50. številka V Ljubljani, dne 15. decembra 1917 •etavec izhaja rnak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo let« K B'20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 130 Posamezna Številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto K mark, za Amerik« 2 dolarja. MHIjatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šelenbnrgova ■11 ea it C, prvo nadatr. IV. leto. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enosti lpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., or' dva Itratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poStnl ne proste. - Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo. Sovražniki miru na delu. Najiskrenejša želja vseh narodov je mir. Ta želja ne pieveva le nas, marveč ves svet, vse ljudstvo. ki nima di bička od vojne, ki zaradi vojne trpi in pravzaprav nosi vse veliko gorje vojne v socialnem in in političnem oziru. V vrstah mirovnih pri-jeteljev niso le delavci, marveč tudi vsi pošteni ljudje, ki smatrajo vojno za zlo, za krivico, ki jo dela veliki svetovni kapital vsemu izkoriščanemu človeštvu. Neštetokrat smo že naglašali, da so vzroki te vojn£ imperialistični, da ima vsa vojna edini namt n zasužnjiti človeštvo velikemu kapitalu in izpopolniti svojo kapitalistično organizacijo v izkoriščevalne namene ter da bi končna zmaga, na podlagi katere bi ena stranka diktirala mir drugi, ne pomenila nič drugega kakor zmago kapitalizma na ramah izkoriščanega človeštva. Tako bi ogromno narasla na eni strani moč kapitalizma, na drugi strani pa oslabljeno Človeštvo, nesposobno za razvoj, telesno in moralno uničeno. Iz teh bistvenih razlogov, ki so popolnoma jasni, žele vsi narodi, zlasti delavstvo, mir sporazumljenja, blagi hoten mir, ki naj obrani človeštvu vsaj še zadnje življenske moči. Ta misel, ta želja je plemenita. S cialni demokiati in socialistično delavstvo je prvo sprož lo to misel, ki je našla v ruskem revolucionarnem gibanju naikrep-kejŠi izraz. Revolucijo v Rusiji je pravzaprav pospeševala ententa, ker je mislila, da d''bi v novi meščanski vladi ruski bol i krepko oporo in zanesi ji vejega zaveznika. Toda zgodilo se je drugače. V Rusiji se je mirovna volja, ki so jo pospeševali delavski in vojaški ter kmetiški sveti, na čelu jim socialisti in nazadnje struja boliševikov, ki jih vodita Lenjin in Trockij, tako razvila, da je uspela do ponudbe miru na podlagi načel sporazumljenja. To dejstvo je velikanski uspeh, pomemben za vse človeštvo, zlasti pa za trpeče delavstvo. Kljub vsej najpoštenejši nrrovni volii vsega človeštva, so pa imperialisti še vedno na delu, še vedno pričakujejo na obeh straneh popolno zmago, dasi noben pameten č ovek ne misli več na tako zmago. Toda motili bi se, če bi mislili, da so vojni hujskači samo imperialisti Tudi navadno beraško meščansko časopisje se postavlja na njih stališče proti volji, proti želji narodov. Pri nas in drugod so začeli buj-kati na vojno direktno in indirektno. Pa zakaj? V Rusiji je zmagala demokracija, ki je odločno za mir na pcd'agi najsvobodomi-selnejšh načel; zmagal je ruski narod, njegova volja, ne pa meščanstvo. In ta nova vlada je napela vse moči, da izsili mir, tak mir, ki bi zagotovil demokratizacijo in vse druge zahteve, ki so potrebne, da se sklene trajen mir, da se razbremeni človeštvo ogromnih ž tev po vojni Vse te zahteve so tako jasne in tako iskreno zamišljene v blagor človeštva, da jih ves svet odobrava in pozdravita. Mrščanski listi in pri nas ,Slovenski Nart d* pa je prevzelo vlogo vojnih hujskačev. Ne pravi sicer: vojna se naj nadaljuje, ker se tega boji, prinaša pa vsa sumni enja, ki jih prinaša sporazum in drugo časopisje proti boijševikom, z očitnim namenom oblatiti rusko demokracijo, one- mogočiti mir, pospeševati vojno razpoloženje in ovirati ter eventualno izpodkopati ugled demokratični vladi povsod, kamor sega njega vpliv. Boj torej velja ruskim delavskim, vojaškim in kmetiškim svetom; všeč jim >i, ker je ruski narod iztrgal oblast meščanskim strankam iz rok, zato, da reši samega sebe. Boj velja torej v meščanskem časopisju ruskim svoboščinam, da se ta boj bolj uspešno vodi, misli tudi .Sl. N,a da mora podpirati imperialiste. Tako početje je zločin na človeštvu. Ruska vlada je ponudila mirovna pogajanja sovražnikom in prijateljem; prepričana je namreč, da se dajo zahteve narodov in dežel rešiti na mirovni konierenci, brez žrtev, brez uničevanja, če je kje tak namen. Če pa takega namena ni, kar je verojetneje, potem si morajo narodi sami priboriti svoje eksistenčne pogoje, če so sposobni, in sicer s pomočjo udeležnikov, na ptdiagi sporazumljenja, ker je nedvomno, da bi imela poštena mirovna konferenca mnogo večji vpliv nego sovražno medsebojno uničevanje. Ti pojavi v zgodovini sedanje vojne so važni, ker nam zopet jasno dokazujejo, da nahajamo meščanske stranke vedno na strani imperialistov, posebno pa takrat, če gre za demokratizacijo, če gre za svob do narodov, ljudstev. Ti ljudje hočejo ostati sužnji kapitalizma, njegovi op>ode, ker se boje ljudskih in narodnih pravic in svo- I boščin. I Mezdne vrste pri bolniških blagajnah (veljavne od 1. januarja 1918). V zmisln naredbe ministra za notranje stvari z dne 1. decembra 1917, drž, zak. št. 463 postanejo mezdne vrste pri vseh bolntških blagajnah, izvzemši one, ki se nahajajo v ožjem vojnem ozemlju, obvezen predpis novega bolniško zavarovalnega zakona. Od 1. januarja morajo torej tudi vsi biatovsko skladnični člani prejtmati na |x>dlagi resničnega zaslužka, uvrščeni v mezdne razrede, kakor jih določa zakon, ne glede na to, koliko časa se že nahajajo v bolnem stanju. Dasi smo o ureditvi mezd že poročali, smatramo vendar za potrebno, da priobčimo še enkrat razdelitev mezdnih vrst, dnevni povprečni zaslužek, dnevno bolniščmo in pog'ebnino. Od 1. januarja 1918 bodo imeli torej vsi člani bratovskih skladnic pravico do bolniščine in pogrebnine v višini, kakor je razvidno iz naslednje razpredelnice: Mezdna vrsta D e 1 0 v n i z a s 1 u ž e k Kot povpreč. dnevni zaslužek velja bolniščnina na dan Pogrebnina na dan na teden v kronah 1 e do 1-25 do 7 50 1-— 0 60 60- 2 nad 1 25 1 75 nad 750 „ 10 50 1-50 0 90 60 — 3 n 1-75 » 2-25 B 10-50 . 1350 2*— 1-20 60-- 4 » 2 25 H 275 » 1350 . 1650 2-50 150 75 — 5 n 2 75 ■ 325 n 1650 . 19 50 3 — 1 80 90 — 6 o 3 25 • 375 » 19 50 » 22 50 3-50 210 105-- | 7 rt 3 75 » 450 IB 22 50 „ 27 — 4 12 2 50 123-60 8 n 4 50 n 5 50 B 27'- , 33- 5-— 3-— 150 - 'i 9 M 5 50 * 6-50 33 — „ 39 — 6-— 3 60 180-— 10 n 6 50 ■ 7 50 ■ 39 — . 45-— 7 — 4 20 210— 1 11 » 7-50 9 45 — 8-30 5 — 249-- Kot delovni zaslužek velja v zmislu $ 7 novega bolniškozavarovalnega zakona seveda zaslužena p< gojna ali režijska mezda z vsemi vojnimi, draginjskimi, rodovinskimi, otroškimi in stare stn mi dokladami. Istolako ie prišteti delo«nemu zaslužku vrednost naturalnih prejemkov (deputatm premog, svet 118va, prosto stinovanje). Vrednosti teh naturalnih prejemkov pa vobče določajo pri bratovskih skladnicah revirni rudniški uradi. Ker so bile vrednosti šele pred dvemi leti dr gnane za delovni zaslužek za zavarovanje pn n< zgodni zavaro' alnici, bodo najbrže vobče tudi pri bolniških blagajnah veljale dognane vrednosti pri naturaln h prejemkih. Tudi zvišana pogrebnina stopi v veljavo dne 1. januarja 1918 obvezno in imajo pravico na zvišano pogrebnino že svojci člana bratovske skladnice, ki bi umrl dne 31. decembra 1917 po 12. uri ponoči. Opozarjamo naše člane zlasti na te okolnosti in pripominjamo, da se morajo te nove podpore od 1. januarja 1918 izplačevati pri vseh bratovskih skladnicah, ki se ne nahajajo v ožjem vojnem ozemlju, in če bi se branile, je vložiti tožbo pri pristojnem razsodišču. ' Po istih načelih se zvišajo seveda tudi podpore za porodnice in dojilne premije. Bolniščnina pripada od tretjega dne dalje. D. la prosti dan ob koncu bolezni se ne vračuna. Doslej ni bilo računati prvega in zadnjega dela prostega dneva. Nevraču-nanje prvega dneva je parlament odpravil, tako da se mora računati tudi prvi dan, če je dela prost ali ne. !! Naročajte in širite delavsko časopisje !! Državni proračun in vtjčga opomin. O državnem proračunu smo že poročali. Poslanska zbornica ga je nedavno sprejela za leto 1917/18 Pojasnjeval ga je finančni minister. Delavstvo ni proračunov nikdar malomarno preziralo, toda zadnji pa povzroča posebno pozornost. Nedavno so nas obvestili, da je zadnji redno izvedeni računski zaključek imel 3 m pol miiijaide kron primarijki ja ia. To so povedali le zato, da bi z večjim zanimanjem poslušali novi proračun. Navadno obsega proračun le suhe številke, to pot pa je bil tako živahen in vsiljiv, da se ni mog-l nikomur odtegniti. Že dolgo ni bilo tano odločnega in — kakor se nadejamo — uspešnega opomma na delavstvo, kakor je bil govor finančnega ministra. R* sna in temna slika je. ki jo je razvil up> a vitel j državnega zaklada pred vso javnostjo. Zgovorna slika je, ki nam jasno predočuje pust« šeče delo vojne do skrajnosti. Na leta je ttž, izvem n da znaša ta obremen tev vsak dan 4 657.000 kron Ker smo imeli pred vjjno v Avstriji oko'o 28 miliioniv prebivalcev, smemo ra čunati, da jih bomo imeli ko nastopi mir še oki lo 25 milijonov, od katerih bo vsak, bodi starček ali dojenec obremenjen vsak dan z 18 in pol vinarji. Družina ki šteje 4 osebe, očeta, mater in 2 otroka bo morala plačati vsak dan okolo 80 h davka. In to samo za voina posoiila. Razen teh so bili in so še drugi izdatki in obveznosti. ki j h bo tudi treba pokriti. Tako nam je finan ni m mster tudi povedal, da bo tieba okolo 800 milijonov novih davkov. Nekatere je že omenjal. U'esti namerava da ek na premog, vino, sladtor in zvišati prrstoib ne ter železnične tarife. To so same obremenitve, ki zadevajo množice prebivalstva In finančni minister je naravnost odklanjal uvedbo din ktnih davkov. »V pod ročju direktnih davkov bo torej v sedanjem štadi|u po mojem mnenju, za sedaj nov ukrep težko mogoč,* ie rekel. Indirektni pa naj ukrep pr nesol Iz tega vidimo, da vojne žrtve širokih množic šele pridejo. Razmišljujmo v stvari še dalje. Novi davki se ne dajo preprečiti. Toda obenem nam preti d.lje trajaioča draginja. Kar n; bomo dali državi, to bomo dali trgovcem za živila. In vprašanje nastane sčm? odkod? Ti dve obremenitvi sta vendar mnogo preveliki, da jih bo delavstvo moglo prenašati, da ne bi oškodovalo najv čje dobro države, delovno silo. Se bolj varčevati ne moremo, še bolj omeievati se ne moremo. Zato moramo razmiš jati, kako nat bi se to izrav. nalo. In k razmišljevanju o tem vprašanju nas vzpodbuja tokratni proračun prav posebno. V tem tči za delavstvo, tako se vsaj nadejamo, posebno velik opomin. Zakaj sedaj bodo menda vendar po-VS' d razmišljali o tem, kako bi se stvar izravnala. Oi nas zahtevajo, da plačujmo več davkov, da plačujmo drago še dalje živila. Kaj nam torei ostane, drugega kakor da primerno podražimo svojo delovno silo. To je, pripraviti se moramo na velike strokovne boje. Teh bojev pa ne moremo voditi, če nismo dovolj krepko organi zirasi. Državni proračun nas torej opomnja: mislite na življenske razmere, na boje, ki bodo zanje potrebni, mislite na o'" "vtev svojih strokovnih organizacij 1 Le z njimi se da doseči vsaj za silo ravnovesje. Ta opomin velja za nas vse, ki nas čaka težka bodočnost. Po sklepu seje zaupnikov strokovnih organizacij dne *8. oktobra 1.1. sklicuj .mo na 26. decembra 1917. Občni zbor zveze delavskih društev Kranjske, Štajerske, Koroške, itd. DNEVNI RED: 1. Blagajniško poročilo; 2. Situacijsko poročilo; 3. Volitev načelstva in nadzorstva ; 4. Sklepanje o načinu nabave potrebnih pripomočkov; 5. Razno. § 10. Zveznih pravil se glasi: Za vsakih 100 članov pošlje podružnica po enega delegatov na zborovanje. Vse podružnice pozivamo, da takoj izvolijo delegate, ter n|ih imena naznanijo zvezi (tajniku s. Vktor Zore, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.) Domači pregled. Delavcem v vojni Industriji! S prometnimi pomočki so sedij velike težave in vrhutega je produkcija premoga nekaj nazadovala, tako da so nekatere velike industrije že omejile ali na omeie svoj obrat. Zara-ditega nastane večia brezposelnost, ki je pa v stdaniih razmerah še bolj bridka nego ob drugih časih. Da se vsaj nekoliko olajša bed >, je izdalo vojno ministrstvo dne 1. decembra 1917 posebno naredbo, ki določa za slučaj brezposelnosti odškodnino. Po tem odloKu dobe delavci in delavke za ta čas, ko bo obrat prekinjen, ki imajo na dan do S K za-lužka ce'o plačo, tisti, ki imaio več pa 75•/# plače, vendar ne manj nego 8 K na dan. Najvišja odškodnina pa sme znašati »aiveč 17 K na dan. Izračuna se dnevni zaslužek po zaslužku zadnj h štirih tednov pred 20 novembrom 1917 ter se vračunajo vojne draginjske in rodovinske doklade. Ne ušteva se pa čez urno in nedeljsko delo Število delavcev in delavk (ločeno in po imenih) in firma se mora takoj naznaniti. Miogo teh delavcev, zlasti on h, ki so potrjeni, se pokliče v vojaško služoo, vendar se pa bodo vporab Ijali v takh lahko dobi podjetnik zepet nazaj, če se obrat zopet vrši v prejšnjem obsegu. Člane organizacij pozivamo, ker se leto bliža h koncu, da poskrbe, da s prispevki ne bodo v zaostanku Z novim letom pridejo v izdajo nove znamke, zato je potrebno, da ima vsak član do zadnjega decembra vse prispevke poravnane. Prav tako je tudi potrebno, da ob novem letu prinese vsak član svojo knjižico blagajniku, da jo pregleda če je v redu. Istotako se imajo oddati bl>gajtnku kn|iž>ce, ki so polno nalepljene, da se izdajo članom nove. Mesečni shod podružnice kovinarjev se viši v ndeljo dne 16. dec ob pol 10. uri dopoldne v gostilni pri »Jelenu« na Savi. Polna udeležba dolžnost Ljubljana in Kranjska zaledje Baje bo pomaknjena Ljubljana in menda celo Kranjsko dne 15. t. m. iz ožjega vojnega { ozemlja in postane zaledje. S tem je odpravljena cenzura, omejitev osebnega prometa odpade, brzojavni in telefonski promet zopet odprt. In dobimo zopet zborovalno svobodo. Pivovarna del. družbe »Union*, Ljubljana. Na VIII. rednem občnem zborova iju, ki se je vršilo dne 4 t. m , je bila odobrena bilanca za poslovno leto 1916/17 s čistim dobičkom 162 238 K 32 vin. ter seje sklenilo, na div kupon za 1. 1916/17 izplačati 5%, to je 10 K na delnico (proti 4®/* t. j. v preteklem letu) Izplačevanje kuponov se vrši pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kred tnega zavoda za trgovino in ob't v Ljubljani alt pa pri blaga in* družbe v L uhljani 7. Izstopivši član upravnega sveta Themistokles vitez pl. Mattia je bil zopet izvoljen; gg Jean Pollak, tovarnar usnja v Ljubljani in Karl New-:>klowsky, ravnatelj pivovarne akc družbe Gd-is sta bila izvoljena na novo v upravni svet. Sukanec za čipkarice. Zavod za pospeševanje obrti je razdelil sukanec, ki je bil nakazan za čipkarice na Kranjskem in obenem razglasil, da c. kr ministrstvo radi nujmh vojn h potreb ne bo nakazalo nobenega sukanca več za čipkanje. Prošnje za sukanec, ki jih pošiljajo kljub temu še čipkarice na Zavod za pospeševanje obrti so zato brez pomena in imenovani zavod na take vloge ne more več odgovarjati. .Slovenec" In »S'ovenski Narod* modrujeta, ker jima nt všeč, da je ruska vlada v socialističnih rokah in je prva z vidnim uspehom in s posebno spretnostjo pričela akcijo za mir. , Slovenski N»rod“ naravnost ostudno blati bol,ševike, češ, da so to ljudje, ki hočejo vse preobrniti. Radi verujem >, da meščanskemu listu ne ugaja demokratični program nove ruske vlade in se zaraditega z vso dušo ogreva za nadaljevanje vojne. Ne vemo v čegavem imenu piše Sl. N o nadaljevaniu vojne, ki jo je že ves svet sit do grla. „Siovenec‘ pa očita soc dem., da so proti svobodi slovenskega naroda. To je infamno. Ljudje, ki se 50 let* niso zmenili za svobodo, dočim se delavstvo odpočetka bori zanjo, so sedaj tako predrini da se upajo ziniti tako neresnico. V nekem letaku, ki ga razširjajo baje ljudje, trdijo, da jim je sodelovanje pri »Napreju* onemogočeno, Resnici na ljubo moramo povedati, da to ni res. R s je le, da je izvrševalni odbor stranke sklenil, da .Naprej* ne bo priobčeval spisov, vsebu-jejočih psovke in se opirajočih na laži meščanskih časo risov, ki so jih gromadili dolga leta proti socialni demokraciji ia proti strokovnim organizacijam. Organizacije so plod dela, težkega dela delavcev samih in bodo same poskrbele za razvoj in reforme, ki so potrebne. Da bi pa delavstvo opustilo delavsko mednarodno solidarnost in slogo, na to pa naj nikar nihče ne misli, ker tega ne dopuščajo naši socialni in politični odnošaji. Zato, da sklenemo kompromis z meščanskimi strankami in jim pomagamo d> moči naj bi izdali svoje delavce interese? To bi bilo smešno! Smo za narodno osvoboditev, a smo tudi za demokratizacijo. In kdor hoče sodelovati v naših listih ga z veseljem pozdravljamo, ker je potrebno,^da se razmotriva o nazorih in smotrih. Ge se pa posamezni intlek-tualci čutijo vzvišene nad delavci in zaraditega odrekajo sodelovanje, pa to ni znak iskrenosti, marveč le znak preziranja, ki ga socialna demokracija ne bi smela poznati. To se nam je zdelo potreba omeniti, ker se trosijo vesti, ki niso resnične. Nam je pošteno delo prva stvar! O. Taufer Iz Zagorja je poslal v »Sl. N.* dopis, v katerem trdi, da so sodrugi na občinski seji nastopili proti deklaraciji. To pa ni res, ker sodrugi le zato mso glasovali za reso učijo, ker je bolj nazadnjaška kakor socialistična iz leta 1909. In proti resoluciji niso bil', ker pozdravljajo vsak napredek. Lepo pa ni, da g. Taufer tako zasuče resnico. Socialisti so že sklepali o svoji resoluciji, ko g. Taufer še mislil 1 Ha drogačno politiko kakor zdraharsko, ki je na Slovenskem tako prirojena skoro *8em velikim .politikom*1. Pri Šcntjanškem premogovniku je vedno kaj novega. Sed<| imamo novega lastnika Ta 'e doseda»jega voditelja dne 1. decembra odslovil. Peter je d »bil 6500 K, "da čimprej odiadra Gospod Ja/stvo je ob • tej priliki povedalo svoje pritožbe, ker si ni bilo svesto nobene krivd* zat > se je spogledavalo, ko j>m je pretil. Kako je Peter delavce očrnil, nam n: znano, ali videti je, da je imel n-imen spraviti deuvce v stavko in naoraviti s tem togemu gosjo 4arju veliko šk »d » in š ta < tal. T »da d lav ci niso zahtevali dru.jegi. kuor da Peter odid? in ie gospod po očnk tudi konča) obljubil da se to zgodi vsa| v osmh d ieh Delavstvo se ie ato oopolntma m'rn> raz šlo. Ravnatelj P ter se ni nikou brigal za premogok »p Po dva do tri tedne ga ni bilo doma T ko g» nenoč m bi o tri tedne in je 'vod I ta čas pre n og »vmk nad »a-znik g Bregar, zato uteg ie tu 1' seda) premogovnik par dni brez Petra dob o uspe vati. Peterček je b i jako nejev »Ijen, da so mu delavci bali lente, zlisu ga ie iezlo, ko so rnu očitali, di je pregledal pre no govnik le vs»ka dva ali tri mes ce enkrat. Čedne nadj-**je iz Karmeha. Občni zbor kovinarsne zveze se bo vršil meseca ma.ca 1918 na Dunaju. O mimsterijalnl komisiji, ki naj preišče krivice, ki su se godile leta 1914. nedolžno preganjanim Jugos ovanom poroča ,Straža“: K »misija je v M riboru dokončala svoje delo. Sušati je morala res marskatero neverjetno krivic * m grozode stvo Pribije mo pa, da pritožb zoper neču^eno ravnanje vojaških oblasti leta 1914. ni hotela spreie-mati in tu is tozadevna vojaška komisija prizadet h žrtev o postopa iju vojakov ni zaslišala. Sploh pa se nam zatrjuie, da je zasliševanje preganjanje duhovnikov bilo pravzaprav odveč. Duhovnim so že pred tremi leti natančno popisali svoje trpljenje Jn te opise poslali kn. šk konzistoriju, ki je na podlagi teh poročil sestavil posebno promem »rijo m jo poslal centralnim oblastim v Gradcu in na Dunaju. To uradno po ročilo o preganjanih duhovnikih ki ga imajo na Duna u v raznih ministrstvih, bi naj bila vze a ministerijalna komisija v roke in ga natančno prečitala, pa bi ji ne bilo treba klicati duhovnikov na to — zasliševanje Bolezen grofa Czernlna. Dunaj 11. decembra. O bolezni grofa Czermna se izdajajo posebni bul leti m. Današ lji bulletin pravi, da boleha zunanji minister na čre vesnem kataru in da mora nekaj dni ostati v postelji. Interpelacij * zaradi mirovnih pogajanj, Leški socialno demokratični poslane s. Pk. Haberman in tovariši so vložili to-le interpelacijo na ministrskega predsednika: Glasom uradnih poročil so se ofciialna pogajanja o premirju med zastopniki Nemčije in Avstro-Ogrske ter gospodarji Petrograda že pričela. Poslanski zborn ct kot zastopstvu narodov vlada ni niti najmanj poročala, pod kakimi okolnostmi in pod katerimi pogoji je prišlo do tega dalekosežnega koraka. V najvažnejšem trinotku, ki zadevajo ves svet, gre zbornica na b 'žične praznike. Vse zadeve notranje in zunanje politike naj ostanejo brez kontrole ljudskega zastopstva in poslanci naj se vrnejo na dom brez katerihkoli avtentičnih informacij glede mirovnih pogajanj. Ker ima prebivalstvo države iz reden interes na poteku in izidu mirovnih pogajanj, vprašajo podpisani: 1. Ali hoče ministrski predsednik stopiti v stik s predsedstvom poslanske zbornice glede sklicanja državnega zbora v najbiižjih d ieh, da sprej me avtentična poročila o poteku pogajanj za oremirje? 2 Ali hoče ministrski predsednik delovati na to, da d bi poslanska zbornica prihodnje dni zanesi j ve inf »rmacije glede mirovnih pogojev naše države in glede mirovn h ponudb Rusije, eventualno d ug h v. darilo. O »rtno sodišče J* pa razsoli io, d» je drag ijski d »klada del plače k r ni mogoče uh »jati b^ez me in se smitra kot znš-tnje plače, d -k'er je draginja. Fr mi je bila o‘»soiena v planilo. Baron Burian o Bosni in ^Hercego vin'. Skupni f ian ni minister oaro i Burian j-1 v delegac iškem odseku za Bosno in Hi'C'g»vino go/oril o postanku votne. Katero je zanetu umor dne 28 iU n ja 1914. Stavi|a Bosna i i H rceg »vina z vsemi silami v siužoo sku > ie velike st vari. Bosensko-her-C^govinske čete so žele v tej strašni boibi mnogo S'ave. Mmi-ster opisuje na to razmere, ki so zavladale v deželi, ko je sov r«ž uk pr drl skoraj tik pred Sirajevo. Slikal je posled ce preklica ustavnega zakona ter obljubljal, da bo deželna uprava p »rabila prvo pri ko, da zopet oživi b »sensko herce-govinski sahor S ej kot prej tvori ureditev bosensko hercegovinskih agram h odiošajev eno glavnih yl«»g 01 leta 1878. do 1911. je bilo izdanih 29’3 mi I i j mov «r -n za od-ida itetah odkupa kmetov, o regulac ji gozdnega prava, pašnikov, o meliorac ja h, o železniških program h in načrtih za nove ceste, o šolstvu in o rtformi f nanc kar pa je vse le d do, ki se da izv»šiti samo v mirnih časih. K direktmm vojnim izdatkom je B >sna in Hercegovina prispevala z 250 m lijoni kron vojnega posojila. Prišel je čas, ko bo treba dati prebivacem Bosne in Hercegovine pravice, da v okviru ožj h interesov domovine sodelu ej > v naši državi. Pri novi ureditvi vseh zadev pač ne bo mogoče vsem političnim stremljenjem v Bosni in Hercegovini ugoditi, mogoče pa je postaviti nsodo teh dtžel na trd io podlago tako da bodo skupni interesi avstro ogrske monaihije v skladu z narodnim čustvovanjem, domovinsko Ijubezn jo in potrebo po napredku med bosansko hercegovinskim prebivalstvom. Svetovni pregled. Svetovna vojna se ni premaknila s svojega mesta. Boji se vrše na italijanskem bojišču i b Plavi, kjer so dosegle avstro-ogrske in nemške čete nekaj uspehov. B »ji na tirolski strani in ob gorenji Plavi so jako hudi. Italijani so le deloma opustili svoje p>-z cije. V sporazumu se boje, da bo, če prodro čete osrednjih držav tirolsko bojno črto, padla v kratkem tudi trnjava Verona Pravzaprav se pa menda začenjajo na italijanskem bojišču poz cijski boji. V Italiji se pričenja zopet močneje mirovno g nanje. Na ruski in rumunski bojni črti je premirje. „Pravda" glasilo boljševikov, je izrazila z | ozirom na premirje bojazen, da bi zvezne via e morebiti proletarce in mužike obdolžile izdajstva Kapital bo pač ruski narod izdal, ker se brani ščititi koristi kapitalistov zveznih d<žela. Ljudske množice zveznih dežela bodo znale, da se za njih borimo. Delavci v Franciji, Angliji in v Italiji naj sodijo, če smo mi tisti, ki izdajamo koristi širokih ljudskih plasti, mi, ki se bor mo za premirje, za splošen mir, ali pa Lnyd George in ClemenceoU, ki se najgoiečnejše potegujeta za svetovno prelivanje krvi. „Pravda“ je dahe priporočala, naj se razveljavijo vse posojila, ki jih je Rusija najela v inozemstvu; ustavi naj se tudi izplačevanje ob esti iz amortizac jskih kvot. Ruski narod ni dolžan, da plača vsako leto pr b'ižno milijardo rubljev za to kar so pritegnili vojski mednarodnega k*p tala. Za to zabavo naj se še obresti plačujejo. Na bo i išči h so to dovol| poplačali s krvjo in z zdrav em, pred vojsko pa z obrestmi in z amortizacijskimi kvotami. Sedanji trenutek je ugoden za razveljavljenje posojil. — Po p »lnoma nenaklonjeni splošnemu miru tudi niso Angleži in Franc )Zi. Zahtevajo s veda časten mir, ki se pa da doseči morda le sedaj na podlagi ruske ponudoe, ki je v resnici demokrat čna in sprejemljiva za vse, ki hočeio mir, s katerim se zadov. lijo lahko dežele in narodi. — Na francoskem bojišču trajaio bo i dalje v enakem obsegu. — Sporazum ob!jubija, da bo prič* 1 nove akcije v S ed»'emskem morju. — Grčija se obo-r■ žuie V Palest ni so zavzeli Angleži Hebron :n Jeruzalem. — Drugih važnih dogodkov ni. Kriza radi "olilne reforme na Pruskem. Pruska vlada je predložila pruskemu de-ž lnemu zboru predlogo o uvedbi splošne in enake volilne pravice, ki naj bi nadomestila dosedanji pruski, skrajno reakcionarni voli ni red. G «»f Hertling je kot pruski ministrski predse mik izjavil, da je vlada odločena zastav ti vse svoje sile in vpora-biti vsa sredstva, da se volilna ref »rma iz--vede. Že pri prvem branju predloge pa se je pokazalo, da so tako konservativci kakor nac jonalni liberalci in del centruma proti enaki volilni pravici In zahtevajo pluralno voldno pravico, ki bi dala takozvanim ,boljšim" stanovom volilne privilegije. So-cijalni demokrati in napred i jaki so ostro nastopili proti tem reakcijona mm nakanam ki morajo Prusiji in s tem Nemčiji in nemškemu narodu v sedanjem kritičnem času mnogo ško iovati. Zdi se, da so bila njhova svarila zaman in da je večina pruskega deželnega zbora odiočena sološno in enako volilno pravico pokopati S tem je postavLena vlada pred jako težavno situacijo in politični krogi z napetostj) pričakujejo, ali se bo sedaj res z vso energijo postavila za demokratizacijo javnega življenja na Pruskem. Dop snice s slikami mest v Nemčijo. Obstoječa prepoved, da se ne smeio razpošiljati v inozemstvo razglednice s podobami mest v monaihiji, zavezniških državah in v sovraž lem ozem ju, ki je zasedeno po avstrijsko ogrskih 'ali zavezniških četah, se razveljavi glede prometa v Nemčijo. Klišeji in dr., ki se uporabljajo za napravo takih razglednic, se pa tudi v budoče ne smejo pošiljati v Nemčijo. Največja nemška knjižnica zgorela. Iz Gothe se dne 4. decemora brzojavno poroča: Nemška narodna knjižnica v Gothi, naivečja zbirka literarnih del o nemški kulturi, je bila d»nes vsied požara uničena. Škoda je večiim delom nenadomestljiva. Ruska vlada upa, da pride do mirovnih pogajanj. Neodvisnost Finske in Poljske, bo boljševiška vlada ustavnemu zboru, ki se v kratkem sestane, priporočala. Švicarski zvezni svet in mirovno vprašanje. Švicarski zvezni svet se bo ba-vil z mirovnim vprašanjem ter se zatrjuje, da je pričakovati velike mirovne manfesta-cije zveznega sveta. Narodni svetnik Scher-rer Fullmann piše: Š/icarski zvezni svet bo imel priliko podrobno se baviti z mirovnim vpraSanjem, zlasti s stališčem zveznega sveta napram miru. Izdati smemo, da se pripravlja nekaj kakor velika mirovna manifestacija zveznega sveta. Zadnji čas je, vsak dan nam lahko prinese apel kake bojujoče se države, ki je v stiskah, apel kake države, ki želi miru. Mogoče je, da se te države obrnejo do S vice za posredovanje in blagohotno podpiranje Že se je ponudila, kakor čujetno iz zaneslivega vira, Švedska za posredovanje med Nemčijo in Rusijo. Zvezni svet mora biti močen, Šv ca niora dokazati, da tudi ona razume svojo evropsko dolžnost. Na Portugalskem so napravili revolucijo in imajo že novo vlado. Nastal je zopet mir. Asyulth v B rminghamu je rekel v nekem govoru, da sedaj ni večega sovražnika človeškega rodu, kakor bi bil mož, ki bi z besedo ali dejanjem otežkočal do sego miru. Ententa je v načelu za premirje in mirovna p> gajanja. Japonska ne napove vojne Rusiji, čeprav sklene poseben mir. Sporazum bolj naklonjen miru. Kapitan Noemgard je zapisal v , Dagens Nyheter‘: Vojaški položai je ugoden o-srednjim velesilam. Zavezniki bi v najbolj šem slučaju več let potrebovali, da bi jih z orožjem premagali. O iz-tradanju Nemčije ni več misliti. Gotova znamenja se pojavljajo, da se tako v Evropi kakor v kolonijah širi mirovni pokret. J Kupimo L » \ stara stojala šivalnih strojev, ozir. kompletne stroje. - Ponudbe prosimo poslati na naslov I. Jax & sin, Ljubljana. OKRAJI Mi MIMI I ZlIH 001. Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše SL Lambert in Kolovrat Dr. Ivan Premrov, Gradec nil Litiji od 8. do pol 12. ure V godnem okraju Litija, izvzemši člane iz'predilnice Dr. Karol Wlsinger, « nrecilnidv Gradcu pri Litiji od 8. do 9. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kisel, Trenje 'd 8. do 11. dop. Sodni okraj Višnja gora Člani la občin Zagorje, Kotedici, orilše, St Lanbertn Kolovrat ki potrebu|ejo zdravniško pomoč, ae morajo zglasiti v pisarni bolniške biapjne. da se )im izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnib okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravnlku izkazati s nakaznico, izgotovljeno od njih delodaiaica. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli dan sam p< zove diuge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni boimškl ust, »e mota takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pri- tožDami se Je obračaU tu načelnika blagajne Načelstvo. Delavci, napovedujejo u ZiTii hude politične boje; ko nastopijo normalni časi, bomo morali biti že pripravljeni! Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Proletarci vseh dežel, združite se! SCO KRON vam plačam, če ne odpravi moj uničevalec korenin .Ria-Balaam' vaša kurja očrsa, bradavice in oroženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku a poroštvenim listom K 2-75, trije lončki K 5.50, 6 lončkov K 8.50. Stotine za hvalnih in priznalnih pisem Kemeni, Košiče (Kaschau, Kassa) l.pošt predal 12/639, Ogr. « ŠIčtf. I. rcglstrovana zadrug« % omejeno zeve*«.- Tiskovine za šole, županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. .-. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzlkalij itd. Stereotlpija. Litografija. Okrajna bolniška blagajna - v Ljubljani — Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Oh nAflelinh Im n»..IL.k i * s.I • Zdravnik blagajne Ordinira dopol. popol. j o ia no ra nje Dr. Roieoina Peter aplošno zdravljenje Vali—»/a. Turjaški trg št 4 v okr. j bol. blag Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje ‘/»lo-v.ii 1 Tmjafti trg «.4. 2-3 fieslitliciliuLL Dr. Franc Minfr kirurg in spl. zdr. •/al.—>/»3 , Turjaški trg SL 4 v okr. bol. blag. Dr. Aloji Kraigher splošno zdravljenje • 1-8 Poljanska cesta 18. L f Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo-zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih; Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški bat se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto,. če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zj utraj do 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načel stvo. Ivan Jan io sin. Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Mii strojev Id stroje za pletenje (StiickmascliiDen)! \ za loieo Id obrt. Pisalni stroji Adler, ji Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.