28 Politične stvari. Iz državnega zbora. Govor našega poslanca viteza Schneida v zbornici poslancev 21. januarija. V tej seji se je obravnaval predlog dr. Lienba-eherja, ki se je glasil na to, da bi se opravila c. k. državnega pravdništva deloma, to je, pri policijskih prestopkih izročila županstvom. Odbor, kateremu je ta predlog bil izročen v poročilo, se je razcepil na dvoje; večina tega odbora (stranka ustavoverna), kije nasprotovala temu predlogu, si je za svojega poročevalca izvolila dr. K op pa, manjšina (avtonomistiČna) pa dr. Lienbacherja, ki je zagovarjal predlog. V tej razpravi je poprijel besedo tudi naš poslanec vitez Schneid, ki je krepko zagovarjal Lienbacherjev predlog in na čast županstvom pobijal ugovore dr. Kop-pove, ki so posebno na to merili, da županstva niso kos takemu opravilstvu. Ko je v prvem razdelku svojega govora vitez Schneid razvil temeljito svojo vednost o pravdniških opravilih, je v drugem oddelku prestopil na hrambo županstev, dokazan si, da so popol- 29 ne^m zmožna, o policijskih prestopkih prevzeti opravil-strm zatožbe, in da bi to opravilo občinam tudi ne nakladalo zdatnih stroškov. Takole se je glasil gosp. Schneidov govor v dragem oddelku: „Gospoda poročevalca (dr. Koppa) skrbi tudi to, da, bi imele občine mnogo več dela in stroškov, ako se izroče opravila dravnega pravdnika občinskim predstojnikom. Kar se tiče dela, smem naravnost reči, da jih ne bede stalo več dela, kakor poprek rečeno, kakega pol daeva v tednu, kar gosp. poročevalec sam priznava. Gospdda moja! Ko bi morali opravilniki občine pri vseh obravnavah osebno navzoči biti, delilo bi se to opravilo med županom, med njegovim namestnikom in. drugim občinskim svetovalcem, tedaj bila bi prime-roima vsaka oseba občinskega predstojništva v teku 3 tednov le en dopoldan na delo navezana. K večemu em dopoldan, pravim, kajti iz lastne skušnje vemo, da večina obravnav zadeva le privatne tožbe. Po takem gstovo ne bi bila obči na z delom preobložena. A še to delo občine se izdatno zmanjša, če se vča-sih poslužimo pravic, ki nam jih daje §. 457. , da se sinejo pismeni predlogi staviti. Kar se pa stroškov tiče, ne bodo nikdar veliki za, občino, in ko bi imela ona sploh uže kake stroške, bili bi ti zelo majhni, k večemu za mesečne izkazke in za predložena poročila. Prositi moram pa tu visoko zbornico, naj pomisli, da ta majhni trud in ti neizdatni stroški zadenejo le tiste občine, v katerih ima okrajna sodnija svoj sedež. Tlaka občina, v kateri ima cesarska sodnija svoj aedež, je pa glavni kraj v okraji, in take občine izsiajo od tega mnogo dobička. Tako pred vsem imajo prebivalci občine v kraji, kjer stanujejo, sodnijo, ko cfcragi prebivalci okraja mnogo časa in denarja po tratijo, feedar se morajo poslužiti sodnijske pomoči. Dalje ima taka občina še druge dobičke od tega, da daje stanovanje v najem in povikša najemščino, da je cena hiš imnogo veča pa tudi bivanje uradnikov jim nese mnogo dobička. Prav je tedaj, da občina, katera vse te dobičke v^&iva, ima te majhne stroške, katere bi rade vse občine nsosile, ko bi imele v svoji sredi sodnijo. Kar se tiče ugovora gosp. poročevalca, da si ob-čfinski predstojnik navali s tem , da prevzame opravila državnega pravdnika, sovraštvo, moram ga zavr-nfSti, da v veČino tožeb, ki se vrše pred sodnijo, niso zaapleteni prebivalci njegove občine, ampak prebivalci oikraja; tedaj drugih in oddaljenih občin, s ka-teerimi, če mi je dovoljeno ponoviti besede gosp. poročevalca , ne stoji občinski predstojnik, ki izvršuje svoj zaatožni posel, v nobeni dotiki, ne kot sosed, ne kot prrijatelj, ne kot kupec. Se eno misel, katera celo predaleč sega v sicer jšbko spretnem dokazovanji gosp. poročevalca, moram oddbiti. On namreč dvomi in zanikava, da so župani za ta p^osel zmožni. Gospoda! Za take redke slučaje, v katerih ne za-ddostuje duševna zmožnost županova v sodnijskem okraji, p<$)omaga nam 3. odstavek §. 488. V tem slučaju gre za županstva mest, trgov in v^ečih krajev, ki so središče sodnijskega okraja; tu gi^re za občine, v katerih se že bolj natančno uraduje, — z^ca občinske zastope, v katerih sede tudi uradniki, ad-vrvokatje in notarji, — za kraje, v katerih je občinski z&zastop vsaki dan v neposredni zvezi z državno gosp6-sksko, *— za okraje, v katerih občinski predstojnik več- krat razsojuje in odločuje, bodi si glede" občinskega reda, bodi si glede policije, bodi si gledč osebnega varstva, cest itd., v katerih večkrat občinski predstojnik kot predsednik kazenskega urada zaslišuje in odločuje. Gospoda! Ali si z ozirom na vse to moremo misliti, da je v tacih krajih župan ali da sta oba občinska svetovalca nesposobna opravljati zatožno službo? So li manj zmožni v letu 1880. kakor so bili zmožni leta 1850., ko so uže opravljali to službo , io se ni toliko storilo za ljudsko omiko, kakor se je storilo v preteku zadnjih 30 let? ... Ce kaj tacega mislimo, ali ne izrečemo s tem , da je vse naše šolstvo bilo za nič in vsa uprava občin malo prida! Gospoda moja! To vprašanje je strankarsko. To vprašanje je obrneno proti institutu, katerega celo več ne zagovarjajo njegovi vstvaritelji proti institutu, katerega ni vstvarila postava. Ce odpravimo državne pravdnike, gotovo za-tegadel ne bo trpelo pravosodje, pa tudi ne bo od manjšine odborove predlagane modifikacije načela zatožbene pravde oškodovalo. Iz teh vzrokov, in zarad tega, da se izognemo velikim in nepotrebnim stroškom, prosim si. zbornico, naj sprejme predlog manjšine. (Dobro, dobro!)