slrinxcrunt cducationi non catholicae prolis | je v novem odpadla. V formularju fakultet, ki jih prejemajo nunciji in apostolski delegati, se ni za sanacijo mešanega zakona od nekatoliškega zakonca nič zahtevalo, Tekst se je namreč glasil; Quod si matrimonium Euerit nullum ob non servatam formam in času mixtae religionis aut dispa-riialis cuHus, el pars aralholica induci non possil ad renovandum consensum iusta leges Ecclesiac, danda non erit sanatlo in radice, nisi assumplis a parte fideli obhgatiunibus curandi pro viribus con-versionem coniugis ct educationem prolis in fide catholica, coocessa eidem absolutione a ceuauris, si coram acatholico matrimonium attentaveril. ipsaque monita de gravi patrato scelere (cap. Ill, 31, al. 3) V formularju 11 in 111 za misijonske ordinarije je stalo samo: Sanandi pariter in radice matrimonia mixta attentata coram magistratu civili vel minisiro acatholico^ (form. A 23j Zato je umevno, zakaj je sv, oficij gornjo omejitev sporočil, kakor smo videli, predvsem kongregaciji de propaganda. Za spregled zadržka mešane veroizpovedi se zahtevajo, kakor smo omenili, poroštva, ki jih morata dati oba konlrahenta v taki obliki, da bodo veljala tudi po krajevnih civilnih določbah. Vrh lega mora biti dispensator tudi moralno izvesten, da se bodo poroštvu izpolnjevala, Mimogrede bodi še omenjeno, da se zahtevajo tudi urgentes iustae ac graves causae (prim. kan. 1061, § 1, n. 1), da se more dispenza podeliti. Za sanacijo mešanega zakona se pa formalna poroštva od nekatoliškega dela izrečno ne zahtevajo, poč pa more bili tisti, ki sanacijo podeli, moralno izvesten, da nekatoliiki del ne bo delal ovir, da bi se otroci katoliško krstili in vzgajali, firez le moralne izveslnosti se zakon ne sanira, Ce sta zakonca dala uasprolna porošlva pred pravoslavnim duhovnikom kakor v primeru, ki smo ga v uvodu omenili, bo pač težko priti do omenjene moralne izveslnosti, ako nekatoliški zakonec ne poda pismene izjave, da ne bo oviral katoliške vzgoje. Sv, stolica ali škof si zgradita moralno izvestnosl na podatkih in poročilu župnika odnosno duhovnika, ki vloži prošnjo za sanacijo. Odveč je pripomniti, da je ta dolžan poročali po resnici graviter onerata conscienlia«. Da se meian zakon ne more v korenini ozdraviti, če katoliški del noče prevzeti dolžnosti, ki jih Cerkev zahteva v mešanem zakonu od katoliškega zakonca, je menda samo po sebi jasno. Sanacija se vendar podeli v njegov prid. Glede katoliškega dela naroča zgoraj omenjena Jakulteta, ki podeljuje krajevnim ordinarijem pravico, sanirati mešane zakone, tole: »Ipse uutcm Ordinarius serio mo-neat partem cathulicam de gravissimo patrato scelere, salutares ei poenitenlias iinponat el, si casus ferat, cam ab excommunications ab- 304 sol val iuxta Cod, I, C can. 2319, § 1, n, 1", simulque dcdaret ob sanationis gratiam a se acceptatam, matrimonium eílectum esse va-lidum, Icgitimum et indissolubile iure divino ct prolem forte suscep-tum vel suscipieiidam legitiman! esse; eique insuper gravibus verbis in meutern revocet obligationem, qua semper tenetur; pro viribus curandi baplismum et educationem universae prolis utriusque sexus, tarn forlc natae quam forsitan nasciturae, in catholicae religionis sanetitale et prudenter eurandi conversionem coniugis ad fidem ca-lliolicam.'; Zelo bi bilo zgrešeno, ako bi si kdo ozdravljenje v korenini pri mešanem zakonu predstavljal le kot neko pravno formalnost, radi katere se pa£ za cerkveno območje neveljaven zakon poveljavi, ki pa od katoliškega zakona ne zahteva nič, razen k večjemu to, da se poniža^, prositi za njo. Iz citiranega besedila sledi vse kaj drugegi kakulleta končno naroča, naj se listina o sanaciji z izvršilnim dekretom shrani v škuf. kur i ji; sanacija sama pa sc zapiše, ako škof ne odloČi po modrem preudarku drugače, v krstni knjigi katoliškega ken traben ta. Po žulji sv. stolice naj pravice, sanirali mešane zakone, škaf nikomur ne delegira, marveč naj jo sam osebno izvršuje. Iz povedanega si na zgoraj zastavljena vprašanja, mislim, lahko vsak s ¿im odgovori. Prav lako je umevno, kakšne podatke mora župnik zbrali, kadar gre za povuljavljenje ali za sanacijo mešanega zakona. Postopek je ta, da je treba najprej poskusiti z navadnim poveljuv-Ijenjem; ako to ne uspe, preidemo k ozdravljenju v korenini, Za ozdravljenje v korenini je osnovni pogoj obstoj prave zakonske privolitve pri obeli zakoncih. Potem mora bili katoliški del pripravljen storiti vse, kar Cerkev ud njega zahteva. Ako le pripravljenosti ni. se sanacija ne more doseči. Glede nekaloliškega dela pa absolutno zahteva nbvejša praksa rimskih kongregacij moralno izveslnjst, da ne bo delal ovir pri katoliški vzgoji. Ako te moralne izveslnosti ni, se sanacija pro foro externo ne da. Ostane pa v takem primeru še poskus, doseči sanacijo od sv. penitencijarije, da se morda more pomagati skesanemu katoliškemu zakoncu, čigar nekatoliški soprog nikakor noče nič slišali o katoliški vzgoji otrok. ¿upniki in spovedniki pa naj nikar prehitro ne obetajo katoličanom. ki gravissimo sculerc patrato pognzijo važne cerkvene določbe ter sklenejo zakon pred nekatoliškim duhovnikom in se Še zavežejo, da bodo dalj otroke nekatoliško krstiti in jih bodo neka* toliško vzgajali, da bo Cerkev rada sanirala njihove neveljavne zakone. Paziti je„v teh primerih, kakor sem že omenil, ludi na eksko-munikacije po kan. 2319, Al. Odar- KONST1T L7C1JA O APOSTOLSKI PENITENC1JAÍE1JJ Z DNE 25. MARCA 1935'. 1, Apostolska penileneijarija* spada med najznačilnejše ustanove osrednjega cerkvenega vodslva lako glede zadev, za katere je pri- 1 Konstillitija Quae divinitus, AAS 1935, 97 113. - V kodeksu (kan. 253) se to oblastvo imenuje sacra poenitentiaria, v citirani novi Pijevi konstituciji pa sacra pacnitentiaria apostólica, apostólica paenitentiaria, sacra pacnitentiaria. 305 stojna, kakor glede organizacije. Po današnji' uredbi ima apostolska penitencijarija dva oddelka: prvi je sodno oblastvo /a notranje ob- 1 Pristojnost apostolske penitencijarije se je od početka, ki sc£a v 13, stoletje, do deftnitivne ureditve, kakor je danes v kan, 256, zelo spreminjala. Zgodovinskega razvoja na lern mestu nt mnrcm opisovati. Naštejem le vaifiejie pravne vite in literaturo n aposloWri penitencijariji, ker bu treba v poročilu nekatere ud teh omeniti. Viri: c. 1, in VI 1, 9; c. 2 in Clem. 1, 3; ordn romamis XIV, cc_ 46, 72, 7Ê; ordo romanu» XV, cc, 13, 24, 54, 110, Konstitucijc: Benedikt XII., In agro duminico z dne 8. aprila 133S {v njej se ze omenja ureditev ap. peintencijarije, ki je v bistvu ostala še danti); Stkst IV,, tfuoniaio nonnulli r. dre 9. maja 1484 (papež brani pristojnost ap. penitencijarije v zunanjem območjuj; f i j IV., In aublimi z dne 4- maju 1564 [papei je pristojnost ap. penitencijarije v marsičem omšjil); I"1 i j V., In omnibus rebus hunianis z dne 18. maja 1569 in Ut bonus z istega dne (ap. penitencijarijo je na novo Uredil in njeno pristojnost omejil zjjolj na notranje območje): Aleksander Vil., In apoftolicae difnitntis z djie 22. februarja 1659 juredbn o tako zvanih poenitentiarii minores]; Aleksander VIL, Ex commissi nobis z istega dne (de poenitentiariis minoribns sacrae Domui lauretanaej; Inoceac Xii., Humanus pofttiies z dne 3. septembra 1692 [p.ipei je omejil pravice kardinala velikega penitenci-jarja): Inocenc XIII. z dne 11, septembra 1721 in Benedikt XIN. i dne 15. julija 1721 ¡de pOenitentialniB minoribus in basilica S. loannis in Laterqno et in basilica Liberiana|; Benedikt XIV., Pastor burni t, i dne 13. aprila I?44 (o pristojnosti apostolske penitencijarije); Benedikt XIV,, In apostolicae /. dne 13. aprila 1744 jo organizaciji in d postopku apostolske penitencijarije); I'i j X,, S&pianti eoiisilio (Tribun aliu Sacra Poeniten-liaria) i dne 29. junija 190Ë; Pij X., Vacante Sede Apostolica |12, 13. 16} r (lite 25. decembra 19C4 (o pravicah kardinala Vel, peniteucijarra za čas, ko je papeiki prestol izpraznjen): motuproprij Bcne dikla XV, Ailo-quentes z dne 25. marca. 1917; AAS 1917, 167 (pri ap, penitencijariji se ustanovi oddelek za oskrbo odpustkov); kan. 253 in konst. P i ja XL, Quae divinités i dne 25. marca 1935. O odnosu veljavnih določb do določb v n&itetih virih velja naslednje: Kan, 258 je vzet iz cit, konst, Pia X. Sapienti consilio, ki se zopet tkllcuje na uredbo v konst. Benedikta XIV, In apnstoUcae. Prav tako se sklicuje na Isti dokument Benedikta XIV. nova konstilucija Pija XL [-Nus qunque ad hoc sollemne document um inen tem convertirons; ab nuque solo principes Harum litterarum Lineas nnituamur, tam in notis proprii» obligationibus de-signandis Ofiicialium, quibus Sacra l'aenitentiaria constat, quam in negotiorum tractatione deiimenda; in id umitn ,. _ intendertleä, Ut ConstitUtio In Apostolicae, quae tarn û lUlobus fere ääeculis eiistit, ad en quae rerum usus et lemporum rationes Nas docuerint tuagis accommodetur . . . attentis pracsertim consuetudinibus, sensim «ine sensu in hoc Sacrum Officium ind HC Iii; quae quidem camdem ColUtitUtionem Beiledicti XIV aliquantum ininiutaruni»), temeljna ureditev apostolske penitencijarije je torej vzeta iz kousl. Benedikta XIV In apostolicae; v uvodu te Benediktove konslitu-cije pa stoje besede: i|Pii Papae V] Constitutione ni, quae incipit In omnibus,.. Nus quoque firmam esse volumna atque decernunus praeter quam in ils, in quibus eaiudem pracsentibus Nostris Litten!. constitcrit adversari.« Vsi novejši Dapeiî, ki to v urgunizaturneiiL pogledu reformirali apostolsko penitencijarijo, izhajajo torej kontno iz konstitucije P i j a V. In omnibus. Literatura o ap. penitencijariji: G öl 1er, Die päpstliche PöniltTi Ha-rie in ihrem Ursprünge bis Zu ihrer Umgestaltung unter Pius V, 2. zv, 1W7 in 1911. Chouët, l.a sacrée Pénitentiarie Apostolique. Ktude d histoire et de droit 1908. H i n i c h i a s. System des katholischen Kirchcnrechts I. 11*69, 427—432. Bnjr>lliwni Vailnlk. 20 306 močjeJ, drugi pa je pristojen za vprašanja o podeljevanju in rabi odpustkov, Čeprav pristojnost omenjenega drugega oddelka ni omejena samo na notranje območje, kot je pristojnost prvega, vendar je lahko uvideti, da ni brez globljega razloga izročil papež Benedikt XV, penitencijariji odpustkov, quibus fidelibus facullas trihuilur recipien-di a Divina Misericordia paenarum remissionein, quac ob peccata commissa. enque in eonfessione sacramentali iam quoad culpam. deJeta, solvendae remanent«, kot pravi papež Pij XJ,* Pristojnost prvega oddelka apostolske penitencijarije, ki se v novi konstituciji imenuje seclio tribunalis. opisuje kan, 253. § I, ki je skoraj do besede vzet iz konstitucije Sapienti consilio [TI, t), s katero je Pij X, I. 1908' reformiral rimsko kurijo", takole: -Hiiius tribunalis iurisdictio coarctatur" ad ea quae forum internum, etiam non sacramentale, respiciunt; quare hoc tribunal pro solo foro interno g r a t i a s largitur, a b s o I u t i o n e s. dispensationes, eommutationes, sanationes, condouationes: excutit praeterea quaestiones conscientiae, easque dirimit,'. Pristojnost drugega oddelka (s e e t i o i ti d u I g e n t i a r u m) pa je orisana takole v kan, 258, § 2; Eiusdem insuper est de iis om- Bangen, Die r"mische Curie, ihre jjejjen wiirtiüe Zusammensetzung und ihre Geschäftsordnung tB54, 41S—426, Od komentarjev k novi Pij« v i konstituciji omenjam: Ulrich Stutz, Zur Neuordnung der Sacra Paenitentinria Apoitolica (Sonderausgabe aus den Sitiiiiig-iberichlen der preussischen Akademie der VCissensehüFten, l'hi' ■ hist. Klasse 1935 XV||] Berlin 1935; Caneotri, De noviasima Pueni-tentiariae Aposlolicae reformatio!)« (Apollinaris 1935. 203 sq.). 1 Izraz sodno oblastvo (Iribiuial) ie vzeti tu v iiriem pomenu besede (prim, kan. 258, ä 1 in v njem orisani delokrog penitcneijaTjje), 1 /. motupropr, Alloquentes z dne 25. ninrea 1917, A.AS lili, 167. * V konsl. Quae divinitus z dne 25, mnrca 1935, AAS 1935, 97. ■ Dne 29. junija: fonles, ed. G a s p a r r i 111, 12b—7.16. " V Konstitutin se glasi tekat (kar je razprto tiskano, se nahaja v kan. 253): H u i tis saeri iudicii itu tribunalis iurisdictio coarctatur ad ea (lumiasat quae forum i n t e r n u rn , etiam non sacramentale, respiciunt, Itaque, extern! inri di^pensaIii' nibus circa matrimonium ad Congrcgatinnem de disciplina Sacramenturu-n remissis, hoc tribunal pro foro interno gralias lar^i-tur, absolutiones, dispensationes, commttlaliones, sanationes, condonationes; excutit priclciea quae* :. t i o a c S conscientiae, c a s q u a e dirimit. u Po konst, Benedikta XIV, Pastor borus iz 1, 1741, ki je uredila podobno k6t konst. Pij» V. Ul bonus iz !. 1569, slvarno kompetenco apostolske penitencijarije, ju bila penitencijarija v določenih primerih pristojna tudi za zunanje območje; njen § 6 je namreč med drugim določal: ^absolvere et absolvi mandare po&sit et valeat [sc. poenitentiaria}: Reguläres nimirum a culpis et censuris pratmissis in ntroque foro: Kcclesiasti-cos vero saeculares necnon laicos a praedietis cuipis et eennuris in foro conscientiae taiitum; eosdeni vero ecclesiasticos saecularee neenun Iaieo.5 lune in utroque furo ecclesiasticos absolvi mandare po&sit, quando agitur de censuris puhlici« hitiš a i u r e .. .f Pozneje je postala penitencijarija še pristojna za zakonske dispenze v zunanjem območju v primerih, ko stranke niso zmogle predpisanih taks ¡11 i n s c h i u s . o. c. i, 430). PapeČ Pij X- pa je omejil pristojnost penitencijarije le na notranje območje; zato je v konstituciji Sapienti cnnsilio izraz icoarctntur- na mostu, medtem ko pomeni v kan, 25ß, § 1 le historično reminiscenco. 307 nibus indicare quaespectant ad u s u m et concession cm i n d u I g e ji I i a r li m , salvo iure S. Officii videndi ca quae doctrinan! dogmaticam circa easdem indulgentias vel circa novas orationos et devotiones respiciimt. 2. Nova papeževa konslilucija Quae divinilus z dne 25. marea 1935 ni pristojnosti apostolske peniteneijarije v ničemer spremenila, pač pa je uredila -modum et ralionem...- quibus am-plissimae et saiictissimae facúltales, Sacrae Paenitentiaríae can. 258 Cod. Juris Canonici datae, sint adhibendae■ " Ko sta reformirala apostolsko peniteneijarije papeža Pij V. in Benedikt XIV., qtlifeus Pro-tocolli (ijliod vullto voeant), Rejcriptorum conficiendorum ac Tabularii cura ccrtumiiss est; ali: qui Tabular»* praesuni, qui Rescripts ennhciends de-Stinnntnr- [odst, 2; A AS 1935. 102|, Pred Pijem V. je bilo nif.jih uradnikov veliko; veliko število ju tudi pospeševalo korupcijo Ipodkupovanje), ki se je V 15- in 16, stoletju razpasla v tem uradu. Odst. 4. A AS 1935. 103. " Odst. 6, AAS 1935. 105—110. 310 meru vsa pooblastila regensa. V zadevali, ki spadajo v notranje območje, ne more regens ničesar odločili, čeprav je za zadevo pristojen, temveč se morajo vse obravnavali in congressu. Signaturo sklice kardinal veliki penileneijar, kadar smatra to za potrebno. Signalura se bavi s težjimi in važnejšimi zadevami apostolske penileneijarije in z izpili njenih nižjih uradnikov ter peni-tencijarjev rimskih bazilik. Glede izpitov so glasovi članov deei-zivni, V ostalih zadevah ie posvetovalni. 8- Omenil sem že, da odločajo v zadevah, za katere je pristojna ap. peniteneijarija, regens, kardinal veliki penileneijar in papež. H e gen s je pristojen ¿n vse zadeve po kan, 258, ki niso iz njegov® kompetence izvzele:l". izvzete pa so prvič vse stvari, ki si jih je kardinal veliki penitencijar pridržal. Dalje in nialeria indul-genliarum tiste stvari, ki so v seznamu fakultet, ki jih ima kardinal veliki penileneijar, za take označene, izmed stvari pa, ki spadajo v prvi oddelek apostolske peuileneijarije, in m a t e r i a f o r i interni, pa so po konstituciji izvzete naslednje1": Zadeve, ki se tičejo kleriSkega celibata Ikan. 132J in izpodbijanje obveznosti glede brevirja in eelibaLa (kan. 214); stvari, ki so prepovedane po kan. 827 kot sinionija ali trgovanje z masnimi inlen-cijami; protipravno zmanjševanje masnih stipendijev (kan, 828 in 1527); protipravne manipulacije i. mašnimi štipendiji (kan. 810); ¡regularnosti radi umora ali odprave človeškega ploda (kan. 985. ti. 4}; zadeve, ki se tičejo zadržkov mešane veroizpovedi (kan, 1060 in nsl.), različne vere (kan. 1070) in zadržka zločina, če je po sredi umor soproga [kan. 1075, nn. 2 in 3); dalje povcljavljenje zakona v korenini (kan. 113H in nsl.), čeludi gre le za notranje območje. Končno odvezo vanju od cenzur in drugih kazni |in foro interno), ki SO določene za naslednje delikte: herezija in shizma (kan. 2314), oskrunitev posvečene hostije (kan. 2320); prekršitev klavzttre (kan. 2342); po-tvorha papeškib aklov |kan. 2360); talsa denuntiatio cripiinis sollici-tationis (kan. 23<>3); obsoiutio complicis (kan. 23367): fractio sigilli saerameutalis [kan. 2369); simonistična podelitev in prejem redov |kan, 23^1); ženitev klerika, ki ima višja posvečenja, ali redovnika, ki ima trajne zaobljube (kan. 2388); simonija glede cerkvenih sluib, beniiicijev in dostojanstev (kan. 2392). V naštetih izvzetih stvareh more odločiti regens le in casibus urgentioribus v smislu kan. 2254 in 990, § 2; sicer pa jih mora predložiti kardinalu*velikemu pemtencijnrju". Zadeve, za katere je regens pristojen, se morajo reševati, kot že omenjeno, in congressu cotidiano, Ce se pri takem primeril pokaže kakšna nejasnost ali Lcžkoča, naj regens o stvari poroča kardinalu velikemu penitencijar ju, da pošlje primer višjim uradnikom v pre- Odst. 5. AAS 1935, 103—1051,1 /.si omenjene predmete more biti ap- penilencijarija pristojna pod raznimi vidiki, ki so oimniirti v kntl, 253. g t, Izvzete pa so popolnoma i/, pristojnosti regensa. I T. naštetega seznama tudi spoznamo, katere stvari je smatrati za važnejSe v cerkvenem pravu. 311 tres; ti bodo razpravljali o njem na seji (signatura). V stvareh pa, ki presegajo regensovo kompelenco, mora regens tako natančno informirati kardinala velike peniteucijarja ali papeža, da more ta izreči definitiva« odločho11!. S preslankom jtiTisdikcije velikega peiiílencijai¡a ne premine regensova jurisdikeija; vendar če odpade veliki penitencijar v času. ko SO papeške avdience prekinjene, more izvrševati regens svojo oblast le v primerih skrajne sile", V primerih, ki ne presegajo regens ove kompetente, podpisuje regens sam; Če vrli mesto njega posel kateri izmed višjih uradnikov, dostavi svojemu podpisu pro regente«. Rešitve, za katere je bil pristojen kardinal veliki penilencijar, podpisuje kardinal sam ali pa regens z dostavkom de mandato eminentissimi . Rešitve, ki jih je podpisal kardinal, mora sopodpisati tudi regens. Ostale akte podpiše poleg regensa Se tajnik ali pa substituí. Odločbe, ki se objavijo v Acta Aposlolicae Sediš, podpišeta kardinal veliki [leniten-cijar in regens*', 9. Kardinal veliki penitencijar ima avdienco pri papežu dvakrat na mesec, V avdijenei mora predložiti vse zadeve, ki presegajo njegove fakultete, kakor tudi vse liste, o kalerili mu je poročal v prejšnji, a še niso bile končno rešene. Kardinal veliki penitencijar mora biti točno poučen o vseh poslih v apostolski peni-tencijariji; papeža obvešča o listih, o katerih sodi, da je prav, da je papež 0 njih poučen: ->tam nt Pontifex ea cognoseat quae magis conducere possunt ad Universalis Eeelesiae hac in re gubernationem, quam ut idem Paenileiitiarius Maior in adhibendis amplissimis sanc-tissimisque Sacrae Paenitentiai iae facultatibus, normas et regulas ab Eo aeeipiat, qui utpote Supremus conscientiarum Moderator, pro Apostólico quo lungilur Officio pccuüari divina ope absque dubio du natu r Apostolska pe Alten cija rija je tislo centralno cerkveno ohlastvo, s katerim pridejo duhovniki ko-l izpovedniki največkrat v stik'". Pri leni gre za težke slučaje vesti, ki ne trpe odloga. Obravnavana kon-stilucija pa nam kaže, kako je poskrbljeno pri apostolski peniten- " Kardinal veliki penitencijahj in papef torej aktivno sodelujeta pri rešitvah- V1 AAS 1935, in 109, HO. V času, ko so prekinjene papeške avdience, more v nujnejiih primerih odločati kardinal vel. penitencijar ludi v zadevah, ki so sicer papežu pridržane, a mora v naslednji avdienci o tem papciu poročati; razlog je: cum bonuni antniarum aliis oillnibus rebus anle-ponatur- (AAS 1935, 109). « Odst. 8, AAS 1935, 111, AAS 1935, 109. 111 Na apostolsko pcnileneijanio se je mogoče obrniti v vsakem jeziku, Momluni paenilenliariae z dne 1. februarja i935 |AAS 1935, &2) opozarja, da mora bili poslovanji z up. penitencijarijo tajno, zato v zaprtih pismih- Ohra-čati se j« na penitencijarijo direktno; če pa se kdo hoče po škofijskem agentu, mora temu poslati zaprlo pismo in mora biti na ovoju tejja pisma označene, da gre za ap, penitencijarijo. Papež je odločil 21. julija 1935, da. je sv, pentencijarija glede odpustkov pristojna ludi za brit n talce (AAS !935, 3791- 312 cijariji po eni strani za pospešeno poslovanje (congressus c o t i d i a -n u s), po drugi strani pa tudi zavarovano, da ne bi postalo poslovanje površno (congressus. signatura). V organizaciji apostolske peui-tcncijarije so na zanimiv način združene prednosti obeh tipov (mo-narhičnega in kolegialnega} oblastev. Mimogrede pa nam odkriva organizacija tega spccilično cerkvenega oblastva tudi eno stran tenkega in odgovornega dela. ki ga ima papež. Al. Odar. JEZUSOV KRST — SREDI ZIME. Evangelisti ne poročajo, v katerem mesecu je bil Kristus krščen. Iz njihovih poročil moremo sklepati samo to. da sta med krstom in prvim velikonočnim praznikom pretekla najmanj dva meseca (po krstu je naš Gospod bival 40 dnj v puščavi; ud tam se je vrnil k Janezu in teden dni nato je bila svatba v Kani; jz K' ne je Gospod obiskal še Kafamaum, in ko je nekaj dni ostal tam, se je napotil v Jeruzalem k velikonočnim praznikom). Zaradi lega je med grškimi cerkvenimi očeti že cd začetka 2, stoletja soglasno prepričanje, da je bil Kristus krščen meseca januarja. Tudi v tem soglašajo, da 6. januar ni samo praznični spomin Kristusovega krsta, ampak pravi zgodovinski dau, ko se je Kristus s krstom razodel za Mesija. V zapadni cerkvi to zadnje mnenje sicer nI bilo tako splošno kot na vzhodu, Vendar so tudi tu mnogi cerkveni očetje in pisalelji istovetili liturgični dan Kristusovega krsta z zgodovinskim. Eksegetje, stari in novejši, po večini slavijo krst Jezusov v mesec januar ali december, torej sredi zime. Nekateri imajo proti temu pomisleke, češ da krst s potapljanjem, kakor je bil tedaj običajen, sredi zime in mraza ni lahko mogoč; trdijo tudi, da .se velikanski dotok ljudstva iz Galileje (Jezus, učenci), Jeruzalema, iz vsa Judeje in vse pokrajine ob Jordanu (Mt 3. 5) ne da razlagati v najbolj mrzlih in deževnih mesecih decembru in januarju. Zato se jim zdi umestneje, krst Jezuscv in dogodke, ki so z njim v zvezi, slavili v drugo polovico oktobra ali v začetek novembra (prim, n. pr, E, Rulfini. Chronokigia Veteris et Novi Teslamenti, Roma 1024 str. 132. — P, Ketter, 15iblische Studien 6/3, str. 80). Ti pomisleki, ki se zbujajo morda tudi otrokom v šoli, nimajo podlage. Res sta v Palestini meseca december in januar najbolj deževna in mrzla. A deževje nastopa periodično. Med deževnimi periodami, ki trajajo po nekaj dni. tudi po en do dva tedna, so celi tedni, ko sije gorko sonce. V lakih dneh je izlel proti Jerihi in Jordanu izredno prijeten in v Jordanovi kotlini, ki je pri Mrtvem morjii skoraj 400 m pod gladino Sredozemskega morja, je ob sončnih decembrskih in januarskih dneh tako vroče, da ljudje iščejo sence. Tudi je količina padavin na vzhodnem pobočju judejskih gora in posebno v Jordanovi kotlini mnogo manjša kot n. pr. v Jeruzalemu. Da bi se prepričal, kakšne sn ki ¡matične razmere pozimi ob Jordanu, sem bil preteklo zimo dvakrat na kraju Kristusovega krsta. 1, in 29. januarja. Na novega leta dan, ki je bil jasen in sončen, 313 so se v Jerihi otroci kopali v Elizejevem studencu; v Mrtvem morju je bilo polno odraslih kopalcev. Toplomer [e popoldne ob treh kazal v senci 22" C, na soncu 42" C. Isti dan je bito v Jeruzalemu v senci zjutraj 6", opoldne 14" in zvečer V nad ničlo, Dne 29. januarja je popoldne ob pol štirih znašala temperatura Jordana iS'C. Mrtvega morja 28" C, Po judovskih mer¡UTijih in meteoroloških poročilih znaša v decembru, januarju in februarju temperatura Jordana poprečn.i 16" do 22" R, ako dežuje se nekoliko več. Samo 1. 1928 je bilo le 12<> do 14" R in je šele v marcu temperatura narasla na 16" R, I/ lega je razvidno, da se je Kristusov krst lahko izvršil meseca januarja, kar se da najlagljc «praviti v sklad z drugimi evangeljskimi dogodki- Stari tradiciji o dnevu ali o času krsta se s stališča klima-tičnih razmer ch Jordanu ne dá oporekati. A. Snoj. Slovstvo, a) Pregledi. 1. Slovensko evharistično siovslvo zadnjih lit. Pred nekaj ledni smo brali, kako so tekači prenašali olimpijski ogenj s Peloponeza na jugu proti severu v Berlin, da je tam gorel do konca olimpijskih iger. Zadnja leta smo doživljali, kako se je po slovenski zemlji prenašal ogenj verske obnove od oltarja v naše Župnije in domove, da bi tu svetil in ogreval in ne ugasnil. V obeh slovenskih škofijah so se več let. zlasli pa od 1. 1031 dalje vršili dekanijski evha-ristitni shodi, ki so brez dvoma poživili versko življenje. Pripravljali so škofijski evharistični shod v Maríboní I. 1934 in veliki kongres v Ljubljani !. 1935. Neposredna duhovna priprava na oba kongresa so bili po posameznih župnijah misijoni, duhovne vaje, tridnevnicc; sme se reči, da se je seglo na globoko. Ogenj, ki se je razvnel, bo pa Lreba skrbno čuvati, da ne zamre pod pepelom vsakdanjosti; zlasti ko se skuša v naših industrijskih krajih, pa tudi marsikje na kmetih ustvarili strupeno ozračje, ki hi verski ogenj dušilo. Lena zadovolj-nost z doseženim hi bila nevarna, bi bila kakor uspavalni opij. V teh letih smo dobili nekaj dobrega evh irističnega slovstva ki ga hočem na kratko oceniti. Liturgijo praznika presv. Rešnjega Telesa je poslovenil in v drobni knjižici izda! Jože Pogačnik1, To je po času prva evha-ristična publikacija v tem času. Na prvem mestu sloji v knjižici 5. poglavje tridenlskega dekreta o presv. evharistiji v slovenskem prevodu V uvodu izdajatelj podaja kratko zgodovino češčenja presv, R. T., praznika presv. R. T. in teoforične procesije. Nato sledi sv. maša na praznik presv. R. T. in ohred procesije z vsemi berili, spevi in molitvami. Gotovo bi pobožnosl zelo izpodbudilo, če bi čim več vernikov na dan presv. R, T. imelo to knjižico v rokah. 'Praznik pritsvuliijj Rešnjega Telesa, |li liturgije svete cerkve, I. knjižica.} Družba sv, Mohorja v Celju 193L 16', 16 sir. 314 Na drugem mestu je spominska knjiga na mariborski škofijski evharistični shod-. Opisovanju priprav in poteka je odmerjenih le malo strani. Slovesno božjo službo na Glavnem trgu in mogočno procesija kaže več skrbno izbranih in lepo natisnjenih stik. Dobro j^ podan »idejni načrt evharističnegu kongresa- (str, 9—lía). Dve nalogi hoče doseči: prvič pripeljati udeležence k božjim vrelcem in drugič jih poglobiti v katoliški verski Izobrazbi, in sicer 71a stanovski podlagi-1- Obnovitveno delo se mora vršiti v župnijskem občestva: Župnije so čudežne celice milosti, božje postojanke na zemlji in boije delavnice, v katerih se duše oblikujejo, branilke nrovne kreposti in našega narodnega duševnega zdravja. Vprašanje ¿upnega občestva je 2ato prav življenjsko vprašanje vsega verskega in našega narodnega preporoda,: V celoti so natisnjeni stanovski gnvori za može [33, žene (3], fanle (2), dekleta (3) in izobražence (4). Mnogo lepega, klenega. Pa ponavljati bo treba, da se ne pozabi. Resolucije stanovskih zborovanj |str. 144—146) — - 16 ¡ib jé - so kakor dobri sklepi pri duhovnih vajah; vredne so toliko, kolikor sv izvajajo. Kontrola je potrebna. Za jugoslovanski evharistični shod v Ljubljani se je vršila skrbna duhovna priprava, Zanjo in iz nje so izšle tri knjige. Največ vernih src so pač dosegle evharistične šmarnice', ki jih je izdal pripravljalni odbor. Ker so bile to šmarnice . je bil zunanji okvir, razdelitev na 31 poglavij, dan. Vsebina je zelo bogata, izdelava skrbna. Knjiga ni samo za kongresno leto 1935 , marveč ima trajno vrednost. — Tu mi sili v pero splošna pripomba o šmarnični literaturi. Vsako letu nam prinese vsaj ene i mamice, dobili pa smo jih tudi že dvoje, teló troje, tako da bi lahko govorili o nekaki hiperlroiiji. V teku desetletij je nastala kar cela biblioteka. Ali pa je vsaka teh knjig ustregla tudi dejanskim duhovnim potrebam? Ali ni ta ali ona življenju nekam tuja, kakor bi bila nastala nekje na blaženem otoku kamor trenje v svetu ne sega? Res je pobožinost v mesecu maju namenjena Materi božji. To ]i je bližnji, neposredni namen. Toda bislvo Marijinega če-ščenja je: Po Mariji k .fezusu, Če imamo to pred očmi, kako se razširi snov. ki se da pri šmarnicah obravnavati! Duhovna stiska našega časa je huda, mnogo hujša, nego je bila zadrega ženina iti neveste v galilejski Kani. Takrat je Marija, ki je bila prosila svojega Sina pomoči. naročila strežnikom: Karkoli vam poreie, storite! Segajmo v šmarnicah v življenje, kakršno je danes, obravnavajmo v luči katoliške resnice vsa pereča vprašanja verska, moralna, cerkvena, socialna, vzgojna, obravnavajmo jih jasno in krepko, pod varstvom nje. ki jo je dobrotljiva boz'a previdnost postavila nam za duhovno 'Evharistitfli kongres za 1 .1 v a n l i n s k o Škofijo v Mariboru v dneh 7. in 8. septembra 1MJ5. Založil« tiskarna sv, Cirili v Mariboru, fl". ltO sir. 'Evharistične šmarnice Za kongresno leto 1935. Ljubljana 1935. 12", 256 str. — Na atr, 127 naj se popravi -lapsus memoria«*, ki se mi je pripetil, Kaleltez, ki so omenjen« v zadaj iti dveh vrstah, ni napisal Teodore! 'u Kira, ampak Teodor. íkof v Mo¡>»iií»t¿ji, mestu v pokrajini Ki likiji II. 1+ 428), nekdai v Antichiji SOŠolcc IV. Jnnwza Krizusiuma (prim BV XIII |19331 254 ^5). 315 mater in srednico milosti, ¿mamice naj ne hodijo mimo duhovnih problemov našega doraslega in doraščajočegu rodu, inteligenčnega, kmetskega in delavskega, marveč naj probleme naravnost zagrabijo. Ne bojmo se jih! Krščanstvo ima moč, ki jim je kos; pokažimo, da smo jim kos mi, služabniki Kristusovi in delilci božjih skrivnosti ! Evharistični krožek ljubljanskih akademikov je od 23. do 25. mir-ca 1935 priredil vrsto predavanj in jih. nekatera malo spremenjena, izdal v lični knjižici, ki je s svojo nenavadno obliko, lepim ovojem in krepkim tiskom prijetna za oko1. Ne vem. ali je bilo to delce z izbrano vsebino deležno pozornosti, kakršne je vredno. Kako globoko in toplo so govorili štirje laiki: Evharistija in akademik (dr. Viktor Korošec), Evharistija in obnova družine (dr, Jota Basaj), Evharistija in socialno vprašanje [hrane Ter.seglav), Sveto obhajilo izobraženca (dr. Miha Krek). Skromna na zunaj, pa bogata na znotraj je zbirka premišljevanj iz spisov in govorov bi. Petra Julija Eymarda, ki so jo iz francoščine prevedli ljubljanski bogoslovci5, Eymard (1S11—1868|, I. 1925 blaženim prištet, je ustanovil moško kongregacijo evharistincev (So-eietas sacratissimi Sacramenti), žensko kongregacijo služabnic najsv. zakramenta, duhovniško bratovščino častilcev najsv. zakramenta [sacerdotes adoratOTes) in podobno laiško. Iz njegove zapuščine so njegovi duhovni sinovi zbrali in izdali 4 zvezke premišljevanj o najsv. zakramentu (La divine Eucharistie, Pariš, 1872 1876), Naša knjižica obsega 27 premišljevanj iz 1. zvezka francoske izdaje. Globoka, topla pobožnost diha iz njih. Kakor prerokovanje so besede v premišljevanju Najvišja dobrota ; Dobro se zavedajmo, da se po Jezusovem odhodu povrnejo v Evropo pokolji, preganjanje in barbarstvo (str. 112). Salezijanci na Rakovniku izdajajo na štirinajst dni drobile bro-šurice po 1 din kot Knjižice. Časopis za duhovno probudo in prosveto. . Med njimi so naslednje dobre razpraviee evharistične vsebine: Svete snovi (št. 26); Jezus med nami (št. 28}; Evharistični zgledi (št. 31); Sveta maša (Št. 32): Zadnja večerja (št 33); Daritev nove zaveze (št. 34); Kruh i/, nebes (št. 36); Dar svetega obhajila (št- 47). Poročilo o ljubljanskem cvhurističnem kongresu, drugem jugoslovanskem. je kongresni odbor podal v mouumenlalni knjigi, ki je letos poleti izšla". * Ivan Marlelanc, uradnik Vzajemne zavarovalnice v pripravljalnem odboru relerenl za zunanje priprave, je s pomočjo 1 Nai kruh. bvharistiLna izpoved inteligence. 1935, Zalotila Družba sv. Mohorja v Celju. Oblika: širina 17.8 cm, višina L2.5 cm; 12S strani. 1 Presveti zakrament. Premišljevanja o Gospodovi pričuioč- nosti v presvetam Rešujem Telesu iz spisov in govorov bi- Petra Julija Eymarda, 1935. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 16", 176 str. ■U. e v h a r i sij 4 n t kongres za Jugoslavijo V Ljubljani 193j. l.;ubljana 1936. Izdal kongresni odbor. Tiskala in založila misijonska tiskarna Groblje-Doflrfale. Leks. 8", 707 sir. — Ko je bil la pregled ie postavljen, je izito krajše poročilo o kongresu: 1, Marlelanc, II. evharistični kongres v Ljubljani 1935, Ljubljana (936. Tiskala in založila misijonska tiskarna Grobne-Domžale. 8", 128 str. Knjiga opisuje pripravo in konjjies. kongres sam in ¿e obletnico kongresa v Stični v avgustu 1936 in je bogato ilustrirana. 316 sodelavcev, ki jih v Uvodu {sir, 6J našteva, knjif>o zelo lepo in skrbno uredil. Gradivo je razdeljena na 12 poglavij. Bralec dobi popolno podobo, kaka se je ljubljanski kongres uvrstil v dolgo vrsto evha-rističnih prireditev v ožji in Širši domovini — /a pregled evharisLičnih kongresov v Jugoslaviji smo predsedniku stalnega odbora zanje, Škofu Josipu Srebrniču, posebno hvaležni —; kako se je delalo mesece pred kongresom, tem živahneje, čim bliže so prihajali veliki dnevi; kako je bilo tisti petek 28, junija, ko je Gorenjska pozdravljala častitljivo podobo 'Marije Pomagaj na njeni poti z Brezij na kongres in ko je ljudslvo ob južni železnici od severne meje do Ljubljane pozdravljalo zastopnika svetega očeta; kako se je isli petek večer kongres pričel v stolnici in vseh ljubljanskih župnih cerkvah in se je nato ljubljanska noč zasvetila kakor dan; kako bogat je bil praznik sv, apostolov PetTa in Pavla s tisto čudovito pobožnostjo slovenske mladine na Stadionu in 22 stanovskimi zborovanji, kjer so tisoči poslušali poučne in izpod-hudne besede o verski obnovi posameznika in družbe in prisegli zvestobo Kristusu in njegovi cerkvi; kako so isti dan popoldne množice na Stadionu radostno poslušale slovensko besedo kardinala legata in besede drugih govornikov; kako so ponoči tisoči mož in lantov z baklami v rokah v veličastni procesiji korakali na Stadion k svoji polnočnici, žene in dekleta pa napolnile cerkve; kako nepopisno veličastno je bilo v nedeljo dopoldne na Stadionu pri slovesni punti-iikalni maši papeževega zastopnika in pri 2. slavnostnem zborovanju; kako pretresljivo lepa je bila velika Leoforična procesija, ki se je popoldne pomikala po ljubljanskih ulicah na Stadion k slovesnemu sklepu kongresa; kako so takoj po sklepu podobo Matere božje po drugi poti prepeljali nazaj na Brezje. Zadnja tri poglavja poročajo o raznih prireditvah ob kongresnih dnevih, o legatovem hožjepotnerti obisku na Brezjah in njegovem slovesu iz Slovenije ter o odmevih kongresa^ pri udeležencih, pri naših misijonarjih v tujini in v inozemskem tisku. Opis spremljajo srečno izbrane in lepo reproducirane podobe na 88 tablicah; pred naslovnim listom je podoba Marije Pomagaj z Brezij v večbarvnem tisku, na koncu pa velika, 72 široka in 16 cm visoka podoba, pogled na Stadion med pOnlifikalno mašo papeževega legata. Osnutek za platnice je izdelal akad, slikar Slavko Pengov. Posebej zasluži pohvalo abecedno stvarno kazalo, ki zelo zvišuje porabnOsl knjige. Mogočna knjiga je pred nami, dostojen spomin na evharistični shod. Nnša naloga je, da ne bo ostala samo lep Spomin, marveč da su v njej zbrani zakladi porabijo za versko prenavljanje. Slovesne obljube, ki so se naredile na stanovskih zborovanjih, ne smejo obmolkniti; naj se o primernih priložnostih ubnavljajo, da hodo dramile srca in krepile slabotno voljo. Zadnja po času je v vrsti evharističnih spisov lepa poljudna li-turgična in ascetična razlaga Sv. maše, ki jo je letos iidal p. Bo-gumil Remec7 D. J, Po treh uvodnih poglavjih o odnusu sv. maše do daritve na križu, o ustanovitvi sv, maše in o sv. maši, viru živ- ; Sveta m a S a, Uar Srca Jezusovega, (Glannikpva knjižnica r.v. 7.1 Ljubljana 1936. 12?, 163 sir. 317 Ijenja in svetosti, razkadit v nadaljnjih sedem in dvajsetih vse molitve in obrede sv. daritve. Razlaga je lahko uniljiva, bogoslovno solidna, podana v preprostem jeziku. Razdeljena je na 30 branj za dneve meseca junija, Tarakonski škof in mučenec je Fruktüol, nu Fruktuozij (str. 72) Sv, MaHja ni bil na Gospodov vnebohod za apostola izbran (str. 94), ampak »v tistih dneh", t. j. med vrtcbohndam in binko£tnim praznikom ^ ä> 15'- F. K. Lukman. 2. »Lexikon für Theologie und Kirche.« Točno po programu izdaja Herder je vo založništvo to najmoder nejšo teološko enciklopedijo. L. 1935 je izšel VII,, 1. 1936 pa Vili. zva-2ek. Vsak obsega po 1040 stolpcev velike osmerke, več tabel, nariskov in slik. predvsem pa seveda članke, ki so obdelani po najnovejšem sli-nju Lil napredku teološke in filozofske znanosti z navedbo virov in najvažnejše literature. Hvala in priznanje, ki velja za en zvezek, velja v enaki meri za vse. Zato naj zadostuje, da pri vsakem zvezku opozorimo na posebno važne Članke. VII. zvezek vsebuje članke iMaure-tanien-Patrologje, VIII. pa Patron—Rudolf. Zlasti pomembni so članki: Messe, Messias, Metaphysik, Methodisten. Metropolit, Michael CärulariusT Michelangcio, Mexiko, Militärscelsorge, Mischehe, Missale, Missionsgeschichte, Missionswissenschaft, 'Mittelalter, Modernismus, Mystik. Neuheidentum, Neukantianismus, neukatholische Kirche, Neuplatonismus. Neuscholastik, Newman, Niederlande, Norwegen, Nominalisnius, Qckham, Olivi, Ordensabkürzungen, Origenes, Österreich, Palästina, Papst, Patronat, Paulus, Persien, Peterskirehe, Petrus, Pfarrei, Philosophie, Photius, Polen, Portugal, Prädestination, Prag. Predigt, Priester, Protestantismus, Reformation, Religion, Ke-ligions geschi chte, Religionsphitosophie. Religionspsychologie, Religionswissenschaft, Renaissance, Rom, Rosenkranz itd. Za nas prihajajo vpoštev članki; Mostar iLukman), Merz (Srebrnič), Pellau (Lukman), Pleterje (Türk). Ragusa (Türk), Philipp der Kartäuser, Maxi-milianus v. Cilli. Izdajatelj regenshurški ikof Uuchbcrger je, kot se zdi, bavarskim škofijam (München. Passau, Regensiurg) v primeri z drugimi odmerU vei prostora. V Vil. z v, v članku Österreich na str, 815 je nt rudno rečeno, tf.l je pokristjatijenje in gurman iz Iran je Slovanov, ki je izAlo iz Bavarske, »ein3 verdienstvolle Arbeit der Kirche.. V VIJI, zv, str, 352 čitnmo Vinkovie in Ungarn namesto pravilnega Vmkövci V Jugoslaviji; na str. 591 Sissek namesto SUak. Na str. 565 je treba popraviti Uarberif v Barbarič. j b) Ocene. H e i n i S C h . Dr. Paul, Dus Buch Levilicus iibcrseizt und erklärt, (Die Heil, Schrift des Alten Testamentes hsg, v. F. Feldmann und H. Herkenne. L Bd., 3. Abt.) 8", XIl + 132 S, Bonn 1935, P. Haustein. RM 4.50, vez. R'M 6. Plodoviti komentator svetega pisma stare zaveze je lani izdal prevod in razlago 3. Mojzesove knjige. Kar sem pri prejšnjih Hei- ' Prim. BV XIII 11933J 279—281. 318 nischevih prevodih in komentarjih označi! za hvale vredno ali za dvomljivo, velja podobno tudi za Lcvitik Iprim. BV 1932. 185—186, 311 in 1935, 162). Heinisch je dosleden v svojih naziranjih. I.a postanek penlaltivha uči tudi tukaj zmerno teorijo o dodatkih. O posameznih odstavkih pravi, da ne izhajajo iz Mojzesovega časa, in našteva dele, ki jih pripisuje Mojzesu, potem postave iz dobe pred Salomonom in po Salomonu, iz dobe med Salomonom in kraljem Eze-kijo 1er iz Ezekijeve dobe. Dostavke išče tudi pri nekaterih opominih. Vse to je precej subjektivno, tako da je težko reči. kaj je resnično, kaj dvomljivo, kaj napačno. V prevajanju hebrejskega besedila in razlaganju teksta pa je H, zanesljiv in prijeten vodnik. Razlago Spremlja z velikim znanstvenim aparatom in mnogovrstnimi opombami, ki v lepi obliki pojasnjujejo Ivnrino. Heinischev Levitik je 24. knjiga »bonnske stare zaveze«. M. Slavlč. Raidi, P, Donatus O. P M., Enchirtdion locorum santtomm. Documenta S. Evangeîiî loea respicientia. B" (XXXII * 928 str.). Jérusalem 1935. Typis PP. Franciscanorum,, Važen pripomoček pri proučevanju topografije bibličnih krajev in palestinskih svetišč SO potopisna poročila starih obiskovalcev svete dežele. Teh poročil je razmeroma mnogo. Ker tudi bogatejše knjižnice nimajo vseh potopisov, je p Baldi. profesor frančiškanske biblične šole v Jeruzalemu, zbral iz njih vsa važnejša mesta, ki opisujejo svete kraje in njih lego, ter jih izdal deloma v izvirnih jezikih, deloma v latinskem prevodu. Pisatelj se omejuje samo na kraje, ki se omenjajo v evangelijih in so v zvezi z življenjem našega Gospoda. Obravnava jih v 38 poglavjih, Za podlago si je izvolil zgodovinski okvir Jezusovega živ Ijenja, zato pričenja z Nazaretom in Ain Karemom (rojstvo Jan. Krst-nika) ter končava z Emavsom. Za vsak kraj navaja najprej tekst evangelija [evangelijev) po vulgali, nato pa poročila starih potopiscev in cerkvenih pisateljev. Poročilom so pod črto v pojasnilo dodane kratke opazke. Ker so poročila tem dragocenejša, čim starejša SO, zato je pisatelj za najstarejšo dobo (od začetka do križarskih vojsk) zbral vse tekste, ki se nanašajo na svete kraje; od križarskih vojsk dalje pa se o«ira le na pisatelje, ki prinašajo kaj novega. Teksti so povzeti večidel po kritičnih izdajah starih itinerarijev, ki jih je avtor našel v knjižnici frančiškanske biblične šole in po drugih jeruzalemskih bibliotekah. Aramcjskim, sirskim, grškim in arabskim lekstom je dodan latinski prevod. Zanimive potopisne podatke ruskega igumena Daniela (12. stol.) navaja pisatelj v francoskem prevodu B. Khitrowa (Itinéraires russes). Pred zbirko tekstov je štiri strani obsegajoče bibliografično kazalo, ki odpira pogled v prve vire, in obsežen zgodovinsko-biblio-grafični uvod [Introductio historico-bibliographica, str. XV—XXXII}. Slednji je posebno važen in poučen. V njem So v časovnem redu našteti vsi pisatelji, ki so potovali po Palestini in pisali O svetih krajih. Pri vsakem so kratki biograhčni podatki. Kot zadnji se omenja 319 p Eleazarij Horn iz 18, stoletja- Novejša dela o topografiji Palestine in zgodovini njenih svetišč so navedena na koncu vsakega poglavja pod črto. Kljub temu, da je natančna lokalizacija nekaterih bibličnih krajev na podlagi teh poročil mnogokrat težka, skuša biti pisatelj vedno samo objektiven zbiralec gradiva in se tudi v opazkah pod Črlo zdrenje lastne sodbe. Celo pri vprašanju Emavsa prepušča brale», da se sam odleči ali za Aniwas Idominikanca p, Vincent in p. Abel) ali za Guuubeibeh (frančiškanska iula). Tisk knjige je jako lep. Snov je razvrščena pregledno. Med tekstom je 21 slik, ki so obenem z besedilom povzete iz starih virov. Ni dvoma, do je pisatelj s tem priročnikom storil veliko uslugo ne samo slušateljem teologije, marveč tudi znanstvenikom, ki no podlagi pisanih virov proučujejo topografijo Palestine. Posebno pa bo služila knjiga kot pripomoček eksegetom in voditeljem bibličnih seminarjev. A. Snoj, Festschrift zur Feier des dreihundert fünfzigjährigen Bestandes der Karl-FranavenS-Universität zu Graz, Herausgegeben vom Akadf;-mischen Senat, Graz, Leuschner & Lubensky, 1936. 226. Graško univerzo je ustanovil nadvojvoda Karel 1. 1586- Predavanja so se pričela že 11. nov. 1585, slovesno odprli pa so jo naslednje leto 14. aprila. Ob tristoletnici je izdal prof. F, v. Kranes knjigo Geschichte der Karl-Franzens-Universilkt in Graz (1886). Cesar Jožef II. je 14. SCpt, 1782 vseučilišče Spremenil v lieej, Avslrijski nadvojvoda Ivan (1782—1859), ki je vnelo pospeševal gospodarski in kulturni napredek štajerske vojvodine. je dosegel, da je cesar Prane 27. jan, 1827 univerzo obnovil. V spomin na ustanovitelja in obno-vitelju se graška Alma mater imenuje Carolo-Francisca. Ob stoletnici obnovitve je izšlo delo Beiträge zur Geschichte der K.-F.-U. zu Graz (i927). Leios je ob tnstopeldesellctnici usanovitve akademski senal izdal zbornik z osmimi razpravami o zgodovini visoke šole; uvodno besedo je napisal rektor J, Ilaring, znani kanonist. Med razpravami sta zlasti dve, ki na.se vlečola naše oko; Andr. Posch, Die Bedeutung der Grazer theologischeii Fakultät für den Südosten der ehemaligen Monarchie in der Zeit von 1773 bis 1827 (str. 105 -119] in Jos, M a 11, Die Bedeutung der Universität Graz für die kulturelle Entwicklung des europaischen Südostens (slr. 187 226). Posch meri pomen graške bogoslovne fakultete za slovenske dežele, Istro in Dalmacijo od I, 1773, ko je papež Klemen XIV. odpravil jezuitski red in so jezuitski profesorji izginili z graške fakultete, pa do obnovitve univerze 1, 1827 po številu profesorjev in slušateljev iz teh krajev. Med profesorji so bili v lern času s slovanskega juga: Jožef Lenaz iz goriške škofije 11784,85), Franc Tomicich (177S—83, a od 1777 je imel Gmeinerja za adjunkla), Kaspar Rojko (1773—82), Franc Gmeiner (1777—82 Toniicichev adjunkl, 1782—1822 profesor, Rojkov naslednik), Anton Luby (1775- S2) in Franc Lusehin (1808—21). Tu hi želel, da bi bil Posch globlje segel; pomen graške fakultete se ne kaže samo v številu učiteljev in dijakov, marveč zlasti v vplivu, ki ga je imela s svojo duhovno usmerjenostjo. Z malo bese- 320 dami bi se dal n. pr, povedali Tomicichuv vpliv, Rus ¡(i, da za z.naii-slvo ni hil pomemben i» da je bilo polje njegovega dela organizacija in uprava jslr. 109), toda v prav o tem njegovem vplivu na južne kraje bi se dalo kaj povedati. Prav tako bi želeli točncjšo (ti boljšo Označba Ireh najbislrejših glav: Knjka, Cmeinerja in Lubyja, Ta bi bila za i-tvar važnejša od pripombe, da Slovenci prva dva štejejo za svoja koimacionala ., da pa je bil Gmeiner otrok, nemških starš t; v, da je bila izobrazba obeh nemška in da sta oba pisala samo nemško in latinsko1. Pri Antonu Lubyju bi bilo vendar vredno omeniti njegovo ThcOtlogia mOralis in systema redacta v treh zvezkih, ki je bila sad njegovega delovanja na graški takulteti in je trikrat izšla, saj je že po svoji matematični" metodi zanimiva. Lubyjevo učiteljsko delovanje se je jeseni 1782 končalo v Gradcu; imenovan je bil sicer za Linz in se tja tudi preselil, predaval pa je k večjemu en semester, če je. ker je že v sept. 1783 dobi! župnijo Mariuhilf v Gradcu. — K.ar je Posch v svoji razpravi podal, je dobro, ni pa dal, kolikor naslov obeta, Pravilno in globoko je zagrabil problem Mati v svoji razpravi in poskusil —- močno naglaša, da je prvi poskus — podati poglavitna dejstva in zarisati poglavitne črte kulturnega vplivanja graške visoke šole na sosedne narodnosti, Madžare, Slovence in Hrvate. Razločuje tri razdobja: prvo do konca 18. stoletja, ki ga imenuje katoliško baročno dobo; drugo, ki obsega 19, stoletje in začetek 20, do svetovne vojne, ko se je izoblikovala kulturna in politična narodna zavest; tretje, po svetovni vojni, ko so manjši narodi s politično osamosvojitvijo ustvarili lastne višje kulturne zavode. V teli treh razdobjih je vplivanje graike univerze na zunaj različno po jakosli, obliki in razsežnosti. Obširneje se z lepo Matlovo razpravo, ki izpodbuja k nadaljnjemu razmišljanju in raziska vanju, v BV ne morem ha viti. Ostale razprave naj omenim samo na kratko. Hans P i r e h e g -g e r je prispeva! pregled tristopetdcsetlelnc zgodovine graške univerze in pokazal zlasti razvoj posameznih fakultet in njih zavodov po 1. 1848 (str, 5—611 Kritz Popelka slika gospodarski pomen graške univerze, ko so jo vodili jezuiti (sir. 68—S3]. I lugo II a n t s c h opisuje razvoj študija srednje in novejše zgodovine na graški univerzi Utr. 85—104). Adolf Lenz In Ernst Seelig poročata o krimi-nološkeni institutu, ustanovljenem leta 1912 (str, 121—145), Keinr. Reichel ocenjuje pomen graške univerze za zdravstvene raz,mere na Štajerskem (str. 147—167J. Viktor v. G e r a m b zelo zanimivo piše o narodoznanstvu na graški univerzi (str, 169—185). Knjiga je po vsebini in obliki dostojna visoke obletnice znanstvenega zavoda, F, K, Lukman. 1 Gmeinerjuv oče je bil sodnik (Hoirichler) v Sludenicah pri Poljianah v službi samostana, ki je imel nižje sodstvo. Ali je bil slovenskefla rodu, ne vem. Rojko je bil kmeiki sin i i Metave pri Sv. I'elru niie Maribora. Oba sta se Šolala na nemški gimnaziji v Mariboru ([:est-Projiramm des k. k. Gymn. in Marburg, 1858, str. 118]; tiriifjairte pač bilo ni, Oba sla bila prosvelljensko orientirana teologa, vneta zagovornika jolefimkih reformnih idej in sta, delujoi v Gradcu, Kojko kasneje tudi v Pra^i, seveda pisala samo nemško in lalinsko. Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani. Vsem našim publikacijam sao cene ¿nižali za 20 do 25%. Starejše letnike BV [od tretjega letnika dalje} oddajamo po 40 Din. Od nekaterih publikacij je v zalogi le malo izvodov. L Dela: J, knjiga: A. Ušeiiiinik, U*od * Iilozofl|o, Zvezek I: Spozaavno-kritični del. 6". (XII in 501 str.) L j. 1921. (Razprodano.) 2. knjiga: A- L1 š e n i i n i k , Uvod v iilozuii jo, Z v. II: Metafizični del. 1. seSitek 8", UV in 334 str,) Lj. 1923. SO Din. 2, seiitek 8°. (234 str.) Lj. 1924 . 50 Din. 3. knjiga: F. Grlvec, Cerkveno prvenstvo in edlnstvo po bizantinskem pojmovanju. 8'. (112 str.) Lj. 1921. 20 Din- 4. knjiga: F. Kovačii, Doctor An£clícus bt. Tomaž Akvioski. 8U. (IV in 101 str.) Lj. 1923. 15 Din. 5. knjiga: F. G r i v e c , Cerkev. 8". (IV id 320 str.] L}. 1924. (Razprodano.) 6. knjiga: A. U t e n i £ n i k, Ontologija. Učbenik. t>'\ (60 str.) Lj. 1921. 25 Din. 7. knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Prvi del: Evangeliji in Apo- stolska dela. Po naroČilu dr, A. 13. J e g 1 i č a , ljubljanskega íkola, priredili dr. Fr. Jeré, dr. Gr. Pečjak in dr. A. Snoj. Mala S". [XVI b 431 str.) Lj. 1925. V platno vezana knjiga 36 Din; bdiš« vezave pn 50, 62 in 90 Din. 8. knjiga: Actn E. Conveatus pro sttidiis orientalibns a n n o 1925 in orbe Ljubljana c e 1 c b r a t i. 8°. (IV et 168 pa¡¡.) Lj, 1925. 25 Din; vez. 40 Din, 9. knjiga; Sveto pismo Novega zakona. Drugi dol: Apostolski listi in Razodetje, 8°, (XVI ia 349 str.) Lj, 1929. Cene kakor pri prvem delu, 1Ú. knjiga: F. Grivcc, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi, 6°. (50 str.) LI. 1930. fi Wn, ' < 11, knjiga: J. Turk, Breve Pavla V, TomaŽu Hrenu z dnu 27. nov, 1609. 8". (107 str.) Lj. 1930. 15 Din. 12. knjiga: Al, Od ar, Sodbe Rimske rote v zakonskih pravdah. S". (99 str.) Lj. 1934, 12 Din. H, Razprave: 1. F, GriveC, Pravoverno®! sv. CítíU In Metod«, (Razprodano.) 2. A.Snoj, S t aro s loven ski Matejev evangelij (De veriione palaeoslavica Evangelii S, Matthaci. — Praetnisso Summario et addito Appnratu critico in lingua latina), L]. 1922, 3°. (34 str.) 5 Din. 3. F. G r i v e c , Boljjevííltfl brezbuíoosl (De atheismo bolíevismL) Lj. 1925, 81", (15 ítr,) (Razprodano.) 4. F, Grive c, Ob t IDO letnici sv- Cirila. Pojasnilo k apostolskemu pismu Pija XI. *Q U O d S, Cyrillum 'r h e s s n 1 n a i C e n S e m z dne 13. febtunria Í927. S1. (16 sir.) L), 1927. 3 Din, 5. J, Turk, Tomaž Hren. 8*. (30 str.) Lf, 1928. 5 Din. 6. F. Grivcc, M is t itn o telo Kristusovo, Metodična in praktična vpra- ianjft. S". (17 str.} Lj. 1928, 1 Din. 7. F. Grivec, ^Reruin Oriental i um*. Okrožnica papeža Pija XI. o pro- uinvanju vzhodnega kritanstva, 8". (23 str.) Li. 1929, 4 Din. 8. F. G r i v t c , Fjodor M. Dostojevskij in Vladimir Solovfev. 8°. 46 str. Li. 1931. 10 Din. 9. A. Odaf, S kol ta redovnfštvo, Veljavne določbe. 8°. (52 str.) Lj. 1936. 8 Din. Knjige ie naročajo v Prodajalni Kat, tisk, dr. [prej H, Nííman). Ljub liana. Kopitarjeva ulica 2; knjjfle in raiprav« prof. dr. Grivca pa v pisarni Apostolstva bv. Cirila m Metoda, Ljubljana, Napoleonov trg 1- 'Bogoslovni Vestnih«, publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, izhaja štirikrat na leta v celotnem obsegu do 20 tiskovnih pol, Naročnina; 50 Din ta Jugoslavijo, 60 Din za inozemstvo na leto. Urednika: prof. dr. Franc Ksaver L u k m a n , Ljubljana, Frančiškanska ulica 2/1, in doc. dr. Alojzij Odar, Ljubljana, Vidovdanska centa 9, — Njiruu naj sc pošilja vse, kar je uredništvu namenjeno. Uprava: Prodajalna Kat. tisk. druitva (prej II. NiEman), Ljubljana, Kopitarjeva uL 2. Njej naj «e pošiljajo naročila, reklamacije in podobno. Čekovni račun pri ljubljanski podružnici Poitne hranilnice, lastnici Bogoslovna Akademija, Ljubljana, ima it. 11503. Oblastem odgovorna «ta prof. dr. F. K. Luk man is uredntfttro in izdajateljicO, ravnatelj Karel Čefi za Jugoslovansko tiskamo. Ponatisnili de smejo ruipravc in njih dali. Ocene in drugi prispevki, •ko «e prej dobi dovoljenje uredništva In ako je v ponatisu nsvtde vir. »Bogoslovni Vejtnik« qua 1er per annum :n lu ce m edittir. Pcetiuin subnotationb ex t rt regnum JugosJaviae «t Din 60. Script* qua» sive ad direcHonem «ivc ad *dnjinlstratlo-nem commenturii noitri spectant, ius^ibantur: »Bogoslovni Vealniki, Ljubljana. Faculté de Théologie lYougoflavie),