mim Poštnina plačana v gotovini. Štev. 44. ito V Ljubljani, dne 27. oktobra 193? posamezna stev. Din ^ Leto XV. jUpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroCalna ta tgzemitro: četrtletna I Din, polletno IS Din, celoletno 3« M«; » lt>». zemstvo razen Amerlket četrtletno 12 Oln, polletno 24 Din, celoletno «8 Dla,' Amerika leta« 1 dolar. — RaJon poštne kranllnlce, podružnice » tjubljan!, it. 10.711? Dobra znamenja Že poleti so prihajala iz Antike poročila, da je dosegel padec cen najnižjo točko in da se že kaže preokret na bolje. Že sama gotovost, da se razmere ne morejo več poslabšati, je navdala ameriški poslovni svet z zaupanjem in je znatno poživila delavnost. Posebno značilen je bil pojav, da je prenehala bojazen glede varnosti naložb pri bankah in denarnih zavodih ter glede nihanja dolarja. Nekatere ameriške industrije so se že znatno opomogle in je zaznamovati zlasti v tkal-niški in usnjarski industriji očividno izboljšanje. Ko smo čitali te vesti, jim skoro nismo mogli verjeti, tako smo se že navadili na slabe čase in so nekateri pričakovali še slabših. Tako se tudi pri nas v zadnjem času že kažejo znaki izboljšanja, in to baš glede cer kmetijskih pridelkov, ki so dosegle najnižjo stopnjo. Kakor je sicer drugače navaden pojav, da se živinske cene okrepijo na pomlad, ko je že upanje na zeleno krmo, tako je neverjetno, da se prične po letošnjem sušnem letu v pozni jeseni boljšanje živinskih cen. Vendar pa pogosto dogodki prehitijo vsa razmišljanja. Tako tudi tu! Iz Novega mesta smo namreč prejeli poročilo, da je bil Lukežev sejem tako dobro obiskan kakor že vse leto noben drug sejem. Kupčija je bila zelo živahna in so cene živini znatno poskočile, v nekaterih primerih celo za 50 odstotkov. Zlasti značilno za sedanje razmere je- nenavadno visoko število sklenjenih kupčij. Opažati je bilo, da so rejeno živino kupovali zlasti tuji kupci. Cene goveji živini so se gibale od 4-50 do 6-50 Din, teleta so prodajali po 5-50 do 6-50 Din, prašiče špeharje pa po 8 do 9 Din za kilogram žive teže. Te lepe cene so povzročile tudi na blagovnem sejmišču živahno kupčevauje, ker je pač kmet nekaj več izkupil za živino. Kaj pa je povzročilo ta nenadni dvig živinskih cen? V prvi vrsti se je pričelo občutiti pomanjkanje dobre klavne živine, ker so bili kmetje čez leto zaradi suše primorani v sili poklati lepo število živali. Mimo tega pa smo nedavno sklenili z Italijo novo trgovinsko pogodbo, ki nam bo spet omogočala prodajo velikega dela presežka domače živinske proizvodnje v Italijo. Kakor stoje danes reči, je zelo verjetno, da se ne bo izboljšanje živinskih cen omejilo le na kratek čas, temveč da se bo pokazalo znatno izboljšanje cen tudi na drugih sejmiščih. Stara resnica je, da dvig cen ene vrste kmetijskih pridelkov nujno privede tudi do dviga cen drugih pridelkov. Tako je verjetno, da smo najhujše tegobe našega kmetijskega gospodarstva že prebrodili in da se bližamo boljšim časom, ki bodo tudi splošni gospodarski položaj v državi znatno popravili po starem reku: Ce ima kmet denar, ga ima vsak državljan. Vsedržavna stranka v razmahu SIJAJNO USPELA USTANOVNA SKUPŠČINA JRKD ZA SAVSKO BANOVINO. V nedeljo dopoldne se je- vršila v Zagrebu prva banovinska skupščina JRKD za savsko banovino. Dvorana glasbenega zavoda je bila nabito polna. Bilo je nad 1000 zastopnikov. Po veliki večini so bili kmetje, ki so prišli v večjih in manjših skupinah pod vodstvom svojih na-narodnih poslancev, ki so v preteklih mesecih izvedli v svojih srezih organizacijo stranke. Zbor so obiskali tudi ministri gg. Igraj Demetrovič, Viktor Pogačnik in dr. Dragan kraljevič in minister gosp. dr. Albert Kramer kot glavni tajnik stranke. Nadalje so prisotstvovali zborovanju predsednik senata g. dr. Ante Pavelič, podpredsednik narodne skupščine g. Karlo Kovačevič in ban savske banovine g. dr. Ivo Perovič. Zbor je otvoril predsednik začasnega banovinskega odbora bivši minister g. dr. Djuro Šur-min, ki se je prvič po hudi bolezni pojavil med prijatelji. Njegov pozdravni govor so sprejeli zborovalci z živahnim odobravanjem na znanje. V imenu začasnega banovinskega tajništva je podal'obširno in zelo razveseljivo poročilo o stanju stranke v savski banovini poslanec gospod Ante Kovač. V savski banovini je organiziranih v JRKD nad 100.000 članov. Nato je skupščina po kratkem odmoru izvršila volitve banovinskega odbora in soglasno izvolila za predsednika banovinskega odbora g. dr. Djura Šurmina, za podpredsednika pa ministra na razpoloženju in župnika g. Pavla Matico in g. doktorja Milana Metikoša. Prisrčno pozdravljen je nato izpregovoril glavni tajnik stranke minister g. dr. Albert Kramer o dosedanjih uspehih organiziranja vsedržavne stranke v Jugoslaviji ter razvil program strankinega dela za bližnjo bodočnost. Minister g. dr. Kramer je v uvodu čestital predsedništvu banovinskega odbora k soglasni zaupnici, ki mu je bila izkazana z izvolitvijo. Čestital pa je tudi vsem zastopnikom, ki so se zbrali v Zagrebu, da pokažejo svojo voljo za delo pri organizaciji jugoslovenske vsedržavne stranke, ki hoče združiti vse narodne sile. Naglasil je, da je to zgodovinsko delo. V svojstvu glavnega tajnika stranke, je nadaljeval g. dr. Kramer, sem prepotoval vse pokrajine naše države in sem povsod videl, kako narodne množice čutijo potrebo združevanja vseh sil za jugoslovensko narodno in državno politiko. Notranje ministrstvo je sedaj končno odobrilo program in ustanovitev stranke. Prijava je vsebovala 20.000 podpisov najodličnejšili predstavnikov našega prosvetnega, političnega in gospodarskega življenja in v naši zgodovini še-ni bilo dokumenta, ki bi lahko pokazal toliko in tako tehtnih podpisov in ki bi izkazoval tako enotno voljo za uresničenje jugoslovenske misli. Stranka je organizirana v vseh srezih in kmalu ne bo nobene občine, kjer ne-bi bilo organizacije JRKD. Ta uspeli je tem večji, če se upošteva, da živimo v hudi gospodarski krizi, ko so na široko odprta vrata za zavajanje ljudstva. Čestitajoč k lepo uspeli banovinski skupščini ie g. dr. Kramer naglasil, da hočemo s to stranko ustvariti orodje državne in narodne politike. Hočemo, je dejal, da bo ta stranka ne samo nosilec odgovornosti in državne oblasti, marveč tudi močna moralna osnova naroda. Zaradi tega je potrebno, da se posvetimo socialnemu in gospodarskemu delu ter da vedno mislimo na bodočnost naroda. Stranki ni treba, da bi v duhu jugo-slovenstva opustila plemenske posebnosti, marveč le želi, da jih prilagodi duhu jugoslovenstva in združi v močno celoto. 8. novembra je bila objavljena mobilizacija naroda za miroljubno in ustvarjajoče delo. Od takrat dalje se vrši organizacija te naše miroljubne in ustvarjajoče vojske, brez katere ne more biti smotrnega dela. Če smo sprejeli 6. januar, če so 8. novembra glasovali za to, da se pridobitve 6. januarja prenesejo na narod, potem moramo ostati dosledni in izvesti strankino organizacijo, da bomo mogli uspešno nadaljevati to delo. V imenu skupnega in vzajemnega dela, v imenu naše skupne usode pozivam vse k sodelovanju. Nato sta burno pozdravljena govorila o pomenu narodne sloge in vzajemnega dela Hrvatov in Srbov v savski banovini podpredsednik narodne skupščine g. Karlo Kovačevič in minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič, katerega izvajanja so bila ponovno prekinjena z burnim pritrjevanjem. M.n.ster g Demetrovič se je v uvodu zahvalil ministru g. dr. Kramerju za njegova izvajanja in nato nadaljeval, da Zagreb prav tako narodno misli kakor vsa ostala savska banovina, kar se vidi iz tega, da je takoj pristopilo k stranki na tisoče in tisoče članov, čim se je pričela stranka organizirati. Narodna disciplina mora biti na prvem mestu. Vloga Hrvatov v jugoslovenski državi je odvisna od njih samih. Če se bo s hrvatske strani propagiral separatizem, potem tudi vpliv Hrvatov ne bo prišel do onega izraza, kakor je to potrebno. Nato se je vršila obširna razprava, v kateri so se oglašali zastopniki iz vseh delov savske banovine. Razgovor je bil vseskozi stvaren in ploden. Na skupščini je vladalo sijajno razpoloženje. Z burnimi vzkliki kralju je bila sprejeta na predlog predsednika banovinskega odbora gospoda dr. Djure Šurmina vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ki obnavlja prisego zvestobe in vdanosti kralju in jugoslovenski misli. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi predsedniku glavnega odbora JRKD g. Nikoli-Uzu-noviču. Po govoru g. dr. Špinčiča. ki je orisal položaj naših rojakov v Italiji, je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje. * DVA VELIKA LJUDSKA ZBORA NA GORENJSKEM. V nedeljo sta se v dveh pomembnih krajih Gorenjske vršila dva velika ljudska shoda JRKD, ki sta oba izzvenela v mogočno manifestacij« našega naroda za narodno politiko. Prvi shod ie bil dopoldne v škofji Loki na Mestnem trgu. notar g. Šink, ki je ob otvoritvi posebej pozdravil gospode ministra za socialno politiko Puclja, poslanca Lončarja in župnika Barleta. Poslanec g. Lončar je v svojem poročilu na-glasil, da je škofjeloški okraj v tej krizi izredno hudo prizadet, zlasti kraji ob italijanski meji, ki jih je zadel zastoj v izvozu lesa. V okolici Železnikov je beda velika. V Železnikih bo treba nastaviti carinskega uradnika, kakor je že bil svoj čas. Od tega bi kmetje imeli za izvoz veliko ugodnost. Na koncu govora, v katerem se je bavil še z vprašanjem trošarin in pa novih zakonskih načrtov o banovinskih in občinskih samoupravah, je poslanec pozval zborovalce, naj pristopijo v mogočno enotno JRKD, katere zvezda vodnica je misel močne, velike Jugoslavije. Za njim je stopil na tribuno burno pozdravljen župnik g. Barle. Pričel je s prispodobo o Času, kakršen je bil za malo Srbijo ob začetku svetovne vojne, ko je bila vsa usoda stavljena samo na pogum vojaka, in o času, v kakršnem smo zdaj, ko prav tako ne smemo kloniti pod težo krize. Drugod se države uničujejo, pri nas pa vladajo po 6. januarju sloga, bratstvo, edinost in ljubezen. Samo ljubezen do kralja in države lahko zmaga, samo ta ljubezen dela dobro med nami. Občinstvo je govor župnika Barleta sprejelo z nezadržanim navdušenjem. Glavno poročilo je podal minister g. Pucelj, ki so ga poslušalci sprejeli s prisrčnim ploskanjem. V obširnem govoru, polnem duhovitih domislic, je minister g. Pucelj predočil občinstvu temeljito razliko med nekdanjimi časi, ko so bile stranke samo za to, da je vsakdo lahko razbijal in zmerjal, in sedanjimi, ko je prišla doba stvarnega dela in ko se politična zborovanja zmerom vršijo na tako miren, resen način, da je človek lahko vesel. Namen javnega shoda je bolj ljudi politično vzgajati kakor pa z zavajanjem pridobivati pristaše. Odločno in jasno je minister razložil temelje sedanje politike. Tudi poslej se bodo stranke lahko svobodno ustanavljale, toda doba pokrajinskih, plemenskih in verskih stran-čic je minila za zmerom. V naši državi je verska svoboda vsakomur z zakoni zajamčena in zato verske stranke niso potrebne. Ko je govoril o delu vlade in narodnega predstavništva, je gospod minister obširno obrazložil zakon o dekon-centraciji, ki se pripravlja in ki bo Slovencem prinesel več samouprave, kakor so jo sploh kdaj imele v svojih programih avtonomistične stranke. Zakon o razdolžitvi bo prinesel rešitev vsem, -ki so si s poštenim delom rok in glave zbrali svoj denar in ki jih je zdaj huda gospodarska kriza spravila v stisko. Temu zakonu se pripravlja zdaj še majhen dodatek za obrtnika in malega trgovca. Novi zakon o občinah bo občinam vrnil vse pravice, ki so jih kdaj imele, in jim bo zajamčil polno samoupravo. Med drugim bo ta zakon tudi odpravil vse majhne občine, ki niso zmožne svojega gospodarskega življenja. Minister za socialno politiko sam pripravlja nov zakon o javni morali. Z Italijo je vlada sklenila kliring, ki bo Slovencem odprl mnogo novih možnosti za izvoz živine in lesa. Vprašanje izvoza bo zlasti s Francijo treba še urediti. Z Avstrijo je vlada sklenila tako pogodbo, da lahko izvozimo zdaj po 150 volov na teden. Ta izvoz pa se bo moral urediti tako, da bo lahko izvažal vsakdo, ne pa en sam. Hudi časi so, ampak če bi se vsemu javnemu delovanju odtegnil tudi kmet, kakor so nekateri domačini skrili denar, potem bi prišlo nad vse nas gorje. Pravilno je rekel predsednik francoske vlade Clemsnceau ob koncu vojne, da niso antanti prinesli zmage ne generali ne topovi, temveč stalno in smotrno delo politikov. In tako je tudi za kmeta politika zelo važna reč. Politika je sredstvo, je orodje za dosego uspeha v življenju in v državi. Bedak je, kdor to orožje zametuje. Svobodo imamo, toda ta svoboda je pretežko priborjena, da bi jo lahko kdorkoli zlorabljal. Samo kdor je pošten in iskren, bo lahko v tej svobodi izhajal. Govor ministra g. Puclja so zborovalci z vsem zanimanjem poslušali in so ga na koncu nagradili z viharnim odobravanjem. Potem je predsednik notar g. Šink zborovanje zaključil. Iz Škofje Loke se je minister g. Pucelj s svojim spremstvom odpeljal najprej v Kranj, kjer si je ogledal v soboto otvorjeno kmetijsko razstavo, o kateri se je prav laskavo izjavil, nato pa se je odpeljal v Šenčur. V prijaznem Šenčurju pri Kranju kjer so 23. maja letos hujskači in zapeljanci iz drugih krajev hoteli onemogočiti shod takratnega poslanca župnika g. Barleta in so pri tem nastopali na tak obžalovanja in obsodbe vreden način, da imajo s takratnimi dogodki še danes opravka naša sodišča, je bil popoldne shod, ki se je razvil v naravnost mogočno manifestacijo za novo državno politiko. Ogromna množica ljudi, ki se je zbrala iz Šenčurja in okolice, je dala ponovno duška svojemu ogorčenju nad raz- diralnim delom raznih političnih užaljencev in se je z vso odločnostjo izrekla za politiko složnega dela. Shoda, ki se je vršil na telovadišču Sokola, so se udeležili poleg ministra za socialno politiko g. Ivana Puclja, senator g. Ivan Hribar, poslanec g. Ivan Lončar, bivši poslanec in šenčur-ski rojak župnik g. Janko Barle, kranjski župan g. Ciril Pire in mnogi drugi. Godba šenčurskih gasilcev je zaigrala gostom v pozdrav, nato pa je predsednik krajevne organizacije JRKD gospod Gašperlin otvoril mogočno zborovanje. Prvi je izpregovoril senator g. Ivan Hribar, ki je ob viharnem odobravanju zborovalcev izrazil najprej svoje trdno prepričanje, da dogodkov 23. maja niso uprizorili Šenčurčani, temveč brez dvoma tuji najeti hujskači. To dokazuje tudi krasna udeležba na shodu. Gospod senator je primerjal nato Jugoslavijo veliki hiši, v kateri živijo druga zraven druge tri rodbine, pa se je med gospodinjami pričel prepir, kdo bo vežo pometal. Kralj je 6. januarja napravil konec temu prepiru in zdaj vladata mir in red. Včasi smo bili Slovenci deležni samo zatiranja in preganjanja, danes mo svoboden državni narod. Naše usode nam ne kujejo več tujci, skupno s Srbi in Hrvati si jo krojimo sami. Svoj iskreni govor je g. senator zaključil s pozivom: Stojte trdno, bodite zvesti Bogu, državi, kralju! Poslanec g. Ivan Lončar je poudarjal, da so se zmotili nasprotniki, ki so računali, da bodo šenčurski dogodki postali kakšen mejnik. Krivci bodo prejeli svoje plačilo, tistemu, ki je bil samo zapeljan in se je pokesal, pa bo treba pomagati. Velikih neumnosti so se posluževali takrat nasprotniki v svoji agitaciji proti narodni politiki. Razglašali so vse mogoče reči, izmislili so si celo, da je župnik g. Barle zatajil Mater božjo. Ko pa so bili poklicani na odgovor, so se strahopetno potuhnili in so se delali nedolžna jagnjeta. Na koncu je g. poslanec pozval zborovalce, naj se vsi pridružijo armadi, ki se zbira v JRKD. Burno pozdravljen je stopil nato na govorniški oder župnik g. Janko Barle, ki je izvajal med drugim: Nikoli nisem ločil sovraštva, zmerom sem pridigal ljubezen, zmerom učil, da se morajo Srbi, Hrvati in Slovenci v ljubezni zbrati k skupnemu delu. To je bilo moje delo in takšno je delo božje. Poznam faro šenčursko. Madež, ki je takrat, na veliki petek šenčurski, padel vanjo, bo danes izbrisan. V ljubezni do države in kralja sem šel v politiko, ko sem videl temne sile na Gustav Strniša: Greh in pokora Prišlo je, kar je moralo priti. Rotija je bila vsa objokana. Deček se je k nji stiskal, ječal. Jeranka ga je s silo odtrgala od Rotije. Z njim je odtrgala del materinega srca. * Zalarjevi se niso baš razveselili novega prirastka. Štefan je otroka nerad gledal. Smilil se mu je, jezen je bil. Odveč mu je bil, saj se mu je dozdeval njegova huda vest, ko ga je videl mirno čepečega v kotu. Žena Cilka je bila dokaj dobra. Tomažek je bil zanjo nov član rodbine. Resno ga je sprejela. Ni ga objela. Dajala mu je skromno jed kakor .vsem, skrbela zanj kakor za druge. Smilil se ji je. Njeno, na videz trdo srce ni tega pokazalo. Le Štefan jo je nepričakovano zalotil, ko je opazovala slepca in so ji debele solze polzele po licih. Vedela je, kako je otrok navezan na svojo mater. Neko nedeljo ga je vzela s seboj. Šla sta jo obiskat. Cilka je Rotijo pomirila, ji obljubila, da bo vedno skrbela za otroka in se zavzemala zanj. Tudi na novi domačiji je deček pasel krave. Neki tovariš mu je izrezljal iz lubja zvezdo. Ko je otipal njeno obliko, se je spomnil, da je tak komet že videl, ko je ležal na travi z zaprtimi očmi. Menil je, da je le ognjena šivanka, bi ie Drelukniala črn zastor njegove slepote. Presunila ga je misel, da je nekaj za to mra-čino, nekaj novega, veličastnega, onega, kar se imenuje življenje! Sam ni vedel, kdaj se je oklenil misli, da bi predrl to temino. Zdaj ni imel matere. Duševno je zelo trpel. Cesto se je sam ubijal dolge ure s posamezno in preprosto mislijo, ki je vendar ni znal razvozlati. Pastirci so ga radi imeli. Eden mu je prinesel na pašo krta, ki ga je vjel na njivi. S čudnim veseljem ga je vzel v roke, stisnil k sebi, mu gladil žametno dlako, ga nežno otipaval. Krt ga je nekajkrat ugriznil. Tomaž se ni za to zmenil. Odhajaje domov ga je vtaknil v žep. Ko je legel spat, ga je dal v svojo posteljo, ga ljubkoval, čakal, da bi se umiril. Živalca ni mirovala, grebla je po postelji. Vso noč ni spal. Naslednji dan je bil krt mirnejši. Tedaj se je deček spomnil na njegovo hrano. Ni vedel, kaj bi mu dal. Žalosten ga je odnesel nazaj na njivo. Ljubeče ga je pritisnil k ustom. Krt ga je krepko zbodel v ustno, da mu je pritekla kri. Prijazno je pogladil sovražno živalco in jo izpustil. Ko so pastirji stikali za gnezdi, so vzeli s seboj tudi Tomaža. Varno je stopal med svojimi prijatelji. Ni čutil, da je slep, vodila ga je ljubezen tovarišev. Dali so mu mladega kosa. Nesel ga je domov. Vaški ptičar mu je podaril staro," zarjavelo gaj-bico. Srečen je obesil ptiča nad svojo posteljo v hlevu. Črve so mu dajali tovariši. Nosil jih je kosu v škatli za vžigalice. Kadar je kos pel, ga je zamaknjeno poslušal. Niti dihati si ni upal. Če je ptič molčal, je poizkušal slepec posnemati njegov glas. Požvižgaval je, ga izpodbujal, dokler se ni oglasil zveneči gostolevk. Cilka je pričakovala že tretjega otroka. Morala bi si privoščiti kak priboljšek. Niti mislila ni nase. Vsi so se preveč pehali, delali, pozabljali drugo. Maščevalo se: je baš nad njo, ki bi bila morala ostati, podpirati hišo, dokler bi ne bil goden mladi zarod. Tretji porod jo je nenadno zaskrbel. Bala se je nečesa hudega. Pravočasno je poklicala babico. Pregledala jo je in izjavila, da otrok ne leži pravilno. Otročnica je dobila popadek. Dete je ostalo v sklepih. Drugega popadka ni bilo. Štefan je dirjal z vozom v mesto po zdravnika. Ko ga je pripeljal, je ležala žena na postelji mrtva. Prešibka ni mogla prenesti borbe novorojenca v svojih sklepih. Čutila je, da se sirotek duši med njenimi kostmi, bori za svoje življenje. Sama mu je izkušala pomagati. Napenjala se je. Hotela je, da bi se dete rodilo, da bi živelo. Prisiliti se je hotela k popadku. Ni se mogla. Smrt je bila močnejša. Otroka je zadušilo. V nji je pa nekaj počilo. Bila je pač tenka nitka njenega življenja, ki se je odtrgala, jo rešila težav, nadlog. Tomaž je objokoval smrt svoje krušne matere. Dobro je čutil, da je bila stroga, pravična, poštena žena. Ni rezala pogače ne sebi ne dru- ODOL je visoko koncentrirana voda za usta,-zadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi. Toraj je ODOL varčen in zato Zelo pocer. delu, da bi napravile med brati razdor, kar pa se jim ne bo nikdar posrečilo. Govor g. župnika je množica ves čas prekinjala z viharnim ploskanjem, tako da je bil ta prisrčni sprejem g. Barleta v resnici lepa oddolžitev za izgrede, ki so jih nekateri hujskači v maju priredili proti domu. . Prav tako burno pozdravljen je stopil na oder minister g. Ivan Pucelj. Kakor že zjutraj v Škofji Loki je g. minister tudi tu v obširnem govoru raztclmačil vse težave in vprašanja naše politike. Naglasil je potrebo politične Vzgoje, ki so jo strankarski voditelji nekdaj popolnoma zanemarjali. Zdaj ni več vrnitve k starim načinom, vsakdo pa je povabljen, da bi prišel sodelovat. Stranko moramo imeti, ki bo zidala, ki bo skrbela za vse enako. Največja vrednota za narod je lastna svobodna država, katere ohranitvi in okrepitvi je treba posvetiti vse, pa prav vse moči. Vera pri nas ni v nevarnosti; vsakdo lahko svobodno vrši svoje verske dolžnosti, toda v politiko vera ne spada. Nato je g. minister obširno raztolmačil delo vlade za novo zakonodajo o banovinah, o občinah, o razdolžitvi kmeta, o proračunu, o sklepanju pogodb z Italijo, Avstrijo in Francijo. Posebej je "naglasil potrebo, da se tudi v kranjskem srezu ukrene vse potrebno glede izvoza živine. Svoj obširni govor, ki ga je množica ves čas prekinjala z odobrava- njem, je g. minister zaključil s pozdravom mladini in s pozivom na vernost narodu, kralju in domovini. Profesor Jankovič je v srbohrvaščini in s prav živahnim govorom sporočil najprej pozdrav iz svojega kraja, nato pa je d..jl, da bodimo Slovenci, Hrvati in Srbi eno srce, saj ni za nikogar domovine in svobode izven Jugoslavije. Sebe moramo prevzgojiti, vso državo moramo prepojiti z novim duhom. Slovenski kmetje so govor brata Srba sprejeli z burnim odobravanjem. Z lepim govorom tajnika šenčurske JRKD g. Jagodica in z državno himno se je zaključil ta res sijajni shod, ki prav gotovo pomeni eno najlepših zadoščenj JRKD v naši banovini. * USPELI ZBOROVANJI VSEDRŽAVNE STRANKE V SAVINJSKI DOLINI. V nedeljo se je vršil dobro obiskan ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za občino Št. Pavel pri Preboldu. Zbor je vodil župan g. Kač, ki je v uvodu pozdravil navzočnega sreskega narodnega poslanca g. Ivana P r e -k o r š k a in poudarjal pomen in potrebo nove vsedržavne politične stranke. Narodni poslanec g. Prekoršek je podal obširno poročilo o delu narodne skupščine ter govoril zbranim volilcem o bodočih nalogah, ki čakajo narodno predstavništvo. Po njegovem poročilu se je izvršilo konstituiranje strankinega krajevnega odbora, ki mu načeluje župan g. Kač. Narodni poslanec g. Prekoršek je dajal na razna vprašanja pojasnila. Zvečer se je vršil v prostorih župana g. Rudolfa Lorberja v Žalcu izredno lep strankin zbor, ki so ga posetili tudi zastopniki sosednih organizacij iz Petrovč, Griž, Zabukovce in Go-tovelj. V nabito polnih prostorih je otvoril zbor župan g. Rudolf L o r b e r, ki je v iskrenih besedah pozdravil predsednika sreske organizacije JRKD g. dr. Kalana in narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. G. .dr. K a 1 a n je podal kratek1 pregled razvoja političnih dogodkov iz dobe pred 6. januarjem in orisal nadaljnji razvoj naše domače in državne politike, ki je z lanskimi novembrskimi volitvami dobila široko osnovo enotnega, organiziranega dela po vsej državi. Govoril je obširneje o pomenu krepke organizacije v okrilju nove vsedržavne stranke, ki je v Žalcu tako močno zasidrana. Njegovim izva- janjem je sledilo živahno odobravanje. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je obravnaval vsa važna vprašanja, ki so bila predmet razprav v narodni skupščini in ki globoko posegajo v ustroj našega državnega in narodnega gospodarstva. Obširno se je bavil tudi z vprašanjem našega hmeljarstva, ki je glavna gospodarska panoga Savinjske doline in ima v Žalcu svoje naravno središče. Izvajanjem g. poslanca, ki so ga zborovalci večkrat prekinili z navdušenim pritrjevanjem, je sledilo dolgotrajno odobravanje, ki je doseglo svoj višek pri izjavi enotne volje in pripravljenosti, da bomo vsi v složnem delu prestali sedanje hude čase, kakor smo znali nekdaj kljubovati najhujšim viharjem, ki so šli preko nas, pa nas niso štrli. Po izvajanjih g. poslanca je podčrtal g. Anton P e t r i č e k kot predsednik Hmeljarskega društva pomen hmeljarstva za Savinjsko dolino in se prisrčno zahvalil g. poslancu za veliko delo, ki ga je izvršil za povzdigo te važne gospodarske panoge. Po volitvi je bil izvoljen soglasno za predsednika krajevne organizacije župan g. Rudolf Lorber, za podpredsednika pa gg. Robert Senica iz Gotovelj in Rajko Vrečar iz Žalca. Organizacija šteje že nad 100 članov. Politični pregled Redno zasedanje narodnega predstavništva, to je senata in narodne skupščine, se bo pričele v ponedeljek 31. t. m. Seja narodne skupščine je že sklicana za 10. dopoldne in bo na dnevnem redu določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Otvoritev zasedanja se bo vršila tako v senatu kakor v skupščini s čitanjem kraljevega ukaza, nato pa bo narodna skupščina v smislu določb svojega poslovnika na novo izvolila vse stalne odbore; izvoljeni bodo finančni, imunitetni in verifikacij-ski odbor in odbor za prošnje in pritožbe. Na enak način se bo konstituiral tudi senat. S tem se bo pričela nova važna doba zakonodajnega dela. Vlada je pripravila že več zakonskih načrtov, ki pridejo v teku tega zasedanja pred narodno skupščino in senat. Prvi zakonski načrt, o katerem bo razpravljala narodna skupščina, bo gim. Bila je pristna kmečka gospodinja, prepričana, da si ne sme privoščiti pieveč dobrega, da se mora mnogo premagovati iz ljubezni do zemlje, saj se lahko pripeti, da pride slaba letina. Treba je biti vedno pripravljen tudi za sedem nerodovitnih let. «Martin, vzemimo dečka nazaj! Lepo te prosim!* je moledovala Rotija po Cilkini smrti. Bob v steno! Mož ji niti odgovoril ni. Ona se je pa bala nove Zalarjeve gospodinje. Mladi pač ne bo mogel ostati Sam z otroki, si je mislila. Pa Tomaž? Hitro rase,Razvija se. Nikogar nima, da bi ga o čem poučil. Kdo naj se pri Zalarjevih peča z njim? Vse je v delu! Kako se bo ponašala proti njemu mlada? Bog ve, kaj ga čaka? ♦ Štefan res ni dolgo žaloval za ženo. Ze čez pol leta je zavladala na njegovem domu Trčkova Franca. Ta je pa bila drugače gospodarska! E, kako je nastopila! Starega Zalarja je prvi dan nahrulila, ko ji je nekaj ukazoval. Protivil se ji je. To sta zaropotala! Kakor ris se je zagnala proti njemu. Odnehal je rajši. Prvič v življenju je zapustil poražen bojišče. Štefanu je ukazovala kakor hlapcu, Tomažka pa pretepala ko psa. «Taki nepotrebneži so odveč pri hiši! Čemu žive? Ali bi ne bilo bolje, da bi jih bili že pri rojstvu odpravili?^ se je jezila proti možu. Bila je krepka tridesetletnica čednega obraza. ' judje so jo opravljali, da jt imela kot dekle ras- merje z nekim oženjencem. V zakonu ji ni mogel nihče kaj sličnega očitati. Poštena je bila. Hudo delo ji pa ni dišalo. Polje je prepuščala rajši drugim. «Gospodinja mora biti v kuhinji!» je rada poudarjala. Sukala se je najrajši okoli ognjišča. Pri hiši se je zdaj dobro jedlo. Le oče je dobival ostanke, slepec pa brce s prestanim krompirjem. Zalarja je bolelo. Njegov ponos je bil ranjen. Možak si je v izročilni pogodbi dobro izgovoril. Črno na belem je imel zapisano, da lahko zahteva četrtino vrednosti vsega posestva od sina, če ne bo z mlado zadovoljen. Franca se ni za to brigala. Starega še pogledal ni. Mar ji je bilo, kako je z njo zadovoljen. Silila je v ?tefana in ga naposled res pregovorila, da ji je hotel pripisati posestvo. «Če bom imela vse v rokah, navijem še druge strune! Tudi stari bo plesal, da bo cvililb se je veselila. Prehitro je računala. Oglasil se je stari Zalar. To je bil njegov dan! «Le prepišita, če hočeta! Štefan, vem, da si šleva, da si pa taka mevža, si nisem mislil! Kar daj svoji babi! Jaz bom zahteval svoje, ker nisem zadovoljen. Pa naj gre vse na boben. Denar imam, bom pa sam kupil. Ne bosta me še pokopala! Pa tudi boljšo hrano zahtevam, sicer, saj veš, kaj sem rekel!* je zarobantil stari. Mlada je skakala, norela. Pene so ji od same jeze silile iz ust. Starcu je grozila, ga klela in bevskala nad njim. Prezirljivo se ji je smejal: «Zdaj veš, da ne boš nikoli gospodarila na Zalarjevem domu! Če gospodariš nad svojim dedcem, le gospodari, to mi malo mar. Utepa se mi. Premalo lastne volje sem pustil sinu!* Odštorkljal je v zgornjico, se zaklenil. Snahe ni odslej ne pogledal ne vprašal zanjo. Zanj je bila mrtva. * Minevala so leta. Vsi so prenašali še dokaj lahko sitnosti Zalarjeve gospodinje. Le za Tomaža je bilo hudo. Za malenkosti ga je tepla, jezikovala često brez vzroka, se norčevala iz njega, ga suvala. Ker si ni upala svoje togote nad nikomer izliti do dna, je polivala njega s to svojo jedko gnojnico. On je pa molčal. Postajal je krepkejši. Z leti je laže prenašal svojo usodo. Le okoli ust se mu je zarezala trpka brazda, razodevajoča mnogo bridkega, skritega. Tomaževa ljubezen. Šestnajstletna Minka je postala Zalarjeva dekla. Srednje velika, krepka deklica okroglega obraza, rdečih lic se ni bala nobenega dela. Ko je hitela za svojim poslom, so ji drobne, rjave oči poredno mežikale, iz ust ji je pa donela pesem. Vedno je pela. Tomaž jo je poznal še s paše. Tudi ona je bila prej pastirica. Ko je hodila za kravami, se je rada ustavila pred njim, ga kaj vprašala in kramljala z njim. Hitlerjevci se približujejo katoliškemu centrumu. Po vsem videzu doslej med njimi še ni sklenjena nikakšna pcgodba, pač pa centrumovi govorniki povsod poudarjajo, da je narodnosocialistična stranka sposobna za vlado, dočim so se doslej vse stranke otepale sodelovanja z njimi. Avstrijski kancelar Dollfuss, ki se opira na neznatno večino enega glasu, je s spretno potezo odložil pomladi sklenjeni razpust parlamenta in razpis novih volitev. S tem je začasno onemogočil avstrijskim hitlerjevcem dosego ugodnejšega položaja v državnem zboru. Pri zadnjih deželno-zborskih volitvah so le-ti dosegli znatne uspehe na Koroškem, Dolnjem in Gornjem Avstrijskem in na Dunaju. Zato terpentinovo milo hvalijo "" = 3M ker je poceni Nova romunska vlada je sklenila pod ved* stvom starega voditelja kmečke stranke Maniaj da bo nadaljevala z Rusijo pogajanja o za-ključitvi pogodbe o nenapadanju. Predsedniške volitve v Ameriki se približujejo in kakor vse kaže, bo izvoljen najbrž demokrat Roosevelt. Oba kandidata Hoover in Roosevelt v svojih volilnih govorih poudarjata, da Amerika zaradi svojega slabega gospodarskega stanja ne bo mogla pustiti od svojih terjatev v Evropi niti dinarja. Otroška usta. V šoli pripoveduje katehet otrokom o grozotah pekla in poudarja, da bo tam jok in škripanje z zobmi. Tonček dvigne roko in vpraša: «Gospod katehet, kaksoo pa škripala moja stara teta, ki nima zob?» zakon o ureditvi kmečkih dolgov m s tem združena ureditev kreditnih odnošajev. Kakor znano je sedaj veljavni in začasno za dobo dveh mesecev podaljšani zakon o zaščiti kmetov izzval veliko zmedo v kreditnih odnošajih. Novi zakon bo tudi to vprašanje uredil skladno s splošnimi gospodarskimi prilikami, tako da bo na eni strani onemogočeno vsako prekomerno izterjevanje dolgov in urejeno plačevanje starih dolgov po znosni obrestni meri, na drugi strani pa bo denarnim zavodom dana možnost, da se postopno zopet povrnejo k rednemu poslovanju. .Vlada bo še v teku tedna predložila ta zakonski načrt predsedništvu narodne skupščine, tako da se bo v narodnem predstavništvu lahko takoj začela razprava o tem važnem in perečem vprašanju, ki ga je treba rešiti najkasneje do 20. decembra. Med važnejšimi zakoni, ki pridejo v tem zasedanju na dnevni red, bo tudi zakon o občinah, ki ga bo vlada predložila narodni skupščini t začetku meseca novembra. V Nemčiji se bliža odločilni dan volitev in postaja agitacija čimdalje bolj hrupna. zaradi danes sestava avstrijskega državnega zbora ni v skladu z resničnim razmerjem strankarskih sil. Svoj odpor proti hitlerjevcem je pokazal Dollfuss zlasti s svojo nedavno izjavo, da ne mara, da bi Nemčija sprejela Avstrijo pod svoje okrilje iz sočutja. Francoski ministrski predsednik Herriot pripravlja nov razorožitveni predlog, o katerem poročajo, da bosta nanj lahko pristali Amerika in Anglija. Mussolini daje že vnaprej izjave proti temu predlogu, priznavajoč Nemčiji nesporno pravico do ponovne popolne oborožitve, ki bi bila velika nevarnost za svetovni mir. V Italiji so slavili te dai med velikanskimi svečanostmi « desetletnico Mussolinijevega pohoda na Rim. Kakor znano so Mussolinijeve črne srajce osvojile Rim, v katerem ni bilo branilcev. Pri osvojitvi Večnega mesta je bilo mnogo kričanja in malo boja. Edina žrtev je bil karabinijer, ki so ga po pomoti ustrelili. pene in odlične kakovosti .. • Glavno je cena in izborna kakovost f Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na sejmu v Ptuju so bile za kilogram žive teže naslednje cene: krave 1-25 do 3, telice 2 do 4, voli 2 do 3-50, biki 1-50 do 2-50 Din. Konji so bili po 950 do 2500 Din. Na svinjskem sejmu v Ptuju so cene nekoliko poskoečile in sicer so znašale 5 do 8-50 Din za kilogrami žive teže. Drobnica se je prodajala po 45 do 190 Din glava. JABOLKA. Kupčija z jabolki v Ptuju je zadnji čas zelo živahna. Na mestni tehtnici in na tovorni postaji stojijo kar cele vrste vozov, polnih jabolk. Dnevno se natovori 10 do 15 vagonov. Jabolka gredo predvsem v Avstrijo in Češkoslovaško. Cena jabolk se skoro dnevno izpre-minja. Še pred dnevi je bila cena jabolkom za' Za to veselo, razposajeno deklico je bil slepec nekaj posebnega, nerazumljivega. Za njo je vse živelo, polje, travniki, hosta, živali, ljudje. Ona je živela za vse. A to življenje je bilo radostno. Tomaž ni bil kakor drugi brezskrben, živahen, silen. Njegov obraz je bil žalosten, lep. Njegovo oko mrtvo. Nekdaj je zakričala, ko se je ozrla v njegove oči: «Kar velik trn bom vzela, ti ga zasadila v oko in strgala tisto grdo belo mreno! Ti boš pa za vriskal! Izpregledal boš!» Rad jo je imel. Če je kak dan ni bilo blizu, se je dolgočasil. Kadar sta šla skupaj čez polje, ga je držala za roko. Često sta se lovila, skakala. Včasi je lovil on. Najprej sta obhodila prostor, da je spoznal tla, potem sta pričela. Če se je preveč približal kakemu grmu, ga je opozorila. Slepca igrava, tebi pa ni treba prevezati oči. Ali ni to imenitno ?» se je šalila. Pa se je takoj prestrašila, če ga ni morda razžalila, plašno ga je pogledala. ; V njeni družbi je pozabil, da je res slep. Pa je odšla daleč proč za pastirico. Pet let je ni bilo nazaj. Zdaj se je vrnila, postala Zalarjeva dekla. Prvo nedeljo je sedela s Tomažem ob mraku za hišo. Otroci so se igrali ua travi. Gospodinja je šla obiskat v sosednjo vas mater. Gospodar je bil v krčmi. Bledo lice slepca se je obrnilo k Minki. Njegova roka je lahno zdrknila čez njen obraz. «Zakaj me tipaš?* «Gledam, če si ista kakor nekdaj. Vidim, da si. Le mnogo lepša se mi dozdevaš.* Zardela je, trenutno pozabila, da je Tomaž slep, in mu preteče požugala. Takoj pa se je spomnila, da je ne vidi. «Kaj sedita v mraku? Delo kliče!* se je zadrta gospodinja prihitevša po stezi. Sunila je Tomaža v hrbet: «Ti, gnoj, ki nisi za rabo, pojdi v hlev napojit živino!* Molče je ubogal. Zvečer, ko je bil sam s seboj in svojimi mislimi, je spoznal, da Minko ljubi. Nenadno se je oglasilo, zavriskalo v njegovem srcu. Ležal je na svoji slamnjači z zaprtimi očmi. Na mah se je pretrgal zastor slepote, ki ga je obdajal. Zagledal je cvetje, zarjo, vso prirodo. Videl je življenje. Bilo je nepopisno krasno, da je plakal od blaženstva. Vse je v njem prežarelo solnce prve ljubezni in blagoslovilo njegovo dušo. Drugače Minka. Pozno ponoči se je nekdo splazil k hiši, pristavil lestvo k podstrešnemu oknu njene čum-nate, potrkal. Odprla je. Že jo je objel najbrhkejši vaški fant, Zebra-jev Janez, in jo pritisnil na srce. Bil je zal, velik, ponosen. Ko je korakal v nedeljah k maši, mu je trepetal za kastorcem krivec, bahat, sijoč ko srpek, ki cvetke kosi. V ustih mu je žarela črna viržinka. Med fanti je stopal kot njihov kralj. In ona ga je ljubila. Že radi njega je prevzela to službo takoj, ko sta se spoznala, samo da sta si bila bliže. Kaj ji je bilo mar, da je bila samo dekla? Varovala je vanj, zaupala mu je. Neko noč je bedela gospodinja. V temini je slonela na oknu. Zagledala je senco človeka, ki se je tiho bližal hiši. Hotela je krikniti, ga vprašati, kdo je. Ko je opazila, da je dvignil lestvo, ga je molče zasledovala s pogledom. Bil je Janez. Prislonil je lestvo k Minkinemu okencu. Tenko je potrkalo na šipo. Okno se je odprlo* Vasovalec je pričel govoriti o svoji ljubezni. V duši gospodinje je nastala zavist. Ona ni poznala nežne ljubezni, polne sanj. Pri nji niso nikoli vasovali fantje. Vedno je bila odurna, čeprav ne grda. Zdaj je začula zvenenje strun ljubezni. Naji prej se je ujezila. Hotela je Minki krikniti. Premislila se je. Izkušnjava je bila prevabljiva« Sama se je še bolj stisnila k oknu, prisluhnila. In ta divja, neobčutljiva ženska je strastno sesala besede kmečkega koreajaka, ki jih je šepetal svoji ljubici. 315 Kadar kaj ni v redu v prebavnih organih telesa, se to kaže na razne načine. Tako n. pr. Človek nima teka, čuti često stud do jedi, obenem ga nekaj draži k vzpehavanju, jed mu težko leži v želodcu, mučijo ga bolečine v glavi, zelo nerad se poda na delo, slabe volje je in nima naravno urejene stolice. Fellerjeve Elsa-pilule krepe želodec in, čisteče telo, čistijo hkrati tudi kri. 6 škatlic za 30 Din in 12 škatlic za 50 Din se dobi že z omotom in poštnino vred pri lekarnarju Evgenn V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Sp. St. 509 z dne 24. marca 1932 stiskanje 50 do 55 par za kilogram, medtem ko je bila pretekli teden le 35 par. Sortirana jabolka so po 1-50 do 2-50 Din za kilogram. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h : 1 ameriški dolar za 57 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1370 do 1371 Din; 100 italijanskih lir za 292 do 294 Din; 1 ameriški dolar za 57'20 do 57'48 Din; 100 francoskih frankov za 225 65 do 22677 Din; 100 češkoslovaških kron za 16979 do 170'65 Din; 1 holandski goldinar za 23T0 do 23 21 Din. Vojna škoda se je prodajala po 177 do 180 dinarjev. Sejmi 31. oktobra: Črnomelj, Veliki Gaber. 2. novembra: Vitanje Cerknica, Mirna. 3. novembra: Pišece, Zagorje, Dravograd. 4. novembra: Konjice, Sv. Lenart n. Laškim. 5. novembra: Beltinci, Št. Vid pri Litiji, Ponikva kratke vesti = Kliring z Italijo podpisan. Dne 22. t. m. je bil podpisan sporazum o kliringu (dogovor, ki ureja način plačevanja blaga v trgovinski izmenjavi) med Jugoslavijo in Italijo. Kliring z Italijo je važen za Jugoslavijo ne samo zaradi velikega blagovnega prometa, marveč zlasti zaradi tega, ker bodo jugoslovenski izvozniki na podlagi tedenskih obračunov laže in hitreje prišli do svoje valute. Na podlagi tega dogovora se bodo na eni strani vodili računi pri Istituto Nazionale per Cambi con Estero za plačila, ki jih bodo vršili italijanski uvozniki za blago, uvoženo iz Jugoslavije, na drugi strani pa pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za plačila jugoslovenskih uvoznikov za poravnavo blaga, ki so ga kupili v Italiji. = Sadjarsko zborovanje za vso državo. Srbsko kmetijsko društvo priredi od 27. do 30. t. m. vse-državni sadjarski zbor v Čačku s sadnim ogledom. Otvoritev bo 27. t. m. ob 10. uri. Udeležencem je odobren na železnicah popust 50 odstotkov za čas od 25. t, m. do 1. novembra, in sicer tako, da se na vstopni postaji kupi cel vozni listek, ki velja potem tudi za povratek, ako je potrjen od prireditvenega odbora. Na kongresu se bodo obravnavala tale vprašanja: Stobut: Sadjarski okoliši v naši državi glede na posebne lastnosti tal in na podnebne razmere; Stojanovič: Domače in tuje sorte jabolk v naši državi; Priol: Gnojenje sadovnjakov, zlasti češpelj in jablan; Nikotič: Obdelovanje zemlje v sadovnjakih; Spremič, Koydl in Pudič: Podlage za cepljenje češpelj; Radančevič: Važnost podlage v sadjarstvu in njen vpliv na razvoj in plodnost drevesa; Lolič: Razmnoževanje sadnega drevja, posebno breskev in hrušk; Fazlagič: Obrezovanje in oblikovanje vrha. = Sadni sejem v Ljubljani na velesejmu. Kmetijska družba priredi v zvezi z Ljubljanskim velesejmom v velesejmskih prostorih sadni sejem v dnevih od 5. do 7. novembra. Naprodaj bodo kanadka, zlata parmena, boskopski kosmač, kraljevi kratkopecelj, londonski peping, ananas, mošančkar, Baumanova reneta in druge dobre zimske renete. Vse sadje se bo oddajalo v ameriških zabojih. Tako spravljeno zimsko sadje se drži preko vseh zimskih mesecev. Naročila sprejemata že zdaj Kmetijska družba in pa urad velesejma v Ljubljani. = Kmetijska razstava v Kranju. V soboto dopoldne se je v Kranju vršila svečana otvoritev sreske kmetijske razstave, ki so se je razen številnega občinstva udeležili tudi gg. ban dr. Marušič, načelnik inž. Zidanšek kot zastopnik kmetijskega ministrstva, sreski načelnik vladni svetnik dr. Ogrin, župan Pire, predsednik Kmetijske družbe Detela in podpredsednik Sancin, veliko število županov iz sreza in zastopniki raznih gospodarskih organizacij. Otvoril je razstavo predsednik razstavnega odbora šenčurskl župnik go-skod.Piber, ki je obrazložil težave časa, v ka- terem se razstava prireja. Pozdravne besede so izpregovorili še ban g. dr. Marušič in drugi. Obisk razstave, ki je bila nameščena v prostorih Narodnega doma, sadna razstava pa na gimnaziji, je bil prav velik. Vsi razstavljeni pridelki so bili odlični. V zvezi z razstavo se je vršilo tudi več predavanj o raznih kmetijskih panogah. V nedeljo je posetil razstavo tudi minister g. Ivan Pucelj. Seja banovinskega odbora JRKD Predsedstvo banovinske organizacije JRKD. sklicuje II. redno sejo banovinskega odbora JRKD! v soboto 5. novembra ob 16. v Mariboru v prostorih Narodnega doma, D. nadstropje. Dnevni red: Otvoritev in odobritev zapisnika I. redne seje banovinskega odbora z dne 19. junija letos y Celju. Določitev šestih zastopnikov banovinske organizacije v glavni odbor stranke. Poročilo banovinskega tajnika dr. Zajca. Poročila ministrov dr. Alberta Kramerja, Ivana Puclja in Ivana Mohoriča. Razprava o vseh poročilih in razgovor o morebitnih predlogih za kongres stranke. Slučajnosti. Vsa ostala navodila dobe člani banovinskega odbora pismeno. Banovinsko tajništvo JRKD. 1 1. DRN0V0 PRI KRŠKEM. (Smrtna kosa.) Dne 22. t. m. smo položili k večnemu počitku komaj 301etno gospo Ano, ženo posestnika gospoda Franca Jordana. Nad dva meseca je bila v bolnici, a vsa zdravniška pomoč ji ni pomagala. Pred sedmimi leti je prišla s svojim možem iz Amerike, kjer se je rodila in bila tudi Milka Adamičeva: Zločinka Ko je stopila mati v sobo, je ležala Lojza na obrazu in rahlo ječala. Starka je zakričala in za-vpila na pomoč. Mislila je, da jo je ubil. Sklicala je ljudi in došle ženske so obvezale Lojzo, ki je krvavela iz desne rame, jo slekle in položile v posteljo. Mati Grafovka je neprestano jokala. «Saj se bo revi zmešalo, poverite jo pro5!» je svetovala soseda Kosmurka. Toda Grafovka ni hotela od postelje ter je zrla v Lojzo z napetim pričakovanjem in z grozo v srcu, da utegne Lojza izdihniti, preden prispe zdravnik. Ali Matija, ki je vozil zdravnika, ni štedil konjiča in tako sta bila kmalu na mestu. Lojza je bila nevarno ranjena, ker je ostrina obtičala v rami na levi strani prs in načela pljuča. Kri je tekla iz rane in Lojza je ležala v globoki nezavesti. Proti večeru je nastopila vročina in Lojza je začela blesti. Zenice, ki so bedele ob postelji, so se križalo ter stiskale molke med grčavimi prsti. Nekdo je svetoval, naj stopijo po duhovnika. «Saj ne bo umrla !> je skoro zakričala mati. Kosmurjev Janže pa je na materino povelje vendar stekel v župnišče in proti jutru so dali Lojzo, ki se ni izpovedala, v sveto olje. je tolažil. «Ona pela?» je skoro z zasmehom izdavila mati. «Sirotica!» Kosmurka se je skoro preselila h Grafovim, kjer je vladala taka tišina, da si slišal le tiktakanje stare ure na steni. Pripravljala je jedila in krmila svinje, med tem ko je mati Grafovka neprestano ždela ob postelji in skrbno pazila na vsako bolničino kretnjo. je znova zašepetala. «Tvoja se celi in tudi toplino imaš mnogo nižjo. Sicer pa, kje je še jesen!» Zares je postalo Lojzi bolje Zauživala je lahko lažje jedi. Rana je bila že toliko zaceljena, da je mogla sedeti v postelji. Mati Grafovka je naložila Kosmurki pri odhodu slanine in obljubila za trgatev sodeč vina. Kosmurka se je branila in zahvaljevala ter obenem obetala, da še pride po-cledat. Gospodinjstvo je nalagalo zdaj stari Gra- fovki mnogo dela. Vendar ji je vlivalo veselje nad Lojzino krepitvijo tako moč v staro telo, da ni vzdihovala, ko je zvečer polagala trudne kosti k počitku. Tedaj sta dobili nekega dne povabilo k sodišču. Ker je bila Lojza že toliko pri moči, da je lahko sedela na vozu, jo ie hlapec Matija zapeljal v mesto, kjer se je vršim razprava proti Padubi. Lojza je bila zaslišana in morala je ponovno opisati dogodek, ki se je pripetil usodno nedeljo. Storila je to z vso natančnostjo in brez vsakega olepšanja. Paduba je pričakoval, da mu odpusti, o čemer pa ni hotela Lojza ničesar slišati. Vso pot proti domu nista z materjo zinili o Padubi besede. Zdelo se jima je, da bi se na mah zrušila skladnost med njima, če bi imenovali njegovo ime. Paduba je dobil dva meseca zapora; lahko pa bi bilo manj, če bi bila Lojza govorila zanj dobro besedo, česar ni hotela. Strašna jeza se je nabirala Padubi v srcu. Da bi jo imel zdaj pri sebi, pri tej priči bi jo ubil, svetohlinko*, je sklepal maščevalno. Ko so kopali pri Grafovih krompir, so najeli delavce in delo je šlo izpod rok, da so se grma-dili beli kupi na polju in se je polnila klet. Grafovka ni mirovala, Lojze ni pustila prijeti niti za' metlo. Nalagala si je pokoro in delala, delala. /Jnlr plniinnnnLngn jrv /\ /I jetja za izdelovanje železa in jekla v Jamshed-puri pri Kalku.i. V podjetju je zaposlenih trideset tisoč delavcev. Generalni ravnatelj tega podjetja se imenuje Gandhi in je sorodnik znanega Mahatme Gandhija * 701etnica vzornega gospodarja. V Stari vasi pri Bizeljskem je praznoval 701etnico ugledni in splošno priljubljeni trgovec in posestnik gospod Martin Frece. V mladih letih je pod tujim krovom začel skromno trgovino, ki pa jo je s svojo pridnostjo razširil v teku svojega 421etnega delovanja. Pridobil si je zaupanje in ugled daleč naokrog. Trgovino je pred dobrim letom prodal ! g. Verstovšku, sam pa se še vedno udejstvuje na svojem posestvu. Gosp. Frece, ki je tudi javno ; mnogo deloval, je od nekdaj odločen narodnjak ; in so njegove zasluge pr;znane tudi z redoma sv. Save in jugoslovenske krone. Želimo mu še mnogo srečnih let! * Svetlomodre zastafice namesto rdečih morajo avtobusna podjetja uporabljati za označevanje svojih postajališč po naredbi banske uprave, ker je rdeči znak pridržan za označevanje j nevarnosti, pretečih n.? cestah. * Kako se varujemo zastrupljenja z gobami. Proti zastrupljenju z gobami je najučinkovitejše sredstvo, ako gobe prekuhamo in vodo odlijemo. Gobe pri tem sicer izgube dosti na okusu in redilnosti, bolj brez srkbi jih pa le uživaš. Kdor i je torej v dvomu, stori vsekakor prav, ako gobe S prekuha in vodo odlije, ker s tem izgube neka-I tere gobe strup popolnoma, pri drugih se pa strup vsaj dosti zmanjša, da se ni bati usodnih posledic. Tako je šlo na jesen. Težka izabela je črnela po brajdah in vinogradih. Ljudje so se pripravljali povsod na trgatev, ki je obetala obilen pridelek. Tudi Matija je pripravljal in čistil sode. Tedaj se je nekoč pojavil na dvorišču Paduba. Kar zastrmela je mati Grafovka in stisnilo jo je okoli srca. Zinila pa ni besedice, kakor bi bil njegov prihod povsem naraven. Paduba je bil videti shujšan in medel. Sivkasta bledica ga je delala podobnega človeku, ki je prebil hudo bolezen. Oči so se mu uporno bleščale, ko je pozdravil uiater in stopil v hišo. Lojza je sedela na postelji. Shujšana do kosti in zavita v volneno ruto je vbadala s šivanko začetnico svojega imena v ogel žepnega robca. Ko je uzrla Padubo, ji je pobarvala temna rdečica obraz. Živo se je spomnila trenutka, ko jo je oklal hladnokrvno kakor živinče na paši. «Torej so te izpustili*, je izpregovorila pre-magovaje v sebi gnus, ki je vstajal v njej. Paduba je sedel za mizo in zagnal pokrivalo v kot. «Kako daleč si me privedla, Lojza! Zaradi tebe sem moral v zapor.* Lojza ga je začudeno pogledala. Hotela je nekaj dejati, toda suh kašelj jo je posilil, da je umolknila in zastrmela skozi okno. Občutek ogab-nosti je rasel v njej, ni mogla vztrpeti, vstala je in odšla v kuhinjo. Pobrskala je v omari in prinesla iz nje kos sira, odrezala ogel kruha ter oboje postavila pred Padubo. «Kakor beračub jo je pikn:l, vendar je jedel, ker je bil lačen od dolge poti. Od tega dne je mati Grafovka vidno popuščala pri delu. Lojza je morala poprijeti in še tako je šlo vse pod srečo. Krava, ki se je otelila, se je preobjedla in poginila tik pred teličkom. Svinje se niso hotele debeliti, čeprav so jim dajali čez mero krompirja. Nova dekla je odšla že po enem mesecu, trdeč, da pri taki hiši še ni služila in ne bo. Obdolžila je gospodarja nasilstva, da jo je Lojza z grozo in s studom poslušala. Prepiri pa so se vrstili od jutra do večera, da so se ljudje izogibali hiše, kjer se je vršil večkrat sredi noči pretep. Gospodarstvo se je krčilo. Pabuda je prodal zadnji les. Hotel je kupiti še enega konja,;a sta mu žena in starka branili. Ljudje niso prihajali več radi v dnino. Še za trgatev so komaj dobili nekaj trgačev. Hlapec Matija se je naposled naveličal večne vojne. Ko so zvozili zadnjo repo in korenje s polja, se. je odločno postavil pred mater Grafovko in odpovedal službo. «Povej gospodarju!* je brezbrižno odvrnil. Matija se je v zadregi počehljal za ušesi, nato pa odločno pljunil in se podal v klet, kjer ie Paduba meril in pokušal vino. «Rad bi šel v rudnike, zato prosim za knjižico in ostanek na plači!» «V rudnikeb se je zasmejal Paduba in že je hotel izustiti aasinehljivo opazko in ga odpraviti. ko se je spomnil, da bi ne bilo baš prijetno iskati novega hlapca ali celo sam opravljati živino in kidati gnoj. Zato je natočil majoliko in mu prijazno ponudil: «Pij, Matija! Z možmi se človek pogovori, z ženskami ni mogoče. Ce hočeš slišati pameten svet, ti pravim: ,Ostani, plačo ti povišam, delaj, za drugo se ne brigaj. V rudnikih je trpljenje, da niti ne veš, kako.'» Matija bi biMŠe rad ugovarjal, a Paduba je bil prijazen in ga je silil s pijačo, da je Matiji teklo od ust in se je nazadnje zadovoljen odmajal za skedenj ter mrmral: «Pa bodi, ostanem! Pa če pride sam vrag, ostanem!* Ze naslednji dan je obžaloval svoj sklep in ni dosti manjkalo, pa bi bil ponovno prosil Padubo za odpust. Paduba je kričal že ves dan razjarjen kakor bivol. Vino je dišalo iz njega. Dobil je poziv od sodišča, ker sta ga ženski stavili pod kuratelo. Lomil je krepelca in jih metal za ženo. Vrnila mu je z motiko, ki je slonela ob steni, in v trenutku je nastal tak dirindaj, da so bežale kokoši in je prestrašeni petelin zletel na plot ter z glasnim krikom skočil ra Kosnuirjevo dvorišče. Lojzi so gorela suha lica. S starko sla se zaprli v klet in jo zapahnili z debelim zapahom. Vendar Lojze ni strpeto dolgo. cNaredi mi kakšno škodo*, je dejala. cHudoba ni vražja od njega!* * Požar v Spodnjih Gameljnah. V petek je »čelo goreti v Spodnjih Gameljnah pri posestniku Lovrencu Lampretu, po domače Ožboldu. Ogenj je uničil kozolec, svinjak in drvarnico. Samo vrlim domačim gasilcem se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil i.a bližnjo stanovanjsko hišo in drugi kozolec, ki je poln sena. * Požar po krivdi otroka. Te dui je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Antona Bar-liča v Zavrču ogenj. Zgorelo je s poslopjem tudi mnogo sena, slame in gospodarskega orodja. Ogenj je zanetil 41etni sinček, ki je dobil vžigalice od 21etnega tovariša, s katerim sta se vedno skupaj igrala. * Hrbtenico si je zlomila. Prejšnjo sredo je padla 471etna Jožefa Dolinškova, žena posestnika nri Siv. Magdaleni. občina Sv. Pavel Dri Preboldu, doma na dvorišču tako nesrečno z lestve, da si je zlomila hrbtenico. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je še istega dne umrla. * Bik ga je poškodoval. Iz Nadgoric&v črnuški občini so pripeljali v ljubljansko bolnišnico hudo poškodovanega 451etnega posestnika J. Mavca. Mavec je hotel v hlevu privezati bika, ki se je odvezal. Bik pa je Mavca pritisnil z rogovi ob zid, nato pa ga poteptal na tla. Zlomil mu je desno roko, poškodoval več reber in mu povzročil še druge notranje poškodbe. Izpod bika je ubogega Mavca rešila šele Mavčeva mati. * Dva nevarna nočna požara. V nedeljo ponoči je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnice Ane Sagadinove v Mihovcih, občina Cirkovce. Ker je bilo gospodarsko poslopje leseno in napolnjeno s senom in slamo, se je ogenj kmalu razširil. Zgorela je kolarnica z vsem gospodarskim orodjem, dva listnjaka, hlev in svinjak, drva, okrog 4000 kg sena m voz slame. Ker je nastal ogenj v času, ko so že vsi spali in so mogli šele precej pozno pričeti gasiti, se je požar razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnice Marije Pernarjeve. Tudi ta zgradba, se-Btojeea iz kolarnice, skednja, hleva in kleti, je pogorela do tal. Rešili so le živino in gospodarsko orodje. Ogenj je tudi uničil nad 4000 kg sena in 1500 kg slame. Le požrtvovalnosti gasilcev in meščanov se je zahvaliti, da ni prišlo do še večje nesreče. Kako je ogenj nastal še ni dognano. Pravi pot ga dosego lepih belih ;oh kakor tudi istočasna odstranitev ucl 111 i! , neokusno barvanega zobnega ob-■■ ložka je sledeč: Iztisnite isalo količino Chlorodont zobne prste na suho Chlorodont zobno ščetko (t. j. gpecijalna ščetka z zobčastim rezom), drgnite »voje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vztlol. Pomočite šele nato šoetko v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje s Chlorodont ustno vodo. Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila ln ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevale izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8,- in Din. 13.-, I/obiva se povsod. Dolge vasi in Zelnj. Kljub velikemu trudu in naporu gasilcev pa požara do petih zjutraj niso mogli omejiti. Kolikor se je moglo ugotoviti, je pogorelo okrog dvajset hiš in gospodarskih poslopij. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. UjuUjb ou DtUuJ, Ivu Jt- Um vi i ugi ji/uUai »-j «Franc Jožefova» grenčica povzroči temeljito očiščenje prebavne poti. Wl WIIIIMIWMIW I M milil ■■ 11 ■■!■■■ > I * Vas Livold v ognju. V noči na torek okoli pol ene se je nenadno posvetilo nebo nad Kočevjem. Rudniška sirena je s tuljenjem opozarjala speče prebivalstvo na ogenj. Gorelo je v smeri proti Dolgi vasi. Kmalu se je ugotovilo, da gori v vasi Livoldu, ki je komaj štiri kilometre oddaljena od Kočevja. Požar je bil nastal v skednju gostilničarja in kovača Kljuna. V trenutku so bila v ognju tudi hiša in vsa ostala k hiši pripadajoča gospodarska poslopja. Prebivalci Li-volda so se prebudili in so 'iapol oblečeni pohiteli na prosto. Ta čas je pihal močan severozahodnih Takoj je bilo lahko spoznati, da bo sledila tudi tu strašna nesreča. Ljudje so kakor brezumni začeli vdirati v hleve in hiše in odnašati na prosto, karkoli so mogli. Še nekaj trenutkov in ves zgornji del vari je bil v največjem požaru. Skednji in kozolci so goreli kakor s smolo oblite bakle. V tem so že prihajala na kraj strašne nesreče gasilna društva iz okoliških vasi in se trudila, da pomagajo zbeganemu prebivalstvu rešiti, kar se je rešiti sploh še dalo. iVdirali so v hiše in odnašali vrednostne predmete, iz hlevov pa gonili živino. Prihiteli so na kraj požara tudi prebivalci Dolge vasi, Zajčje vasi in Črnega potoka. Okrog .obžarjenih hiš je bilo čuti vpitje poveljujočih gasilcev, jokanje mater in otrok in ropot motornih brizgaln. Ogenj je zajel med tem že deset hiš in vsa pripadajoča gospodarska poslopja. Gasilci so uporabili vso silo, da bi požar omejili. Tida veter je čezdalje huje pritiskal in raznašal iskre daleč naokrog. Pri gašenju je sodelovalo devet gasilnih društev, in ficer iz Kočevja, Šalke vasi, Rudnika, Mozlja, Črnega potoka, Stare cerkve, Kočevske reke, na Kočevskem, čezdalje bolj prepričani, da je tudi ta požar zanetila zločinska roka. Trem posestnikom je zgorelo prav vse in niso rešili ničesar drugega kakor živino. Škoda, ki jo je povzročil požar, še ni ugotovljena. * Tragična smrt redovnika. Nedavno se je napotil frančiškan p. Bernard Jamar iz Kamnika v vašico Oozd visoko v hribih nad Kamnikom. Hotel je pogledati čebelnjak, ki ga ima frančiškanski samostan na Gozdu. Na poti od Brezij proti Gozdu pa se je redovnik zgrudil zadet od kapi in obležal ob poti.. Pripeljali so ga v Kamnik, kjer pa je kmalu za tem izdihnil. Pokojni p. Bernard Jamar je bil po rodu Ljubljančan. Imel je 65 let. V Kamniku je bival že več let in užival splošno spoštovanje. * Sadni sejem na Ljubljanskem velesejmu bo od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga priredita Kmetijska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudil velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo prodajalo spravljeno v ameriških zabojih. Opozarjamo občinstvo na to ugodno priložnost, da se preskrbi z zdravim sadjem za zimo. * Zastrupljenie z gobami v Mirni. Te dni so se v Mirni zastrupili z gobami skoro vsi člani neke družine in z njimi učiteljica gdč. Ljudmila Jenkova, ki je gobe nabrala. Slučajno se je vozil skozi Mirno v Selo zdravnik g. dr. Dereani s Trebnjega, ki jc nudil zastrupljenim prvo pomoč ter .jih rešil gotove smrti. V Volčjih njivah pri posestniku Viščku so tudi nabrali strupenih gob v mnenju, da so prave, ter jih pripravili za jed. Kmalu po končanem obedu so začeli bljuvati, kar jih je rešilo hudih posledic, morebiti tudi smrti. * Za negovanje telesa, za jačenje udov in zaščito pred obolenjem je Fellerjev EIsa-fluid, priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti razpošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 58 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina. * Iz konjiškega vlaka je padel 291etni posestnikov sin Ivan Štefanec z Zbelovega. Pri padcu si je poškodoval desng nogo pod kolenom in desno roko v zapestju. Zdravi se v mariborski bolnišnici. * Sadjarji! Kupujte po nizki ceni za jesensko sajenje prvovrstno sadno drevje, ki je zaradi vsakoletne suše najboljše, sadne divjake in cepljeno trsje pri drevesnici Ivana Štuhca v Mur-ščaku, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte cenik! Oddaja drevesc 20. oktobra. * Dva požara. V nedeljo proti polnoči, ko je že vse.spalo, je začelo goreti na skednju g. Ivana Božiča v Hlebcah pri Lescah. Ker je bil skedenj poln krme, se je ogenj tako hitro širil, da ni bilo mogoče rešiti ničesar, razen petih krav, dveh konj in nekaj svinj. Prizadeti posestnik trpi ogromno škodo, ker so mu zgoreli vsi poljedelski stroji in krma. Ko je prebivalstvo vasi pomagalo domačim in sosednim gasilcem gasiti, je pa začel goreti na nasprotni strani potoka skedenj g. Jalena, lei je prav tako zgorel do tal. Ogenj je najbrže zanetila hudobna roka. * 50 metrskih stotov slame v plamenih. V nedeljo ponoči je v Radvanju poleg Maribora na travniku veletrgovca z vinom g. Rota zažarel mogočen plamen, ki je objel velikanski kup slame. Na znamenje z mestnega stolpa so odbrzeli vrli mariborski gasilci na kraj požara ter odstranili vsako nevarnost, da bi ogenj prešel na druge kupe slame v bližini in pa na gospodarsko poslopje. Gasit sta prispeli tudi gasilni društvi iz Pobrežja in Radvanja. Obstaja sum, da je zanetila požar zlobna roka. * Lepoto je treba onraniti. Lepe bele zooe je treba negovati z zobno pasto Chlorodontom. Poizkus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. * Velik požar pri Stopičah. V nedeljo zjutraj se je pojavil v Malem Orehku ogenj. Goreti je 7nreln zidanica nekecn nnsestnika z Zaičieea vrha, ki je bila obilno založena z letošnjim vinskim pridelkom, v podstrešju pa je imela precejšnjo množino sena in slame. Plameni, ki so dvigali iz goreče stavbe, so kmalu zajeli tudi hišo in zidanico posestnice Marije Šegove. Obe stavbi sta pogoreli do tal. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Stopič, ki so z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pričeli reševalno delo. Posrečilo se jim je, da so oteli iz prve zidanice, kjer je ogenj nastal, skoro vse vino, iz druge pa samo del letošnjega pridelka. Vse kaže, da je zopet na delu zločinska roka. Pred dobrimi 14 dnevi je v tem kraju na dosedaj še ne pojasnjen način pogorela tudi zidanica posestnika Drčarja iz Brezovice * Na domačem pra^u se je b^n, i^redzaonjo soboto zjutraj se je raznesla v okolici Poljčan vest, da se je viničar Ekjr v Čretniku, občina Pekel pri Poljčanah, ubil na pragu domače hiše. Viničar Eker se je dan poprej nekje v družbi zakasnil. Ko je prišel pozno ponoči domov, mu je na stopnicah spodrsnilo, da je padel. Pri padcu je dobil tako močne rane na glavi, da je obležal nezavesten tam do jutra. Zera ga čez nog ni pogrešila, ker je imel Eker navado, da je večkrat izostal od doma. Nemalo prestrašena je uboga žena zjutraj, ko je odkrila nesrečo, takoj poslala po zdravnika. Vendar pa za ponesrečenca, ki mu je že izteklo preveč krvi, ni bilo več pomoči in je v soboto popoldne umrl. Pokojnik je bil star 61 let in zapušča vdovo in v? otrok. * Požar pri Ptuju. V nedeljo zjutraj okoli 7. je nastal ogenj pri posestnici, vdovi Mariji Frid-lovi v Hajdini. Na pomoč so najprej prihiteli sosedje, ki so rešili dva otroka, ki sta bila v hiši zaklenjena. Na kraj nesreče so prišli- domači gasilci in pa gasilci iz Ptuja pod vodstvom pod-načelnika g. inž. Celottija. S skupnimi močmi se je posrečilo gasilcem ogenj omejiti in preprečiti razširjenje požara, ki bi lahko nastalo, posebno ako bi bil veter. Zgorela sta stanovanjsko poslopje, ki je bilo s slamo krito, in pa svinjak. Hiša je bila zavarovana za malenkost. Kako je cenj nastal, sp ne ve. Orožništvo vrši no-Izvedbe. * Trajnost prvega vtisa se uveljavlja tudi glede zobovja, kajti samo dobro negovani zobje napravijo pojavo prikupljivo in čist vonj iz ust je potreben pri občevanju. Zaradi tega ne morete ostati pri negi zob in ust brez Odola, ki ima dvojno izborno učinkovitost, ko daje prijeten vonj ter razkužuie obenem usta in zobovie. Odol je antiseptičen. * Nasilen sirovež. Pred dnevi je prav predrzno zahteval jedi in pijače neki potepinski hrust v Gašperjevi gostilni v Dolenjskih Toplicah. Nastopal je skrajno izzivajoče, pa so ga pobarali za dokumente. Ni se imel s čim izkazati in pokazali so mu vrata. Šofer avtobusne proge Novo mesto-Dolenjske Toplice g. Artur Gutsmandl se je tedaj pošteno zavzel za gostilničarja in gostilno, kar si je neznanec zapomnil. V nedeljo popoldne sta naletela moža drug na drugega v Novem mestu v Hrovatovi gostilni na Ljubljanski cesti. Šofer Gutsmandl je sedel za mizo, ko je prikoiovratil v gostilniško sobo tujec iz Toplic. Tudi tu se neznanec ni vedel posebno spodobno in začul je izza mize: «Sai vas že poznamo!» Spoznal pa je tudi tujec Gutsmandla, skoči! proti njemu in ga udaril po obrazu. Potegnil e tudi nož in šofer je skočil iz sobe, ker ni bil popravljen za napad. Pred vežnimi vrati ga je tu;1: zgrabil in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da mu ,ofer ni k sreči izbil noža iz rok. V naslednjem .trenutku je priskočil iz bližnje lekarne g. Bergmann Pino, zgrabil nasilneža za vrat, ga podrl na tla in mu pokleknil na vrat, medtem ko ga je šofer držal za noge. Šele s pomočjo slučajno mimo prišlega orož-pika sta nasilneža zvezala. * Potepin je okradel svojega tovariša. Franc Partenschlager, po rodu z Brega pri Ptuju, je bil Ke večkrat zaprt zaradi potepuštva in tatvine. {Te dni je prišel z več svojimi tovariši v zagrebški razkuževalni zavod, da se okoplje in da se tnu razkuži obleka. Ko so se njegovi tovariši Slekli, je Partenschlager ukradel iz žepa enega (svojih tovarišev manjšo vsoto in stlačil denar v Kep svojega suknjiča, a suknjič vrgel v aparat za irazkuževanje v mišljenju, da na ta način tatvina ne bo prišla na dan. Ko pa se je vsa obleka razkužila, je bila tudi tatvina odkrita. Tatu so pridržali v policijskem zaporu, zlasti ker ima še več podobnih grehov na vesti. * Nočni napad s kolom. Te dni se je dogodil jlr občini Drenskem rebru, župnija pilštanjska, iirov zločin kot posledica preobilnega žganja in vina. Ponoči okoli 23. ure sta se vračala iz vinograda posestnikova sinova Potočnik Mihael iz pobjega in Manček Rudolf iz Zagorja. Šla sta inimo vinskega hrama, v katerem sta stiskala tnošt brata Miha in Jožef Belina. Ta dva sta Imela star prepir s fanti iz sosednje prevorske fare. Ko sta zaslišala mimoidoče, sta v prepričanju, da imata pred seboj stare neprijatelje, na- alila na njiju s koli. Mančku se je posrečilo po-egniti in je odnesel le nekaj lažjih poškodb, nedtem ko je Potočniku hud udarec s kolom po flavi prebil lobanjo. Poškodovanec je bil še to-iko pri moči, da se je zavlekel v neko šupo, kjer ie je onezavestil in ostal tam skoro tri dni. Tret-ega dne so ga našli in prepeljali do nekih sorod-likov in šele dan nato domov. Po zdravniški bdredbi je fant ostal za enkrat doma in ga bodo poslali v bolnišnico šele, če se bo toliko opo-jnogel, da bo prestal prevoz. Fant napadalcev ni poznal. Le spretnosti orožnikov se je zahvaliti, ^a sta bila pretepača izsledena. * Izjalovljen napad na avto. Pred dnevi se je rozil avtomobilski podjetnik g. Simonič Franc od 5v. Urbana s tovornim avtom iz Ptuja proti Ma-iboru. Okoli 22. se je pripeljal do Zlatoličja, kjer e bila preko ceste potegnjena 4 mm debela žica r višini l'23m ter bila na enem koncu pritrjena i>b brzojavni drog, na drugem koncu pa na ja-ilano. G. Simonič, ki ovire ni pravočasno zapazil, e z vso silo zavozil v njo, pri čemer se je žica >retrgala na dvoje. K sreči ni bilo hujše nesreče, cakor da mu je razbilo pri volanu dve šipi. j. Simonič je vzel del žice s seboj in zadevo javil >rožnikom pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Drožniška patrulja se je takoj napotila na lice nesta, a ni več našla drugega dela žice, pač pa £n telovnik. Zločinec je moral gotovo v bližini paziti na svojo žrtev. Kakšne namene je imel ne-fenanec, ni jasno. f * Požigalec obsojen na dosmrtno ječo. Pred yelikim senatom v Mariboru je stal te dni telesno zaostali 221etni hlapec Albin Trgles, ki je Služil v zadnjem času pri posestniku Antonu Vrečku v Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Ze od lanskega božiča se je treslo vse polskavsko in bližnje prebivalstvo noč in dan pred njim, ne da bi ga poznalo. Najbolj se je udejstvoval v prager-Ski okolici, kjer je spravil kar čez noč 14 posestnikov na beraško palico. Dolgo so se trudili tako kmetje kakor tudi orožniki, da bi zalotili zločinskega požigalca, toda zaman. Šele v nekem sreč-pem trenutku je uspelo pragerskim orožnikom brijeti podpohorskega zločinca. Požigalec je sin £e živeče kočarice Ane Trglesove. Svojčas so imeli Trglesovi manjše posestvo v Loki pri Framu. Po očetovi smrti je šel Albin služit za hlapca in je bil zelo priden delavec, kakor ga Opisuje njegov zadnji .gospodar Vrečko. Bil ie' že kaznovan zaradi zločirta tatvine. Pragerski orožniki so imeli piko nanj in se niso motili, čeprav se je Trgles prostovoljno javljal za stražo in junaško pomagal gasiti pri vsakem požaru. Ko so orožniki zvedeli, da bo v noči na 25. aprila na straži, so. neopaženo sledili vsakemu njegovemu koraku. Bila je tista noč strašno temna. Zato je orožnik, ki je bil na zasledovanju, v bližini Vrečkove domačije takoj opazil, ko se je posvetilo v čebelnjaku. Ob slabem svitu plamena, ki je objel slamnato streho, je videl, kako je švignila moška postava iz čebelnjaka na Vrečkovo dvorišče in po glasu «Gori, gori!» takoj spoznal hlapca Trglesa. Tako se je ujel požigalec Trgles v orožnikovo zanko. V početku je skušal Trgles vse tajiti, slednjič pa se je le vdal. Pri razpravi je predsednik po prečitanju obtožnice prebral mnenje zdravnikov za duševne bolezni, ki so opazovali Trglesa in ugotovili, da je dedno obremenjen in duševno zaostal, vendar pa ne v toliki meri, da bi ne bil odgovoren za svoja dejanja. Trgles je bil obsojen na dosmrtno ječo ter se je s kaznijo zadovoljil. Opozorilo naročnikom. Odkar smo s priložitvijo novih položnic spomnili naročnike, da je za poravnavo naročnine skrajni čas, prihajajo dan za dnem vplačila, toda opazili smo tudi, da zaostajajo baš oni naročniki, ki bi pri dobri volji malenkostno naročnino prav lahko plačali, dočim jo vestnejši, pa tudi revnejši od njih brez odloga že plačujejo. Uprava lista, ki mora gledati na to, da se stroški za izdajo lista z naročnino krijejo, bo prisiljena zamudnikom poslati poštnega sla v hišo, ki bo z računom in poštnim nalogom pobral za nas naročnino. Ta način izterjavanja pa je precej drag in naročnik bo moral plačati naročnino in stroške. Da ne bo do tega prišlo, kličemo vsem prizadetim še enkrat: Plačajte naročnino! * Žrtvi pretepa. V soboto ponoči sta se sprla po odhodu iz neke gostilne na Teznem pri Mariboru delavec Jože Majhenič in njegov znanec 301etni delavec Avgust Nerat. Na Ptujski cesti je vinjeni Nerat nenadno napadel z nožem Majhe-niča ter ga hudo poškodoval na glavi in po telesu. V silobranu je Majhenič potegnil nož in zabodel Nerata v pleča. Dočim je bil Majhenič spravljen s hudimi ranami na svoj dom, se zdravi prav tako nevarno ranjeni Nerat v bolnišnici. + Izsleden vlomilec. Pred dnevi popoldne je bilo vlomljeno v hišo posestnika Franca Jurgca v Cirkulanah v Halozah. Vlomilec je odpeljal iz zadnje sobe moško kolo in odnesel 450 Din. Orožniki iz Zavrča so takoj šli na delo, da izsledijo tatu, in posrečilo se jim je prijeti zlikovca v osebi kovaškega pomočnika Franca Kara iz Brezovca v Halozah. Karo se je po tatvini odpeljal s kolesom v Ptuj, kjer je pri nekem mehaniku zamenjal krmilo, obenem pa tudi ponujal kolo v nakup. Ker se mu to ni posrečilo, se je s kolesom vrnil domov ter je naslednjega dne zamenjal z nekim kolesarjem sprednje kolo, nato pa se odpeljal v Sobotince. Tu je pri nekem mehaniku zamenjal staro sedlo z novim. S čisto prenarejenim kolesom se je pred dnevi napotil v Stojnce, kjer si je v Turkovi gostilni naročil kar pol kilograma klobas in en liter vina, česar pa seveda tudi ni hotel plačati in je še celo go-stilničarko ozmerjal. Orožniki so tička izsledili v Bukovcih. Nepridiprav je takoj priznal vse grehe, samo tatvino denarja je zanikal. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobol u, mrzlici, zapeki, "bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne «Franc Jože-fove» grenčice zanesljivo, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba «Franc Jožefove» vode kot prava blagin ja za po jedi in pijači preobložena prebavila. «Franc Jožefova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. * Trgovci z dekleti. Oblastva raziskujejo v mariborski okolici zamotano zadevo. Pred nedavnim časom je prišel v Maribor neki človek iz Negotina ter nabiral v mestu in okolici dekleta za službe v južnih mastih države. Obetal jim je dobre službe hotelskih sobaric in natakaric. Zbral je tako osem deklet, s katerimi se je odpeljal v Negotin, kjer jih je odstopil številnim lastnikom malih kavarn, ki so samo prikrite hiše pregrehe. Pet deklet, ki so imela nekaj sredstev, je pobegnilo nazaj, trojica, ki je prišla v Negotin brez denarja, pa je ostala. Brezvestnega trgovca z dekleti še niso izsledili. * Prijeti trije ptički. V Ljubljani in po deželi se je dalje časa klatila trojica izredno podjetnih tatov koles: Konrad Kuri iz Stanetincev, Oskar Stiplošek iz okolice Pregrade in Andrija Sevčič iz okolice Novega Sada. Spoznali so se v Ljubljani. V Ljubljani sami so pokradli mnogo koles, kradli pa so jih tudi po deželi in jih spravljali največ na Štajersko. Ko so jih pričeli zasledovati, se je trojica raztepla ter je bil Sevčič aretiran v Hočah pri Mariboru, Kuri na svojem domu, Stiplošek pa v Ljubljani. Oškodovanci, ki so jim tatovi odpeljali kolesa, naj se zglasijo na policijski upravi v Ljubljani. * Pobegel kaznjenec prijet. Ze dolgo časa so se krški orožniki trudili, da bi izsledili pobeglega kaznjenca Urbanča Jožefa, kiJ je doma iz Mrtvic, občina Cerklje. Urbanč je bil svoječasno obsojen na 20 mesecev strogega zapora zaradi ropa in tatvin, pa je ob priliki snaženja prostorov novomeškega okrožnega sodišča 27. avgusta letos pobegnil. Urbanč se je nato spretno skrival v gozdovih in postal že strah okolice. Po dolgem naporu se je krškim orožnikom le posrečilo, da so ptička ujeli počivajočega na ležišču pod streho nekega gospodarja v Venišah. Urbanč se ni niti utegnil postaviti po robu, tako hitro je bil vklenjen. Pri njem so pod zglavjem našli še nabit samokres. Ljudstvo se bo zdaj oddahnilo. Splošno mnenje je, da bodo zdaj pojasnjeni tudi številni vlomi in tatvine, ki so se v teku zadnjih dveh mesecev dogajali v teh krajih. * Ponarejeni dvajsetdinarski kovanci. Med tem ko krožijo v notranjosti države, zlasti v okolici Čuprije, ponarejeni desetdinarski kovani novci, so se pojavili po nekod v naših krajih ponarejeni dvajsetdinarski kovanci. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bil ustavljen neki starejši gostilničar, ki je hotel na železniški postaji oddati novec za vozni listek. Mož je bil zaslišan, pa je povedal, da se je tistega dne ustavil v raznih gostilnah in zatorej ne more prav povedati, kje je baš dobil ponarejeni novec. Oblastva so takoj po zaslišanju uvedla obširnejšo preiskavo, ki pa zaenkrat še ni rodila zanesljivega izsledka. Kakor v okolici Mariboia so prišli v promet ponarejeni dvajsetdinarski kovanci tudi v Ljubljani. Prvi tak novec je prejela lastnica trafike na Šmartinski cesti Pokornova, ki ga je kmalu spoznala in zadevo takoj prijavila. Ponarejeni novec je bilo pri natančnejšem pogledu prav lahko spoznati, ker je bil težji in tudi ne tako svetel, kakor so pravi novci. Tudi ni imel falzi-fikat pravega zvenka. Drug ponarejeni novec je izkušala oddati neznana ženska srednjih let v Oblakovi trafiki na Poljanski cesti. Tudi tu je trafikantka denar takoj spoznala in ženski ni hotela postreči. Ženska je nameravala kupiti samo nekaj cigaret, ki jih je po odklonitvi prvega novca kupila s pravim denarjem, nato pa izginila kakor kafra in je. niso mogli izslediti. * Uboj v Gaberniku. Žrtev sirovega napada je postal te dni v Gaberniku 231etni Josip Kit, ki je šele pred kratkim odslužil vojake. Našli so ga zgodaj zjutraj na travniku za domačo kapelo s preklano glavo in vsega oblitega s krvjo. Kazal je sicer še znake življenja, zavedel pa se ni več in je zato tudi vsem ugauka, kdo bi bil sirovi ubijalec. Nesrečnega mladeniča so odnesli domov k materi in sestram, kjer je kmalu izdihnil. * Vlom pri belem dnevu. Nedavno ob 9. uri zjutraj sta vdrla dva zlikovca v hišo železničarja Ivana Koželja pri Sv. Juriju ob južni železnici ter mu odnesla večjo vsoto denarja, novo moško obleko, železničarski plašč, srebrno uro in še več drugih reči. Hiša stoji ob cesti poleg banovinske kmetijske šole. Vlomilca sta morala okrog poslopja že dalje časa oprezovati in sta počakala, da je odšla gospodinja na polje, nato pa sta lahko nemoteno izvršila pri belem dnevu na tako prometnem kraju svoj posel. Po končani tatvini sta odšla v bližnji gozd^kjer sta se preoblekla in pustila tam nekaj 'slabše, tudi ukradene obleke. Ljudje so ju videli, ko sta prišla iz gozda, ter je njun opis dobro znan. Zaradi tega obstaja upanje, da bosta kmalu v rokah pravice. * Roparski umor in požig. V eni zadnjih noči se je vnela lesena bajta posestnika Vinka Jazbeca v Zagorju pri Pilštanju. Požar je nastal tako hitro in tiho, da so ga komaj opazili nekateri sosedje. Bajta je zgorela do tal. Ker naslednje dni lastnika hišice ni bilo n, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema zastopnike. 274 Preklic. Podpisani Globočnik Ivan iz Ccrkel j št. 3 izjavljam. da nimam nikakega povoda očitati Lapajnetu Josipu, šolskemu upravitelju v Cerkljah, nakupa ukradenih rib in pristranskega poslovanja kot žitni komisar med svetovno, vojno, obžalujem svoje tozadevne izjave in se zahvaljujem Lapajnetu Josipu za odstop od tožbe in prevzamem stroške postopanja. V Kranju, dne 21. oktobra 1932. 321 Globočnik Ivan. Preklic. Podpisani Cvitko Martin, posestnik in tesar, Dolenje Prekope, preklicujem in obžalujem rse neresnične vesti, ki sem jih širil o Kosmosu Ivanu kot cestnem nadzorniku v Krški vasi in o Vukčevičevi Mariji, posestnici v Globočicah, kot dobaviteljici. V Krškem, dne 15. oktobra 1932. 324 Cvitko Martin. Vajenca sprejme pekarna Volker v Studenicah pri Poljčaiiah. 326 j© Blasnikova \/elika pratika za navadno leto 1933., ki ima 365 dni.