Ing. Ciril Pirc
Sprehodi pod nebesnim obokom
Veliki in Mali voz, Kasiopeja
Drugi sprehod
Komai je naslednjo so-boto očka prestopil hišni prag, že ga je Ksenija pe-ljala k svoji omari, kakor bi mu holela pokazati veliko tajnost.
.Glej očka, kaj lepega sem naredila la teden", vzklikne in mu ponudi svojo mapico, v kalero po navadi spravlja umolvore svoje ri-sarske umetnosti.
.Kaj pa si zopel narisala? Kako novo cvetko, ki sia jo našli z mamico na sprehodu ali meluljčka, ki si ga ujela? Ali celo Bohinjsko jezero v sončnem svitu?" vpraša očka in odpira mapo.
,O nel Vse več. Zvezdice, ki sera jih spoznala prejšnjo sobolo. Le poglej 1"
In res! Iz mape vzame začuden! očka tri pole nebesnomodrega pa-pirja, na katerem so bile prilepljene zvezdice, izrezljane iz zlatega papirja. Na eni sliki je bil Veliki voz, na drugi Mali voz in na trelji Ka-sio p eja.
,GleJ, gle), srček, pa kako so podobne resnlčnim ozvezdjetn na nebul Ali si vse to kar sama napravila?"
»Skoraj! Že v ponedeljek sva šli z mamico v Staro Fužino v trgovino in kupiii moder in zlal papir. Popoldne pa sem s škarjicami izrezala zvezdice.   Sedem za Veliki voz, sedem za Mali voz in pel za Kasiopejo."
,Kdo pa li je pokazal prava mesta, kamor si prilepila zvezdice?"
99
.Mamica mi je s svinčnikom naredila znamenja. Pomagali pa sva si s Ivojim zvezdnim allasom. In še celo ven sva tekli zvečer, da sva pri-merjali moj izdelek z ozvezdji na nebu."
oPa tu vidim, da si nekatere zvezdice izrezala z več zobčki, druge pa zopet z manj zobcki."
.Da, očka saj vidiš, da niso vse zvezdice enako svelle. Pa sem tudi na svojih podobicah bolj svelle zvezdice tzrezala z več zobčki, manj svetie pa z manj zobčki."
,,Vidiš, napravila si, kar so delali že prvi zvezdoznanci v davni pre-tek'osti. Razdelili so vse zvezde, ki so jih videli s proslim očesom, v šest velikosli. Najsvellejše zvezde so šleli k prvi velikosli, one, ki se s prostim očesom v temni jasni noči komaj še vidijo, k šesti velikosti. Seveda nima la razdelitev nič opravili s pravimi velikoslm! zvezd, ki so velika sonca, kakor naše Sonce, pa tako neizmerno daleč, da jih vidimo samo kol svetle ločke.                                                                                                    ^H
Dosedaj si se seznanila z nekaterimi zvezdicami dnige .velikosti. Ob&^Jj zadnji  kolesi   ter vse  tri  zvezdice   ojnice  Velikega  voza, eno zadnjih^H koies Malega  voza,   Tečajnica  in  naposled  najsvetlejše  tri  zvezde Kasiopeje so druge velikosti.
Zvezde, ki so sveilejše, šlejemo v prvo velikost
To so najsvellejše in najlepše zvezde na nebu. Dvajsel jih je na celem nebu, pri nas jih pa vidimo le pelnajst, ostalih pet nam je vedno skritih na južnem nebul"
,Oh! Ali bom ktnalu spoznala ludi kako zvezdico prve velikosli?"
»Seveda, še danes !i bom pokazal Iri zvezde prve velikosti; na}lepšo in obenem najsvetlejšo pa boš videla šele pozimi v Ljubljani. Še prej pa ti bom pokazal eno zvezdico čelrte velikosli, ki le bo golovo prav po-sebno zanimala. Torej glej, da boš ludi danes po večerji hilro priprav»J Ijena." — — —
In  zopet je stala naša zvezdoznanska trojica pod nebesnim obokonbfl polnim svellih zvezdic.
»Poiščimo zopet našega starega znanca Veliki voz."
»Ga že imam z njegovimi sedmitni zvezdami!"
MVidiš, in vseh sedem zvezd Velikega voza ima ludi svoja tastna imena in sicer arabska. Arabci so bili namreč v srednjem veku nekaj časa nosilci kulture. Predvsem so prevzeli od Grkov usfanovljeno naravoslovno vedo, jo gojili in razširjali. Zalo je ludi velika večina lastnih imen zvezd arabskih. Od sedmih imen zvezd Velikega voza si hočemo zapomnili samo ime srednje  zvezde  ojnice.   Ime ji  je  ,Mizar',   kar   se   pravi po naše plašč.
In sedaj pokaži, če imaš dobre očke. Cisto, čisto blizu .Mizarja' je mala zvezda četrte velikosti, ki so jo Arabci krslili ,Alkor', kar se pravi jahaček. Ker jo je mogoče videli le z dobrimi očmi in ob ugodnem vre-menu, je ia zvezdiea služila starim narodom, da so na nji preizkušali vid."
Jo že vidim. Na Isti slrani je Mizar, kakor Mali medved."
rRes je. Sedaj vidim, da imaš dobre oči Ce bi bila deček, bi le goiovo polrdili k vojakom, saj so vid mladeničev v starili časih preizkušali ravno na teh dveh zvezdicah.
Sedaj pa poglej naravnost nad svojo glavico, samo pazi, da si ne zlomiš lilnika. Ravno nad nami sije zelo svetla zvezda prve velikostt. Pra-vimo, da je v zenitu (temenišču). Ime ji je ,Deneb'. Seveda zopet arabsko ime, po slovensko se pravi lo ,rep'.
,Ta zvezda pa golovo spada k ozvezdju, ki ima ime po kakšni živalci."
100
,Uganila si! Deneb je najsvet-lejša zvezda v ozvezdju .Laboda'. Še ¦ pel zvezd poišči, ki tvorijo skupaj z Denebom obliko križa. Zato imenujejo nekateri lo ozvezdje ludi Severni križ. . Seveda tudi pri tem ozvezdju kaj iežko najdeš obliko laboda. Deneb je rep, obe oslali zvezdi, ki sta skoraj v ravni črti z njimi sta trup in giava in po dve zvezdi na desni in na ievi pa peruti.
Po neki grški bajki je vzel Phae-lon, mali sinko sončnega boga očelov sončni voz. Konji se splašijo. Dirjajoči voz pusti ognjen lir za seboj — rimsko cesto —, ki jo vidimo na nebu. Phaeton pade v reko Eridanus. Njegov najboljši prijatelj, ki je imel krasen glas, je bil radi Phaelonove smrti neulolažljiv. Bo-
govi so se ga usmilili ter ga kol laboda                                                        a
poslavilimedzvezde.kjersobajeslišali   LABOD                                        'jfl
njegove žalosfinke — labodjo pesem.                                                        ^H
Po neki drugi bajki se je znamenili grški pevec Orfej ob svoji smrti spre-menil v laboda in bil preslavljen med zvezde v btižino svojega glasbila — Hre." »Ki ini ga boš gotovo kmalu pokazal."
,1  seveda,  lakoj.   Le  malo   proli  zehodu   poglej,  svella  zvezda  prve velikosti se ti smeblja nasprofi.  Najsvellejša, kar jih vidiš danes na nebu. Cetrfa po svetlobi je na celem nebu in druga pri nas.   Samo Sirij,   ki ga bomo spoznali pozimi, je še svellejši. Ime ji je Wega." ,Tako se je pisal ludi naš slavni rojak iz Moravčl" ,Pa  nima  fa  zvezda  nič  opravili z njim.   Tudi njo so  krsljli Arabci. Izraz  pomeni .Padajoči'. Wega je najsvetlejša zvezda v ozvezdju ,Lire'. Ozvezdje  ni  posebno veliko.   Štiri  male  zvezdice v neposredni  bližini  le kraljice zvezd,  ki tvorijo majhen čefverokotnik,  ti bodo v pomofc,   ko boš iskala Wego in Liro tudi ob drugih urah in ob drugih leinih časih.
Sedaj pa še tretjo zvezdo prve velikosli, pa bo za danes skoraj dosti.
Poglej   jo   tam   južno   od POLETNI        Deneba  in  Wege.
TRIkOT           te   vse   tri   zvezde  v
mislih povežeš z ravnimi črlami, dobiš obliko enokra-kega Irikola, s to tebi sedaj še neznano zvezdo v tri-kolnem temenu. Ime ji je Atair in je najsvellejša zvezda v ozvezdju Orla. Posebno si ga boš zapom-nila skupno z dvema manj sveltima zvezdicama, na vsaki strani Alaira ena. ¦ Vse Iri leže v ravni črli, ki kaže skoraj natančno proti Wegi. Tudi Alair je arabsko ime in pomeni .leteči'.
101
Trikot Deneb — Wega — Atair imenujemo ludi poletni trikot, ker ga posebno poletne mesece lepo vidimo."
»Kajne, ker leže zvezde skoraj nalanko na jugu." »Uganila   si!   Vsako zvezdo  ali ozvezdje opazujemo najlepše,   kadar gre nalanko skozi smer proli jugu.   Pravimo,  da zvezda  lakral kulminira, ali da gre skozi meridian (poldnevnik) našega opazovališča.   Pravimo  mu poldnevnik, ker je sonce opoldne ludi v meridianu.
Zafo pa hiiro še eno ozvezdje, ki v poletnih večerih kulminira. Zveži Liro z Velikim medvedom, pa boš našla pod to zamišljeno zvezno črto na zahodni strani ozvezdje Severne krone. Tu imaš enkrat ozvezdje, kateremu se ime res prilega, saj je njego-*vih 6 zvezdic tako lepo nanizanih v polkrogu, kakor bi res predstav-Ijale kraljevsko krono. Zvezdire niso posebno svelle, najsvellejša med njimi se imenuje ,Oemma', kar pomeni dragulj. Gemma je ¦         druge velikosfi.
SEVERNA KRONA                                        v neposredni bližini, za nas
pa že prepozno, ker je že skoro zašla, je zvezda prve velikosli .Arklur' in ozvezdja .Booles'. Arktur je čelrta najsveilejša zvezda izmed vseh, ki jih vidimo.
Glejla, glejta, kako hilro mine čas v pogovoru z zvezdicami," še pripomni očka, ko je pogledal na uro, Hkar pozno je že poslalo, treba bo iti domov. Poslovi se za enkrat od lepih poletnih zvezdnatih noči. Naš prihodnji sprehod bo že v LjubljanL Takrat pa boš spoznata lepa ozvezdja, ki krase jasne zimske noči." — In zalopljeni vsak v svoje misli, so se vrnili naši sprehajalci domov.                                        (Konec prihodnjič.)